Poštnina plačatif* v jgotov^nl.
Leto I.
Št. 11.
OOE.--1-I--
Ljebijaea, dne 19. aprila 1923.
Izhaja vsak četrtek.
Cena za Jugoslavijo: 20 Din asa celo leto. Za Inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar.
Uredništvo: Ljubljana, Breg it. ia. Telefon it 119.
Uprava: Ljubljana, Sodna utica Štev. 5. Telefon St 423.
Ml čakamo!
Dne 18. marca je slovensko ljudstvo jasno in edinstveno pokazalo svojo voljo in njeno izvršitev. Ljudska volja je, da noče biti vladano iz Belgrada, nego iz Ljubljane, po svoji lastni volji. To je razumevalo ljudstvo pod imenom „avtonomija“. Slovensko ljudstvo je glasovalo za samovlado Slovenije brez kojekoli realne odvisnosti od Bel-grada, imajoč pred očmi vse lepe in dobre posledice za ljudski blagor, vse natančno tako, kakor je obljubo-vala SLS. Avtonomija pomenja za slovensko ljudstvo zlasti sledeče lepe reči: Dobro narodno in državno gospodarstvo, blagotvorno gospodarsko delo, dobro državno in krajevno upravo, zmanjšanje davčnih bremen, vojaško službovanje, kolikor ga sploh še ostane, v domačem kraju; dobre uradniške plače, odprava draginje, prost izvoz kmetijskih pridelkov in podobno. To vse je v volilni borbi obljubovala SLS, ljudstvo jo je dobro razumelo in ji enodušno poverilo izvedbo programa.
SLS se je sedaj lotila izpolnjevanja svojih blestečih obljub. Zaenkrat je v ta namen izbrala pot spo-razuma s pop red toli obsovraženim Kadi čem. Dobro. Ne ugovarjamo prav nič, ker je pravilno, da izbere bLb sarna sredstva za izvedbo svo-je^a programa, ki si ga je osvojilo slovensko ljudstvo in čigar uresničenje je položilo z neomejenim zaupanjem v njene roke. Iz tega za stranko tako prijetnega in častnega položaja pa seveda tudi sledi z vso točnostjo, da nosi stranka izključno odgovornost tako za svoj program kakor za njega izvedbo-. Saj je pred ljudstvom prepričevalno razlagala
ta svoj program in zahtevala, da se ji poveri izvršitev, s pristavkom, da je izvršitev gotova stvar, ako dobi od ljudstva zahtevano zaupanje v obliki zadostnega števila mandatov, kar se je 18. marca zgodilo v naj-obilnejši meri.
Prišel je torej dan izvršitve. Za to sta predvsem potrebni dve reči: Zadostna modrost stranke, da najde prava pota, — in pa moška vztrajnost voditeljev, ki se ne sme strašiti nobenih žrtev, bodisi tudi martirija. Za eno in drugo je odgovorna stranka. Ce bi pri enem ali drugem kaj manjkalo, gre v njeno breme, o tem ne more biti dvoma.
Ljudstvo čaka sedaj na izpolnitev svoje volje. Poslanci Slovenske ljudske stranke imajo veliko nalogo. Imajo tudi prosto polje za svoje operacije, tembolj, ko marši raj o v veliki združeni federalni armadi pod Stjepanom Radičem. Bojno polje je izčiščeno, ljudska armada ima prost razmah za vojsko, ki so jo napovedovali voditelji ob volitvah: Naprej zastava Slave ...
