IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LlK 360, TRIMESEČNA LIR 180. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MON.TECCHI 6-II — TELEF. 95-919 DOPISI SE. DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANRIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABR. POST. DELO SLOVENCI ! GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA PODPISUJMO POZIV SVETOVNEGA OD- bora;partizanov miru o prepovedi ATOMSKEGA OROŽJA! NE DOPUŠČAJMO, DA BI NAŠE MESTO IN OZEMLJE POSTALA DRUGA HIROŠ1MA! Obnovljena izdaja leto II. štev 66. TRST, SOBOTA 25. MARCA 1950. Cena 20 lir - 5 din nova Priznanja „ Krajgher, Avenije, je policijski priganjač I- '-je, je govoril v Ajdovščini ■j se je dotaknil'vprašanja Trsta. sk dn< se je oglasila tudi italijan-j," v|ada, ki je poslala titovski vla-sk Protestno noto zaradi gospodarji. Priključitve cone B k Jugosla-j. ■ V tej noti pa italijanska vla-H,.ne zahteva priključitve STO Ita-,1 ’ n* zahteva niti priključitve Tr-l,,’ ga je že itak prejela po za-J6Wh tajnih razgovorih s tito-iDoii marveč se Je zavzela za «go-6^a|sko unijo» obeh con našega *ia POZIV KP STO PREBIVALCEM CONE B Titovcem odgovorite NE! Poziv partizanov "‘‘JansKa vlaua torej «proiesti- «to priKijucitvi cone pr ,-“J», istočasno pa Dava tu priključitev jr10 dcko zdruziicv «uè latto» zanlevajov gospodarske- w značaja, ki je v zauiijcm „,a|a bujni konj indipenuentisiov, •‘lu, - nih hlapcev imperialistov. ”^eJo imenovanja guvernerja, ou-okupacijskih cet in poiuicu^ ^“zitve STO. 6|lsi° se dogaja tudi na drugi sira-]t’ 10 Je pri titotašistih. Krajgher v svojem govoru v Ajdovščini samo, oa si italijanski sovi- , Prizadevajo dobui 'trst in g 0raa kaj drugega». Cone u pa ti),Umeml- Ni dejai, da hočejo tuui sj 10 b. s, tem je torej priznal, da - je tudi italijanska vlada na jas- «th, o tem vprašanju in da se pu- A.uj* samo za trst in «morua i 4 ,arugega» nejasnega pomena „raigher govori o Trstu kot o me- S ki Je za Jugoslavijo pupoinomu *n ni niti 'uje &^nja ^esov. z besedico omenn obrambe slovenskih »n- stranki sta si torej popoino- Hrana jasncm: italijanska vlada že j. ®no priznava v svojih protestih, ■le vse STO ne briga, da spi spa-«Pravičnega» in da se ne zani-ket za cono B, ki je priključe- no Jugoslaviji; titolasisti pa so svojega slovenskega ratiija povedal jjV' kot pokrajino Jugoslavije in "o povedali, da cono ti že srna- w.Se za Trst zmenijo kot osemoe-etnik za dvajsetletno dekle. iT °beh strani je torej prišla u-i,”'la Potrditev nesramnega baran-k ” s slovenskimi, oz. italijanski-' interesi na STO. Sedaj se samo m "'jo, kako bi zboljšali svoje di-k,niatičhe in prijateljske odnose in ,i(Ko bi utrdili svojo protidemokra-itan' Protijugoslovansko in prot -"lansko zvezo. •m: Vitalisti nočejo, da bi se nji-1 hlapci med seboj tepli. Zato j„ Napovedali Titu in De Gasperi-rešitev v smislu barantanja. Im- ;eria'isti_________ bj .»TO rešilo na i,je--»n hočejo, da bi se vpraša- - __ ta način in da U «ni to vprašanje ne delalo pre-Vlc ìn da ne bi ostalo predmet Sij ra med svojima miljencema. Re-rJv vprašanja Trsta v smislu ba-n6 'anja naj bi jutri omogočila trd- l0r,zavezništvo med obema dikta- rje. enia. To zavezništvo bi moralo v Cit]'1 ! Proti Sovjetski zvezi omogo 6f‘, haiijzmskim četam svoboden k« k°d skozi Jugoslavijo in prav ta- Itd b' moralo omogočiti «bratstvo» v°lsk ■lu8os|ovanskrv in italijansko stov. V pod poveljstvom imperiall- Trstu pa bodo ostale anglo- £'«Ske iC'^a —,................-....— Slo™- u Področju Jugoslavije, t. j. C'niji in Severni Italiji, sredi 11 «alijanske industrije. je torej Tito prodal tržaške \Afnve italijanskim šovinistom in V l''nerikancem, De Gasperi pa iokSke Italijane Titu in njegovim °Vnjačem. Kar 6 mesecev pred rokom so titofašisti razpisali volitve za 16. april. Slednje se izvajajo pod vojaškim pritiskom ler v vzdušju, ki nosi pečat UDB-e. ko je vsaka predložitev druge liste ali izražanje za listo, ki ni titovska ali njim vdinjana, zadosten razlog, da prej ali slej padeš v zapor. Zaradi tega vas Komunistična partija STO poziva, da se podaste na volišče in da glasujete proti. ŽENE IN MOŽJE, ki živite pod terorjem biričev beograjskega tirana! Vaš NE pomeni, da odklanjate soodgovornost pri imperialističnih načrtih, s katerimi sta sporazumni vladi v Beogradu in Rimu, to je končne rešitve vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja na podlagi barantanja. Glasovati za predložene liste bi pomenilo postati sokrivec tega zločina proti miru in demokraciji. DELAVCI, KMETJE, LJUDJE SVOBODNNHIH POKLICEV, DEMOKRATI! Njihova ljudska oblast, njihova agrarna reforma in njihova nacionalizacija so le smešna karikatura socializma. To je prava sleparija v vašo škodo in tatvina v korist klike in njenih funkcio- narjev Titovci so glavni agenti anglo-ameriškega imperializma, ki pripravlja vojno proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije in to s polno podporo ne samo Tita. marveč tudi vlade v Rimu ter imperializma ki ščuva obe vladi h krutem zatiranju narodov Italije in ugoslavije. SLOVENCI, HRVATI, ITALIJANI VOLITE «NE»! Vaš «NE» bo pomenil odklonitev podlega barantanja, prihod guvernerja, združitev obeh con in odhod vseh zasedbenih čet! Vaš «NE» bo prispevek k borbi za mir. Vaš «NE» bo izraz vaše volje, boriti se, da bi se že enkrat končala podla igra z imenom STO v vojne namene, da bi prenehale spletke in provokacije. Recite NE nesramnemu barantanju! Votivni burki odgovorite z NE! Anglo-ameriškim imperialistom recite NE! Recite NE Titu in De Gasperiju! Izrazite svojo voljo po miru, demokraciji, deiu in bratstvu med narodi! KOMUNISTIČNA PARTIJA STO I Na svoji zaključni seji je Svetovni odbor Partizanov miru sprejel naslednji poziv vsem narodom ■ sveta: Zahtevamo brezpogojno prepoved ; atomskega orožja, ki je orožje terorja in množičnih pokoljev narodov. Zahtevamo ustanovitev strogega mednarodnega nadzorstva, da se zagotovi uveljavitev te prepovedi. Smatramo, da bi vlada, ki bi prva uporabile atomsko bombo proti I kakršni koli deželi, zagrešila zlo-j čin proti človešvu in da bi jo zato i morali smatrati kot vojno zločinko. Pozivamo vse ljudi dobre volje sveta, naj podpišejo ta poziv. SEJA CENTRALNEGA KOMITETA KP STO Mobilizacija vseh sil v borbi za mir in demokracijo Preteklo soboto in nedeljo je bila v Trstu seja Centralnega kom itela in Kontrolne komisije Komunistične partije. Reterai o enotnosti delavskega razreda in širokem gibanju za mir je imel Sekretar KP. tov. Svetovni odbor partizanov miru se torej obrača na vse ljudi dobre volje. Tudi mi vsi, Tržačani slovenske in italijanske narodnosti smo ljudje dobre volje, ker vemo, da bi v novi vojni naše mesto postalo druga, hujša kopija Nagasaki in Hirošfme. Zato podpisujmo in pozivajmo vse znance, naj j>odpisu-jejo poziv Svetovnega odbora partizanov miru. Tako se bomo rešili gotovega pogina, tako se bomo rešili pred smrtjo in uničenjem! SEJA GO SKJS v Torontu Bila je nekaj ted- TORONTO nov od tega seja Glavnega odbora Sveta kanadskih jugosolvanov. Na seji so člani GO sprejeli važne sklepe politično - organizacijskega značaja, o tisku in o borbi proti titovstvu. Vidali Vittorio. Za referatom je sledila vseobča, konkretna in plodna diskusija. V diskusijo je posegla tudi tovarišica Mafija Bernetič -Marina, ki se je zelo na dolgo in izčrpno dotaknila stanja cone B. Njeno poročilo bomo v daljšem iz-slečku objavili v svoji prihodnji številki. Tovariš Vidali je začel svoje poročilo, poudarjajoč, da je v sedanjem trenutku borba za trajen mir. za organiziranje in združitev vseh sil miru osrednje delovanje Imperialisti že odkrito govore o vojnih pripravah, ocenjujejo nasprotne sile in pospešujejo oborožitev, za katero so ZDA dodelile 70% svojega proračuna, že v praksi izvajajo načrt na vojne -dobave zapadni Evuropi. Medtem ko Truman odreja izdelavo hiperbombe, ZDA polegajo največjo Pažnjo ponovni oborožitvi Nemčije in Japonske in hočejo vključiti Španijo v Atlantski pakt. Govori Achesona in ostalih voditeljev vrhovnega poveljstva Atlantiskega pakta jasno in uradno poudarjajo nujnost mobilizacije vseh sil in vseh narodov pod gospodarsko nadvlado ZDA proti ZSSR. ki jo orisujejo kot napadal-| ko. V okviru teh priprav je tudi vojaška in gospodarska pomoč naj-reakcionarnejšim vodieljem Evrope in Azije: Francu in Caldarisu, Titovci in KPI Vloga titovcev na Balkanu PROCES PROTI titovskim prekucuhom SOFIJA V ponedeljek je bolgarsko časopisje objavilo obtožnico proti 6 jugoslovanskim in 20 bolgarskim državljanom, ki so obtoženi vohunstva in sabotaže v korist titofašistični kliki. Obtožnica je zelo obširna in podrobno obrazložuje protibolgarsko dejavnost titotašistov, ki so takoj po 9. septembru 1944. začeli svojo vohunstvo, sabotersko in teroristič-delo na bolgarskih tleh. Jugo. 3 delavci so te dni padli pod svincem klerofasi$tične policije slovanskih konzul v Sofiji, Savič je preteklo poletje najel enega izmed aretirancev, Branka Zvijeraca in ga odredil za nabitanje informacij bolgarski narodni obrambi in za Italijansko ljudstvo brani od demokristjanov ogroženo svobodo Ena izmed najuspešnejših in najborbenejših splošnih stavk ■ Provokatorsko zadržanje klerofašistiene vlade organiziranje atentatov ter sabotaž. Drugi obtoženec je jugoslovanski oficir, Miodrag Miloševič, ki je do-1 način bavljal jugoslovanskemu poslaniku informacije o jugoslovanskih emigrantih in narodni obrambi. Obtožnica navaja tudi imena dveh jugoslovanskih državljank, Darinke Stojkove in Katarine Spijasove, ki sta dobavljali jugoslovanskemu vojaškemu atašeju v Sofiji informacije o KP Bolgarije Preteklo soboto zvečer je italijanska klerofašistična vlada objavila poročilo, v katerem odrejuje nekatere težke ukrepie proti delavskemu in sindikalnemu gibanju ter omejuje demokratične svoboščine demokratičnih organizacij. De Gasperijeva vlada je ukazala podrejenim oblastem, naj na vsak preprečilo tovarn; 4. prepovedala je propa- ličastne protestne manifestacije. V zasedbo neobdelanega polja s strani kmetov in naj ne sodelujejo pri reševanju kmečkih sporov. Nato je pooblastila prefekte, naj prepovejo vsakršno javno manifestacijo v onih občinah, kjer bi se dogodila «nasilja» in v skrajnem primeru tudi po vsej provinci. V tretje je ukazala, naj se preperčijo zborovanja v notranjosti gandno raznašanje listov po ulicah in stanovanjih. Zaradi teh ukrepov, ki so poskus za vrnitev v fašistične čase, ko je bilo vse javno življenje podrejeno jiolicijskemu in vladnemu terorju, so po vsej Italiji začele velikanske ljudske manifestacije. Takoj v soboto zvečer je Politbiro KPI izdal obvestilo, v katerem pozi.va italijansko ljudstvo na opo- Volivne obljube titovcev po vzgledu demokristjanov Koprcem obljubljajo vsega, da bi jih pridobili - Malica za šolarje - Davki in «davki» ky, v$e8a tega nam postaja jasno, iih pomena so volitve, ki so sy, *"* I®- aprila titofašisti razpi-T v coni B. 1» ! Vo|itve imajo namen, da urad-Cotrde priključitev cone B k Ju-barantanje s Tržaškim o-*tte ei® *n izdajstvo slovenskih in-ll»dn0V v Trstu. Volitve v coni B t«!« dejanJe, s katerim hočejo ti-C*ti zagotoviti lažno legalno svojemu revizionizmu. *»‘o Is*»; revizionizmu. so volitve v coni B vojno-provokacija iti in njihovih hlapcev. Titofaši-•lili d° Prav dobro, da ne bi do-»i(nVetine, ako bi bile volitve res-s_v°bodne brez pušk in brzo- ^Db, brez telesnega in mo- •tljj*?3 terorja. Zalo se dogaja, da »to' Sv°jim hlapcem, indipendenti-in bajo in zVn m stokovim «socialistom» ne r*že ° in organizirajo tolpe, ki *anjajonji hove shode, titoline in stotine novih agen-% U«B prihaja iz Jugoslavije v 6, da bi z znanimi teroristič-6ti$hi in obešenjaškimi metodami 'tOh. 14 Prebivalce voliti «ljudsko 'to». ti, Prebivalci cone B, Sloven->Vai?rvati in Italijani se bodo od- partije i|) k bozivu Komunistične “toti 0 Slasovali proti titofašistom, 'r5r- bJihovemu terorju, proti ne-«a ‘»emu barantanju, proti oku-6 k , STO, proti priključitvi cone Slo u®oslaviJi. Prebivalci cone B k 0 8lasovali za edino rešitev, ki Vthi» i možna: za imenovanje gu-‘et in a’ odhod vseh okupacijskih do - ^družitev obeh con. Zato bo- S podpisom titofašističnega rasa cone B, Beltrama so izšla «pravila» za volivno kampanjo v koni B. Bežen pregled tega pravilnika ustvarja videz o «svobodi», ki naj bij vladala na tem okupiranem področju in zgleda, kakor da ni bilo nikoli umorov, aretaciji, pretepanj demokratov in komunistov. Ta pravilnik skuša ustvarjaj vtis «nemotenega» delovanja «demokracije», medtem ko je že vsem znano, da je nemoteno samo delovanje UDB. ; Najbrž bo tudi ob tej priliki radio j London dejal, da je to «korak» na- | t prej k demokratizaciji cone B. | imperiali-, KJakor demokl.isjani pred 18. a- prilom V Italiji, so titofašisti začeli obljubljati prebivalcem najrazličnejše «blagodati». Na nekem revno obiskanem sestanku v Kopru, so titofašistični agenti začeli obljubljati nov ribji trg, ki ga Ko-prci že imajo, nova stanovanja, medtem ko ne skrbijo za popravila starih, itd. Solarjem so začeli zastonj razdeljevati malice, t. j. kruh in marmelado. Prav tako so se začeli kakor v Jugoslaviji zanimati za cerkve in gredo na roko duhovnikom. da si pridobe vernike in sklenejo tesnejše zavezništvo s katoliško reakcijo. ■ Titofašisti gredo na volišče z geslom «obrambe pridobitev iz NOB», t. j. njihove agrarne «refor- Ta dva primera nam j^onazuruje-ta kmečko politiko takozvane ljudske oblasti. V takozvanih kmetijskih zadrugah imajo glavno besedo titofašisti, t. j. po večini bogatejši imetje. Da bi prisilili druge kmete v te zadruge, jim nalagajo velikanske davke, jim odvzemajo živilske nakaznice, jim delajo vsakovrstne ovire. Tako morajo kmetje postati žlani zadruge, kjer so izkoriščani od kulakov in od vodilnega kroga narodnosti. In ta režim hočejo «braniti». Toda pred kom? Oni pravijo pred «kominformistično reakcijo». Ta «kominformistična reakcija» pa ni nič drugega kot prtežna večina istrskega prebivalstva vseh treh titofašističnih agentov. zicijo proti tem ukrepom, na borbo proti poskusom fašistizacije. Isto poročilo razgalja fašistična dejanja De Gasperijeve vlade, ki zahtevam delavstva odgovarja s svincem in prelitjem krvi. Te dni je bila tudi sklicana izredna seja CK KPI. Splošna italijanska zveza dela (CGIL) pa je pozvala vse stranke, naj se združijo in naj od vlade odločno takojšnjo ukinitev zlogasnih fašističnih ukrepov. Pozivu CGIL so se odzvale KPI, Socialistična stranka, romitovska socialistična stranka in druge liberalne osebnosti. Te dni je vlada nadaljevala svojo not. proyokgcije. V torek je Scel-bciva fašistična policija streljala na kmete Lentelle v provinci Chieti (.Abruzzo), ki so se vračali od narobne Stavke. Zločinsko streljanje policije je povzročilo smrt dveh delavcev. Več je bilo ranjenih. Zaradi tega in zaradi velikega ogorčenja, ki vlada po vsej Italiji proti fašističnim ukrepom vlade, je CGIL v sredo odredila vsedržavno stavko od 6. zjutraj do 18. zve- je prodrla v svet. Vsi demokratični pokreti z zaupanjem gledajo v junaški italijanski narod, ki pod vodstvom svoje velike revolucionarne partije stopa po poti obrambe svobode, demokracije in miru. Cangkujšku in Ban Daiu, Titu in kralju Leopoldu. Neposredno vmešavanje v politično življenje dežel, ki so že v vplivnem območju ameriškega imperializma, gospodarsko zasužnjenje, provokacije, protikomunistična :n protisovjetska ideološka jtropaganda se vršijo preko vlad Italije in Francije, ki sta zasužnjeni bolj kot svoji buržoaziji, neposredno vladi ZDA. Aktivnim pripravam za protisovjetsko vojno Vatikan daje pomembni doprinos s svoje propagando v zvezi s Svetim letom. Desni socialisti pa so na njegovi strani in imajo določeno nalogo, da razbijejo vrste delavskega razreda-in njegovih sindikalnih organizacij. Toda vedno bolj pospešene n večje X'ojne priprave ne morejo zaustaviti gospodarske krize ZDA, Marshallovega načrta in Atlantskega pakta; vsa protisovjetska in jiro-likomunistična politika ne more rešiti vedno večjih protislovij imperializmu niti onih med raznimi imperialističnimi skupinami. Sklicujoč se na analizo mednarodnega položaja, ki jo je pred dvema letoma podal tov. Zdanov, tov. Vidali poudarja, da je danes razdelitev sveta na dva taboru — kar se je takrat ugotovil ■— jasnejša in otipljivejša ih da so odnosi sil še ugodnejši silam demokracije in miru. V tej zvezi navaja uspehe, ki jih je uresničila Sovjetska zveza v svoji gospodarski, politični in diplomatski utrditvi s konstruktivno miroljubno politiko. Navaja tudi uspehe držav ljudske demokracije z uresničenjem gospodarskih načrtov in z urditvijo revolucionarne budnosti'proti zarotah, ki so so jih otrganizirali titofašisti, hlapci imoerializma. Kitajska revolucija je b’-ezdvomno zmaga 'nad notranjo reakcijo in proti imperialistični opoziciji; sovjetsko-kitajska pogodba, nov položaj Kitajske v okviru OZN sta pospešila in opo-(umila razvoj osvobodilnega gibanja vseh kolonialnih nerodov. Ustanovitev nemške demokratične republike predstavlja drugi velevaž-ni uspeh sil miru v Evropi in v svetu. V pogledu razvoja in okrepitve gibanja partizanov miru, ki igra sredo so delavci Milana dvignili več barikad, da se zoperstavijo nasilju policije. Prav tako so storili v Bariju. Toda tudi v sredo je Scelbova fašistična policija s svojim zločinskim ravnanjem ponovno povzročila smrt nekega delavca. V Parmi je ubila brezposelnega mladinca samo zato, ker je manifestiral skupno s svojimi tovariši proti | TRST — V četrtek zvečer je pri-mračnjaštvu, za svobodo svoje do- i spel v naše mesto načelnik glav-movine. j nega stana ameriške vojske, gen. Vsekakor je položaj v Italiji zelo Collins, ki je prišel v Evropo, da težak1 Vlada skuša zmanjšati od- pregleda glavne stane Amerikan-mev ljudskih akcij z lažmi in mol-1 cem podrejenih vojsk. Komaj je kom svojega radia in tiska. Toda prispel v Trst, je pred njim defi-resnica ljudskega odpora v Italiji | lirala policija. Značilno. Gen. COLLINSA zanima tržaška policija Klerofašistična vlada De Gasperi-ja in Scelbe si na vse načine prizadeva omejiti demokratične svoboščine italijanskega naroda. Vsi njeni napadi so