I. E T O 1931
ŠTEVILKA 8.
Velika ovira
Po vsem svetu,, kjer pridelujejo sadje za trg, se zlasti v novejšem času na vse kriplje prizadevajo, da bi pridelali lepo razvito, zdravo in čisto sadje, torej sadje brez kakršnekoli notranje ali še tem manj zunanje napake. Računijo pač s tem, da ima le tako sadje na svetovnem sadnem trgu veljavo in primerno ceno. Pri nas je žal še malo sadjarjev, ki bi se prav zavedali, kako nujno potrebno je tako prizadevanje. Večina se zadovolji s tem, kar da narava sama, ali prav za prav s tem,- kar ostane zajedavcem. Priznati pa moramo vseeno, da se je zadnja leta začelo tudi v tem oziru obračati na bolje. Vsaj naprednejši in preudarnejši gospodarji so začeli uvidevati, da morajo za svetom, če hočejo obstati na grudi. Marsikdo je bil tudi že letos pripravljen, ukreniti vse potrebno, da se zadni pridelek ubrani pred zajedavci. Tu se je pa mahoma pokazala velika, skoraj nepremagljiva ovira.
Po vseh strokovnih, pa tudi po raznih drugih časopisih so bila objavljena in obrazložena natančna navodila, kako je ravnati, da izboljšamo kakovost pridelka, zlasti kar se tiče črvivosti (zavijača) in krastavosii (škrlupa) — teh dveh najhujših škodljivcev, ki nam pokvarita največ že doraslega sadja. Priporočeno je bilo škropljenje sadnega drevja s škropivi, ki naj preprečijo krastavost in obenem zatro zavijačevo zalego, preden se zavrta v plodove.
Toda glej smole! Ko so ljudje začeli iskati dotičnih priporočenih sredstev in snovi, ki jih seveda nalašč v te svrhe izdeluje posebna industrija v velikih množinah in jih po drugih državah že davno splošno uporabljajo, se ie pokazalo, da so te snovi, ker so
strupene, podvržene zakonu o prometu s strupi. Posameznik jih more dobiti le tedaj, če ima za to posebno dovoljenje od pristojne politične oblasti. To se pravi, da se zahteva od vsakega kmetovavca, da bo šel pisat prošnjo na okrajno načelstvo za dovoljenje, da sme uporabljati kalcijev arze-niat ali nosprasen ali nosprasit itd. Vrhu tega je treba vsako tako prošnjo kolekovati s 25 Din, čakati na rešitev in navsezadnje iskati ali naročati do-lično sredstvo — iz Ljubljane ali iz Maribora. Ali je potemtakem čudno, ako se splošnost tako težko pripravi do tega, da bi začela smotreno zatirati zajedavče? Ali je sadjarjeva krivda, ako bo na jesen zopet polovica sadja črvivega in krastavega in bo izguba na vrednosti znašala milijone? Ali je končno čudno, ako se splošnost nič kaj ne ogreva za obvezno zatiranje sadnih škodljivcev? — Saj bi bil pa tudi velik nezmisel siliti ljudi k nekemu delu, dokler se mu ne dajo v roke vsi potrebni pripomočki za ta sicer tako krvavo potreben posel.
Tu je treba torej nujne od pomoči. Odpraviti je treba vse Ovire pri nakupu in uporabi tudi morebiti bOij nevarnih sredstev. Nuditi treba sadjarjem kar najugodnejšo priliko ?a nakup jtatiralnih sredstev v bližini in v vsaki poljubni količini — sploh podpirati uporabo s primernimi olajšavami. Kakor je vinogradniku modra galica in žveplena moka povsod in v vsaki količini na razpolago, prav tako bodo morala biti na razpolago sadjarjem vsa sredstva, ki jih potrebuje za zatiranje škodljivcev.
Šele tedaj, ko bo boj s sadnimi zajedavci urejen in na vse strani olajšan, šele tedaj ga bodo začeli sadjarji splošno izvajati in šele tedaj se bomo na sadnem trgu lahko kosali z drugimi državami.
Nas gospodarski položaj
Predsednik Trgovske zbornice g. Ivan Jelačin je nedavno poročal o delovanju zbornice od 15. dec. 1929 do 25. sept. 1930. Pri tem je navajal nekatera dejstva, ki so splošno zanimiva.