Z največjo napetostjo in vprav ginljivim zaupanjem gleda ljudstvo na svoje svobodno izbrane voditelje, na vse, kar ukrenejo. V „avtonomiji“ vidi ljudstvo svoj spas, to pa zato, ker je je SLS prepričala, da je v avtonomiji čarobni kamen, ki bo ljudstvo osrečil v vsakem pogledu. Slovenska ljudska stranka prinese ljudstvu avtonomijo in srečo. Kajti, v avtonomiji leži sreča ljudstva, tako je učila SLS. Avtonomija sama na sebi je formalnost, ljudstvo išče srečo. To srečo mu prinese avtonomija, tako je obljubljeno in tako tudi bo. Ljudstvo n. pr. noče avtonomije s povišanimi davki, povišanim vojaškim bremenom, poslabšano upravo, pomnoženo draginjo, znižano denarno Vrednostjo itd. Ljudstvo
hoče avtonomijo, ki mu prinese ravno nasprotno. In to mu je obljubila SLS s svojo avtonomijo. In na to avtonomijo čaka ljudstvo kot en mož. Ko to rečemo, izražamo enotno voljo celokupnega slovenskega ljudstva. Ljudstvo je dalo Korošcu in sodrugom sijajno zmago in jih ž njo dvignilo na visok stalež. Sedaj pa hoče ljudstvo imeti tudi svoj del: Blagotvorno, srečonosno avtonomijo! Potem bo zopet lepo na svetu živeti, življenje bo teklo mirno in gladko, kakor v clizijskih poljanah, delo bo bogato obrodilo, domačija bo kakor lep cvetlični vrt, vse se bo veselilo in radovalo. To avtonomijo imajo prinesti poslanci Slovenske ljudske stranke, ko se vrnejo na svoje domove, hvaležno in navdušeno pozdravljeni od očaranega ljudstva.
Tudi mi čakamo na ta blagoslovljeni dan. Z vsemi drugimi vred čakamo na obljubljeno avtonomijo. Sem ž njo!
Za ljudske koristi.
Vojna in povojne razmere so nam upropastile srednji stan, ki je bil od nekdaj eden glavnih stebrov države. Na eni strani vidimo naraščanje kapitala, na drugi strani pa naraščajočo množico onih, ki nič nimajo in ki gledajo s skrbjo, kaj bodo dali naslednji dan v usta.
Davkoplačevalec, v prvi vrsti kmet in zlasti slovenski kmet, toži nad neznosnimi davki, delavec in pa uradnik, ki nimata zemlje in ki sta odvisna od dnevnih svojih prejemkov, tožita nad nezadostnim zaslužkom, ki ne zadostuje niti za redno preživljanje njunih družin, trgovec zopet toži, da vsled obubožavanja malih in srednjih slojev nima n ob e-
n ih odjemalcev in zato tudi ne dovoljnoga zaslužka. Velepodjetniki pa tožijo, da morajo ustavljati obrate, — s čimer se brezposelnost in beda nižjih slojev še povečuje, — ker nimajo dovolj tekočih denarnih sredstev na razpolago, na drugi strani pa zopet vidimo, da razne banke neprestano zvišujejo svoje delniške glavnice. Iz posameznih blagoslovljenih pokrajin naše države izvažamo žito in druga živila v inozemstvo, iz drugih naših pokrajin pa prihajajo obupni glasovi, da ljudje umirajo od lakote in da se preživljajo s kruhom od drevesne skorje.
Človek gleda, strmi ter se vprašuje: Kako in zakaj ? Odkod ti pojavi?
Skoro pet let je že preteklo po vojni, nezadovoljnosti ni konca in zaman se vprašujemo, kdaj bo vendar boljše.
Jugoslavija, ki je od Boga obdarjena s tolikimi naravnimi zakladi, da bi mogla preživljati trikrat več ljudi, kakor jih ima, nima dovolj kruha za lastne sinove, in nima niti toliko, da bi n. pr. mogla pošteno plačati svoje javne uslužbence, uradnike.
To pride odtod, ker smo vedno lovili golobe na strehi, z rok pa smo spuščali vrabce. V boju za lepodo-neča gesla, za dalekosežne načrte, izpeljive komaj v daljni bodočnosti, smo prezirali vsakdanja tekoča vprašanja; namesto, da bi gradili od temelja kamen na kamen, smo stavili streho na trhle stebre.
Doslej še nismo imeli v Jugoslaviji za daljšo dobo delazmožnega parlamenta, in zato je ostalo tudi nerešenih toliko nujnih in važnih gospodarskih vprašanj, ki bi se imela rešena že zdavnaj prakticirati = (izvrševati).