usmerjeni proti KPI. ki iz dneva v dan mobilizira milijone ;n milijone demokratov v borbi proti ilegalnemu početju sedanjih vlastodržcev. Prav v tem času, ko skušajo reakcionarne in imperialistične sile zadušiti v Italiji vsak glas opozicije in postaviti v pofilegalno stanje KPI in ves italijanski demokratični pok ret, so se titofašistični razbojniki in razbijači pokazati v vsej svoji provokatorski vlogi. V času. ko so pod vodstvom Komunistične partije Italije velike manifestacije delovnega ljudstva proti fašističnim zakonskim osnut-kon! Scelbe in njegovemu krvavemu policijskemu nasilju, ko po Italiji padajo nove žrtve demokristjan-ske morilske vlade; ko se v Italiji poraja gibanje vseh poštenih za ohranitev svobode in demokracije, si titofašisti prizadevajo ustvariti zmedo, razkroj, negotovost, nezaupanje v KPI. Klerofašistična protidemokratična akcija je torej našla najboljšega zaveznika v titofašističnem i>rizade-vanju za odvrnitev množic od KPI. t.j. za ustvarjanje pogojev likvidacije italijanskega demokratičnega gibanja. Obe akciji sta torej vzporedni. Medtem ko klerofašisti morijo delavce in kmete, glasujejo za fašističnim stične zakone, terorizirajo množice in skušajo «zlomiti hrbtenico» KPI, titofašisti sejejo nezaupanje v KPI, strašijo množice z gesli o neuspehu sedanjih akcij, skušajo odvrniti demokrate od konkretne borbe pod vodstvom KPI. Zakaj vse to? IV. točka Atlantskega pakta nas prav dobro poučuje o vlogi, ki jo morajo igrati vsi člani te vojnohujskaške zveze. Ta točka pravi,' da si morajo vse vlade pomagati v borbi proti revolucionarnemu gibanju. To je torej konkretna pomoč, ki jo dajejo titofašisti svojim zaveznikom, klerofa-šistom. to je najboljši dokaz, da so tudi titofašisti člani Atlantskega pakta, člani druščine, ki se igračka z atomsko bombo. Zanimivo pa ie dejstvo, da istočasno titofašisti ne napadajo De Gasperijeve vlade in njenih metod. Ze zdavnaj so usmerili vse svoje na paden na KPI. Tudi to "je dokaz “j®!, v,°8o Tj"’1® velesile, j« tov. zavezništva proti italijanske- Vidali poudaril, kako je danes bolj f kot kdaj koti potrebna organizirana borba proti imperialistom, ki — ugotavljajoč, da je brezupen njihov položaj pospešujejo vojne priprave in preganjanje sil miru. (Nadaljevanje na II. str.) 15. oktobra volitve v D. R. Nemčije BERLIN — Ministrski predsednik Demokratične republike Nemčije, Grotewohl je izjavil, da bodo 15. oktobra volitve, v katerih bo nem ško ljudstvo manifestiralo za zedinjenje vse nemške države. JUGOSLAVIJI BODO J UTRI UDBOVSKE VOLITVE Tito sklepa vojno zavezništvo z monarhofašisti in De Gasperijem Jutri bo v Jugoslaviji, tragična votivni kampanji povezala s kato-volivna burka, ki jo radio London lisko reakcijo, ki se je radevolje imenuje «korak naprej k demokra- in po ukazu Vatikana uvrstila v tizaciji dežele». V nekaj tednih so se vsi najvišji hijèrarhi titofašistič- darskega sveta Takrat so se Splošna stavka je bila nekaj ne-videnega v Italiji. Celo ameriški novinarji so morati priznati, da Italija že dve leti ni videla take kompaktne in borbene stavke, čeprav skuša vlada v vidni zadregi zmanjšati z vsemi sredstvi odmev tega širokega ljudskega gibanja. Po vseh mestih in pokrajinah se od nedelje nadaljujejo manifestacije proti vladi. Po največjih mestih so v teku težki spopadi s Scel-bovo policijo, ki skuša razbiti ve- nega režima razkričoli pred «oceanskimi» množicami in gonili svojo ogabno protikomunistično in protisovjetsko pesem. V svojih govorih so morali med vrstami povedati marsikakšno bridko resnico o stanju v Jugoslaviji, ki preživlja težko titotašistično protisovjetsko in protikomunistično gonjo. In vprav pred volitvami titoia-šistična vlada žanje nove «uspehe» pri imperialistih, ki tako dokazujejo da so prepričani o zvestobi svojih beograjskih agentov. Ameriški poslanik v Beogradu, Allen se je te dni podal v Atene na razgovor krizo kakor vse druge marshallizi-1 z monarhofašistično vlado. Dva dni rane države. Poleg tega pa so poz-, pred svojim odhodom je bil pri Ti- vali jugoslanske narode, naj gredo na volišče pod geslom borbe proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in taboru miru Titofašistična klika je j?ostavila kot svoje kandidate znane stare in nove špijone imperializma, agente reakcionarnih strank, krvnike jugoslovanskih narodov in se je v tu, s katerim je imel «prisrčen in prijateljski» razgovor. V Atene je Allen šel, da postavi temelje novemu vojnohujskaškemu paktu, v katerem, naj bi igrala odločilno vlogo vprav titofašistična klika. O zbližanju titofašistične klike z grško monarhofašistično vlado se je že razpravljalo na seji gospo- DEVETO AIREYEVO POROČILO VARNOSTNEMU SVETU OZN JLAGODATI", KI JIH NAŠE LJUDSTVO NE OKUSA me, njihove «ljudske» oblasti, itd. ! volišču glasovali z NE. Njihova politika napram kmetom pa je najgorostasnejši način poskusa za razvrednotenje socializma in ljudske oblasti. Pri njih velja geslo, da je kulak vsak, ki se ne strinja z njihovo politiko, čeprav je revni kmet; da je «reven» kmet vsak kulak, ki se strinja z njiho-vladnimi metodami. Tako Prejeli smo 9. poročilo gen. j luka polne roke dela, da se opaža Aireya, poveljnika anglo-ametiške trgovinsko in industrijsko zbolj-okupacijske uprave na področju A . sanje, da stanovanja rastejo kot STO. I gobe po dežju, da se vojaška upra- Ako bi bili humorističen list, bi { ' dejati, da je to «la fiaba de sior j Intento . . .». Ker pa nismo, ugotav- ^ ljamo, samo, da je gospod Airey kaj trmast človek, ker goni svojo vimi vladnimi metodami, ihko se \ \ tlloIa$istom, NE impenaiiz- ie dogodilo, da je nek kmet, goreč Vj '.NE barantanju, NE priključit- pristaš titoffišizma v bujskem o-bt», Jugoslaviji, NE terorju, NE kraju pridelal 75 hektov vina in Uh lakoti NE UDB, NE voj- plačal 6000 din davka. Drugi kmet lhw/’0 so gesla, ki Jih bodo naši pa, ki je pridelal 25 h-atnv vin» •«VbV s svojim NE napisali na gla- ; a ni njihov prltaš, je ■ki. I dati davek 10.000 din. pesem dalje, ne da bi se zmenil za resnično stanje našega jpodročja. Njegova poročila skrbno zasledujemo in v vsakem smo opazili obe-nnjp nebeškega raja. Pričakali smo prvega, drugega, tretjega in smo vedno mislili, zdaj pa zdaj se bo dogodil čudež. A časi so trdi za čudežne pojave in general Airey se mora zadovoljiti s ponovitvijo svo- va zelo «briga» za tržaško industrijo in da «preučuje» njene možnosti, da si ECA na vse kriplje prizadeva ustvariti «boljše» življenje. Ko smo prebrati «splošni pregled» poročila, smo mislili, da general Airey govori o kakem drugem mestu in ne našem, ker se nam zdi nemogoče, da nam vse te dobrote kapajo na glavo, ne da bi jih videli in opazili. General Airey govori o «rekordnih» številkah tržaške luke in je pozabil povedati, da tržaška luka dela predvsem z dobavami živeža da je še vedno za «vrnitev STO Italiji». Kako je to zelo čudno! Mislimo, da je gospod Airey prav tako kakor vsi drugi poučen o pogajanjih med Titom in De Gasperijem za razkosanje STO. Zatorej kaj je treba goniti skozi 8 poročil in da bi bila brez teh veliki pašnik | pesemi kj jj verjamejo niti naj-za govedo naših mandrijerjev. Po- I bolj na,vnj italijanski šovinisti? to , Gen. Airey si s tem svojim običajnim odstavkom ne pridobiva sim- OZN na Dunaju po imperialističnem ukazu sestali delegati obeh strank in sporazumeli 1. O prometu na progi Skoplje - Solun; 2. o jugoslovanski prosti coni v Solunu in o gospodarskem paktu vzajemne po' moči. Da bi prišlo do osvoboditve nmgp Skoplje - Solun, ki je bila izpostavljena udarcem grške demokratične vojske, je pršlo do mnnar-nofašistične ofenzive proti Viciju in Grammosu. Kot je znano, so v tej ofenzivi odločilno vlogo igrali titofašisti, ki so dopustili monarhofa-šističnim četam prehod na jugoslovansko ozemlje, od koder so udarile grškim demokratom v hrbet. Zakaj pa to izdajstvo na račun grških demokratov in toliko ofenziv proti njim? Enostavno iz razloga, ker so imperialisti hoteli, da bi po progi Solun - Skoplje prihajalo orožje Jugoslaviji, kar se danes dogaja. Čeprav ni Allen povedal ničesar o vzroku svojega bivanja v Ate- zabil je jjovedati torej, da vse ni normalno za tržaško luko, preko katere je šlo blago, ki niso ga sestavljale vojaške dobave, ki danes ati jutri lahko prenehajo. Govori o trgovinskem in indu- nah in čeprav skušajo titofašistični tisti natolcevati, da je šel Allen v Atene zakadi «privatnih zadev», je monarhnfašistični gen. Papagos dejal. da bo v kratkem prišlo do sredozemskega pakta, ki ga bodo podpisale Grčija. Turčija, Italija, Egipt in Jugoslavija. Poleg tega je ta general Izjavil, da je Grčija v primeru vojne pripravljena na zavezništvo z Juoslavijo. patij nobenega dela našega prebivalstva, ki prav dobro ve, da ne bo prišlo do prikjučitve vsega STO k uovori o trgovmsKen, muu-| ^tai ^ ^ nočejo vlade y sirijskem zboljšanju in vsi trgovci ■ _ . •„ se jokajo, da bodo kmalu skrahi- j Wash ngtonu, Rimu in Beogradu m rali in da so na robu prepada. In- j da je vprašanje Trsta reseno na dustrtjsko zboljšanje? Kam pa po- j podlagi priključitve cone B k Ju- stavimo 20.000 in preko brezposel- j goslaviji, cone A upravno_ k Italiji i in vojaško pa še vedno pod nje-nu? Toda največje «zboljšanje» se ‘ £>ovim, generalovim «ixikroviteljst- ob- i ,,nmn opaža na področju «boljšega» davčevanja. Da, to pa priznamo gen. Aireyu. Naši revni ljudje in kmetje so v resnici «spretno» in moral pia-1 jih trditev. vseh potrebščin anglo-ameri-1 «vsesplošno» obdavčeni. Tako nam pravi, da ima tržaška | škim okupacijskim četam v Avstriji I Nun koncu pa gen. Airey pravi Vsekakor pa se bomo na 9. Aire-yevo poročilo ixivrnili, ker je zelo zanimivo. Zanimivo, ker ne upošteva realnosti našega položaja. mu delovnemu ljudstvu. Kaj pa očitajo titofašisti KPI? V prvi vrsti, da je «vdinjana moskovski dogmi» in da se je «prodala» boljševiškim voditeljem. Toda prav to pravijo tudi klerofašisti in imperialisti. Sai niso povedali nič novega v tej svoji protikomunistični kampanji. To je provokacija najnižje vrste, s katero sc ponuja oblastem «prilik-'», da bi KPI kot «peto kolono boljševizma» spravile v ilegalo. Obtožujejo KPI «parlamentarizma» in tem dokazujejo, da ne razumejo prav nič, kaj je komunistično gibanje, ker bi se drugače spomnili Stalina, ko pravi, da je resnično revolucionarna partija ona, ki s svojimi akcijami z dneva v dan mobilizira nove in nove množice v boju zoper imperializem in kapitalizem. Taka partija je pnv KPI, ki ne mobilizira samo svojih 8 milijonov volivcev, marveč vse poštene ljudi različnih političnih usmerjenosti. Taka partija je vprav KPI, ki s svojo akcijo ustvarja brezno med talijanskim ljudstvom In De Gasperijevo vlado morilcev. Taka partija je vprav KPI, ker imperialisti dokazujejo, da se je boje in zato pošiljajo proti njej pesjane titofašističnega kova, ki naj bi s svojim dolarskim socializmom vcepili v italijansk h množicah nezaupanje v lastno revolucionarno vodtvo. In prav oni govore o «slepem prejemanju direktiv iz Moskve», ko že vsak vrabec na strehi ve, kakšni avtomi brez mozga, brez lastnega mišljenja, brez lastne duše. brez lastne iniciative, brez poštenia, kakšni nevretenčarji so vprav titofašisti, ki se ne zganejo iz svojega mesta, ako jim ne pridejo od zgoraj podrobne direktive Pri njih je vse podrejeno geslu: «Ti ne smeš misliti, zate misli «heroj» Tito» — kakor je dejal nek polkovnik UDB v Bosni. In taki ljudje si upajo natolcevati o «kominformističnt slepi disciplini»! Toda tudi pri KPI jo bodo skupili, kakor so jo skupili po vsem svetu in pri nas. Garjavi in stekli psi titofašističnega kova se takoj spoznajo. Njihovo zavezništvo z Degasperijem tudi v tej akciji proti italijanskemu ljudstvu in proti njegovi revolucionarni partitiji je za njih polomijada. Z glavo skozi zid se ne more. To bl morali vedeti. Z glavo proti zidu italijanskega revolucionarnega pokreta ne bodo mogli iti. Ob njem si bodo razbiti svojo glavo zagrizenih in zakletih sovražnikov komunizma. SIKAM! Sedaj je torej jasno, zakaj se imperialistom toliko mudi s sklenitvijo zavezništva med Titom in Papagosom na eni in med Titom in De Gasperijem na drugi strani. Kot žrtev v tej imperialistični igri so bili grški partizani in bi morali biti tržaški Slovenci. Protest Albanije Vsekakor pa je to dejanje na-daljni korak k pospešenejšim pripravam za novo vojno, ker imjpe-rialisti računajo na milijon jugoslovanskih vojakov, ki jih imperialistična klika vzgaja v sovraštvu do ZSSR, do sovjetske armade in sovjetskega vojaka. proli litovski vladi TIRANA Vlada Ljudske republike Albanije je v sredo poslala jugoslovanski fašistični vladi protestno noto zaradi težkih provokacij jugoslovanskih policijskih in političnih oblasti proti osebju al-baneskega poslaništva v Beogradu. Nota albanske vlade zahteva takojšnja pojasnila, ukrepe za varovanje albanskih predstavnikov in kaznovanje provokatorjev. SEJA CENTRALNEGA KOMITETA KOMUNISTIČNE PARTIJE STO Mobilizacija vseh poštenih ljudi za obrambo miru in demokracije na STO socialistične proizvodnje za sovjetskega -kmeta Iz "pričevanj,, Zilliacusa, Adamiča in Cassou^ (Nadaljevanje s I. strani) Kar =e tiče političnega stanja v Trstu, je poudaril važnost borbe za mir v tem strateškem oporišču imperializma v katerem se opaža bolj kot kjer koli drugje pomen Atlantske ga pakta. Kar se dogaja v Trstu v pogledu gospodarskega položaja in omejitve demokratičnih svoboščin, predstavlja zelo pomemben primer o tem, kar bi imperializem hotel napraviti v ostalih deželah. Naše ozemlje, ki ga obkrožata dve imperializmu vdinjani vladi, zasedeno po vojaških silah, predstavlja središče vojnih izzivanj, vojno oporišče. V tem položaju ima vsaka naša borba, vsaka naša akcija pomen borbe za obrambo miru. Borba za rešitev tržaškega vprašaja, obramba demokratičnih svoboščin in življenjskih interesov delovnih množic, borba proti nacionalizmom, proti titofašizmu in kozmopolitizmu, kampanja za popularizacijo ZSSR, vse naše bitke proti posledicam vojaške okupacije so bitke za obrambo miru. Kar se pa tiče organizacije borbe za mir v Trstu, se mora še aktivneje delati. Pogoji za razvoj širokega pokreta miru obstajajo inj ih moramo izkoristiti. JMed našim prebivalstvom, ki je tako težko občutilo vojno in njene posledice in čuti vojne priprave, prevladuje v zelo velikem obsegu odpor proti vojni, ki jo pripravljajo. Ta občutek pa moramo pretvoriti v aktivno borbo. Odstraniti moramo apatijo in fatalizem, ki ju skušajo izzvati v našem prebivalstvu, da se bo zavedalo svojih možnosti in svoje odgovornosti v tej borbi. Komunisti morajo biti najaktivnejši v tem delu za odpravo političnih in nacionalnih pregrad, ki so jih u-metnostno ustvarili, da se bo po-kret partizanov miru okrepil s pomočjo vseh demokratov in zavednih prebivalcev. Podrobno se je tov. Vidali dotaknil tržaškega vprašanja, ki je osnovno vprašanje miru našega o-zemlja. Spominjajoč in sklepajoč iz borbe, ki je bila v občinskem Svetu, tov. Vidali ponovno poudarja stališče, ki ga je zavzela in za katerega se je odločno in uspešno borila skupina komuničnih svetovalcev, razkrinkujoč stališče ostalih strank, ki skušajo .po od ameriških imperialistov diktiranih ukazih De Gasperija zakrinkati nesramno barantanje, igraje se skrivalnice s tri-stranko noto, za katero vedo vsi, da je neizvršljiva in služi samo kot opravičilo za nedogledno nadaljevanje obstoječega stanja. Titofa-šisti so kot De Gasperi govorili o neposrednem sporazumu. Eni in drugi izjavljajo, da se ne odrekajo pravicah! do vsega ozemlja, toda eni in drugi voditelji obeh vlad so se že sporazumeli zo ovekovečenje in otežitev sedanjega stanja na, STO. Uvedba dinarja v coni B, popolna gospodarska priključitev co- j ne B k ‘Jugoslaviji, odprava carinske rjieje z Jugoslavijo so bile postopne etape dokončne priključitve cone B titofašistični kliki. Pripra-j ve za volitve v najbolj protidemokratičnem režimu so žaključek teh priprav. Njim ho sledila uradna priključitev. Zvesti hlapci De Ga-sperijeve vlade se omejujem na ' gojitev zaupanja do podpisnikov tristranske note in tako izdajajo vse obljube istir.kim Italijanom, I podrejajoč vse borbi proti komu- , nizmu po ameriških direktivah. [ Slična ie njihova laž v pogledò jata iz napačnega pojmovanja položaja in stanja oseb, kt ib pe približati za skupne akcije. Kar se tiče razvoja neoi.š;zma, je tov. Vidali razčlenil položaj MSI v Italiji in Trstu, poudarjajoč, da je osnovni cilj komunistov v tem pogledu zavzetje stališča v tem vprašanju, ne da bi ga rre enje-vali ali podcenjevali, budno pazeč, vzgajajoč posebno mladino in one sloje prebivalstva, ki predstavljajo lažjo rezervo za fašiste, razgaiju-joč vsak vladni manever v smer okrepitve tega pokreta ali za njegovo aHivizacijo v najreakcknar-nejših področjih. Brezpogojno pomoč moramo nuditi ovrednotenju antifašističnih sil NOB in partizanske borbe, ki so izbojevale zmago nad preslulim režimom. Govoreč o titofašizmu je Sekretar naše Partije naznačil. kako osnovne važnosti za našo borbo je nenehno razkrinkovalno delo teh izdajalcev komunizma, ki jih danes imperialisti in njihovi hlapci odkrito podpirajo. Titofašizem deluje kljub njegovim velikim porazom prav posebno v Trstu, uporabljajoč velikanski gospodarski in birokratski ustoj, izkoriščajoč s poplavo sredstev vsakršne propagandne oblike, pod zaščito ZVU in s simpatijo in naklonjenostjo krajevnih reakcionarnih strank. Cilj titofaši- svojo kompaktnost in borbenost, izboljšujoč metode dela, ojačajoč zveze z množicami, dokazujoč, da je postala občutljivejša v odgovoru na dogodke. V tej zvezi je navedel več primerov. Na koncu pa je v luči re‘ne kr'-tike in samokritike poudaril pomanjkljivosti in šibkosti, ki jih moia Partija odpraviti. Poudaril je dejstvo, da je borba dokazala, da ima KP vse pogoje za večji razvoj, razširitev in okrepitev. S pravilno politično linijo, kot je bila ona, ki smo jo uresničevali v zadnjih mesecih, in z boljšo org; niza-cijo, obstajajo pogoji za razvoj naše borbe k novim zmagam za veliko, silno Partijo. Medlem, ko nec Stepinac in diva varji žive v kaznih zn: ni ustaški zloči-l fašistični gla- varji žive v kaznimi, ah v puvolj n h razmer:-h in imajo vre privilegije, sta prvoborca narodno osvobodilne borbe, tov. Zujevič in Hebron.’ v kleteh ' Udbe podvržena raznim mučenjem. Električni tiaktor na poljih Sovjetske zveze Medlem ko je zadnja Rtnkovičeva «amnestija» osvobodila m tisoče Dra.i.nih mtašk.h gardistov, so de-ettisoči in de ett .oci komunistov in rodoljubov nemilo r.'no preganjani, aretiran , krvavo mučeni in .unorjeni v vseh mučilnicah Udbe. V Jugoslavijo so so povrnili turški časi. Tednik "Novi časi,, o razkrit-j i h nemških generalov RESNICA O “ČUDEŽU,, PRIDUNKERQUE «. . . .Zahteval sem pojasnila . . . . toda dobil sem v odgovor kratek stov v Trstu je ustvarjanie zmeš-1 telegram, v katerem je pisalo: «O-njave in prav posebno pa ostva- ! klopne divizije morajo ostati na rjanje središča za delo v Italiji, za j približni oddaljenosti artilerijskega akcijo proti KPI. S svojima dve- | tre la od Dunkerqua (to je razdalja ma taktikama, eno za Italijane, drugo za Slovence, titofašizem deluje v protisovjetski in protikomunistični smeri, odkrito ali zakrito sklepajoč zavezništvo z Demokratsko zvezo in vsem kozmopolitskim indipendenti zrnom, ki ga finansira in vzpodbuja. Za časa priprav za volitve v coni B komunisti morajo še nadalje pospešiti borbo proti titofašizmu, razgaljujoč in razkrinkujoč njegove manevre, utrjujoč budnost in ideološko izgradnjo množic. Isto borbo moramo voditi proti vodstvom raznolikih «indipendenti-stičnih pokretov, ki so sredstva titovskega fašizma in imperializma. Na bazi teh skupin pa moramo delovati s prepričevalnimi in vzgojnimi metodami. Tov. Vidali je nato prešel na preučitev dela, ki so ga komunisti izvršili v raznih množičnih organizacijah. Poudaril je prav posebno uspehe v razvoju mladinskega komunističnega in demokratičnega pokreta in ženskega gibanja. Odpraviti moramo še mnogo pomanjkljivosti na tem področju z izboljšano organizacijsko sposobnostjo in ak-tivizacijo novih ljudi. I V zaključku svojega poročila je Sekretar v kratkem govoril o uspehih KP, ki se je številčno in organizacijsko okrepila ter povečala devet do deset milj). Dovoljene so izvidnice in defenzivni pokreti.» (str. 139.) Kleist je s svoje strani smatral, da je ta ukaz nesmiseln: «Sklenil sem, da ne upoštevam ukaza in da prekoračim kanal. Dejanska so moji tanki že vstopili v Hazebrouck ter odrezali Angležem odstop . . Toda dobil sem pozneje še kategoričnejši ukaz, da se moram umakniti za kanal. Moji tanki so bili tam tri dni nepremični . . . Po treh dneh je bila ukinjena prepoved napredovanja . . . Zasedbo Dunkerqua je bila dokončanla pehota, ki je prišla iz Belgije, po odhodu Angležev (str. 139-140.) Ta Hitlerjev ukaz, da se morajo nemške sete utaviti, da omogočijo umik angleške armade, ni bil posledica strateških vojaških načrtov. Ta ukaz je bil neposredna posledica predlogov o zbližanju, ki so jih delali angleški vodilni krogi. S tem, da je plačal svoj davek pri Dunkerquu, je Hitler računal, da bo sklenjen skupen angleško-nem-ški sporazum za napad proti Sovjetski zvezi. General Blumentritt je bil prisoten, ko je Hitler obiskal glavni stan Rundsteta nekaj dni po prekinitvi ofenzive nemških tankov pred Dunkerque-om. On nam pove prebivalcev cone A, iz katere no- čejo, da bi se umaknile anglo-ame- 1 riške čete. Stališče komunistične skupine v občinskem svetu, t.j. stališče naše Partije se ni premenilo. Vsi drugi «o spremenili svoje stališče in so tako izdali svoje volivce. , Tov. Vidali se je nato globoko ' dotaknil delovanja komunistov v zadnji stavki in razčlenil gospodar- I ski položaj našega mesta. Osvetli) je značilnosti mednarodnega in kra- j jevnega sindikalnega položaja in ] poudaril uspehe, ki smo jih izbo- i ievali v zadnjih mesecih in v zad- 1 nji stavki, zahvaljujoč se pravilni j sindikalni politiki komunistov v E-notnih sindikatih. Konkretna enotnost delavskega razreda, ki je prišla do izraza v zadnji stavki, je rodila svoje sado- j ve in je ustvarila predpogoje za organizacijsko sindikalno enotnost, ki jo morajo komunisti pospešiti in vzpodbuditi, razkrinkujoč sovražnike razredne enotnosti, utrjujoč prav posebno zveze na bazi med pripadniki vsem političnim strujam, zve-ze s pripradniki SSZ in prav po- ■ sebno z junaškim italijanskim delavskim razredom. Tov. Vidali se je dotaknil politike sklepanja zavezništev, ki jo je v zadnjih mesecih naša Partija zboljšala in preučil obstoječe možnosti, ki jih morajo komunisti izkoristiti, Kar se tiče italijanskega šovinističnega področja tržaškega političnega življenja, se opaža med njimi globoka kriza, ki postaja 1 jasna, ako pogledamo polom Lega Nazionale, ki je vzbudila gnus med svojimi pripadniki zaradi nesram- 1 ^Zapuščen ln uničen angleški vojni material v borbah pri Dunkerque Opustošena luka Dunkerque po okupaciji nacistične nemške vojsKe o razlogih, ki jih je v razgovoru s svojimi generali: če bi bila angleška armada v jakosti 300.000 zajeta ali uničena pri Dunkerque, bi angleška vlada ne imela več možnosti, da se sporazume s fašistično Nemčijo. S tem, da je dal možnost angleški armadi, da se mirno povleče, je hotel Hitler o-mogočiti sporazum z Anglijo. Se več! Po mnenju Blumenritta, je Hitler hotel «celo ponuditi Angliji podporo svojih čet v primeru, če bi se nahajala v težavah», (str. 141.) To je pomenilo prav toliko kot vojaško zvezo. Poskusi za dosego take zveze so se v najrazličnejših oblikah nadaljevali tudi po Dunkerque. Ne zadošča, da spomnimo na prihod Hessa v Anglijo. Razumljivo je tudi, zakaj je Churchill skrival in skriva še danes angleškemu narodu tajne intrige onih časov: šlo je za gorostasno izdajstvo nacionalnih interesov Anglije. Kar se tiče legende o «nitki zv Nnglijo», jo je Churchill potreboval, da bi pomagal Hitlerju priviti energične priprave za napad na Sovjetsko zvezo. Nemški gener ili potrjujejo, da so imeli možnost izvesti ivazijo Anglije. To priznava sam Liddel Hart. «Tekom šestih mececev po Dunkerque so bile suhozemne sile, ki bi se lahko zoperstavili invaziji tako slabe, da bi jih nekaj sovražnih divizij lahko pomedlo.» (str. 155.). Liddel Hart ugotavlja tudi, da so bile operacije «Murskega leva» (invazija Anglije) samo lažen manever, ki je imel le politične cilje in ne vojaške. Blumentritt izpričuje, da so nem- Hitler navedel ški generali med seboj govorili o operacijah «Morskega leva» kot o «blufu in so pričakovali novico o sklenitvi sporazuma z Anglijo... Ze takrat, dodaja Liddel Hart, je Hitler obrnil oči na vzhod». V resnici, to je bil prvi razlog! In sedaj ko vladajoči londonski krogi pripravljajo novo zavojevalno vojno, sanjajo o velikih naukih poslednje. Anglija nedvomno ni bila rešena s fašistom prijazno politiko njenih voditeljev, na čelu s Churchillom. Cast in nacionalni obstoj Anglije je rešila sovjetska armada ki je zdrobila v prah Hitlerjevski razbojniški vojni stroj in vse njegove načrte za vojno go-spodstvo. Kolobocije Liddel Ha rta o poteku dogodkov in strateških naukih vojne na sovjetsko-nemški fronti ne zaslužijo večje pažnje. Kratki in površni opis operacij kaže omejenost tega reakcionarnega vojaškega zgodovinarja, ki. ni v stanju razumeti to, kar je novega v stalinski strategiji in v napredni vojni znanosti sovjetske armade. V lažni analizi vzrokov hit'er-'evskcga poraza na sovjetski fronti povzame Liddel Hart Ooebbel-sove teze, da je bila nacistična armada poražena «zaradi mraza in pomanjkanja poti». Kljub vsej pristranosti so nemški generali, ki jih je potolkla sovjetska armada, mnogo manj skopi, ko razlagajo razloge svojega poraza. Priznavajo moralno, materialno in tehnično premoč sovjetskih sil, ler nadmoč sovjetske strategije. Tukaj je nekaj priznanj, ki jih je moral sovražnik dai podtežo dejstev: Kleist:« ... Od vsega začetka so bili Rusi izvrstni borci . . . Borili so se z izvanredno vztrajnostjo ter pokazali neverjetno trdnost..... Rusi so imeli zelo dobro orožje, predvsem tanke (že 1941. leta). Njihovo topništvo je bilo izvrstno, kot tudi večina imanterijskega o-rožja. Imeli so modernejše puške, ki so lahko hitreje streljale od naših. Njihov tank T-34 je bil najboljši na svetu . . .» (str. 229-230). Manteuffel: «V primeri s tankom «Stalin» je bil naš «Tiger» vozilo za preseljevanje», (str. 105). Blumentritt: «Ze za časa prve svetovne vojne so nemški vojaki govorili: Na vzhodu se bori hrabra armada; na zapadu je ekipa ognje-gascev, ki počiva. . » A šele v poslednji vojni smo prvič videli, kje je v resnici Rusija. Ze prve bitke v juniju 1941. so nam pokazale vrednost nove sovjetske armade. Naše izgube so se dvignile na 50 odst.» (str. 234). Liddel Hart igra vlogo bedaka, ko po navedbi pričevanj številnih generalov, ponovno povzema v svojih zaključkih Goebbelsove laži, ki so jih njegovi lastni generali postavili na laž. Pričevanje nemških generalov nam služi, da osvetlimo tudi obnašanje angleškega in ameriškega poveljstva v razdobju priprav za o-tvoritev druge fronte V svrho dosege svojih reakcio- Gen. M. Weygand poveljnik francoske vojske v nudih časih porazov narnih ciljev, ki niso imeli nič skupnega z osvobodilno vojno narodov proti fašizmu, so si politikanti Washingtona in Londona izmišljali vse «mogoče argumente», od katerih je bil eden neumnejši od drugega, da bi preprečili otvoritev druge fronte. Posebno so poudarjali argument «atlantskega zidu», ki ga | Jutri bo v Jugoslavji v znaku im-i perialistične in fašistične «demo-kratije» tragična burka, s katero bodo titofašisti skušali dokazati, da je «vse» ljudstvo za njihivo izzivalno protisovjetsko inf protikomunistično politiko, za njihove vojno-! hujskaške provokacije. Te volitve imajo namen «prikazati» svetu, da jugoslovansko ljudstvo odobrava politiko titotašističnega zavezništva z imperializmom, zasužnjevanja Jugoslavije tujemu, izkoriščevalske-1 mu kapitalu, ugonabljanja jugoslo-j vanskega bogastva v prid atomskim * politikom Vatikanu, pripravam za j novo vojno. Nas, Slovence zanimajo predvsem dogodki, ki se odigravajo po Sloveniji in zato nas zanima vedeti, kakšni ljudje naj bi «predstavljali» v imenu UDB in tororizma slovensko ljudstvo v takozvani beograjski ljudski skupščini i Slovenskih kandidatov za zvezno i skupščino je vsega 35. Prav toliko i je namestnikov. Med temi kandidati so 12 članov in 3 namestniki vod IZ POIMENSKEGA PREGLEDA KANDIDATOV SLOVENIJE Špijoni “buržoaznega porekla,, in špijoni “delavskoljudskega porekla,, - - , , ... i stva titovske fašistične Stanke Slo- nih sleparij v pogledu denarja, ki ; venije ga Je zaprosila pri italijanski vladi za «obrambo italijanstva», in ki je služil pa za gospodarske špekulacije. v katerih so vrfiešani njeni voditelji. V Giuntinih strankah narašča splošno nezadovoljstvo proti demokristjanom, ki so preveč nesramno hoteli prezveti monopol mestnega življenja. Ista kriza se odraža v DZ, istriskem CLN in v notranjosti posameznih strank, vžtevši demokrazio cristiano. Njihova enotnost je zelo kompromitiran i zaradi razvoja «levičarskih» struj. Komunisti morajo vzpostaviti lojalne odnose sodelovanja z elementi, ki morejo biti kljub drugačni politični ideologjii od primera do primera zainteresirani v akcijah in borbah za obrambo določenih pravic in ljudskih hotenj. Da doseženo to, je potrebno, da tovariši dokončno odpravijo ostanke stai ega lektaitva in neverovar.ia, ki izha- Slovenskih kandidatov za skupščino nacionalnosti pa je 30 z istim številom namestnikov. Od teh so 10 članov in 3 kandidati vodstva titovske fašistične stranke Slovenije. Od 130 kandidatov in namestnikov za obe skupščini je 28 članov ali kandidatov vodstva fašistične stranke Slovenije, ne da bi všteli Kardelja, Leskoška, Kidriča in Vido Tomšičevo, ki so prav tako člani tega vodstva. Od vseh 130 kandidatov in namestnikov je 11 (reci in piši enajst) oseb, ki jih moremo, čeprav s pridržkom) smatrati neposredno udeležene v proizvodnji (8 kandidatov in namestnikov za zvezno in 3 za i skupščino nacionalnosti). Kot je iz tega razvidno se niti 10% kandidatov in namestnikov ne udeležuje proizvajalnega procesa. Ko preučujemo imena kandidatov in namestnikov, ugotovimo, da kandidira ves takozvani Politbiro. Med kandidati je dobra polovica članov takozvanega CK. «QF» predstav- aktivisti fašistične stranke oblastnih odborov. Opažamo torej, da so titofašistič-ne vladne oblasti izbrale kandidate in namestnike s kriterijem, ki je ljajo člani Glavnega odbora kakor popolnoma odgovarjajoče politiki tudi člani predsedstva in tajništva. ' popolne fašistizacije javnega in po-«Ljudsko» skupščino predstavlja j litičnega življenja Jugoslavije, po- njen predsednik in prav tako je ze-1 litiki, ki jo zasleduje titofašistič- lo zastopan tudi prezidij «ljudske» na tolpa. skupščine. Prav tako so zastopane I To skupino kandidatov in namestnikov moremo brez vsakršnih pri- tudi «množične organizacije» od mladine do žena, od invalidov do «ljudske» prosvete in Rdečega križa. Toda najpomembneješe je dejstvo, da so sindikati zastopani s sko ro neopaznim številom kandidatov in namestnikov. Za sindikate kandidirajo samo predsenik, tajnik in še dva ali trije funkcionarji. Dosledni v svoji protidelavski politiki so titofašisti uredili zadevo tako, da so izključili iz kandidiranja celo svoje plačance v sindikatih, da ne bi prišlo do «neljubega» pojava delavskih kandidatov. Sindikatom niso nudili možnost kandidiranja niti v isti meri kot pa drugim svojim lažnim organizacijam. Poleg vseh teh elementov in organizacij so ved kandidati in namestniki zastopani umetniki, visokošolski profesorji, profesionisti, ki so znani kot najponižnejše sluge titovskega fašističnega režima iz karierizma, oportunisti ali duševne pohabljenosti. Vrhu tega pa se opaža, da so zastopana tudi največja središča Slovenije s predsedniki «ljudskih» odborov, sekretarji držkov smatrati kot tolpo špijonov, birokratov, malomščanskih karieristov, režimskih verižnikov in nekaterih šibkih elementov — morda celo v dobri veri — brev določenega političnega nazora, a malomeščanskega nacionalističnega nazora. Vsekakor pa tisoč niti povezuje in zavezuje vse te elemente titofaši-stičnemu razbojniškemu vozu. Zelo značilno je dejstvo, da so stare reakcionarne stranke v zelo velikem obsegu zastopane. Zastopajo jih njihovi malomeščanski agenti: Brevelj dr. Marjan, Mikuž dr. Metod, Snuderl dr. Maks, Kranjec Miško, Popit Franc, Polič Zoran v vrstah kandidatov in namestnikov v zvezno skupščino; Kozak Ferdo, Vidmar Josip, Krajgher dr. Alojz, Rus Jože, Kocbek Edvard, Jeras Josip, Lampret Jože, Lubej Franc, Jakac Božidar v vrstah kandidatov in namestnikov za skupščino načionalosti. Jasno je torej tudi iz tega dejstva, da vsa titofašistič-na tolpa deluje v interesu starih reakcionarnih strank. Značilno pa je kljub, da je prav tem strankam uspelo dobiti «žlahtne» stolčke in to v zelo velikem obsegu O 10 članih takozvanega Politbiroja, to so Miha Marinko, Krajgher Boris, Regent Ivan, Hribar Janes, Avbelj Viktor, Potrč Jože, ki kandidirajo za zvezno skupščino ter Kavčič Stane, Krivic Lado, Maček Ivan, Sentjurc Lidija, ki kandidirajo v skupščino nacionalnosti, je malo kaj pripomniti. Predobro so znani kot kolovodje titofašistič-ne klike v Slovenije. Ce pa bi hoteli napraviti neko lestvico v proti-delavskem besu in protisovjetskem sovraštvu, bi se znašli na vrhu Boris Krajgher, Marinko in Lidijp Sentjurc. Med drugim so med njimi stari potentirani špijoni kot Marinko, Potrč in — dogodki nam to potrjujejo — Lidija Sentjurčeva. Med kandidati in namestniki moremo računati, da so morda v dobri veri, a vsekakor zakrknjeni malomeščanski nacionalisti ljudje kot France Bevk, Lunaček dr. Pavel, Tavčar dr. Igor in morda še dva ali trije drugi. Vsekakor je to število nepomembno, če pomislimo, da je 130 kandidatov in namestnikov. Tipični balomeščanski karieristi, kar že vnaprej dokazuje njihove malomeščansko poreklo, so Primožič Franc, Ambrožič Lado, Bebler dr. Aleš (poleg tega je ta zadnji patentiran špijon in izzivalec, kar je do podrobnosti dokazal proces proti Rajku v Budimpešti), Jakopič Albert. Krese Leopold, Krivic Lado, Osolnik Bogdan, Pehaček Rado, Sumrada Vinko, Svetina Ivo, Vil- fan dr. Jože med kandidati in namestniki v zvezno skupščino ter Brecelj Marjan, Borštnar Jože, Vipotnik Janez, Popit Franc, Šilih Niko, Benčič Drago, Kveder Dušan, Krajgeh Sergej med kandidati in namestniki v skupščino nacionalnosti. Ker se nam bi članek pre-nadolgo razvlekel, smo se omejili na te elemente in nismo pa navedli vseh malomeščanskih agentov starih posestniških in reakcionarnih slojev, kot so razni Lubeji, Vidmarji itd. in prav tako se nismo preveč dotaknili ljudi Boris Kraigherjevega kova, ker so njegovi zločini predobro znani, kajti vsak ma-loščanski karierizem se mora skriti pred krvavim početjem raznih Borisov Kraigherjev. Mislim, da ni potrebno povzeti zaključkov, ki postajajo dovolj jasni iz navedenih dejtev. Takoj more-titofašisti izbirali svoje kandidate mo razumeti s kakšnim merilom so in namestnike. Iz tega nam postaja dovolj jasno, da je te kandidate izbirala banda patentiranih fašistov, ki se skuša z izpopolnjenimi hitlerjevskimi metodami obdržati na oblasti. Namesto resničnih predstavnikov ljudstva so zasedli svoja mesta stari, patentirani vohuni tajnih obveščevalnih služb anglo-ameriških imperialistov: od Marinka do Vidmarja in Beblerja. Po drugi strani pa nam izkustva dokazujejo, da so na splošno malomeščanski agenti starih reakcionarnih strak stari agenti imperialističnih obveščevalnih služb (glej procese v državah ljudske demokracije proti raznim Mikolajčikom, Petkom, itd.). Zato ne grešimo, ko smatramo razne Vidmarje, Ruse, Kozake, Lubeje in druge kot bando imperialističnih špijonov — špijonov «buržoaznega porekla», ki je do popolnosti združena k bando Marinka, Beblerja in drugih — špijonov «delavsko-ipudskega porekla». baje ni mogoče prodreti. Ta «a-tlanski zid» je baje zgradila Nemčija s silnimi enotami, ki jih je zbrala v obrambo celine. Pričevanja nemških generalov, ki so se nahajali na «drugi strani» in ki jih je objavila Hartova knjiga, uničujejo lažne argumente Churchilla in njegovih pajdašev. Feld-maršal Rundstet je eden med tistimi, ki poznajo zelo dobro stanje nemške obrambe na zapadu, ker je dolgo poveljeval hitlerjevskim četam na tem vojnem področju. On poudarja, da je imelo iz strateškega in materialnega stališča angleško in ameriško poveljstvo vse možnosti, da po 1941. letu ostvari uspešno invazijo. «Presenečen sem bil, da niste podvzeli invazije 1941. leta, ko so bile naše armade globoko v Rusiji» pravi Liddel Hartu. « . . .Pričakoval sem invazijo 1943. leta, v razdobju ko smo zasedli Francijo. Bil sem prepričan, da boste izrabili koristi in prednosti razpršitve nemških sil na zapadu». str. 37-238). Tako propade ves šup «argumentov», ki jih navajajo Churchill in njegovi pajdaši, da bi razložili razloge za zamudo druge fronte. Zgodovinska resnica je, da so se za-padne velesile udeležile vojnih o-peracij .v Evropi šele, ko je Sovjetska zveza v junaški borbi zadala uničujoč poraz hitlerjevskim arma-■lam ter jih prisilila na- kolena. Angleške in ameriške čete so prišle samo zato, da bi pomagale pokopati uničenega sovražnika ter da bi poskusile zagrabiti na pojedini zmage najboljši grižljaj. KONEC Ali je tudi to "inf ormbirojevska laž..? S Inko sodbo nismo zadovoljni Malokdaj se oglašamo iz našega kraja, danes pa hočemo povedati. kako okrajno sodišče v Kranju napram špekulantom zastopa stališče delovnega človeka. Dne 28. 