Najprej je g. predsednik omenjal, da se je v letošnjem letu naše gospodarstvo gibalo v znaku padanja cen blaga na svetovnem tržišču. Ker kmet ni dobil za svoje proizvode, kolikor bi bil moral, se je skrčil obseg poslovnega prometa. Mnoga industrijska podjetja so omejila promet in odpustila mnogo delavcev. Največ delavcev je bilo odpuščenih v premogo-kopih, ker je naraščal uvoz inozemskega premoga in pa ker je železniška uprava naročila v Dravski banovini polovico manj premoga kot prejšnje leto.
V	lesni industriji ni bilo že 25 let take krize kot letos. Izvoz lesa je skoraj popolnoma zastal in se tudi na koncu ni posebno dvignil.
Izvoz živine iz Dravske banovine, ki ima vse predpogoje za živinorejo, je razen iz Slovenske krajine, silno padel in sicer radi zaščitne carine srednjeevropskih držav.
V	vinorodnih krajih se vedno bolj občuti konkurenca iz Dalmacije in Vojvodine, kjer imajo vinogradniki s pridelovanjem dve tretjini manj stroškov kot pri nas in lahko zato svoj vinski izdelek zelo poceni prodajajo.
Vrednost iz naše banovine izvoženega hmelja je padla tekom leta od 100 na komaj 20 milijonov dinarjev. S tem je bila cela Savinjska dolina prizadeta, kot še nikdar. Zato ni čudno, da so kmetijski sloji do skrajnosti omejili svoje izdatke, kar se posebno občuti v trgovini z blagom.
Edino promet s tujci kaže boljšo sliko.
Mnogo se je računalo na to, da bo mogoče pričeti z javnimi deli v večjem obsegu, da bi se vsaj na ta način nudilo odslovlienirn delovnim
močem nekoliko zaslužka doma. Žal so se tudi ta javna dela kakor graa-ba železnic, preuredba cest, regulacije rek itd. vsled raznih upravnih težkoč zavlekla do pozne jeseni in še sedaj ni gotovo, ali bo sploh mogoče ž njimi še letos pričeli.
i reba se bo osamosvojiti od inozemstva in ustvariti nove možnosti dela na domači zemlji. Vsaj domače surovine za domačo potrebo bi morali predelovati doma.
Nekaj o tujskem prometu
Gospod dr. Fran Windischer je napisal v Trgovskem listu članek o gospodarski važnosti tujskega prometa za naše kraje. Ko kreoko biča pretirane cene, ki odganjajo tujce, piše med drugim še sledeče:
Tujski promet je jako važna točka v našam gospodarstvu, pa je io stroko treba skrbno negovati osobiro v časih, v katere smo prišli in v katerih utegnemo za bližnja leta ostati. Časi lahkih in debelih zaslužkov so minili. Uspevanje se obeta samo tam, kjer se vidi resno in vredno delo ter umerjene cene. Računati treba z okolnostjo, da prihaja k nam več ali manj samo srednji sloj, ki ima svoj denar za pot preštet, ga skrbno obrača in ne ljubi presenečenj v tujini, zbog katerih bi prišel v zadrego s svojo razpoložnino. Tudi ni prezreti dejstva, da se polaga velika važnost negi tujskega prometa vsepovsod po svetu. Tekma je ostra in postane predvidoma še ostrejša.
Važno vlogo igra vprašanje jezika, pa je nujno priporočati, da se ljudem, ki imajo opravka s tujci, daje prilika da se priuča potrebnih tujih jezikov. Gostu iz tujine se jako prikupi in priljubi letovišče, kjer nima tež"av z jezikom. Naš starejši in srednji rod je v tem pogledu v neprimerno ugodnejšem položaju nego naš pomladek, ki nima niti prav posebnega veselja za učenje niti dovolj prilik, da se priuči jezikov za praktično porabo.
Kakovost tega, kar nudiš, je naj-
večje važnost' za pridobivanje tujcev. Kakor napreduje gibanje proti alkoholu, ie ipak dejstvo, da je za alkoholne pijače, ki so kokovostno dobre, dovolj zanimanja. Pridelek našega vina je velik, in so težave za prodajo vsakoletnih pridelkov osobito po ugodnih letinah. Ne more biti dvoma, da se kakovost'našega pridelka dviga in da je resno stremljenje pridelovati vedno žlahtnejše pijače, na drugi strani je pa ipak neutajeno dejstvo, da je v prometu kaj malo res dobrega blaga, pa tuji gostje, ki so poznavalci dobre kaplje, našim krajem oponašajo, da ne posvečajo tej strani oskrbe zadostne skrbnosti in izbirčnosti. Dobro blago ljudje iščejo, za njim gredo in ga tudi neprimerno rajše dražje plačujejo nego vinske pobirovce po nizki ceni. Priporočljivo bo, da se v prizadetih krajih polagoma prične prilagojevati tadi kmečka proizvodnja potrebam in zahtevam, ki jih prinaša tujski promet v naše kraje.
