Narodopisje je veda, ki proučuje narodne šege in navade, narodne noše in stavbe, narodne pesmi in pripovedke, vobče narodno blago. Svojstva vsakega naroda še jasno zrcalijo v njegovih narodnih posebnostih. Obenem so ta svojstva izraz zemlje, na kateri prebiva, podnebja, v katerem živi, hrane in mišljenja naroda sploh. Narodni slog je dal povod narodni orna-mentiki ,in narodni likovni umetnosti, narodna pesem pa je vir narodni glasbi. Razvoj vsakega naroda je odvisen tudi od hrane, in ta zopet od podnebja, odnosno od poljskih pridelkov dotičnega kraja in od pogojev za živinorejo. Zato si je marsikateri narod po predpogojih svoje hrane razvil svojo posebno narodno kuhinjo. — Mi Slovenci smo v zadnjem časa začeli v marsikaterem oziru skrbneje gojiti svoje narodopisje. V tem oziru pa se posebno odlikujejo ravno naši bratje Cehi. Njih narodna noša, ki ima v bistvenih črtah mnogo sorodnega s slovaško, je čisto svoje vrste in izredno zanimiva, posebno ženska narodna noša: zelo pisana, deloma zelo bogata na narodnih vezeninah v prijetnih, pestrih barvah. Elegantna ion lepa je tudi moška narodna noša. Poleg noše pa je za narod zelo značilna tudi notranja ureditev kmečke hiše. Ženske češke narodne noše Agilni češki narod si je na podlagi svojega narodopisja vstvaril že svoj čisto značilen narodni slog v or-namentiki in v vezeninah, ki se na prvi pogled razlikuje od onih drugih narodov, s katerimi žive Cehi v; soseščini. Najbolj tipična je češika narodna glasba, za katero pobirajo znameniti češki skladatelji svoje motive v češki narodni pesmi Kakor znano, je značilna v! tem oziru češka narodna opera »Prodana nevesta« odličnega češkega mojstra Smetane. Specijelno v glasbi so bili Cehi nam Slovencem že od nekdaj vzor. Naši najboljši skladatelji so hodili v šolo pri češkihi mojstrih. Ni čuda zato, da tudi v naših slovenskih odličnih skladbah odsevajo čisto tipično naši bogati narodni motivi po znanih naših' narodnih pesmih. Zato trdno upamo, da se bo tudi pri nas našel glasbeni mojster, ki nam bo ustvaril po Smetanovem vzoru našo slovensko reprezentacijsko narodno opero. Važno in pomembno je tudi vprašanje narodnega gradbenega sloga, ki naj bi se razvil iz tipične oblike kmečke hiše. Iztvnšito se je pri nas in pri Čehih že marsikaj značilnega, uverjeni smo, da bo bodočnost, mogoče že bližnja, častno dognala tudii to nalogo, Notranjost kmečke hiše Mladi češki pevci, ki [lil vodi g. BaJcul iz Prage. Bosanski tif Svečanostni obhotf (»Futo-Ajnater« — Sarajevo) Džamija poleg županije Muslimansko pokopališče Še J* proslavi 5©0-letiiice Device Orleanske Jeanna d* Are y Modortaskem kostmmu pri obboAr med *«daaitat| svečanostmi T Orteaos«. It Parim, na mesiu, kjer Je bS» * . gadu * Amsteži ranJeiMi Spominska plošča Jeanni d'Are Dvorišče okrožnega urada ■ vhodom r dvorano, kopališče ki HzlkaliM zdravilišče. K otvoritvi kopališča §K Ilirije. Najmodernejše kopališče v Jugoslaviji — fe največji okrožni urad v državi!; imel ]e v leto 192S povprečno 88.927 članov. DrugI največji OUZD Je beograjski s približno (0.000 člani in tretji Je zagrebški OUZD, Id je imel lani približno (5.000 članov. Pr| vseh okrožnih uradih je Mlo lani zavarovanih akoro 600.000 članov. Visoko Število članov zavarovanih za slučaj bolezni in nezgod priča o velikem pomenu, ki ga ima tudi v na M državi za splošnost socialno zav arovanje. Neka) številk o največjem ljubljanskem okrožnem uradu: Na hraaarlni je izplačal urad lani Din 11,288.644.54, na dečjih opremah hi podporah porodnicam Din 3,890.000, na pogrebnini 399.195 Din, za oskrbo članov in svojcev v bolnicah Din 5,692.191. Člani In svojci •o porabili lani za Din 3,422.697 zdravil. Za oskrbo v zdraviliščih |e plačal urad lani Din 2,959.534. Za zdravniško službo ima urad 132 zdravnikov, 5 zobozdravnikov in y lastnem zobnem ambuiato-rtju tudi še 3 zobotehnike. Urad ima doslej 5 lastnih ambiila torijev, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Kranja In Celju. Člani so dobili lani 212.394 receptov ca zdravila. Računajo, da bo znašalo povprečno število članstva r letošnjem letu preko 95.000. Dvorana za rentgenološko obsevanje z najmodernejšim aparatom po sistemu dr, Winza 290 kabin, 560 omaric za obleko —- Stroški so znaš aH 2 milijona Din Okrožni nrad za zavarovanje delavcev v Ljubljani Cerkev Aleksandra Nevskega Car Simeon 893—929 Dr. Josef Foršt odličen češki narodno-gospodarski teoretik, ]e umrl na potovanju bliža irancosko-nemškc meje. Zadela ga ie kap. V letih 190«—«7 je bU trgovinski minister ▼ Dečkovem ministrstvu na Dunaju. davčni nadupravkelj, rojen 15. julija 187« v Trebnjem, je umrl 14. maja ponoči, zadet od kapi. Pokojnik Je bil zaslužen narodni delavec, izvrsten pevec, steno-grai, organizator in voditelj priznanega šentjakobskega odra v Ljubljani. Avtobus bo izpodrinil železnico Tip modela, ki prevaža ameriške potnike med San Franciscom in Los Angeiesom. 11-letna deklica hoče pre-t plavati Rokavski preliv Na Angleškem so razpisali pomembno nagrado zlatega pokala za prvo žensko, Id bo preplavala Rokavski prelhr iz Anglija prod Franciji. Naša slika prikazuje eno izmed najbolj gorečih kandidatk za nagrado, jedva 11-letmo deklico Joano Bran-tonovo. ki se boče izkazati ▼ plavanju mod vsemi svojimi vrstnicami na Angleškem. Slika prikazuje enega od obeh motorjev »Grafa Zeppetioa«, Id sta nenadno prenehala funkcionirati ter tako preprečila malo pred Gibraltarjem polet zrakoplova čez Ocean. Rudoll Binter Jubilejne slavnosti Bolgarskem Predlanskim jeseni je poteklo 50 let, odkar je Rusija pod carjem Aleksandrom L osvobodila bolgarski narod izpod turškega Jarma, in 1000 let, odkar je nmri največji bolgarski vladar, car Simeon V etiki. V proslavo desetletnice osvobojenja iz tujega jarma je za Binkošti prispel ▼ Ljubljano poseben vlak Iz Slovenske Krajine, ki so bili tukaj z velikim navdušenjem sprejeti. Gostje so romali na Brezje in Bled in se vrnili zopet v Ljubljano, vse to v Binkoštnih praznikih. Povsod jih je prebivalstvo prisrčno in z ljubeznijo sprejelo. Na Bled« so se predstavili tu