8. 1949 je Telban Franc iz Sovodnja št. 32 pri Zireh dopoldne s svojim ključem odprl vrata trgovine kmetijske zadruge, kjer je bila vskladi.ščena moka. Vzel je 60 kg moke, oziroma je isto zamenjal za svojo, ki je bila mnogo slabša. Telbana je poslovodkinja zapazila, ni mu pa bilo to nič mar ter je drugi dan z lahkim srcem odšel v Škofjo Loko v službo. Zadeva je bila predana sodišču in Telban je tatvino priznal z razlogom, da se je bal, da bi se mu moka ne pok,varila, zadruga jo bo pa itak spravila takoj v promet. Reci in piši, da je sodišče Telbana spoznal za nedolžnega in ga popolnoma oprostilo vsake kazni z motivacijo, da za zadrugo ni nastala nikaka škoda. Klpub temu, da je po nekaj dneh Telbanova žena, ko je zvedela za zamenjavo, moko vrnila, ker ima pač večji čut poštenosti od svojega moža, se s tako razsodbo, če se že strinja sodišče, ne moremo strinjati potrošniki, da bi morali mi uživati slabo moko, Telban pa bi jedel dobro. Dejstvo je, da bi Telban nikdar ne vrnil moke, če bi je ne bila vrnila žena. Vprašanje pa je, kje se je toliko moke dobilo in kako hranila, da je obstajala nevarnost okvare. Zato nismo in ne bomo zadovoljni, dokler bo sodišče take špekulante, kot je Telban oproščalo. Iz «Ljudske pravice» z dne 6. marca 1950). liospod.e odvetniki teh Cassou, zunacus m i-cUaiuvc VC1J“ V -.e ui/.fajo ih «cluVeclialVu» n*jU uuiamuo ven m učen.a .juui «una ene »ume Deae-e. Fl,dlv zamolčali tudi to ucjutvu, n-“'"r V> ostala. nejol-11* v megli izhlapevanja itr v i ijuvtot vči, areui ui v jčtiiju vu oživljenih ustašev, cetnvKcV • e-tesuwev, zaruzemn z ic-zo01"1" au v zennji, ki .e pretvorjena AviiventracijaKu taborišče m “|Ul sce neuoizmh ljudi, v srcih nA10 muvuhe becie, medtem ko nau itl not pošasti Kronju «preu#w> iju nati zunanjih tvruK ,:i Danic» ‘ie ra.e se na vse to, marveč U«-‘ sieusjuC eumo na razkošje Titovega uvob juD0VicV in razitosneg* življenja ut in visokih iunkcioa-ije ZaiUiucU jejo m ti gospodje iz.uvijaju: guAavtja je danes mnogo na puli acni ivov pred u.evaa .evaliva"-ua je Zoort na ceiu z Doij-’ev,‘S part.jo in tov. antimoni porok ual* hov mednarodnega uelavskega * Dalija, zascitmta ai u^ora v°el1 prevalih in mvruljuon.n narod°v itot taka kost v gnu imperia"5*0^' je dejstvo, ki je znano soimm "M nahstom. zaradi tega je ZSSR glavni Pr' met gonje m kievet svetovne j-eate $olv cije proti svetovni ue.avski uarnoaii. Najnovej.va propagane ^ pesem glavni pe.ee je .Nika; gospodje v.aa»uu, Zimaeu5 Adamič pa Di morali preprl1^.( ljuustvu, ua so uobru pen — ®°V -, zooiv markS.^ aove»* o iem, k či k o je v «polvi rjen», ua v ni svobode, da zddit pr=lV“1|V ijuusk.n demokracij v svoje *u uije, tisti pa ki zeli postati Komu- nist m graditi socializem ne a.editi Zožit, temveč ameris1 iKern5 V Pie' patent — komunistu — Titu. au, v katerem piešejo kleri*0',[ uankirji m generali tkat enfi w je priduržii n tef tudi Luj Adamič idrjeve horde niso spametova. pn vsej svoji bistroumnosti n' v uei, da pieše po muziki onih, * svojih kolonijah in podrejenih & ■. shaliiziranih državah ne dopu50 , nobene svobode, kjer se mih^, ljudi izčrpuje in izpostavlja strad(l nju in, da so ti ljudje isto uS° namenili narodom Jugoslav > zahvaljujoč se izdajalcu in stičnemu zločincu za katera 1 činstva je Luj Adamič «še boti ? nosen, da je jugoslovanske®8 rekla». trd0' In v recnici dejstva tega “ sf vratnega dokaza so pokazala, da ne gre za ačlružinski spor», za f0. oene slučajne napake, posebne ^ goje izgradnje socializma, m11 za izgradnjo socializma naS^ ašel1' temveč da se gre za špijonsko z. . turo imperialistov in poskus '"j. ..anja in dezorjentiranja mednaI nega delavskega in naprednega banja. To je obenem obsodba Cass° Zilliacusu in Adamiču in drW podobnim lažnivcem, ker tud'fi-buižoazni pravni formulacij' krivanje zločinov predstavlja delovanje v zločinu, zločin. )i(r Zavest človečanstva so daneS a. tine in stotine milijonov ljudi. ^ tih in neznatnih, znanstvenik0 ' jp so stopili pod zastavo Len'ha-jf staiina v borbo za najdragoe611 rp-v tej dobi: mir, človečanske L,. vice ter osvoboditev iz kol°n‘aeg» ga suženjstva in kapitalist'6” zkoriščanja. ,^1 Izključitev Titovih delegatov ia-n.h predstavnikov narodov goslavije) iz vseh mednarodn1”^) Pie 'nth organizacij, je v dokaz " vetovni javnosti vsebina teg* ega politično-špijonskega Va” Dokler bodo na čelu mednaf0 r| ga proletariata stali revoluti __ kot sta Lenin in Stalin bod° V dobni poskusi vedno propa1 di', valjujoč se genialni modrosti '” ,(e. voluciornarni budnosti teh v° J .rel- ijev in učiteljev celotnega paP1 nega človeštva. A * r" „ir tUD" Človečanska zavest se 'ZraD»ia resoluciji novembrskega zaSe„“i8ti6' Informacijskega urada kom1 mh in delavskih partij- .' de' «Uolžnost komunističnih ' p0' lavskih partij je, da vsestrob5 pomagajo delavskemu razredu vq slavije, ki se bori za Pon°Vnl0KI’a’ mtev Jugoslavije v tabor dem cije in socializma». rnbC^1 Zahvaljujoč se pomoči ib narodov ZSSR, slavni boli5 jo partiji ter osebno tov. Stal'b^jt- . vod5' narodov Jugoslavije, se P°° fcnflr vom svojih najboljših sinov ^peza osvoboditev izpod jarma gfi rialističnih agentov in bodo ^ sramoto, ki jo je Jugoslovan jp imenu vsilila banda zločin g|l-špijonov. Nasprotno pa Casso ' gli ilacus in Adamič ne bodo tjo jav”„ \v oprati pred svetovno jp glasu zavesti človečanstva- KONEC Stric Sam pomirjuje svoja miljenca z velikonočnim svoje sramote, braneč z*o6i” ufia^ dajstvo pod licemerno ka marca 1950 DELO Stxan 3 glas ZAM in ZKM a VII ni dovolila Vojaška uprava je že neštetokrat postavila svoj «verboten» .na pozive, lepake in zborovanja demokratičnih organizacij. Demokratične svoboščine so v Trstu nepoznane. Na vsakem koraku se more naleteti na prepovedi, ki so značilne za režim vojaške okupacije. Na vsakem koraku se omejujejo še one borne svoboščine, ki jih tako «širokogrudno razsipljejo» okupatorji. In tako se je tudi zgodilo z lepakom, ki ga je mladina hotela izdati ob svetovpem mladinskem tednu. Nasa mlad na Zahteva mir, poziva vso mladino na borbo za vsilitev miru in Za izbojevanje lepšega, boljšega življenja. Vojaški upravi pa, kakor zgleda, ni všeč, da se tržaška mlad ina bori za mir in boljše življenje, ni všeč, da naša trd fistia hoče svobodo in človekavredno življenje. Zato je prepostala lepak. Prav zaradi tega ga objavljamo v celo v da ban i ljudje videli, kakšni pozivi se prepovedujejo v cani A Tržašega ozemlja, medtem ko se dopuščajo vsakovrstna propaganda in članki, ki poveličujejo1 smrtnonosna orožja, pripravljajo vzdušje za novo klanje v imenu «zapadne demokracije», hi se izkazuje kot demokracija atomske bombe, bakteriološkega' °rožja, sovraštva do človeštva in do svobode naših ljudi. Poziv se glasi: Mladinci in mladinke! Bodočnost mladine je v nevarnosti. Mala skupina pohlepnih koristolovcev pripravlja načrt za novo vojno. Da uresničijo svoje blazne osvajalne sanje potrebujejo mnogo, mnogo mladih življenj za topovska žrela. Naši mladini ovirajo vsako možnost do ustvaritve delovne bodočnosti: prepuščajo jo brezposelnosti, prostituciji, korupciji, zločinstvu, kakor da bi jo^hoteli prepričati, da za vsa ta zla ni drugega izhoda kot vojna. Za to podlo delovanje imajo netilci nove vojne vojne tudi v Trstu svoje agente, posebno v onih. ki zapeljujejo mladince, navdušujoč jih s spomini na preteklost m v onih v coni B, ki nstvarjajo istrski mladini vedno težje življenske pogoje. Ali mladina je budna. OB SVETOVNEM MLADINSKEM TEDNU Uspehi in naloge mladine v borbi za mir in boljšo bodočnost II. Kongres Svetovne federacije demokratične mladine, ki je bil v začetku septembra pr. 1. v Budimpešti je med drugim sklenil, da se bo v prvem tednu pomladi še nadalje praznoval svetovni mladinski teden. Izkušnje preteklosi so dokazale, da si je demokratična mladina sveta od 1944. dalje osvojila v tem ted- zma je izraz njegovih splošnih na-fronto napredka in miru. Samo tako bomo mogli, slovenski in italijanski mladinci našega ozemlja izbojevat nove uspehe in zmage. Med vso mladino v Evropi smo ravno, mi najbolj živa priča, ki more povedati, kaj je bistvo imperializma in zapadne «demokracije». Gospodarska politika imperiali- Mladina/ pripravljaj se za praznovanje Prvega maja 28. marca poteka 5 let od dneva ko so nacistični razbojniki obesili v ul. Massimo D'Azeglio mladince GIORGIO DE ROSA, SERGIO CEVRONI, LIVIO STOCCHI, REMIGIO VIŠINI, Slava njim I 60 milijonov mladincev in mladink vseh narodnosti, porekel in veroizpoved’, združenih v slavni Svetovni zvezi demokratične mladine bo manifestiralo po vsem svetu v teku Svetovnega mladinskega tetina proti vojni, za obrambo miru, najmočnejšega činitelja za dosego boljše bodočnosti za mladino. Zato naj v vsaki tovarni, šoli. hiši tudi tržaška mladina vsega $veta dvigne svoj glas proti sedanjim življenskim razmeram. Proti vojni propagandi da izvojujemo svojemu mestu mirno in zaustaviti one, ki nas hočejo boljšo bodočnost. Mladinci in mladinke! Združenim nam bo uspelo Pahniti v novo katastrofo. Moramo imeti zaupanje v dobočnost, ki je v naših rokah! Borimo, se združeni, da bo čim lepša in mirnejša! Zakličimo glasno v obraz vojnim netilcem : «NOČEMO vojne i». nu najgiavnejsa gesla UčižM in po-aia vil« v borcema mauneataci/dii svoje KonitreiKie zalivu v e pou geslom borue proti lasuuu pitij, n«*~ 10 pa coree mu* in ouijao uu-uucnost. iviiduiiia je veuno pr^zuovaia av-oj Za raz.-u- Zveza komunistične mladine Zveza antifašistične mladine svobodnega tržaškega ozemlja leuen s jpouvojenuil Ue.0.11 ršnje in uiijevmije ui.».untraiiviifc-#mauin»Kega gibanju v »»en», 1. j. bì'Divi, ter svojin iiuvu.naiiiiii ,11 àrttjévn'n organizacij. Samo na pouiagi ten geaei se je mogla ba Qo seuaj uspesnu vodih oor- giavnemu proti imperializmu, sovražniku miacune, proti nevarnosti nove vojne, ki jo imperialisti »e vec lei pripravljajo, ter za pravico do deia in boljšega življenja. Velopomembm uspeh smo imeli do sedaj, ker smo onemogočili, da Črtov, ki težijo za spremcnitvijo Trsta v točko za zbližarie in utrditev prijateljstva med Titom in De Gasperijem. Ta politika je vzrok razširjenju brezposelnosti, ki pri- , naša kot posledico samomore, pro- 1 stitucijo, tatvine, in končno hudo demoralizacijo med mladino. Skušajo zlomiti našo mladino, da bi jo neko jutro, ako jim načrtov ne preprečimo, obleki: v tujo, najbrž ameriško uniformo in z ameriškim o-rožjem povedli v boj proti lastnim bratom in tisti mladini, ki vsak dan uresničuje svoje želje po boljšem življenju. Temu namenu služi vsa imperialistična, reakcionarna in va- , tikanska propaganda, politika tukajšnjih reakcionarnih strank in predvsem fašističnih izrodkov MSI. Znatno vlogo v tej politiki igrajo prav tržaški titofašisti s svojimi in-dipendentističnimi plačanci, ki ne priznavajo narodnosti. Na isti liniji je tudi «mladinska inteligenca» raznih Jadranašev, izrodek narodnih in socialnih izdajstev vseh dob. Sovražniki mladine vodijo svojo konkretno akcijo, skušajoč razbiti enotnost demokratičnih mladinskih organizacij, z ustvarjanjem zaprek njihovemu razširjanju, s podžigom nacionalne mržnje, s klevetami, varanjem in izsiljevanjem. Mladina si želi in mora vedeti o vsem resnico, zato da okrepi svojo budnost in borbo proti imperialističnim načrtom. Dogodki v zadnji stavki v Trstu in nekateri mladinki sestanki po slovenskih vaseh so nam dokazali, da organizirana, ali še ne organizirana mladtoa priznava pravilnost poti, ki jo nakazujemo, ter da se mora znatno razširiti naše giban-e z novimi, navdušenimi, poštenimi mladinci m mlad n-kami. Zato moramo usmerti svoje lelo v to smer, kajti samo z utrditvijo demokratične zavesti v mia- 1 dini, s tem da ji omogočimo spo- ! •navanje resnice in nevarnosti, ki : i pretijo, bomo bolje razkr nknvah j in potolkli načrte imperialistov in njihovih hlapcev. Mladinski teden predstavlja ko-_ rak naprej' na tej poti. To mora veljati tudi v pospeševanju priprav za 1. Maj, ki je praznik vseh delovnih ljudi, žena, moških, starcev in mladincev, je praznik vseh, ki hočejo mir. V tem kratkem času, ki nas loči d 1. maja moremo in moremo r—-novno dokazati, da slovenska in italijanska tržaška mladina ne bo služila načrtom imperializma: nasprotno, da je njena želja in odločna volja boriti se proti tem načrtom skupno z demokratično mladino vsega sveta. ANGEL BLAZINA član Glavnega sveta SFDM delo Tudi letošnji Prvi maj — praznik vseh delovnih ljudi bomo proslavljali v duhu borbe za in mir. Izvršilni komitet Zveze komunistične mladine je proglasil nagradno tekmovanje med sekcijami za telovadni nastop. Pri ugotavljanju najboljše sekcije bo Izvršilni komitet upošteval naslednje: a) iz seznama vpisanih mladincev sekcije, koliko je bilo telovadcev, b) obnašanje in zadržanje telovadcev v času priprav za nastop, c) najboljše telovadce med nastopom. Nagrade so naslednje: 1. Najboljša sekcija telovadcev dobi pokal «Prvega maja». 2 3 najboljše sekcije bodo mogle poslati svojega najboljšega telovadca na obisk enega izmed mest v Italiji. Nagrade bodo razdeljene na prireditvi, ki bo organizirana po zaključenem praznovanju Prvega maja. V številnih krožkih, na trgih in v dvoranah je opaziti živahnost mladincev in mladink v telovadnih pripravah za Prvi maj. Mladina Doline. Sv. Ane, Sv. Križa, Sv. Ivana, Skednja in drugod se prav pridno uči in neutrudno šteje ena . .. dve . Vsaka sekcija je gotova zmage, ki ji bo omogočila pridobitev pokala ali obiska v Ialiji. Tudi po ostalih krožkih se mladina v vedno večjem šte-in bo prav v kratkem času začela tudi pridno vaditi, ker se zaveda, da bo s svojp mno-a proslavi «Prvega maja» pokazala svojo strnjeno moi in bo tahko»zahtevala. vilu zbira žino udeležbo je vsakemu najdražje — mir, življenskega stanja mladine ki je obenem cilj za dosego najosnovnejših pravic in kar izboljšan.e Mladini SZ je zagotovljena Zaščita in pomoč države] bi imperializem že v preteklosti sproža novo vojno, ter smo istočasno učvrstili svetovno gibanje partizanov miru. V tej borbi pa je mladina odločujoče prispevala. Zato moramo njena prizadevanja vi- Boj kolonialne mladine za svobodo in neodvisnost Lola Izmajlova, visokošolka Taziške upiverze Vq|l^ietska mladina je ponosna na Vjn. 6 spremembe v svoji domo-$0V!’ ki so sad neutrudnega dela b,|J®^skih narodov pod vodstvom i„ lseviške partije in tqv. Stalina jih občudujejo vsi narodi ile ?,Vielska mladina ne občuti in kaj pomeni izkoriščanje, po-vc Jkanje dela," brezposelnost, ob-cifjn° delo itd. Srečno živi v veliki tanUvi’ kjer so vse sile mobilizi-iet,? Za ustvarjanje. Mladina Sov-'Ish p zveze se iz dneva v dan *0»?