Dene.
g Vrednost denarja 20. t. m. Ko je bilo 8. maja t. 1. v Parizu podpisano stabilizacijsko posojilo Jugoslaviji v višini 1025 milijonov francoskih frankov, je takoj dobil naš dinar na mednarodnem trgu večjo- vrednost. Za to tudi notira na švicarskih borzah, predvsem v Curihu že 9.1335 centimov. V soglasju s tem so tudi inozemske valute pri nas nekoliko nazadovale. Tako so na ljubljanski borzi beležile inozemske devize sledeče: 1 angleški funt 276.30 Din, 1 amerikanski dolar 56.70 Din, 1 holandski goldinar 22.81. 1 nemška marka 13.53 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 madžarski pen-go 9.90 Din, 1 avstrijski šiling 7.99, 1 belgijski belg 7.90 Dir 1 italijanska lira 2.97 Din, 1 francoski frank 2.22. 1 češka krona 1.68 Din.
g Stabilizacija dinarja. Najvažnejši dogodek na evropskem denarnem trgu v zadnji dobi je stabilizacijsko posojilo, ki-ga je Jugoslavija dobila v Parizu v iznosu od 1025 milijonov tran-
coskin trankov po emisijskem kurzu od 87.5 in obrestni meri po 7 odstotkov za dobo 40 let. S tem posojilom je naši državi omogočeno, da stabilizira naš dinar na zlati valuti in je že dne 11. t. m. izdala zakon o zlatem dinarju. Po tem zakonu je kot denarna edinica Jugoslavije določen zlati dinar, čijega vrednost odgovarja vrednosti težine 26 in pol miligran čistega zlata. S tem smo stopili v krog tistih evropskih držav, ki imajo zlato valuto. Zakon dobi obvezno moč 28. junija t. 1.
Cene
g Svetovne žitne cene. Angleško trgovinsko ministrstvo je izdalo poro čilo, iz katerega je razvideti, da se je padanje cen v trgovini na debelo ustavilo že meseca marca. Indeks cen za mesec april znaša 63.6 odstotka in je v primeri z marcem padel le za 0.2 odstotka. Meseca februarja so padle cene za 0.6, meseca marca pa le za 0.3. Najvažnejša živila so se celo nekoliko podražila. Iz drugih izjav sledi, da se položaj v industriji tako dolgo ne bo izboljšal, dokler ne bodo pričele naraščati cene živilom in industrijskim proizvodom. Zaloge trgovcev in industrijcev so se zmanjšale, ker je zaradi cen zelo padla produkcija. Me-rodajni krogi predvidevajo, da se bodo cene živilom v kratkem dvignile.
g Zvišanje cen žitu. Položaj na žitnem trgu pri nas se stalno boljša, četudi so cene na inozemskih tržiščih bolj mirne. Tako so na naših borzah v minolem tednu cene pšenici zopet znatno poskočile in notirajo v Novem Sadu: srednjebaška pšenica 79,80 kg težka 200—205 Din za 100 kg, medtem ko je potiska dosegla že ceno 220 dinarjev,.Stari Bečej 217.50 Din. Zaloge trgovine so že popolnoma izčrpane, dovozi produktov malenkostni, tako da imajo mlini težkoče pri nabavi pšenice za mletje. O kakem izvozu seveda ni govora, ker so naše cene za okrog 50% višje nego v sosednih državah. Če ne bi pred meseci vlada povišala uvoznih carin, bi pri
sedanjih cenah gotovi deli države že uvažali pšenico. — Naši posevki so dobro prezimili in se ugodno razvijajo, zato je naravno, da bi kmetje pred novo letino pri ugodnih cenah skušali vnovčiti še preostale zaloge, če bi jih imeli.