*% Komunistična partija in ijetslta oblast v vsem pomagata «Vsa mladina Sovjetske zveze Vam obljublja, da bo hodila po poti Komunistične partije boljše-vikov, ker edino po tej poti je mogoče doseči trajen mir, svodobo in demokracijo ter dokončno uničenje Sovjetska mladina, ki je odrasla v socialističnem režimu, režimu svobode, demokracije in dela se bori in dela pri ustvarjanju boljšega življenja, pri ostvaritvi komunizma. Mladina Sovjetske zveze pomenita brezposelnost soko ceniti in ocenjevati. V prvi vrsti 'je mladini uspelo razbiti napad imperializma na SFDM. Mladina je razkrinkala imperialistične agente v SFDM in jih izključila iz svojih vrst. Istočasno pa je bila v vseh ljudskih, kapitalističnih in kolonialnih deželah v prvih vrstah splošnega demokratičnega gibanja ter je borbi za njegovo utrdiev odločilno prispevala. Dovolj je zato pomisliti, s kakšnim poletom je mladina sodelovala in sodeluje v izgradnji socializma v deželeh ljudske demokracije in predvsem pa v izgradnji komunizma v Sovjetski zvezi, v borbi pravico do dela, demokratične svoboščine in nacionalno neodvisnost v kapitalističnih deželah s kakšno borbenostjo se bije v kolonialnih deželah, kjer se s svojim junaštvom odlikuje Velik uspeh mednarodne mladin ske borbe je tudi nedavna izključitev titofašističnih agentov iz SFDM. Pri tem pa je veliko prispevala prav tržaška mladina s svojo borbo proti tukajšnjim titovskim imperialističnim agentom in z nastopom svoje delegacije na II. kongresu SFDM nn k-tem je z bogato argumenti-rnn'm pročilom (^‘titovskem izdajst k- t prva zahtevala izključitev tl lovcev iz SFDM. Voditelj jugo slovanske mladine so igrali v SFDM vtoao imperialistične podružnice, Njihov prozorni namen sta bilr osvoiitev vodstva in razbitje enotnosti svetovne federacije. V tem smislu je delegat jugoslovanske mladine. Dizdarevič na H: kongre su ZAM v Trstu leta 1947. govoril na sestanku voditeljev ZAM o n r nosti, da se v vodi'ne organe SFDM noši je «zveste» ljudi, po uzoru ne. katerih jugoslovanskih delegatov zato da bi se «SFDM zagotovila no njegovem mnenju'— neodvisnost od raznih tujih vplivov» (pri tem je mislil na sovjetsko mlrdmo) Budnost mladine ie onemogočila uresničitev teh načrtov. Zato jugo slovanskem mladinskim voditeljem ne preostaja drugega kot združitev z angleškimi laburisti in sličmmi izkoriščevalci mladine in podpihovalci nove vojne. V to jih bo tudi prisilila jugoslovanska mladina, ko bo očistila svoje vrste in se ponovno priključila svetovnemu mlad n-slcemu gibanju. Po skoraj sedmih letih obstoja SFDM in pet let končani vojni živi mladina v «zapadnem» delu sveta v neznosnem gospodarrkem, socialnem in političnem stanju. Imperialisti ne morepo nuditi mladini nič drugega nego izkoriščanje, preganjanje, brezposelnost in bedo. Poleg tega pa v pospešenem tempu pripravljajo nonvo vojno, ki grozi obstoju in življenju mladine vsega sveta, imperialistični trobentači so sami povedali, kakšna bi morala biti v tej vojni vloga mladine in kakšen «prispevek» v življenjih in krvi bi morala darovati na «olta- Vsa napredna mladina sveta z veliko simpatijo vsestransko podpira kolonialno mladino v njeni borbi za popolno osvoboditev izpod tujega imperialističnega in kapitalističnega izkoriščanja. Ni dovolj , da si kolonialna mladina proizadeva, da pride do čimprejšnje osvoboditve. Istočasno, kot se bori proti tujim osvajalcem, se mora boriti tudi proti domačim imperialističnim hlapcem, ki so si tekom tuje imperialistične okupacije ustvarili pogoje za razvoj. In prav zato ve ker se kapitalisti zavedajo otipljivega dejstva, da si vse napredne sile v svetu prizadevajo s svojo -Lnijenosljo in enotnostjo uničiti kapitalistično izkoriščanje, poskušajo zlasti v kolonialnih deželah in po odhodu imperialističnih sil zanetiti nebrzdano vzdušje med,raznimi kolonialnimi plemeni. Tak tipičen primer se zadnjn čase — torej po odhodu Angležev — dogaja v Indiji. Nedavno je prišlo do ostrih sovražnosti med muslimane! in in-dijci v Bombayu. Ob tej priliki je bilo pobitih nad 3500 ljudi. In temu se ni čuditi, kajti domača kapitalistična vladajoča klika ima interes od tega, da se, uboge in nevedne množice, ki pripadajo raznim veram ali narodnostim, med seboj pobijajo. Poboje in provokacije zavzemajo pod vlado Nehruja vedno krvavejši značaj. In baš mladina je pri teh pobojih in provokacijah najbolj prizadeta. V indijski državi dejansko kontrolira oziroma vodi industrijski bančni in časnikarski sektor ducat magnatov. Ljudstvo proti temu protestira zato pa magnati nanj streljajo kot na brezpravno rajo. S tako politiko poskušajo ameriški agenti, in predvsem Pandit Nehru ustvariti iz Indije bazo ameriškega imperializma za napad proti Sovjetski zvezi. Ti agenti mislijo na indijsko mladino kot na mladino, ki bi jim bila dobrodošla v novi vojni proti Sovjetski zvezi in ki Kako se je kalilo jeklo ODLOMEK IZ ROMANA N. OSTRO V S'kTg7x bi tako postala toi>ovsko meso interese tujega imperializma. Indijska vlada porosi 50 odst. svojega proračuna za oboroževanje m oskrbo policije. Zato pa je jasno, da taka vlada ne more dobivati o-pore pri mladini. Neznosnemu go. spodarskemu ^ložaju se pridružuje «še svoboda», katere je deležno indijsko ljudstvo namreč nad 30.000 demokratičnih m naprednih sindikalistov je v zaporih, na tisoče demokratov je lntermhamh v koncentracijskih taboriščih, od katerih je znano zlasti ono v Hyderabadu; sekcije pokrajinske Komunistične partije so postavljene izven zakona prepovedana so javna zborovanja. Med priporniki bodisi v zaporih, ka Kor tudi v koncentracijSKin taboriščih je mnogo mladine, in celo nedoraslih otrok. Uàdi slabega ravnanja in pomanjkanja jih mnogo umre. Zaradi takih razmer so mladi študenti in voditelji progresivnih organizacij Kulkarli 111 Sauka-ran umrli. V letih 1947-48. je bilo v Indiji skupno 3445 stavk delavcev vseh strok. In tudi danes vse indijsko ljudstvo od Bombaya pa do Cal-cute zahteva in sc bori za mir. Ob strani delavcev stoje indijski mladinci, organizirani v svoji vse-indijski študentski organizaciji, katere predsednik je Sushila Madi-mah, ki je tudi član Sveta Svetovne zveze demokratične mladine, . in ki je bil že preteklega februarja aretiran od bombayske policije. Mladi indijski študenti so se strnili okrog, delavcev ter z njimi stavkajo, ker se zavedajo, da je V kabinetu predgubilspolkoma se je po tujčevem odhodu vseh trinajst mož tesno zgrnilo nad veliko mizo. potrebna kot drugi za dosego skupne zmage, tudi skupna borba Eni pa imajo uprte oči v Kitajsko, kjer so sile Man Ce Tunga že obračunale i z imperializmom, i s kapitalizmom. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, v kakih razmerah se mora boriti indijska mladina proti kapitalističnemu in imperialističnemu zatiranju. Izhod, tovariši, je samo eden: zgraditi v treh mesecih ozkotirno železnico od jpostaje do kraja sečnje — to je sedem vrst — in jo preračunati tako, da bo že cez poldrugi mesec speljana do pričetka sečnje. 2e teden dni se ukvarjam s to rečjo. V ta namen potrebujemo» :š— Kuharju je glas zaškripal v izšunem grlu — «tri sto pedeset delavcev in dva inženirja. Tračnice in sedem parnih strojev imamo v Pušči - Vodici. Komsa jih je našla v tamkajšnjem skladišču. Pred vojno so hoteli jpoložiti od tam pa do mesta ozkotirno progo. Toda v Bo-jarki nimajo delavci kje stanovati, sama podrtija jo je — gorzdarska šola. Delavce bo treba v oddelkih pošiljati na štirinajst dni dalj ne bi zdržali. Ce vzamemo tja komsomolce, Akim? In ne da bi počakal odgovora, je nadaljeval: «Komsomol bo vrgel tja vse, kar bo le mogel: najprej solomensko organizacijo in del članov iz mesta. Naloga je zelo težavna, a če razložimo fantom, da je to rešitev mesta in železnice, jo bodo opra-I vili.» 1 Načelnik proge je nejeverno zrna-I jal z glavo. I «Težko da bi bilo kaj iz tega. Po golem nenaseljenem ozemlju položiti sedem vrst ob sednnjih okoliščinah: jeseni, v dežju in pozneje celo v mrazu,» je trudno dejal. Jesenski dež jih je bičal po licih. Nizko nad zemljo so lezli temno-mrko so stali starci gabri in skrivali nagubančeno skorjo pod temno-rjavini mahom. Neusmiljena jesen jim je bila strgala bogale odeje, in zdaj so stali tu, goli in shirani. A dež je sejal kakor skozi drobno sito, m mrzle kaplje so premagale obleko. Dež je odplavljal delo človeških rok. Ilovica je v gosti godlji uhajala z nasipa. Drsi je bila oblega, premočena do zadnje nitke, lezka m mrzla, so vendar ljudje šeie pozno zvečer odhajali z dela. — lu pas prekopane in zrahljane zemlje je segat zmerom aalje in dalje v gozd. Nasip se je od dne daljšal v gozd. Boj za gradnjo je postajal čedalje ostrejši. Iz železniške uprave so 'sporočili, da ni pragov, v mestu niso mogli najti sredstev, ua b pravili tračnice in parne strojčke »a kraj gradnje, in parni strojčki so, kakor se je izkazalo, terjali znat nih popravil. Prvi odue.ek je kt.n-caval delo, a zamene ni bilo, zadrževati ljudi, ki so bili porabili vse svoje moči, pa ludi ni bilo mogoče sklepih in oteklini na vratu ni, da bi govoril to so malenkosti. Prvo dvoje povsem zadostuje, da ga spravi na oni svet.» —::— c 9. januarja. Zakaj mi je tako hudo? Preden sem sedla za mizo, sem jokala. Kdo bi si bil mislil, da je tudi Rita zmožna ihteti, in še kako bridko? So mar solze vselej znamenje slabosti volje? Danes je njih vzrok skeleče gorje. Zakaj je moralo priti? Zakaj je prišlo gorje danes, na dan velike zmage, ko je pošast mraza premagana, ko so železniške postale polne dragocenega kuriva, ko sem bila pravkar na proslavi zmage, na razširjenem plenemu gor-sovjeta, kjer so častili junaške zgra-dilce: Klaviček in Korčagin . . . Demokratična mlad V gozdu je počil strel. Od stare lesenjače sta prhnila konj in jezdec ter izginila v gozdni emi. Iz šole in lesenjače so planili ljudje. Nekdo je slučajno opazil deščico iz turnirja, zataknjeno v razpoko vrat. Prasnila je vžigalica. Zakrivaje plamenček, ki je od vetra migljal sem ter tja, s polami obleke, so prebrali: «Vsi se jjoberite s postaje, od koder ste prišli. Kdor ostane, dobi svinčenko v glavo. Pobijemo vas do zadnjega, nikomur ne prizanesemo. Rok vam dajem do jutri zvečer.» In podpis: «Ataman Cesnok». i n a v borbi za mir Na samem sredi gozda se je skrivala majhna postaja. Od zidane blagovne ploščadi je vodil v gozd pas razrahljane zemlje . Po njem so mrgoleli ljudje kakor mravlje. Lepljiva ilovica je zoprno cmokala pod škornji. Ljudje so srdito rili ob nasipu. Lomila so zamolklo žvenketala, lopate so praskale po .kamenju. Obljubljena drva so bila že blizu, toda naproti so se jim pomikali utrduljivo. počasi: sleherni dan je trgal legal na desetke prepotrebnih rok iz vrst. Korčagin se je vračal na postajo; opotekal se je kakor pijan, noge so mu klècale. 2e davno )‘e hodil okrog s povišano temperaturo, ali vročina, ki ga je bila danes napadla, se mu je zdela nenavadno huda. TrefDUŠnjegovo krepko telo se | je upiralo, in prvih pet dni je že I zbral moči, da je vstal s slame, ki I je pokrivala betonski pod, ter šel ! z vsemi drugimi vred na delo. Ni-| ti topli jopič niti od Fjodorja po-j slani klobučevinasti škornji, ki jih I je obuval na že ozeble noge, ga ni-I so bili rešili. | Pri vsakem koraku ga je v prsih nekaj skeleče zbodlo,'zobje so mu mrzlično pošklepetavali, v očeh se ter ji nudita vse možnosti Vv.V]etska mladina se zaveda vse V0n)°čt iti je’hvaležna Komunistično mladine kol veliko na-tortiji in'tov. Stalinu, ki smn- države 'in ji polaga vso paž htir"0(Zato ie sovjetska mladina z. 7kof ~ ne ve, kaj , in beda .neutrudno daje svoj delež rju)) globokih kapitalističnih žepov. «'ort7 , le 5 ,v di Sovjetske zveze izvolilo tu- di L1 SVniega odposlanca v Vrhov-VZgS°vjet to V., Stalina, velikega q Jllelja in prijatelja mladine. 4j £ Priliki volitev v Sovjetski zve Hlgi Gladina poslala tov, Stalinu ed*»jo zaobljubo: pri izgradnji svoje socialistične domovine in v borbi za mir. Socialistični sistem je v izgradnji presegel vse meje, naj si bo v kulturnem, tehničnem ali umetniškem polju. Mladina Sovjetske zveze se pridružuje na miljene mladincev vsega svet, vseli ros in raznih narodnosti, ki ne bodo nikdar prijeli za orožje proti Sovjetski zvezi, temveč se bo skupno borila za dokončno uničenje vseh kapitalističnih izkoriščevalcev in njih plačanih agentov. Zato se danes postavlja bolj kot kdaj koli prej mladini naloga, da se bori za mir, proti imperializmu in njegovim agentom, za pravico do dela in široke socialne, piolitič-ne ter kulturne pravice. V tej borbi je mladina med ostalimi sloji prebivalstva najbolj zainteresirana, kajti jo sedanja težka situacija in nevarnost nove vojne najbolj prizadevata. Ako bomo šli po poti, ki smo ji do sedaj sledili, bomo brez dvoma zmagali. V naših vrstah je potrebno več mladinskega duha, več zaupanja v lastne sile in v svetovno FRANCIJA — Zveza deklet Fran-ei e je organizirala kampanjo proti bedi in novi vojni. Od 15. do 28. januarja so se vršile številne akcije. Odprto protestno pismo so poslali predsedniku vlade Bidault-u ter so nato številne delegacije iz vseh krajev države odšle naravnost k zastoostvu vlade ter podrobneje obrazložile težko življenjsko in delovno stan e mladine ter zahtevale uveljavljene najosnovnejših demokratičnih pravic. ŠPANIJA — Pred časom sta na veliki manifestaciji v Barceloni ljudstvo in mladina pokazala veliko ogorčenje proti Frankovemu režimu ter voljo za voditev borbe proti njegovi fašistični politiki, ki e v službi anglo-ameriškega imperializma. Po hišah so bili Izobešeni I veliki napisi, ki izražajo želje in 1 voljo ljudstva: «Nikdar se ne bomo borili oroti Sovjetki zvezi — Slava Numenu Mestres — Franko oomeni vojno, Republika pa mir», itd. Med manifestacijo le bilo opaziti, da so številne izobešene fašistične zastave bile takoj odstranjene. NEMČIJA — V resoluciji, ki je bila izglasovana na okratnem sestanku mladine v WestfaliJI, je med drugim bilo navedeno: «Svobodna mladina Nemčije ne Vdi svoje bolj- !; je delala megla, in drevesca so se . še bodočnosti v vojaških vrstah Za Mladi vojaki Kitajske ljudskef republike pomagajo kmetom pri opiavljanju kmečkih del zdela, kakor da jih suče čuden vrtiljak. Komaj se je privlekel do posta- j je. Til ga je presenetil neobičajen ; hrup. Napel je oči: dolg vlak se je bil raztegnil čez vso postajo. Na ploščadih so stali parni strojčki, pragovi in tračnice so ležali okrog, in ljudje, ki so se bili pripeljali z vlakom, so jih skladali. Napravil je še nekaj korakov, nato je izgu- j bil ravnotežje. Le slabo je čutil, ; ko je udaril z glavo ob tla. Sneg ga je s prijetno hladnim občutkom spekel v žareče lice. Našli so ga čez nekaj ur. Prinesli so ga v lesenjačo. Korčagin je težko dihal in ni spoznal ljudi okrog sebe. Ranocelnik, ki so ga poklicali z oklepnega vlaka, je izjavil: «Krupozna pljučnica in trebušni legar. Temperatura 41.5. O vnetih partne Nemčije in niti v obveznem delu. temveč v demokratičnem raz voju vse Nemčije». Člani odbora so sprejeli odločen protest proti načrtom ponovne o-borožitve Zapadne Nemčije in se obvezali boriti se s Sovjetsko zvezo in ostalimi miroljubnimi državami proti poskusom zanetitve nove vojne. ANGLIJA — Tudi v Angliji so se vršile velike manifestacije za mir. V dolgih povorkah Je mladina protestirala pred poslaništvom Združenih držav Amerike ter proti poskusom zanetitve nove vojne. Odposlana Je bila protestna resolucija. ki je zahtevala od angleške vlade, nal podpre stvar miru med tremi velikimi silami ter prepoved a-tomskega orožja in popolno razorožitev čet. OB NOVI GONJI ŠOVINISTIČNEGA TISKA SLOVENSKE SOLE ne potrebujejo privilegijev PRIZNANJA Uradno glasilo italijanskega šovi- nistti glej članek v listu Giorna- nizma v Trstu «Giornale di Trieste» je prejšnji teden začelo objavljati novo serijo napadov proti slovenski šoli. Ni težko uganiti, zakaj je jpotrebno prav v tem času obrniti pozornost njegovih bralcev k že stokrat načetim, a do danes še ne rešenim vprašanjem slovenske sigle. Zaradi velikih škandalov in goljufij pri Legi nazionale, o čemer je moralo razpravljati sodišče, so italijanski nacionalisti zelo ogorčeni na njeno vodstvo, zlasti na demokristjane, ki vedrijo in oblačijo v Legi. Pra tako pa so tudi nad vse razočarani zaradi razkritij o nesramni kupčiji, ki. jo De Gasperi sklepa s Titom za Tržaško ozemlje. Da bi nekoliko omilili učinek razkritij demokratičnega tiska o teh nečednih poslih, je bilo treba dobiti novo kost, da bi jo dali glodati svojim razočaranim pristašem. In prav slovenska šola je po njihovem mnenju najbolj- dobrodošel predmet, s katerim upajo zopet malo dvigniti upadlo moralo in usihajoči šovinizem svojih somišljenikov. Obenem pa so taki šovinistični napadi najizdatnejša moralna pomoč, ki jo italijanski šovinisti morejo nuditi slovenskim šovinistom pri njihovi težki nalogi, vzbuditi tudi med slovenskim delovnim ljudstvom toliko šovinizma, kolikor ga je potrebno za imperialistično igro razdvajanja tukajšnjega ljudstva. Prav slovenska šola pa je očividno obema šovinizmoma naj ljubša tarča, na kateri preizkušajo, kateri je hujši. Argumenti, ki jih to pot prinaša glasilo tržaške demokristjanerije, seveda niso nobena novost temveč pogrevanje in mešanje starih podtikanj, za katera pa tudi tokrat ne doprinese dokazov. Prav v tem se vini, da piscu in njegovi šovinistični druščini ne gre za to, da se morebitne napake v slovenskih šolah, si jih pa seveda ne manjka niti v italijanskih, jasno jpokazejo odgovornim oblastem in tudi javnosti, da bi se mogle na ta način odpraviti. Toda orožje larizejev ni odkrita in dobronamerna kritika, temveč neodgovorno blatenje brez dokazov v namenu škodovati ne morebitnim krivcem, temveč siovenskmeu ljudstvu m njegovim šolam. V jeseni je isti list navajal najbolj gorostasne vesti o raznih nepravilnostih in zlorabah v slovenskih šolah. Skliceval se je pri tem na uradno preiskavo, ki je bila v teku. Vendar kljub intervencijam komunističnih mestnih svetovalcev, da se objavi izid te preiskave in tako prepreči vsaka nadainja špe-Kulacija in gonja proti slovenski Soli, oblasti niso hotele seznaniti javnosti z uradnimi ugotovitvami o zatrjevanih nepravilnostih. Lama izjava, ki jo je dal odgovoren funk-eionar o tej zadevi, je bilo zagotovilo, da nikakor ne gre v tej preiskavi za nepravilnosti in zlorabe, ki bi zadevale slovensko šolo kot celoto m njen ustroj, temveč le za oseben prestopek kakega šolnika. Kljub temu pa do danes ni prenehala nesramna gonja, temveč jo kle-rošovmistično glasilo sedaj jxmov-no pogreva z istimi argumenti kot v jeseni, ki so bili, kot rečeno, tiratine zanikani. Kljub temu, da je neznani gospod kot je videti zelo dobro poučen o vseh zadevah slovenske šole, pa ni hotel dati besede uradnim podatkom in statistikam, ki jih ima nedvomno na razpolago. Kajti dobro se zaveda, da bi potem vse njegove trditve in z njimi tudi šovinistične špekulacije padle v vodo. Omejuje se le na navajanje kakšne podrobnosti, ki pa ne more dati splošne in prave slike sanja slovenske šole in služiti primerjavi z italijansko. Glavna trditev člankarja, da uživajo slovenske šole nekakšne predpravice, je spričo bridkih izkušenj zadnjih let tako otročje smešna, da jo je komaj vredno zavračati. Tod^ tega vzor-jezuita naj opozorimo samo na nekaj dejstev, ki jasno raz-krinkujejo njegovo zlonamernost, slovensko ljudstvo predvsem nima nobene možnosti, vplivati na ustroj, nameščanje osebja in učni načrt svojih šol. Nasprotno pa imajo tržaški Ithlijani, to je vsaj nacionalistične skupine, po izidu volitev predstavljajo večmo. popolno oblast in mbžnost, urediti si svoje šole po lastnem okusu, neodvisno od okupacijskih oblasti. Nasprotno pa c vseh zadevah slovenske šole odločajo edino le okupacijske oblasti, pri čemer nimajo pravice k odločanja niti slovenski belogardisti na Vojaški upravi, tem manj seveda resnični predstavniki tržaških Slovencev. Na ta način je bilo tudi mogoče doslej ujrorabljati sloven sko šolo za razne imperialistične špekulacije, zlasti za netenje narodnostne mržnje med Slovenci m Italijani ter. jačenje obeh šovinizmov. Najnovejši dokaz prinaša vprav nova šovinistična gonja v O. d. T„ na slovenski strani pa «slavne» Pahorjeve stavke učiteljev in učencev. Drug tak- pdivilegij oživamo tržaški Slovenci pri otvarjanju novih šol. Za slovenske šole velja omejitev, da mora biti v okolišu vsaj 25 otrok za otvoritev nove šole. do čim za italijanske šole ta omejitev ne velja. Tako VU ni