g Tržišče z lesom. Ko se je pri nas začela stavbna sezona, se je tudi lesna trgovina nekoliko oživela. Iščejo in kupujejo trame določenih mer in deske slabše kakovosti. Pri izvozu pa ni opažati nikakega zboljšanja, zlasti, ker nam sosedna Koroška, ki je vrgla velike količine mehkega lesa na italijanski trg, povzroča občutno konkurenco. Ta dežela uživa namreč ugodno jadransko tarifo na železnici. Cene za stavbeni les so zelo nestalne in zaradi tega ne more priti do oživljenja v prekomorski trgovini skozi Sušak. V bukovem lesu se je položaj nekoliko zboljšal, vendar se išče le lepo izdelano in suho blago, ki ga pa zaradi izostale zimske produkcije pri nas primanjkuje. Drva se oddajajo le v malih količinah, medtem ko se oglje vedno lahko proda. V hrastovim se zahteva le prvovrstno blago za izdelavo železniških vagonov.
g Ljubljanska žitna borza. Kupčija se razvija le v majhnih množinah in samo za sproti. Terminskih zaključkov ni. Blago notira pri vagonskem odjemu, postavljeno na vsako slovensko postajo in cene veljajo za 100 kg plačljive v 30 dneh po odpremi blaga: Pšenica baška potiska 80 kg težka po 260 do 262.50 Din, srbobranska, 80 kg, 257.5—260 Din, baška, okolica Subo-tica 79—80 kg, 350—252.50 Din, baška, okolica Sornbor, 79 kg, 230 do 232.50 Din, baranjska 79 kg, 227.5 do 230 Din; koruza baška rešetana po 150 do 152.50 Din, cinkvantin po 207.5 do 212 Din; oves baranjski po 207.5—210 dinarjev; moka banatska 0 po 365 do 370 Din, baška 0 po 345—350 dinarjev. — Cene so čvrste in v stalnem četudi lahnem dviganju, vsekakor pa mnogo višje nego v inozemstvu.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Živina
g Mariborski, živinski sejem. Prignanih je bilo 22 konj, 12 bikov, 146 volov, 391 krav in 22 telet, skupaj 593 glav. Cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 6.50—7.50 Din, pol-debeli voli 5—6.50 Din, vprežni voli 4.50—5 Din, biki za klanje 5—7 Din, klavne krave debele 4—5.50 Din, plemenske krave 3—3.75 Din, krave klobasarice 2.50—3.25 Din, molzne krave 5—5.50 Din, breje krave 4.50—5 dinarjev, mlada živina 5.50—6.25 Din, teleta 7—9 Din. Prodanih je bilo 319 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 21. Mesne cene za 1 kg: volovsko meso I. 18—20 Din, II. 14—16 Din, meso bikov, krav in telic 9—12 Din, telečje 1. 25—35 Din; II. 12—18 Din, sveže svinjsko 14—25 Din.
g Mariborski prašičji sejem. Na zadnji prašičji sejem je bilo pripeljanih 5-53 prašičev, ki so jih prodajali po teh-le cenah: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 50—80 Din, 7 do 9 tednov 100—130 Din, 3—4 mesece 200—250 Din, 5—7 mesecev 300 do 350 Din, 8—10 mesecev 400—450 Din, 1 leto 600—700 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 241 prašičev.
g Dunajski prašičji sejem. V mino-lem tednu je na prašičji trg bilo pripeljanih 15.517 pršutarjev in 1359 špe-harjev. Cene so bile naslednje: veleposestniški prašiči: špeharji najboljši 1.55, prvovrstni t.50—152 šilingov (8 Din) za kilogram žive teže; srednje kakovosti 1.40—1.48, kmečki prašiči 1.30—1.50, pršutarji 1.15—1.60 šilingov. Kupčija je bila živahna: špeharji so se podražili za 5 grošev, pršutarji pa za 10 grošev.
g Tržišče z jajci. Vsled toplega vremena se je produkcija jajc povsod znatno povečala, zato je tudi iz inozemstva le malo povpraševanja. Izgledi za bodočnost so negotovi. Nakupne cene so se zopet znižale, kor izvoz zaostaja. Angliia ie dosegla naj-višio proizvodnjo.
Razno
g Stanje hmeljskih nasadov. Kakor poroča Hmeljarsko društvo, so se letos zaradi pozne zime dela. v hmelj-skih nasadih zakasnila za 14 dni. Sedaj se hmeljarji pečajo z odkopa-vanjem, in prvim okopavanjem hmelja ter privezovanjem trt. Okopavanje se marsikje vrši s kultivatorjem. V teku zadnjih dveh let se je s hmeljem posajena površina v Sloveniji zmanjšala za 45 do 50 odstotkov, torej za polovico. Od pridelka minulega leta je še kakih 60 do 70 stotov v rokah pro-ducentov.
g Izvoz vina iz Dunavske banovine. Po objavi vinarske postaje v Bukovem pri Negotinu je bilo v aprilu t. 1. v območju Dunavske banovine izvoženih v inozemstvo 874.800 litrov vina. Od te količine je šlo v Italijo 746.400, v Švico 105.400 in na Češko 22.900 litrov. — Te številke nam pa marsikaj povedo. Italija, ki sama pridela mnogo vina, da ga komaj more dovolj izvoziti, nakupuje naše vino za tranzitna skladišča, da ga tam pre-I dela v posebno vrsto vina, ki ga po-Item pod jugoslovanskim imenom zo-I pet izvaža z velikim dobičkom. Na I drugi strani pa vidimo Češko, s ka-llero smo v najboljših prijateljskih od-Inošajih, ki pa noče našega vina — I ampak ga večinoma kupuje od Italije. I Torej bratsko prijateljstvo je eno,
■	kupčija pa je drugo.
g Padanje cen je prenehalo. Na-I rodna banka je objavila indeks cen za I april, iz katerega sledi, da so se cene
■	rastlinskih pridelkov in industrijskih
■	izdelkov nasproti marcu zvišale. Cene • živalskih in rudninskih proizvodov so lsicer ponovno padle, vendar se je
■	skupni indeks dvignil. Tako je ta z«f.a-9šal januarja 76.2, februarja 74.9, mar-I ca 74.1, aprila 75.5. Znak, da smo
■	dosegli že najnižjo točko in da se
■	obeta stalno dviganje cen. To pa velja lle za našo državo. Dvig je opaziti tudi ■v Franciji in na Nemškem, medtem Iko v drugih državah padanje še ni lustavlieno. Predvsem rasejo ori nas
cene pšenici in koruzi, v zadnji dobi pa tudi že prašičem, po katerih je večje povpraševanje.
g Naš izvoz januar—marec 1931.
V letošnjem prvem četrtletju se je naš izvoz nasproti lanskemu znatno skrčil. V mesecih januarju, februarju in marcu smo izvozili 755.118 ton, lani pa 1,175.285 ton po 1000 kg.' Tudi vrednost je znatno padla: letos 1159 milijonov Din, lani 1696 milijon. Din, torej približno za eno tretjino manj od lani. — Če pogledamo posamezne izvozne pridelke, vidimo, da je najbolj padel izvoz žita, predvsem pšenice: letos komaj 156 vagonov, lani 6063 vagonov. Primanjkljaj vrednosti v dinarjih znaša: 121.6 milijonov Din, pri koruzi 78.5 milj. Din, skupno torej 200 milijonov Din. Nazadovanje izvoza sledi iz tega, ker smo že jeseni prošlega leta izvozili ves presežek pšenice. — Boljši je bil izvoz vina, ki je letos prinesel 20.2 milj. Din, lani pa komaj 5.9 milj. Din. — Pri izvozu živine ni opaziti posebne razlike v količini, pač pa v vrednosti. — Izredno ugodno biianco nam kaže pa izvoz perutnine, ki je letos dosegel že 2278 ton (lani 1746 in predlanskem 479). Jajc smo izvozili nekaj več, namreč za 148.4 milj. Din. Izvoz mesa je po količini skoro dosegel lanski izvoz, po vrednosti pa je padel na 49.1 milj. Din. — Pri kemični industriji je padel izvoz umetnega gnojila apnenega dušika na eno četrtino od predlanske količine. Izvozili smo za 10.7 milj. Din (lani 19.5, predlanskim 44.6). Občutno se je zmanjšal tudi izvoz bakra in sicer je padel na 63.9 milj. Din (lani 136.7, predlanskim 106.9 milj. Din). — Izvoz lesa je letos od lani znatno nazadoval. Po vrednosti smo izvozili 223.7 milj. Din, lani 407.9 milj. Din, torej za. 45 odstotkov manj. Izvoz gradbenega lesa je padel za polovico, drva za eno tretjino, izdelki iz lesa za 59 odstotkov, medtem ko je izvoz pragov malenkostne narasel. Posebno velika ie razlika v cenah lani in letos.