dovolila nove slovenske šole v Sv. Kolomba-nu kljub temu, da je bilo prvotno prijavljenih 28 otrok, ki pa se je kasneje pod pritiskom odn. zaradi bolezni skrčilo na 22. Ce pa je VU odprla slovensko (ali pa tudi italijansko) šolo za majhno število u-čencev, ne moremo smatrati tega kot izraz posebne naklonjenosti in prednosti, temveč kvečjemu kot kamen spodtike, nastavljen šovinizmu v druge mtaboru. Kajti zanimivo je, da se eni kot drugi bovi- le di Trieste in odgovor v Primorskem dnevniku) sklicujejo prav na te šole z malo učenci (seveda le na I one drugega učnega jezika). Clankar hinavsko zatrjuje, da nih- I če v Trstu ne osporava Slovencem 1 pravice do lastnih šol. Toda malo j prej pa ugotovi, da bi morali otvar-jati te šole postopoma, to je počen-ši s prvim razredom in nato vsako leto po en višji razred. Po željah tega pravičnika» bi dobili Slovenci popolno gimnazijo šele leta 1957. d očim bi se enajst letnikov naše mladine moralo še potujčiti kot je bilo to pod fašizmom. Nadaljna ugodnost slovenskih šol je nestalnost učnega osebja. Dočim imajo italijanski učitelji, profesorji in otroške vrtnarice zagotovljeno kariero s stalno namestitvijo in pokojnino po dosluženih letih, dočim učno osebje v slovenskih vrt-■ih, osnovnih in srednjih šolah že peto leto zaman moleduje, da bi jim bile priznane iste pravice kot italijanskim. Nestalnost učnih moči nedvomno zelo škoduje slovenski šoli in njenemu razvoju. Slovensko učno osebje je jjoleg tega pri vsakoletni namestitvi odvisno od mnenja tajne okupacijske policije, ali bo sprejeto v službo, dočim to ne velja ne za začasne, še manj pa za stalne italijanske učne moči. STANE BlbOVEC oz. sprasimo že v jeseni. (Lt; J 0(. setve že zrastel plevel je Prip0 r6. ljivo, da jo znova na plitvo v^ orjemo, ali da vsaj pobranamo -setev potrebujemo od 3 do» ih senčena na vsakih 100Ó kvadr» pa*1' da je seme čisto in né staro, ti moramo zlasti, da ni med s no mlucerne tudi seme jk0» predenice, ki tako pogostokra pada in uničuje cele travnik6- ^ Navadna lucerna ima vi)° f[l. cvet; obstoja pa tudi lucerna ^ menim cvetjem, katera se.J1" al- ludi hmeljna lucerna (trifogli0 valico); pri nas pa ji navadno ®-. t» vijo enostavno rumena dètelia,^a nih, čeprav skušajo uradne stati,- APELIRA na Varnostni svet Organizacije združenih narodov, naj se za zagotovitev osnovnih človečanskih pravic, spoštovanje demokratičnih svoboščin in blagostanje prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja imenuje guverner in naj se vsled tega združita obe področji s takojšnjim umikom vseh vojaških okupacijskih sil. SKUPINA KOM. SVETOVALCEV TRŽAŠKE OBČINE stike dokazovati, da se število brezposelnih niža. Ogromnemu številu brezpose n;h je treba prišteti 33.000 upokojence^, Od teh je 27.000, ki prejema povprečno mesečno pokojnino do naj-višjega zneka 5.000 lir. Razumljivo je. da st), ji, qd de'a lp pomanjkanja izmozgani nesrečneži ne tflcf-rejo sami preživljati, nrrveč bremenijo na gaposlene delavce- Dokazano je, da bremen'ta ria vsakega zaposlenega delavca kar dva, ki nista v stanu, da bi se s svojo plg-čo, pokojnino ali brezno- e'nino samostojno vzdrževala. T--ko mora dejansko en zaposlen delaygc vsaj delno vzdrževati še dva nezaposlena ali upokojenca. Delni podatki, ki smo jih navedli nam nazorno dokazujejo, da ije je življenska raven tržaškega dp-lovnega ljudstva v razdobju od leta 1947. do danes znatno poslabšala. Tudi brez iskanja statistik, šte- skè) branili svoje pozicije ,in svoj man: «Kapitalizmu grozi zruše-nje. Kapitalizem in buržoazija bobista poskušala z uničenjem na stotine tisočev delavcev in kmetov v eni ali drugi državi ovirati, tolda ne bo mogla zaustaviti zmage socializma» •— je rekel tov. Lenin. Povojni dogodki so nam ta dejstva potrdili, Cipi bolj bodo naše vrste združene in ne bo med nami nacionalističnih elementov, ki bi lahkp «vlekli za nos» tovariša, ki né obvlada popolnoma samega sebe. tembolj bo naša borba učinkovit;). To enotnost je mogoče doseči fidino z internacionalistlčno proletarsko politiko komunistične par-ije, edine in dosledne braniteljice delavskih ' pravic in vašega Q-zemlja, ki je najbolj šibka točka po kateri buržoazija ravno takp bije, kakor po slovcnsko-italijat)-skemu bratstvu, ki je trn v očesu njeni politiki. Kapitalisti želijo, da bi na vsak način ustvarili mržnio med tema dvema n->rnd.oma in uničili slovansko - italijansko bratstvo. Na ta način bi še lažje izkoriščali delavski razred in nemoteno vzdrževali in podpirali bedne ostanke tito-fasistične bande. Naša dolžnost je boriti se proti njim in rje dopustiti, da nas ti imperialistični hlapci, plačanci Tita in De Gp-sperija Babičevega tipa z lepimi hovitosti in humorja a tudi satirič-nosti, s katero biča Dickens nezdrave razmere tedanje dobe s tem, da zasmehuje bogataše jr) pšabneže. «Zelo malo zaupam oblastnikom, a neomajno vero imam v ljudstvo», je dejal Dickens tèr s tem izpovedal svoj političen nazor. Charles Dickgps, je vs$h' svpjiji spisih, tako tudi v «ČvrČku», obt-ževal socialno zid družbenih 0- raz- Košuta Ton, Košuta — Jugova požrtvovalne! organizatorja .Ljudskega odra*. Danes, v soboto 25 t. m. ob 20 uri bo v dvorani Škamperle pri Sv. Ivanu priredil Ljudski oder novo mer.človeške .iznakažeppstj.imovjte-jših slojev svoje dobe. Čeprav je' razgaljal najhujše instinkte človeko- ttaf>»ft. ‘er, veroval, v ^lovekovo v liko in lepšo prihodnost,. Kakor poznejši dobi rgski pisatelj Maksim Gorki, čikar «Mater» smo videli v kraške njive, katere ogroža .yj. je ta vrsta lucerne celo priP°rjc0fi> va, dasiravno ne daje toliko ^ sti, kòt pa navadha lucerna- ef. dar pa je tudi krma rumene 1 (g-ne izredno, izborna. Primerno di, če rumeno lucerno P0IIW z drugimi traVami. j^si- Omenil sem že, da: lucerno ^jjj mo od 3 do 5 k rat na \e^?' je. da jo moramo pokosit* * j» ko' je’ pravi čas za' košnjo U- ko se pokažejo prvi cvetov^ ^ ■ . M kajti tedaJy večkrat jo pokosimo, tem sti imamo od nje, kajti začne poganjati prve cvetov6-največ koristnih snoyi V se jjjp-Lucerna je zelo primerna za jo-ilPlffjf ta- •srafeiJIIiiM % ieu io h »rte Ce Wiit % ‘H •ili t Ne Na Ne; V '
  • *» » steste sls? it«0. ra* Videl kP:G je.nakladal na voz. sfiho-i. ta- li \ v vročih opoldanskih urah' krat ko je sonce najbolj Pr'*,l’ig fr Povsem razumijov i je, da s ,a Kmetič ni razumel dpistva!(. ^t-njegovo ravni n1e napačno; niL no: jezil se -e na lucerno t ( ia trjeval, da «to ni nič od kr*” da bo njivi) raje zasejal z.i*a . V travo. Hiitei je, zaradi dej?.’,' jv») sem ga ngvedel, spremen1*1 dobri travnik vi slab tr6vn ^ '' Zato pa je rrippročIjlV1''-oZ v’ suho lucerno naklada na .> t1’ možnosti ob sončnem z *i'n,n, '1 japst-aja suha krma malo VI®' se ne mfvi. f' * vsf Prizor iz II. predstavo, Dickensovo komedijo v treh dejanjih «Cvrček ob ognjišču». Je o zabavna komedija, polna du- OB USPELI PREDSTAVI S A R T E R E L LI J E V E G A GLEDALIŠČA Nova pota odrske umetnosti Pri igri "Na poti v svobodo" nastopa nad 500 ljudi - Govorni zbori - Uporabo senčne scene Režiser Salterelli r rhr're cVcvk rc fero pcsK-frfe. Bologna v marcu 1950. — Dramske predstave, ki večer za večerom polnijo veliko mestno gledališče. Tem bolj nas preseneča tq, ker vemo, da v Italiji ponavadi drama nima posebnih uspehov, kot so sicer mojstri za opero. Kljub temu je uspelo reživerju Sartarelliju, da je jpostgvil pred nas delo, pred katerim ostrmiš. Je to neke vrste sončni teater, prepleten s filmskimi elementi, kjer nastopajo figure pred in za sceno. Na odru je kot osnutek krožni horizont in v sredini napeto belo platno v treh okvirjih. To je vse, kar se nudi tvojim očem, ko po predstavi stopiš na oder. A vendar smo v teku treh ur gledali na tem odru petdeset različnih scen. To je bilo omogočeno. z malenkostnimi rekviziti in transparenti, katerih senco so metali na platno številni reflektorji najrazličnejših barv, ki so ti pričarali na oder z isto verjetnostjo gorečebojno polje, kakor ledeno - mrzlo planjavo, kjer zmrzujejo partizani. S filmsko naglico se vrstjjo slika za sliko, sence in žive figure, glas po zvočniku in glas na odru, tako da napeto slediš dogodkom. Niti pomisliti, ne moreš, da imaš pred sabo same diletante, ki So skoro vsi prvič na odru, razen štirih ali petih igralcev, ka-1 terih glas slišiš le iz ozadja po mikrofonih. Ves potek predstave pa spremlja godba, ki smiselno podpre prizore na odru. Vsebina te masovne igre je zajeta iz narodno osvobodilne borbe, borbe delavstva proti kapitalizngu, kolonov proti latifundistom do da-riašnjih tovarniških stavk za izboljšanje socialnega položaja delavskega razreda iti proti vojnim hujskačem. Poleg mogočne končne scene, ko so na odru vsi sodelujoči — nad 500 oseb — in ko mladina v telovadnih oblekah nosi zastave miru ter poleg velikega pjesa mladosti je bila najmočnejša slika, ko kmetice in delavke prinesejo na oder mrtvo Marijo Margotti, borko za pravice delavskega razreda, ki je bila mučena in usmrčena v Marmontu. Pesmi, ki jih tu ]?oje zbor delavk, so tako pristne in pretresljive, da te docela prevzamejo. Sploh se celotni predstavi pozna, da .jo je vbdila močna roka režiserja, ki je dober organizator in poznavalec odra, dober poznavalec svetovnega delavskega gibanja in predvsem človek, ki razume vse borbe Človeškega trpljenja, a mu obenem niso zaprte tudi vse laži, podlosti in 'špekulagije kapitalističnih «nadljudi in vojnih hujskačev. Seveda je za tako predstavo jpo-trebno poleg ogromne dobre volje tolikih sodelujjočih, poleg režiserja, ki je sposoben, ves ta ogromen aparat pognati ter ga voditi, tudi pravtako ogromno gledališče oziroma oder, opremljen z neštetimi reflektorji, ki so glavni sestav- ni del pripomočkov te uprizaritve. Ni ta način uprizarjanja nekaj popolnoma novega. Saj so v orientu poznali senčni teater že pred časom grške dobe, to je nad tisoč let pred našim štetjem. Posebno na Javi. Razširi) se je po južnih predelih Azije ter segat do Tunisa. Trajal je do dvanajstega, trinajstega stoletja. Občinstvo jc po cele noči gledalo in poslušalo te vrste teater. Ponavadi je bilo, prikazovanje takega senčnega teatra tako, da so ženske nastopale pred zastorom, možje pa za zastorom, osvetljeni z lantemo magico. Uprizarjali so se po večini plesi, ko sq plesalci, nastopali v tančicah ali tudi brez. Vendar pa je to delu postavljeno pred nas v neki novi, izvirni obliki, predvsem po svoji vsebini in veličini. Ko se po končani jfredstavi spusti zastor in se znajdeš zopet v vsakdanjem življenju, ti je v veliko zadoščenje, ko immisiiš, kje si in kje se je vse to, kar si pravkar gledal, dogajalo. Se pred par leti bi ti bilo ufnljivo edinole, če bi gledal kaj takega v Moskvi. Danes je resnično delavec delavcu brat, pa najsi bo ta na severu, jugu vzhodu ali zapadu. Ni je sile, ki bi to slogo uničila. Tudi za atomsko bombo so potrebne delavske roke. Te pa bratsko segajo preko vsega sveta in gorje mu, kdor bi skušal to preprečiti. ZORA KOŠUTA - JUGOVA dejanja igre "Cvrčetc ob ogtijišču*. vprizoritvi Ljudskega odra, in naš veliki Cankar, je bil tudi Dicken)) glasnik ponižanih in razžaljenih. Njegova večja dela so poleg «Cvrčka» še: Oliver Twist, David Copperfield, Pickwickovci, Božična pesen, Nikolaj Nickleby, Martin Vhuzzlevid, Božična pravljica o strahovih itd. Ki so skoro vsa prevedena tudi v slovenščino. Rodil se je Dickens 7. februarja 1812,. v Sandportu pri Portsmouthu, umrl 9. junja 1870 v Londonu. Že v prvih svojih delih, ki jih je objavljal pod pšeudonimom «Boz», kakor tudi v vseh naslednjih, je izpričal vedno svojo privrženost k trpečemu ljudstvu v znamenju svoje visoke morale in socialnosti. Ob predstavi je naprodaj Gledališki list, ki pobliže osvetljuje Dickensa in njegovo delo ter prinaša še druge zanimive članke, opremljene s ioiograDjariii, kakor tudi' izvirno črtico Zore Košuta - Jugove. Pri C vrčku igrdjo sledeči tovariši: Zora Jugova, Ditka Giraldijeva, Olga Ižančeva, Ida Kopačinova, Dorp Cergolj, Justo Košuta, Joahim Miklavec in Aleksij Gerlanc, režira Košuta. juko. Dasiravno uspevalo trav® sej ini z lucerno več let Witjdgffl» fréga Snojema", je vendar -°r ljivo jih pognojiti (zarrid' jjV S . .. ---------------------- ; w šitve raŠČe) vsaj vsakih - prav za p/av zelo prifi°r „b Kj »25 žlindri (Scorie Thomas)-se tako pò svojem Li m Thomasi,: .Tn toJ7rn težek g‘ ga. pridelujejo na poseben njeni kakovosti, zàtò je P da jò kUpujémò vedno, v vih,, magazinih. Thoma.soyav(> ^ .. Sova. ^fr vsebuje do 2Ó odst. f°s^or^ lo po zapuščenih vinogra— -\0 ne . P„aii " boregn dela bi mu P9 ■^alcaza ba čakati dolgo, kajti P-se že v dobrem letu Govornik in njegov m °vjetska zveza je uPorabilaatom-energijo za Omenitev puščav in step v bajne bve, sadovnjake in pokrajine veliki ameriški mono-" • upanje, da lahko uporabijo . energijo za izdelovanje s, lili " zakaj ne poskušajo upora-n velikansko energijo za na- titi; 'a>3tva, pa čeprav bi bilo to v H enu Prekositi Sovjetsko zvezo, i, Vor na vprašanje, ali je mogo-llPorabljat\ v Združenih drza-i,| 'n sploh v kapitalističnih de-f» \'ltomskt! energijo, je negativi v kapitalističnem sistemu a-1 energija nikakor ne more uVurimijena v industrijske ali ^‘ueiske svrhe. lugi s„ Zeio enostavni. Pred- at "‘ttič, >6ti zvajajo. Ce ta pogoj propade, °re biti v ec kapitalizma. Atom-/ energija je v stanju, da od-i,^1 izkoriščanje človeKa po clo-^ *n nadomesti to obliko družic8'* reda z drugo: izkoriščanje ij/'6 s strani človeka s pomočjo *% ®ožnostl> Kl mu Jih aa )e <,4slia energija. Ce pa človek ne >šoa v ec človeka nego naravo Hlg 6 bistve kapitalizma in je i^^ibogoče v kapitalističnem si-4 uvesti atomsko energijo. S s 25. »arca 1950 DELO Stran 5 nam postavlja samo vpra- ameriške industrie in gu- stoji osnovno teoretično in r no vprašanje: kapitalizem je učanje človeka po cioveau in Zato vrsta ljudi garati in pro- ludi za uruge ljudi, ki ne tega razloga ìzhàja se bolj , en razlog. Vzemimo primer, 1 bilo delo 4 milijonov ameri- fudarjev lahko nadomeščeno , e*°ni nekaj stotin tehnikov, ki ^.Up°zabljali atomsko energijo. *b‘ se zgodilo? Prišlo bi do pò-U 8a poloma kapitalističnega go-,v arstva, ker bi bila večina preliva brez dela in torej brez ■zka ter ne bi mogla izhajati, kupovati in tudi ne živeti. V s,nislu predstavlja kapitalistiž- Sistern tudi v sedanji fazi nepre-vo oviro za napredek zna- W in ljudskega blagostanja. Za-■«a. ds ------- bi 'i, v1 da pomislimo na silna de-bi se lahko napravila z a- ||j0’'u energijo. Z atomsko enervi lahko dosegli omejitev de- lii ;iig1 na 3 ure in sčasoma celo na inaino uro dnevno. Postopoma badomestilo fižične napore 'bu s čudovitim delom strojev, j 1 *U na pogon atomske ali sončki bezgije. Človek ne bo več su-’ìj brirode, nego bo lahko obvla-u bfirodo, ko bo spoznal njene Sjgin ko se bo njegova oblast e t ^r'r°do poglobila in raširila, ^ zat vzporedno narastlo nje-, “la8ostanje. Tako se bo člo-m končno počutil svobodnejši v edu na druge ljudi in predvsem ik'kledu na prirodo, ki jo bo “■ 4 Poznal v vseh njenih tajno-, ;6r jo usmeril v tako smer, ki >k8o^ov^a največje prednosti j u ' ČLOVEKU. ^zniožnost kapitalističnega si-da bi si sploh zamislil upo-atomske energije v širokem 8u v korist človeka, je bila 'tk®r^ešena na teoretsko in identici Podlago. Tako je na primer Ijm časopis «La Voce Libera» v WU z dne 10. januarja 1949: «A-^ va energija v industrijske svr- la časa na 6 ur dnevno, na disi v teoretičnih raziskovanjih, kot . tudi v praktični uporabi Združene države, ki so s svo.e strani «aieku I pred vsemi ostalimi kapitalističnimi deželami. V strahu, da bi se lahko zgodilo nasprotno pridiga ameriško in amerikanizirano časopisje, da bo lahko atomska energija uporabljena v industrijske svrhe šele po tridesetih letih ter tako upa, da bo kapitalistični sistem lahko ostal pri življenju še trideset let. Istočasno pa je atomska znanost ZSSR dokazala v praksi, da je mogoče uporabiti atomsko energijo v industriji, poljedelstvu in še drugje, a to pod pogojem, da ta energija pošpeiuje blagostanje ljudstva. Ta pogoj je lahko izpolnjen danes samo v socialistični deželi, v deželi, kjer a-Iomska energija ne more biti vir osebnega, kapitalističnega dobička, nego je podvržena edinemu cilju olajšati delo človeka, olajšati njegove težave in izboljšati njegove življenjske pogoje. FRANC BOR1SEV1C Čitajte širite podpirajte DELO» nastcmef^^ntlje DELOVANJE VODE vremenskih razmer in zraka Toda mi vemo, da se vsako telo, Zemlje v njeni sedanji obliki so kr.menje, ki zaradi teh top..nskih ki ga ohlajamo (razen vode!), tudi bili premagani, naravne sile so šle sprememb poka. se krši, drobi itd; krči. Ta naravni zakon seveda tudi o jo pot dalje in danes stoj,mo na pravimo, da kamennine prepere-ohlajajoči se zemeljski skorji ni razmeroma trdnih tleh, čeprav se vai°- prizanesel. Da pa to krčenje ni bilo n itranjosti Zemlje proces še ved- Tem procesu prejaerevanja kame-tako malenkostno, naj nam služi no nadaljuje; še vedno se vršijo nin se pridružujejo zopet druge si-primer. Znanstveniki so izračunali, vUranja premikanja zemeljskih pia- le, predvsem delovanje vode. Ne , da je merila zemeljska krogla te- sti. ki potresejo pogosto, cesto prav glede na to, da raztaplja voda pre-l daj, ko so je od nje odcejil Mesec občutljivo, da celo katastrofalno mnoge rudnine, pronica ob dezev-i (bila je torej še v plinastem sta- uidi samo novrš'e Zemlje; še ve1- nem vremenu v skalne razpoke, i njul), v premeru nad 771.000 km; , se žareče mase v notranjosti ši- kjer ob nastopu mraza zmrzne v n in upr o ob trdni oklep, ga pr< - ech_Ta povzroča širjenje razj?ok. dro in izbruhnejo na dan. da si jih razganja in drobi kamenine, revna stvorjenja, ki jim pravimo G<*z odplakuje razdrobljene delce | današnji srednji premer Zemlje meri nekako 12-735 km, torej okoli 601/, krat manj od tedanjega. La-:e si bomo predočili razmerje, če ičlovek» ne vedo pomoči in begajo Na tisoče ljudi živi v človekanevreubih brlogih. Tržaško Staro mesto je eno izmed tipičnih primerov, kjer v neznosnih stanovanjskih in življenskih pogojih živijo Tržačani, ne da bi se oblasti za njihevo stanje podrobneje zanimale in rešile njihova vprašanja. Za policijo, letališča v strateške svrhe, za razne druge objekte, ki so ljudstvu nepotrebni in celo škodljivi, se denar najde. Za rešitev stanovanjskega problema, da se našim ljudem nudi spodobno življenje, pa denarja ni nikjer. To je torej družba, ki jo nekateri tako krčevito branijo: družba vojne, družba atomske in vodikove bombe, policijskih pendrekov, aretacij, preganjanja, cenzure, bede, brezposelnosti, lakote, zločinstva, prostitucije. Toda iz krempljev te družbe se ljudje ne morejo rešiti s samomori. Iz krempljev te družbe se moremo rešiti samo z vislitvijo nave, ljudske vol e barantačem in prekupčevalcem z našim mesom in našo krvijo, z našo lakoto in bedo Samomor nas ne bo rešil, ker rešuje sedanje «veljake» od skrbi pred nevarnimi ljudmi. Rešiti nas more samo napoved neizprosnega boja, dokler ne razumejo, da nam morajo d ti hiše, delo, kruh in predvsem mir. Aha! Vprašate, kdaj :e zemeljsko zarišemo krog s premerom 1 cm. v paničnPm strahu. poleg njega pa krog s premerom 601; cm: prvi krog bi predsavljal sedanji, drugi pa tedanji obseg skori° Pok,il° morie? Napravimo Zemlje. kratek izlet na Islandijo, deželo ži- _ „ /ih ognjenikov, kakršnih se na Pa dalje! Pri krčenju se je za- , , .. . , . , . . . Zemlji ne manjka. Se pred kratkim cela zemeljska skorja gubati in (recimo pred 100 leti) izbruhnjena , _ lava se je na svojem površju skla-mikanja skorje z ogromnim, guba- dUa jn str(li|a v nekaj cm debelo prelamljati; nastala so obširna pre- ' mi, prelomi in razpokami, kar je prvotno, razmeroma enakomerno zložene plasti močn_ preobrazilo. skorjo, pod katero je pa še vse žareče. Sneg, ki pokrije pozimi to skorjo lave, se ne stopi, ampak mase. Toda — prvi početki naše trdne IZ RAZGOVORA Z DEMOKRATIČNIMI ŽUPANI MILJ,- DOLINE IN ZGONIKA Uspehi ljudskih občinskih uprav Pravilno je, da se na.