g I s vos naše sivine v Avstrijo. Največ naše živine gre v Avstrijo, zato se je treba zanimati za spremembe v izvoznih pogojih, ker zna biti to usodno za našo živinorejo. Izvoz živine v Avstrijo znaša polovico vsega našega izvoza v to državo. Predvideti pa je, da se bo ta izvoz zmanjševal, ker pospešuje tamkajšnja vlada živinorejo kolikor največ mogoče in jo obenem ščiti z vedno večjimi uvoznimi carinami. Ker so žitne cene nizke in je povsod dovolj krmil, se živinoreja vedno bolj širi in nastaja nadproduk-cija. Njene posledice se bodo pa v kratkem pokazale. — Če hočemo pravilno oceniti naš izvoz v Avstrijo, moramo zasledovati položaj na dunajskem trgu, kajti večina naše živine prihaja tja. Iz naslednjih podatkov pa razvidimo, kako v zadnjih letih stalno pada naš izvoz v tem praven, posebno še goveje živine. Tako smo izvozili na dunajski trg v letih:
komadov prašičev debelih mesnih goveda
1926	122.132 64.250 24.209
1927	162.177 47.300 42.188
1928	95.351 12.044 20.143
1929	88.176 20.501 8.343
1930	115.947 43.734 6.396 Iz teh številk je razvidno, da je zlasti izvoz mesnih prašičev, čijiii izvoz prihaja največ za Slovenijo v poštev, največ padel. Temu je kriva predvsem visoka carinska zaščita prašičev do 110 kg žive teže, medtem ko se prašiči nad to težo uvažajo carine prosto. Sedaj pa hoče avstrijska vlada to težo še zvišati na 130 kg tako, da bo uvoz naših pršutarjev skoraj, popolnoma onemogočen. — Še bolj pa je padel dogon govedi v zadnjih letih, ki je znašal lani komaj eno četrtino onega iz leta 1926.
•g Znižanje kuluka v Dravski banovini. Ban dr. MarušiČ je izdal nov razglas od 16. t. m. v Službenem listu, glasom katerega se za I. 1930. in 1931. na 5 enot določeno ljudsko delo (in odkupnina) za nedržavne ceste izvede za obe leti skupaj samo v 3 enotah. Te
se razdelijo v dve enoti za pomladno, ena enota za jesensko delo. V ozira vrednih primerih, kadar bi bilo ogroženo kmetijsko gospodarstvo, je sre-ski načelnik pooblaščen, da dovoli odslužitev ljudskega dela, odrejenega zai spomladni termin, v jesenskem roku. Po pravilniku je bilo namreč določenih za ljudsko delo za preteklo leto v polni višini 3 enote za banovinske in 3 enete za občinske ceste. Z navedenim razglasom je bila torej ta dolžnost znižana na polovico.
g Katere kokoši so najboljše jajča-l rice. V Velikem Bečkereku je Zveza perutninarskih zadrug priredila tekmo za nošenje jajc posameznih vrst ko-j koši, ki traja že več tednov in bo konj čala koncem junija. Dosedaj so znesla največ jajc Štajerke in sicer 236, Rcdeailand prva skupina 195, druga skupina 189; Plimetke* prva skupina; 188. druga skupina 184, rmeni Orpink-toni 183, beli Orpinktoni 233, beli »Leghorn 238, drugi 180, tretji 182J golovratke 179, navadne domače 2001 jajc. — Zanimivo bo zvedeti za ko-nečni uspeh tega tekmovanja kokoši na nesnost.
g Ameriška rekordna pšenična le-j tina. Po najnovejših podatkih kmetijskega ministrstva Zjedinjenih držav ameriških pričakujejo tamkaj rej kordno letino pšenice. Po dospelih poročilih računajo, da bo pridelek dosegel 633 milijonov bušlov. — Iz tega je torej sklepati, da je še vedno pričakovati nizkih cen za žito.
g Konferenca zaradi zakona o kme\ tijskih zbornicah. Kmetijsko ministrstvo je v ininolem tednu sklicalo v Belgrad konferenco, da se ugotovi bel sediio novega zakona o kmetijskih zbornicah. Na tem sestanku so zastopniki svobodnih kmetijskih organizacij zahtevali, naj bodo te zbornice popolnoma samostojne in naj tudi glede sredstev ne bodo odvisne od oblasti.
g Posvet o kmetijsJcoršoiskem zakonu. Isto ministrstvo je pozvalo razne zastopnike banovin na posvet, da se preesnuje zakon o kmetijskih šolali, ki se naj v bodoče zgradijo na najširši
podlagi. Najbolj zanimiv je položaj nižjih kmetijskih šol, ki se naj sčasoma ustanovijo v vsakem srezu.
g Precepljenje šmarni ce. Banska [uprava je glede preeepljenja šmarni-ce izdala razglas,* s katerim priporoča koleno precepljenje šmarnice, ki kvari dober glas našega vina, z žlahtnimi domačimi sortami trt. Da se to še bolj razširi, bo banska uprava dajala [nagrade za vsak uspešno precepljen Iti s po 50 par. — V ta namen naj vinogradniki, ki so v tekočem letu precedili šmarnico s plemenitimi sortami, predložijo banski upravi prijavo šte-Kla trsov, na katerih se je želeno cepljenje posrečilo. To prijavo je dopo-llati do 15. septembra 1931. — Res-litnost 'podatkov tnora potrditi pristojni občinski urad z izjavo, da se je fco svojem zastopniku na licu mesta ■repričal, da prijava odgovarja resnici. Nagrade se bodo izplačale do vi-linc v to svrho določene vsote. — Po 10. septembru prispele prijave se ne lodo upoštevale.
Ig Obilna koruzna letina v Argenti-Iti. Pravkar v Argentini spra\ ijena le-Ir.n koruze znaša po uradnih ugoto-litvah nic manj kakor 9.42 milijona Ion (po 1000 kg), dočim je bila lanska letina ocenjena le na 8.33 milijona fcn. Čim bo argentinska koruza do-Ipiia na evropski trg, bo brez dvoma lpiivala tudi na naš domači trg. Cena itmače koruze je danes v Vojvodini le trdna na 102 Din za stot. Sredi laja pričakujejo prve pošiljke laplat-fce koruze v Trstu, glavno pa bo do-Iftio šele po 1. juniju, ker blago še K suho.
Ig Znižanje odkupnine za kuluk v mmorski banovini. Iz Splita poro-Ijo, da je banska uprava primorske kovine odredila, da se glede na »občutno preobremenitev onih, ki Imajo plačati odkupnino za kuluk, Bliže' višina nadnice za odkup od 25 ■ 15 Din, kar pomeni 40odstotno zni-Inje odkupnine.
I r Sodi od zavrelke. Tt>ke sode »praviš, če najprej dobro oddrgneš
grampo z dog (v velike sode zlezeš sam, majhne čistiš z verigo), potem pa najprej sod opereš z vročo vodo, nato še enkrat z vročo vodo, kateri si dodal na vsakih 10 litrov po 1 kg živega apna in končno plakneš par-krat z navadno, mrzlo vodo. V splošnem je treba vsak bolan sod najprej očistiti grampe; šele potem zlijemo vanj vode oziroma tekočine. Prvo suho, potem mokro.
r Razširjenost čebelarstva. Nemški list »Bienenvater« pravi, da pride v Švici in na Španskem na vsakih 1000 ljudi po 66 panjev, v Jugoslaviji 58, v Avstriji 57, v Rumuniji 48, v Češkoslovaški 38, v Ukrajini 37, na Poljskem 33, v Franciji 32, v Nemčiji 25, na Danskem 22, v Italiji 16, na Holandskem 13, v Norvegiji pa 7 panjev.
g Kako pomaga Romunija svojemu kmetijstvu. Omenili smo že svoj čas, da je romunska vlada dobavila kmetovalcem 25odstotno podporo pri nakupu vseh umetnih gnojil, da s tem zviša domačo produkcijo. Sedaj pa je zopet kmetijsko ministrstvo določilo kredit 30 milijonov lejev (10 milijonov Din) za nakup kmetijskih strojev. Ta prispevek se bo na ta način razdelil, da bodo deležni ugodnosti in popusta pri nakupu strojev v prvi vrsti tisti kmetovalci, ki so dosegli v zadnjih treh letih najboljše uspehe pri pridelovanju pšenice. — Tudi pri - as bi bilo nujno potrebno, da se podpre naše kmetijstvo s takimi res uspešnimi prispevki, da se čimprej doseže višja zemeljska produkcija, kajti samo na ta način se znižajo produkcijski stroški in pridelki pocenijo.