< list pozanima in pove ljudem, kako se upravljajo občine, ki so v rokah ljudskih predstavnikov. Zato smo zaprosili za razgovor tovariša Pacca, miljskega župana, Lovri-ho, dolinskega župana in Pirca, zgoniškega župana. Objavljamo, kar nam je povedal tov. GIORDANO PACCO vPrašanje daljne bodočnosti Voc trideset let ne bo mogla ta V8 i a imeti odločilne vloge v ifj; vhem gospodarstvu». Da vse to Za ZDA, ne dvomimo. A to ’P°lnoma zlagano, če hočemo Cl«t° trditev na ves svet. Naj-dokaz nam daje Sovjetska lij^: kjer je bila atomska ener-hporabljena v industrijske Vi J'i^tska zveza je stopila odioč-V4 čelo vseh dežel, ki proizva-,4^°tnsko energijo. Na tem po-le ona zdaleka presegla, bo- čine so bile že dejansko uresničene razne točke volivnega programa. Med drugim je volivni program predvideval gradnjo novega parnika za pomorsko vzezo s Trstom. Gradnja parnika danes dejansko ne pride več v poštev, ker je prišlo do sklepa, da se Milje poveže; s Trstom z novo trolejbusno linijo. Dasiravno je ta linija zaželjena in bo seveda tudi koristna, je vendar Dasiravno ima Ko- ' njena P^^avitev združena s znatno munistična partija škodo, ki jo bo utrpela miljska ob-absolutno večino čina. Predvsem je treba upoštevati, v občinskem sve- \ da bo v kratkem zgubilo službo okrog 40 delavcev in nameščencev pri dosedanjem pomorskem podjetju. Zato pa se miljski občinski predstavniki potegujejo, da bi te pomorščake sprejelo v službo podjetje ACEGAT, katero, bo oskrbovalo novo linjo. tu miljske občine, so vendar vključeni v uprave oz. v odbore raznih občinskih ustanov tudi člani drugih strank. Torej popolnoma nasprotno od tržaške mestne občine, kjer imajo večino demokristjani, kateri vodijo istočasno tudi vse občinske, m mestne ustanove. V Miljah aktivno sodelujejo tudi člani manjšinskih strank. Izjema je le titofašistični občinski svetovalec, ki hoče sodelovati niti na sejah občinskega sveta. Seveda njegovo zadržanje je v vsem odvisno od navodil, ki jih prejema v znanem ti-tofašisličnem centru v ulici Ruggero Manna . .. Da pa je prišlo do, dejanskega sodelovanja v občinski upravi vseh listih, ki imajo za to dobro voljo, se je zahvaliti predvsem komunistom, ki s svojo pozitivno politiko, tako modro vodijo občino. V dobrem polletju za tem, ko so komunisti prevzeli vodstvo ob- Trenutno so v teku dela za asfal-taranje raznih cest in glavnega trga pred občinski sedežem, a dela za izpopolnitev odgovarjajoče ka-nalizacije so skoraj završena. Tudi na šolskem, polju je prišlo do konkretnih zaključkov. Gradnja nove osnovne šole v Miljah uspešno nadaljuje, a v kratkem bodo pričeli z gradnjo poslopja osnovne šole v Božičih, z deli za zvišanje poslapja osnovne šole v Zavljah in končno z gradnjo srednje šole v Miljah Miljski občani so povsem lahko zadovoljni s svojo občinsko upravo, kajti tovariši komunisti, so ostali zvesti programu, ki so si ga zadali ob volitvah. Tovariš DUŠAN LOVRIHAg j nam je v glavnem dejal: Tudi v doiieiski občini je prejela lista SJAU, za katero so volili tudi komunisti, absolutno večino. Tudi v tej občini so v raznih občinskih ustanov vključeni tudi člani drugih strank. Znano jè da je dolinska občina prejela lansko leto 8 milijonov lir podpore od VU, letos pa, ji je ta nakazala komaj 5 milijonov in pol' lir. V zadnjem času so v teku dela za razširitev ceste iz Doline v Mačkovi je. Tako bo v to lahko in brez ovir vozil tudi avtobus. Pralnica v Boljucu (V Boljuncu in v Dolini je mnogo peric, ki pe-rejo za mesto) je skoraj dovršena. Zaraditev pralnice je bila vsekakor zelo potrebna, kajti pici so bile perice pozimi izpostavljene neznosni burji in seveda mrazu, poleti pa žgoči vročini na pekočem soncu. Povrh tega so pera e iv vaino k'e čale ali manj vlažnih ali mokrih kamnih, medtem, ko so opravljale svoje delo, kar brez dvoma ni koristilo njihovemu zdravju. V kratkem bodo pričeli graditi eno stanovanjsko hišo v Dolini in eno v Dom ju. V krajši bodočnosti pa • bosta zgrajeni tudi novi šoski poslopji za Mačkovlje in Prebeneg ter za Drago, Gročano in Pesek. Se vedno pa čakajo na obnovitev od vojne porušene hiše. Kaj misli o tem VU? Saj so bilo vendar on-glo-ameriška letala tista, gi so te vasi bombardirala dasiravno niso bile nikake vojaške utrdbe! Komunisti in člani S1AU dolinske občine, ki ' so bili izvoljeni v občinski svet in odbor se zavedajo svojih dolžnosti, ki jih imajo do svojih volivcev ter do vseh občanov, ne oziraje se na njihovo politično pripadnost. Njim niso potrebe občanov ‘deveta briga. Se mnogo bolje pa bi seveda lahko bilo. če bi občinski svetovalci, ki pripadajo ostalima dvema strankama, aktivno delovali s pravim namenom in v korist skupnosti. Tovariš zgoniški župan ALOJZ PIRC se je zelo dolgo pomudil z nami in nam povedal veliko reči. Tudi «deželica pod Volnikom» je ob lanskih občin skih volitvah doli bila v svojem občinskem vodstvu ljudi, ki se zave-1 dajo svoje odgovornosti in ki so kos svojemu poslanstvu. Tov. Pirca, zgoniškega župana' je sicer težko dobiti doma, kajti večno je zaposlen. Da je dejansko tako, je povsem razvidno od napredka, ki ga je ta, dasiravno majhna in ne-gobata podeželska občina , v tako kratkem obdobju doživela. Zupan Pirc si že dalj neumorno prizadeva za to. da bi vse vasi zgoniške občine dobile električno razvetljavo. Zgoniška občina je namreč dosedaj v tem oziru na zadnjem mestu na vsem tržaškem področju; kajti od vseli njenih vasi ima električno razsvetljavo le vas Velike preobrazbe plasti zemelj- ostane. Seveda ste uganili pravo: ske skorje so nedvomno v — za skorja lave je slab prevodnik toplo-nas nepojmljivih obsegih — vul- te, pa se lahko sneg mirno uleže kanskih izbruhi uklenjene žareče nanjo, čeprav je nekaj cm j?od njim žareča vročina. Pa zopet: isti naravni zakon velja rudi za našo Zemljo. No, in če se spomnimo, kar smo zadnjič čuli o pradeževju, nam - jasno, da so se morja ustalila zè zelo zgodaj na Zemljini skorji. Da pa niso morja izgledala vedno tako, kakor izgledajo danes, je tudi gotovo: saj se je tudi oblika suhe skor je, torej telin, tekom dob izpreminjala. Kako izgleda površ.e ertilje danes, morete videti v vsakem šolskem atlasu. Zrak? Ej, tudi ta je že zdavnaj obdal Zemljo, saj ni zrak nič drugega, kakor le mešanica dveh plinastih prvin = kisika in dušika Gabrovec. VU je obljubila, da bo krila stroške električne napeljave. V načrtu je tudi napeljava vodovoda v vse vasi. Seveda je odčin- Doslej omenjenim silam, ki so stvorile in preobražale zemeljsko skorjo, kakor jo danes vidimo (ohla- Kamenih, jili odnaša na Ur liga'mesta (v kotanje in doline, v potoke, reke in morja) ter jih tam odlaga. To kemično (razkrajanje rudnin) in mehanično (drobljenje, odnašanje in odlaganje) delovanje vode močno spreminja površje Zemlje: z visokih gora odnaša voda kamenine in napolnjuje z njimi često obširne in globoke kotanje (ogromni skladi proda v Ljubljanski kotlini!) ali jih odlaga v rekah in morjih, kjer nattajojo obširne usedline. Pogosto se te množine naplavin na novih ležiščih zopet strnejo v nove gmote labore (konglomerat), peščenca itd. Znatne so še spremembe zemeljske površine, povzročene po delovanju leonikov. Teh sicer v Trstu seveda nimaiiToV daleč pa te niso in oni Tržačani, ki izkoriščajo svoj prosti čas za izlete v gorovja, imajo priuko marsikaj opažati. V nam najbuznjern gorovju, v Alpah, vlada v višinah nekako nad 280 m večna zima; sneg in led tod nikoli ne zgineta in cesto doživimo snežni vinar luut sredi najbolj vročega poietja. nriboiazcehi so znani tuoi nevarni snežni plazovi (lavine): na pooocjih se nabira sneg, ki se pogosto utrga, cesto v ogromnih množinah in zdrvi v dolino, uničujoč in odnašajoč s seboj vse, Kar mu je na poti: kamenje, drevesa, hiše. ska uprava vsestransko ovirana pr, jevanje) in strjevanje snovi, pre-izvajanju svojega načrtnega dela. ,om. jn združevanja trdnih del()v Brez dvoma je prva ovira bas dej- (er vulkanksko delovanje) pa mr) stvo, da VU nudi premalo podpore ...... , , ’ T . . ramo prišteti še nekatere sile, pov- v denarju. Letni proračun je zna- , , , , šal 8 milijonov in 700 tisoč lir, a zročene po delovanju zraka in vre-primankljaj je znašal 4 in en četrt menskih razmer ter vode. Ugoto-milijona lir. VU je prispevala za vinl° najprej, da delujejo te sile še kritje primanjkljaja komaj pol dru- dandanes, torej moremo njihove (Jj \\Y j učinke opazovati z lastnimi očmi in ’ Dasiravno zadevajo naše občin- ph sami proučevati' .°*,eJ«no si v ske uprave povsod na raznovrstne hitrici le one sile, ki so nam naj-ovire in zapreke ter dasiravno v j vidnejše. Ni ga, ki bi ne občutil več krajih svetovalci manjšinskih ( toplinskih razlik: poletne vročine strank te. j. titofašisti in pa beli , :n zimskega mraza; pa tudi: podne-«neodvisnik1 » takorekoč poskušajo j vu sonce prisili, da pustiš suk-sabotirati delo v občinskih svetih, ( nj() doma djm da pe sonce pogrez- vendar lahko trdimo, da se vse delo , . . , . , v cimai .una > | ne zvečer v morie, te strese hlad, v občinskem območju v onih ob- činah. ki so pod upravo komunistov | <*lo mraz. Vseh teh sprememb pa in članov SIALI povsem zadovolji- ne občutimo samo mi, temveč tudi vo razvija. I vsa ostala narava in tudi «mrtvo» . I »^5-, - 'T**** 9 Žareče mase zemeljske sredine prodro skozi zemeljsko skorjo Rod gotovimi pogoj se pa tvori pravcata reka v led zamrzlega snega, ki stalno in nezadržno poizi navzdol, poglablja in gladi skalna pobočja ter si tako dolbe pravil strugo. Hitrost teh ledmkuv je seveda različna z ozirom na strmine, a tudi na kraje, medtem ko napra-fi ledenik v Alpah dnevno 10 do 3 cm poti, prepolzi tednik na Uroen-landlji dnevno 3 do celo 20 m. Ve like in stalne spremembe, ki jih povzročajo te ledene reke, si lahko predstavljamo. Posebno izrazne so bile v gotovih dobah, ko je meja večnega leda segala mnogo niže in ko je meja severno-tečajnega le-dovja obsegala mnogo južnejše kraje kot jih dandanes (glej sliko v «Delu) št. 38 od 13. VIII. 1949). Da pomagajo vetrovi prav precej spreminjati Zemljino površino, nam je naša kraška burja živ vzgled. Enake se pa moreš prepričati na vsak korak, da sta mučno vplivala tudi živalstvo in rastlinstvo, saj je naš kras nastal iz samih morskili živali in skoro vsak košček kra.ške-ga amna ti nudi neb roj okamene-lih školjk in polžjih hišic, da ne omenjamo manjših in težje vidnih živalskih delov. Dalje vemo, da so ogromne plasti premoga nastale v pradavnih časili iz velikanskih, nepreglednih gozdov. Da pa so atoli, ki jih posebno pogosto srečujemo v južnem Pacifiku, nastali iz naselbin sicer malih morskih živalic, koralnih polipov, ve danes tudi že vsak šdlar. K. C. Valentin k ata j e v 14. nadaljevanje „,Med tem so se dekleta že opogumila in so zaplu s strastnimi gla- Rano je, oj rano je! Oj, na gori novi dvor, v tistem dvoru so zaroke, bratec sestro zaročuje, zaročuje, jo sprašuje: — Sestra, kdo ti je najdražji? Oče moj mi je najdražji. — Tega, sestra, ne verjamem. Rano je, oj rano je! t4saka beseda te starinske pesmi je nežno odmevala v Semjonovem je sonjo okrog života. Ona pa je stisnila njegove prste i| ju da bi rada snela njegovo roko. Počasi je obračala njegove prste c 8e močneje pritiskala ob svoj kolk. ti ^.edela sta drug ob drugem za mizo, vzravnana, negibna, prevzeta sramežljivosti. S atU;e. rdeče kakor malina, je šlo mimo okna m se skrilo za dalj-1» ^Dnim gričem z vetrnim mlinom, ki je bil kakor iz črnega papi- kavalir, daj sedaj svojo sabljo», je rekel predsednik in po-ii.®erhjonovo sabljo iz nožnice. 1(1 j»'lr.ežliive dekliške roke so takoj prilepile k ročaju voščenko, ki V bil prinesel mornar. Po navadi je bilo treba svečo okrasiti s V, in klasjem in čeprav je zunaj vladal mesec marec, se je na X Car°ben način pri priči pojavilo cvetje in klasje — vse to resda 'l j^Vetldar še z dobro ohranjenimi, izrazitimi živimi barvami. Kakor p *arno poletje našlo pot v hišo. ,J;dsednik je pogledal dekleta, kakor da je on gospodar. k Potrebujemo dobro .svetilko’!» V,? to nalogo so po navadi izbrali dekletce kakih dvanajstih, ti i-ki pa je moralo biti zelo čedno. To je bila najboli poetična latovščine — znamenje dekliškega življenja. „ v u' katera izmed vas bo primerna?» ^ ie predsednik to izgovoril, že je rdečica zalila Frosjo od a° pete. Se njene roke so pordele kakor ciklama. Srce ji je Ni se zaman ves dan brigala in trudila, drgnila podplate in % ruto z ramen. Ze dolgo je na tihem in z gorečo željo saeija-fo da bi vsaj enkrat v življenju bila «svetilka» na svatovščim. *kle se je na vso moč vgriznilo v ustno. Njene pšenične obrvi so se dvignile. Oči so ji izstopile. Zelene in negibne so obupano strmele v Remenjuka in prosile z vsem srcem: «Vzemite mene, striček! Vzemite mene, striček!» Predsednik je s svojim ostrim očesom pogledal proti dekletu in ga prijel s tremi prsti za rdeče lice. «Čigava si pa ti?» «Jefrosinja», je zašepetala s samimi ustnami. «Kotkova. Sentjo-nova sestra». «Kakor nalašč. Ali boš znala držati sabljo v rokah? Drži! Bodi .svetilka'!» In namah je prevzela Frosjo tolikšna plahost, da je skočila v kot, si zakrila obraz z dlanmi in zatopotaia s škornijiči. «Joj, ne! Joj, ne!» je tanko vzklikala in stresala pletenico. «Joj, striček, ne. Sram me je.» To je pa seveda ni motilo, da ne bi brž nato vsa ponosna in zaradi tega bleda sedela ob predsedniku, držala pred seboj oberoč sabljo s prižgano svečo, okrašeno s klasjem in cvetjem. Cisti plamen je nihal z ene strani na drugo. Vosek je kapljal na rob nove Frosjine obleke. Bilo je tako, kakor da se dekletov obraz, jasno osvetljen in kakor izrezan, ziblje z ene strani na drugo, kakor da je čarobno naslikan z vodnimi barvami v zraku. Dekleta pa so prepevala dalje: Rano je, oj rano je! Tam za gradom hras in breza, v gradu pa je rdeča roža. Sonja trga rdečo rožo pa pristopi draga mati. - Hčerka, oj ne trgaj rože, jaz te dala bom Semjonu. ■*-— Sama sem ga že vzljubila! W'oder pojdem, prstan sučem, kjer se ustavim, prstan najdem. XIX. POGLAVJE Novi hlapec ekaterikrat so gostje vstali s sededežev, kakor da hočejo domov, pa je Tkačenko vsakikrat re-kel, hudobno škileč proti sveči: «Nikar, le še posedite! Sveča bo še dolgo gorela». Po stari šegi je kazalo sedeti, dokler ne zgori večji del sveče. Mornar, ki ni rad prezgodaj odhajal z gostije, je bil nekje iztaknil in privlekel poldrugi funt težko svečo, da je tako zagotovil ples in večerjo najmanj do dveh zjutraj. Ze davno so izpraznili prvo steklenico pa tudi drugo. Poslali so že po tretjo in četrto. Ze štirikrat so odplesali polko-pt.čico m navadno polko, nato koketno polko ,n še posebno vojaško polko, prineseno iz Vzhodne Prusije. Odpeli so pesmi: «Vihrali so venivi v gostih šumah». «Zarasle so sezice in ceste» in vsekakor še: «Šumel m plamenel je les Avgustavski», «Sumi, Dnjepr široki» in pa «Oj, na gori pa kosijo kosci». Nato sta predsednik iti mornar odplesala novi, moderni ples «Jabolko», katerega v vasi še niso poznali in je besedilo vse navdušilo, ker so si ga ljudje lahko brž zapomnili. Od nekod se je znašel goslač in je zaigral na svoje gosli. Sveča je šele do polovice dogorela. Nekako ob eni po polnoči je predsednik stopil iz hiše, da se nadiha svežega zraka, in je opazil na dvorišču človeško senco. «Stoj! Kdo si?» je kliknil z gromkim glasom, vendar se je pri tem že sam domislil, da je o novi Tkačenkov hlapec. «E, za zlodja, zmotil sem se. A kaj oprezaš sam po dvorišču, čakaj ne stopiš v hišo? Sovjetska oblast strogo prejpoveduje oprezanje. Zdaj so pri nas, jpod vosjetsko oblastjo, vsi ljudje enaki, ni več ne gospodarja ne hlapca. Pojdi, da boš kaj popil in malo prigriznil. Kaj ne vidiš rute na mojem rokavu? Jaz sem tu starešina in mi moraš biti pokoren!» S temi besedami ga je predsednik zgrabil pod roko; pa naj se je ta še tako branil, ga je vendar prignal v sobo. «Veseli se z nami!» je rekel mornar in mu ponudil polno čašo. «Pij, ne bodi žalosten. Zmaga je naša!» Gostje so radovedno.ogledovali novega hlapca. Čeprav je že precej dolgo živel v vasi, so ‘ga ljudje le poredkoma videvali. Z dvorišča skorajda ni zavil nikamor. Kadar pa je moral odtod, se ni z nikomer pogovarjal in je na vprašanja odgovarjal kratko in neskladno. Zdaj je stal sredi sobe s čašo v roki, ki je bila bela kakor bolnikova, in je vprašujoče pogledoval gospodarja. Obut je bil v izrabljene mehke škornje, njegov suknjič je bil grobo sešit iz raznih kosov ovčjega krzna, njegov bolehni ozki obraz je bil porasel z redkimi brki in brado. Lasje, ki že nekaj mesecev niso bili ostriženi, so ležali na mastnem ovratniku suknjiča kakor pri kakšnem dijakom. In nikakor nisi mogel uganiti, koliko je star: pet in dvajset, devetnajst ali pet- deset let? Kratko: videti je bil nepismen in propal vojak iz kakšne vele neborcev, ki je šele nedavno tega prišel iz zapora. Vendar pa se je v globini njegovih temno-modrih oči svetlikalo nekaj tolikanj ne pojmljivega, da se je vsakdo, ki ga je pogledal, proti lastni volji vprašal: v katerih krajih se rode takšni ljudje? ‘tkačenko je nevšečno pogledoval svojega hlapca, videti je bilo, da bivšemu naredniku nikakor ra všeč, da je na svatbi njegove hčerke tudi njegov hlapec. Vendar mu je kimnil z glavo in rekel: «Nič, treba je izpiti, kadar ljudje ponudijo.» «Bodite mi zdravi!» je rekel hlapec, se skrivnostno nasmehnil in na dušek izpii polno čašo. Okrog dveh po polnoči je sveča dogorela do treh četrtin. «Oiej!» je žalostno vzdihnil mornar. «Nisem prinesel prave sveče. T-) je narobe. Pa nič zato. Kadar se bom sam ženil, bom že zmogel civa puda čistega voska. Mar ne, Ljubka?» Gostje so se jeli poslavljati. Tkačenko jih ni več zadrževal. Ze so se oglašali petelini. Tako se je končal praznik zaroke. XX. POGLAVJE Sanje In tan|a*čuden sen Tatjana...