Ljubljanski velesefem
g Ljubljanski velesejm in njegov pomen za naše kmetijstvo. Ljubljanski velesejm je popolnoma dosegel svoj namen in se razvil v najvažnejšo vsakoletno gospodarsko prireditev Slovenije. Da se še ni preživel, nam dokazuje tudi dejstvo, da je bilo lani postavljenih še nekaj novih zgradb.
ki pa še vedno ne zadostujejo za vse tiste, ki želijo razstaviti svoje blago. Letos bo na spomladni prireditvi od 30. maja do 7. junija razstavljenih posebno mnogo in raznovrstnih kmetijskih strojev. Za kmeta je to posebno pomembno, kajti nudi se mu prilika, da ima na malem prostoru izdelke raznih tvrdk in raznih tipov, iz katerih si izbere to, kar je zanj najpriklad-nejše. Tako bodo razstavljene razne vrstp plugov, kultivatorjev, planetov, bran, mlatilnic, čistilnic, trijerjev, motorjev, traktorjev in številno drugih strojev in orodja. To bo dosedaj največja taka razstava kmetijskih strojev, ki bo morala zanimati vse naše kmetovalce.
g Tekstilna industrija na letošnjem XI. ljubljanskem velesejmu bd 30. maja do 8. junija. Tekstilna industrija je ena od najvažnejših in najpotrebnejših panog industrije vsake države in ona ima nalogo, da krije potrebo najširših mas. Tekstilna industrija v naši državi se ne nahaja še na oni stopnji, kjer bi po naravnih pogojih države in potrebah prebivalstva zamogla biti. Težka in dolga gospodarska kriza in njene posledice silijo naše tekstilne industrijalce, da zmanjšavajo delo in izgleda celo, da bodo primorani delati s presledki. — Eden glavnih vzrokov tega težkega stanja je, da naš konzument v mnogih slučajih kupuje inozemsko blago, čeprav so domači izdelki inozemskim kos tako v kakovosti kakor v ceni. To nagnjenje konzuniontov pa temelji zopet v tem, ker večinoma niti ne vedo, kaj vse se izdeluje doma. Zato še vedno naročajo izdelke tujih tovarn, na katere so od nekdaj navajeni. Da se temu odpomore, bo prirejena v okrilju letošnjega velesejina posebna tekstilna razstava. Tu bo najširša javnost imola priložnost, da vidi, kaj vse izdelujemo doma, in da se uveri, da domači tesktilni izdelki v ničemur ne zaostajajo za tujimi.
g Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na le-tošniem XI. ljubljanskem velesejmu
od 30. maja do 8. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamorez-nice, pluge za okopavanje in osipa-nje traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja.] Tako obsežne razstave kmetijskih j strojev kot bo na letošnjem velesejmu' še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom.
g Mlekarske stroje in orodje raz-stavijo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija sledeče tvrdke: Alla separator, Švedska-Stockholm, : Diabolo-Separa-tor, Berlin, . Baltic separator, Dan-ska-Koppenhagen, »Teutonia.; separator, Frankfurt a. Oder.
g Bela kuga. Obče znano je, da je jetika ali tuberkuloza naravnost kuga naših slovenskih pokrajin. Zadene seveda v prvi vrsti pljuča. Z veseljem beležimo dejstvo, da se je posrečilo higijenski propagandi s številnimi predavanji, potujočimi raz-j stavami, tiskom ter drugimi sličnimi ustanovami prepričati ljudstvo, da je treba iskati takoj v začetku pljučne bolezni zdravniške pomoči, ker je tuberkuloza ozdravljiva, če se zdravljenje pravočasno začne. V naši dr-j žavi boluje na tej bolezni še vedno en milijon ljudi. Tuberkuloza ne po-i zna starosti, ne stanu, žanje vsevprek.] Kaj moraš vedeti o jetiki, ti nazorno pove oddelek v higienskem muzeju na ljubljanskem velesejmu. _J
UTRINKI.	1
Čast je ledena gaz, ki hitro zvo^ deni.	1
Dobro živeti, srečno umreti, to je; hudiču račun podreti.
.Ako hočeš veliko let živeti, moraš od mladega zmerno živeti.
Čeprav mačka spi, treba je vendar lonec pokriti.