-. Na vrsti so bili «ogledi». Zaročenkini starši naj bi s sorodniki obiskali zaročenčevo hišo, da vidijo, kako tam žive. Ob tej priložnosti sta zaročenec in zaročenka prvič skupaj nastopila in sprejemala goste. Ta obisk je bil odločilen. Zaročenec in njegovo gospodarstvo sta se morala pokazati zaročenkinlm staršem v najlepši luči. Od tega je utegnila biti odvisna odločitev o bližnji ženitvi. Naj je Semjon še tako želel čimpel opraviti ženitev, naj se je Se tako trudil, da bi opravil vse obšesti, je vendar moral oglede preložiti za nekoliko dni. Kajti treba je bilo hišo na novo pokriti in stopiti v Ballo, da nakupi zaročenki in njenim staršem darila. Ko je hišo prekril, je Semjon zapregel svojo klembovsko kobilo, ki je bila medtem dobila novo, prav primerno ime «Maška», in klem-bovskega konja «Gosaka», katerega mu je bil za to priložnost posodil Mikola lvasenko, Froškin kavalir. Poslovil se je od Sonje in se odpeljal v Batto. Semjon je odpotoval, Sonja pa je zgodaj legla in sanjala. CUMULO Dl CARICHE — Življenji' titofačističnih aktivistov postaja iz dneva v dan težje. Generalni štab ulice Ruggero Manna 29 ne štedi svojih «oceanskih množic», ki si morajo služiti «viuii tel' Odd»’ Sobota: 13.30 18 Glasbeno potovanje; 18.3° ja za najmlajše: Pravljica 0 “ ^ tih; 20 Klavirski koncert Pr° ' jj Sancinove; 21 Sobotni večer. Baletna glasba; 22.20 Večerni cert. Nedelja: 9 Kmetijska oddajaj Od melodije do melodije; 20 r ^ REDNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Po desetdnevnem odmoru je v torek zopet zasedal tržaški občinski svet. V začetku seje so posamezni referenti odgovarjali na številne interpelacije. Tako je tov. Ghelz dobil zagotovilo, da je vseh šest od njega zahtevanih tramvajskih čakalnic vključenih v načrt Acegata; v preučevanju je tudi njegov predlog o podaljšanju filobusa B do kamnoloma. Tov. Karleta in tov. Mafalan sta dobila zagotovila, da bodo njuni predlogi o postavitvi več vodnjakov, napeljave odtočnih cevi, popravila cest in napeljave ulične razsvetljave v Skednju upoštevani in po možnosti tudi izvedeni. Tov. Braun je vprašal, kdaj bo prišla na vrsto njegova interpelacija glede postavitve spomenikov padlim borcem iz NOB v raznih krajih tržaške občine. Predsedujoči ing. Visintin mu je zagotovil, da bo to vprašanje prišlo na dnevni red POD V O J A 5 KO UPRAVO JE VSE MOGOČ E... aa se tudi obnova nadaljevala. Na ovadbo škvadrista Cesce je sodišče obsodilo njegovo žrtev danes žalostno stanje tako, da nevarna za vožnjo s kolesom. V sklopu nesramne kampanje za ponovno oživitev fašizma v našem mestu je prišlo pred dnevi do novega nečuvenega dejanja Vsem je znano, da teži nad bivšim fašistom in škvadristom Brunom Cesea se danes obtožba za vse zločine, ki jih je zagrešil. Bil je že Obsojen zaradi kolaboracionizma in oproščen vseh težjih zločinov proti antifašistom in Zidom za časa nacistične okupacije (umori idt.). Obtožba proti Deschi pa je bila preložena na drugo instanco in tam še danes spi. Bruno Cesca posavljen pred sodišče Po Ferdinanda Haeringa, ki ga osebno pozna, saj je 1937. leta bil pretepen od njega v nekem baru na trgu Perugino. Ko je Haenng zasačil približno pred letom dni Cesco v nekem tržaškem baru, se je Cesca tako prestrašil, da je padel in se pri padcu poškodoval. Po petih mesecih pa se škvadrist Cesca spomni, je ! da se je takrat pobil in toži Fer-] dinanda Haeringa, da ga je napadel in poškodoval. Sodišče «spozna Haeringa za krivega» ter ga obsodi na dve leti jede (ki sta oproščeni z nedavno amnestijo) in denarno globo v višini uO.OOO lir. Ali je mogoča sploh večja ironija in nesramnost od te krivične obsodbe? Obsojen ni bil Cesca, ki je kriv neštetih krvavih zločinov in pretepanj, nego tisti, ki ga je nekoč pretepel, žrtev škvadrista Oe-sche — Ferdinand Haering. Dogodek spada v sklop najne-sramnejše kampanje, ki jo vodi tu- Ì kajšnja in tuja reakcija za poživi-je bil aretiran in I tev fašizma in škvadrizma. Razsod-sodišče po zaslugi ba sodišča je dejanska moralna in materialna opora ponovnemu vstajenju fašizma — to je propaganda fašizma in obsodba tistih, ki se bore proti njemu. Spori NOGOMET Prvenstvo Svobodnega tržaškega ozemlja : Sv. Mark - Pristaniščniki, na i-grišču v Nabrežini ob 10.30; Sv. Ana i Costalunga, na igrišču v Bo-i ljuncu ob 9; Rojan - Arzenal, na igrišču v Trebčah ob 9.30; F. M. 1 S. A. - Magdalena, na igrišču v Trebčah ob 13.30, Frausin - Skedenj, na igrišču v Boljuncu ob 15; Primorje PK. - Nabrežina ku ob 15. uri. Degenerirani provokatorji na Prose- Volitve, ki so najbolj demokratične. (Po titovskih listih) Prvenstvo cone: Nabrežina b - Magdalena b., na igrišču v Nabrežini ob 9; Skoljet-Primorje DZ, na Proseku ob 9; Primorje PK.-b. - A Vivoda, na Proseku ob 11; Redivo Koz. - Sv. Alojz na igrišču v Boljuncu ob 11; | Greta - Kolonja, istotam ob 13; ■ Vesna - Ponzianinj Erranti, na igrišču v Nabrežini ob 15.30; Trebče-Partizani, na igrišču v Trebčah ob | 15.30 uri. Počiva četa Rozandra. KOŠARKA Prvenstvo STO (moško ekipo): Jutri. 26. marca: E. C. A. - Sv. Alojz, na igrišču DSZ-ES ob 9.45. Prvenstvo cone: Studenti - Skedenj, na igrišču DSZ-ES ob 8.30; Arzenal B - Rinaldi, istotam ob 11. uri. Prvenstvo cone (žensko ekipo) : DŠZ-ES - Magdalena, na igrišču DŠZ-ES ob 12.45. V ponedeljek. 27. marca: Partizani - Sv. Marko, na igrišču DŠZ-ES ob 20 uri. V petek, 31. marca; Prvenstvo STO (ženska ekipa): Pristaniščniki - FLENT, na igrišču DSZ-ES ob 20. uri. Prvenstvo STO (moška ekipa); Skoljet - DSZ-ES, na igrišču DSZ-ES ob 21. uri, OBVESTILO Tajništvo ZDTV obvešča vse sekcije balincanja, da se vpisovanja za turnejo «Pokal Prvi maj 1950» vršijo na sedežu ZDTV do 27. t. m. Žrebanje bo 27. t. m. ob 19.30 j 1. Začetek v nedeljo 2. aprila t. 1. — Zaključek 30. aprila t. L; 2. j V slučaju spora na igrišču se igra takoj zaključi; 3. Vpisnina stane 600 lir za skupino petih udeležencev. NAGRADE: 1. ocena: Pokal - 6 odlikovanj ter nagrada v denarju; 2. ocena: nagradna - 6 odlikovanj ter nagrada v denarju; 3. tablica - 6 odlikovanj ter nagrada v denarju; 4. ocena: 6 odlikovanj ter nagrada v denarju. V noči od nedelje na ponedeljek so neznanci postavili pred sedežem titofašističnih «organizacij» v ut. Ruggero Manna bombo, ki je eksplodirala in povzročila manjšo škodo. Prav tako so tudi v noči od srede na četrtek na isto mesto postavili novo bombo, ki je prav tako povzročila nekaj materialne škode. Vsekakor sta ta dva atentata obžalovanja vredna dogodka. Toda tudi ob tej priliki so se titofašisti pokazali kot zakrknjeni provokatorji in zločinski degeneriranci, ker si prizadevajo usmeriti «paž-njo» nadebudne policije na demokratične organizacije, ki naj bi krive, da s svojo «gonjo» ščuvajo na atentate proti titovskim agentom v Trstu. Primorski dnevnik» ne skriva svodih provokatorskih namenov in se nam zato vrinja misel, da sta ta dva atentata «dobrodošla» in da sta bila od titofašistov z navdušenjem pozdravljena, da bi se jim nudila nova prilika za dviganje svojih delnic, ki so v zadnjem času padle zaradi njihovega stališča glede Trsta in STO. Bràv dobro vemo, da so titofašisti najzakrknjenejši sovražniki komunistov in demokratov in mojstri v uprizarjanju provokacij. Saj so hoteli uprizorili v Jugoslaviji nov Leipzigov proces s požigom parnika «Partizanke» in so celo piatali nekega svojega UDBovskega agenta v coni B, da bi naščuval «ko-mmformiste» na vprizarjanje atentatov na radio Koper, ribiške ladje in na neke vratarje «SIAU» iz Kopra. Vse to, da bi imeli povod za pospešeno gonjo proti komunistom in oeinokratom. Tu v Trstu pa imajo drugo nalogo: Trst je strateško oporišče imperializma in kot zvesti imperialistični hlapci bi radi prispevali k vstvaritvi pokopali.ščnega miru. Zato «Primorski» poziva oblasti, nej «se preneha z gonjo laži, klevet, obrekovanj, sovraštva in hujskanj proti «resničnim» demokratom . .. Ali bi morda radi povzročili o-biastvene odločne» ukrepe proti demokratičnim organizacijam po vzgledu francoske vlade, ki je januarja na zahtevo Jugoslovanskega poslanika v Parizu razpustila francosko - jugoslovansko društvo, iz katerega so bili titovci izključeni? še v tem zasedanju. Svetovalec dr. Giampiccoli je izjemoma zastavil tudi eno resno vprašanje, kdaj bo namreč popravljeno sprehajališče Sv. Andreja. Sledile so pismene interpelacije Demanincora glede derekvizicije športnega igrišča v Kolonji, na katero ni dobil zadovoljivega odgovora zaradi neuvidevnosti vojaških oblasti, ter svetovalcev Cristianija (D. C.) in tovariša Ghetza glede naziva stadiona pri Sv. Ani. Slednji je predlagal, da se imenuje po umrlem tržaškem športniku Gre-zarju. To vprašanje bo preučila pristojna kosiju. V diskusiji v stanovanjskem vprašanju je dobil najprej besedo in-dipendentist Varni, ki je v dveur-nem govoru' razlagal svojevrsten «patent Varni», ki naj reši stanovanjsko krizo. Po njegovem naj bi VU z ukazom omogočila izdajo hipotečnih obveznic, ki naj bi bile obenem tudi zakonito plačilno sredstvi}, Teh obveznic naj bi bilo izdanih v skupnem iznosu za dve do tri milijarde, katera vsota bi bila dana na razpolago zasebnikom za zidanje stanovanjskih hiš, ki bi vrnili to posojilo v 30 letih brez obresti. Nazadnje je ta zaščitnik dolarskega imperializma izjavil, da odobrava stališče VU, ki noče dajati tržaški občini novih kreditov in nakazil za javna dela. Sledila sta dva krajša govora demokristjanov Baicija in prof. Ver-cellija, ki ju ne zadovoljuje predlog občinskega odbora, ker ni stvaren. To je moral potrditi tudi klerikalni petelin Franzil, ki je kljub polemiki proti predlogu komunistov kočno sprevidel, da je mogoče rešiti stanovanjsko krizo le se krediti iz denarnega sklada, kar so predlagali že komunisti. mladež ga na- svoje namene. Omenjeni pionirji I njih, nato vesela večerna S|as6f'' 1000 lir. Ta denar si vadnu razdeli, ali pa v iz Padrič pa so letos enoglasno sklenili, da nabrano vsoto darujejo za stavkajoče. To dejanje.je vsekakor hvalevredno tem bolj, ker jih ni k temu nihče nagovarjal in je torej plemenita zamisel prišla iz njih samih. Seveda so to pionirji, ki obetajo, v bodočnosti še mnogo drugih koristnih In resnih pobud. Pred nedavnim so isti pionirji sodelovali z recitacijami na , Prešernovi proslavi v Padričah sedaj pa, tako smo namreč od nekod izvedeli, nameravajo nekateri, ki so že starejši, pristopiti k pevskemu zboru, kar je tudi vse hvale vredna zamisel. Le tako naprej pionirji iz Padrič! Mi vam želimo obilo uspehov! Seveda želimo, da bi vas posnemali tudi pionirji iz drugih vasi. jugoslovanskih narodov; 21 - « mače knjižne police: 22.30 N plošče. -jh Ponedeljek: 18.30 Glasba ra ,,j Športna kronika^, narodov; 20 Operne arije in dueti; 21 Simfonija št. 98 H duru; 22 ne melodije. |j Torek: 13 Glasba po želja'1' LeP‘ r L :nri < Angleščina po radiu; 20 sovi — lepe melodije; 21 V2"*' njf dini - Pridobivanje, predel» in učinki kave; 21 Richard Str koncert za godbo in orkester^,; Sreda: 13 Popoldanska 19.15 Glagba raznih Operne arije in dueti; 22 ji ven: Simfonija št. 9 v d Uspavanke. Četrtek: 13 Slovenske -j ^r motive izvaja pevski duet, na \t moniko spremlja Marij S»i*c ^i-Glasbeno predavanje; 19 SUj®' er! na za Slovence; 20 Vokalni k p. sopranistke Božice Franici Vr,|j dijski oder: Ivan Cankar ' uf uporabi | na Betajnovi» - drama v tre» ^ .. Petek: 18.40 Iz domovin6^,!. Angleščina po radiu; 20 Sam ofi 20.30 Tržaški kulturni razglet% Mojstri besede; 22 «Schelom dovska rapsodija za ' ster - sklad. Bloch. čelo Za pokret tj,, « Demokratične solida1"*106 s0lid»r' Za «Pokret demokratične 3 uj sti« so prispevali: Celica B*118ygtta družabnem večeru lir 2.51"' v f Anton 500; skupina tovarišey,jC8r stilni «Ai due leoni» 8Č0, posamezni^ p Repna 1.050 in ____ ,,. rič Jožefa 100, Blažina IvaI7I1 f:!' Bemhič Zora 100, Milič Mar' ,„1°' Husu Franc 100, Gomisel Cv*Lfef8 Milič Alojzija 100, Briščik “ / 100 Milič Milko 100, Milič h 100, Tov. Pečarič Rinald 50<>' Ljudstvo si grad1 prosvetne domov® IZ PADRIČ: Požrtvovalnost pionirjev PADRICe — Po vseh okoliških vaseh so že od nekdaj v navadi razne pustne prireditve. Sicer niso to organizirane prireditve, pač pa spontana sproščenost. In v tem igra važno vlogo mladina. Tudi pionirji seveda ne izostajajo. Ob letošnjem pustu je skupina pionirjev, učencev osnovne šole in nekaj dijakov iz Padrič napravila svojo pustno burko ali maškarado. Ob tej priliki je bilo nabranih 2e dalj časa je minilo, odkar se prebivalci Sv. Barbare pri Miljah sklenili, da si zgradijo svoj Ljudski dom. Do sedaj so se morali sestajati in se še danes sestajajo v mali in začasno urejeni zgradbi. V ta namen so si prebivalci Sv. Barbare izbrali najlepše mesto v vasi, kjer je prekrasen razgled nà vse strani. Za sedaj se še ne vidi mnogo. Od tistega kar naj bo Ljudski dom se pa vidijo že zidovi visoki 1 meter, a skopane in sezidane so že kleti. Zgradba bo obsegala veliko dvorano za ses,tanke, kulturne prirediitve in plese, od katere vidimo že obrise. Poleg dvorane bo tudi bar, a v prvem nadstropju več sob za urade in druge namene. Okrog bodočega Ljudskega doma so prebivalci Sv. Barbare že vsadili številna drevesa Ljudski dom si grade prebivalci Sv. Barbare sami, z lastnimi žulji in trudom. Sami so si izbrali inasto, izkopali klet, v bližnjem kamnolomu so izklesali kamen, ga prepeljali na svojih kmečkih vozovih na mesto ter pričeli z gradnjo. Vse kar smo do sedaj navedli ne stane prebivalcev drugo nego lastni trud in delo . „ P Vprašali se boste, kdo c,,,« gradnji novega Ljudskega ®^, Sv. Barbari. Tam delajo 4e' jel*11 so po dnevu v miljških la“Ja] de|i cah in drugje ter kmetje- y prebivalcev Sv. Barbare le ,,i J za vzgled vsem ostalim ^ p ? kulturnim krožkom na ST ' pgi res pravo prostovoljno de navdušenja, ki nas navda lovalnim nasmeškom, če mo na nedavno laž <7 dnevnika o «prostovolj*1® jr openskih špornikov», kjer Ja»'1' lo gradbeno podjetje s P delavci in «esuli». s(l Tudi prebivalci Campof . 1,/ odločili, da bodo zvišali sv j(1 ski dom za eno nadstropJ ^ jzv dela že v teku (seveda bo seno s prostovoljnim ^e!°^gi(i ^ ■ so si že zgradili svoj l)u° . Gradnja Ljudskih domov govor delovnega ljudstva Gad1, živo VU in krajevnih re ,:xnei a—nm, ».i v—.a najra» - P .,#$ krogov, ki pod pretvezami odvzemajo -društvom in ljudstvu P1" jih imajo na razpolago PEVSKI ZBOR IZ BOLJUNCA V ČETRTEK 30. t. m. ob 20. uri bo v KINU OB MORJU priredilo PD «Vesna» iz Križa pri Trstu Kulturno zabavni večer pri katerem sodelujejo: pevski zbor z 6 pesmimi, orkester z .10 točkami ter dramska skupina s folklorno spevoigro «NA KRIŠKI OSMICI» Vstopnina: odrasli 100,.— otroci 50.— lir. f 0 Sl % itvu Vi % N; Itd !k ^ i Vi il»v *4ti -t, % ■Hi Si i «8 k «Rt •'»li «n, (iyj Iti S Ni le h Ljudska pposv^y I Prosvetno društvo «Ivan Vojko» na Proseku je ustanovilo svoj pevski zbor, ki šteje že ob začetku nad 35 pevcev. Redne vaje so vsak četrtek ob 20 uri v prostorih Prosv. doma na Proseku. Vadi pevovodja l na 1-TOSeKU. vaui pevuvv,vsj« j j iiiisM pevu ou h5iH5, < Danilo Pertot. Novemu zboru_ki so jim pa na željo 00 veče’(,p Na to je mladi zbor i» . pl zapel dve pesmi, ki sta z |() i,, nje občinstva. Tov. JuS tf* Jugova sta podala za 'j sateljeve črtice iz dobe ^ pč^ ljunški pevci so zapeli ^®jpStVa ji tov. želimo pri delovanju hov! mnogo uspe- dali nadaljnji dve. ^e?in S zaključil orkester z Op K° kom partizanskih» in dv y Spominska svečanost j za Prežihovim Voraneom nicama. redi V Vse pevske zbore opozarjamo, da začno vaditi doli navedene pesmi, s katerimi bodo nastopili na proslavi prvega maja 1950. Za mešane zbore so določene sledeče pesmi: - «Himna miru». «Fizkulturna koračnica», «Stalingrajska» in «Internacionala». Moški zbori bodo nastopili s sle-j dečimi pesmimi: «Nabrusimo kose», «Slava delu» (Zajec) in «Na juriš». Vse zbore pozivamo, da si nabavijo potrebne glaske za te pesmi pri Glavnemu odboru SHPZ, trg Ponterosso 2. I. V četrtek, 16. marca t. 1. smo se tržaški Slovenci na dostojen način oddolžili spominu pred mesecem preminulega največjega sodobnega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca. V ta namen je Glavni odbor SHPZ organiziral v Kinu ob morju spominsko svečanost, katere se je udeležilo veliko število Slovencev iz mesta. Openski orkester je najprej zaigral «Venček narodnih»,, ki so ga navzoči' nagradili z velikim aplavzom. Sledil je spominski govor, v katerem je tov. Justo Košuta orisal življenjsko pot ter litergrno in [ politično delo velikega pokgjnika. PD «Pinko Tomažič» P*1.1 ^ rek 28. marca ob 20. (|].gesll|/ večer s sodelovanjem! a i i Opčin jerja. in pevskega zbora J SS Slovensko hrvatska VK. zveza priredi v soboto,' cp 20. url v dvorani PR ..»ab**1,,«»11' le» pri Sv. Ivanu drU jfl o|e s kulturnim sporedo*0 Odgovorni uredb-DUŠAN KODB Založništvo Tiska Tip. Adriatica - n Dovoljenje il