Ljudstvo pa zahteva predvsem vsakdanjega kruha. Ako že ne dobi belega, hoče imeti vsaj izdaten kos. In ravno v tem tiči oni veliki greh in vzrok splošne nezadovoljnosti, da so vsi, ki so imeli doslej opraviti z vodstvom naše države, cd prevrata do danes, gledali v prvi vrsti na to, da so zadostili svojim strankarskim koristim, ne pa ljudskim potrebam.
Ljudstvo je dobro, ljudstvo je pa tudi lahkoverno in rado verjame obljubam svojih strankarskih voditeljev, toda ljudstvo hoče tudi živeti. Dokler se vsa politika ne bo sukala okoli vsakdanjega koščka kruha, ki ga mora imeti in ki bi ga tudi lahko imel v naši državi zadnji gorski pastir in zadnji delavec, ne bo konca nezadovoljnosti in ne bo reda v naši državi.
Državo ne tvorijo posamezne Stranke, ampak ljudje, ki se hočejo
vsak dan enkrat najesti do sitega. Nikdar ne sme biti glavni cilj stranke njena lastna moč, pač pa ustvaritev takih političnih in pred vsem gospodarskih razmer, da bo zajamčen obstoj in razvoj vseh stanov.
Zato ne sme pri reševanju vprašanja oblike in upravne ureditve države nobena stranka pozabljati tega, kar potrebujemo sproti.
Delo za rešitev vsakdanjih gospodarskih vprašanj mora iti vspo-redno z delom za rešitev upravne ureditve države. Eno kakor drugo je enake važnosti. Zanemarjanje enega ali drugega nas lahko dovede le v večjo zmešnjavo in bedo.
Da nimamo danes v Jugoslaviji zadovoljnega niti enega stanu razun velešpekulantov z ljudskim denarjem, ki pa tvorijo razred popolnoma zase, dasi so zastopani kolikortoliko v vseh strankah, je krivo ravno to, da so voditelji strank v boju za politična gesla puščali v nemar gospodarska vprašanja posameznih stanov. Posledice čutimo vsi.
Morda ni države v Evropi, ki bi pokazala toliko nedoslednosti v gospodarski politiki, kakor jo je Jugoslavija. Po tem nas je tudi sodilo inozemstvo ter tudi obsodilo naš denar. Odtod prihaja, da nimamo od zunaj ne ugleda in ne kredita.
Ne gledamo z zavistjo na one, ki jim je ljudstvo poverilo svoje zaupanje. Oni nosijo odgovornost, veliko in težko. Iz ljudstva zrastli in iz ljubezni do ljudstva želimo, da bi tej odgovornosti tudi pooolnoma ustregli.
Kriza na višku.
Zadnji dnevi so privedli politično krizo do viška. Ponovimo nekoliko potek krize, da dobimo celotno sliko.
Po volitvah 18. marca se je stvo-ril takozvani „revizijonistični blok“, obsegajoč vse one stranke, ki zahtevajo „revizijo“, t. j. slovenski povedano, spremembo vidovdanske ustave. Ta blok tvorijo tri stranke: Radičeva hrvatska republikanska seljačka (kmečka) stranka, S. L. S. in jugoslovanska muslimanska stranka. Skupaj 112 poslancev. Voditelj bloka je, kakor se razume samoposebi, g, Stjepan Radič, ne samo zato, ker je predsednik najmočnejše blokaške stranke, ki šteje 70 poslancev, temveč tudi zato, ker ima samo on potrebna svojstva, bodisi glede značaja kakor tudi glede požrtvovalnosti in pameti. Dosledno je zastopal stališče. katero zastopa tudi danes in je bil zato tudi dolgo v ječi. Razen tega
se je v Parizu, na visoki politični šoli, res kaj naučil. Lahko se reče, da mu od ostalih blokašev nihče ne seže do gležnja. Tako je on voditelj in absoluten komandant bloka in opravičeno je še nedavno poudarjal, da se drugi od njega uče in da se je osobito dr. Korošec že mnogo naučil, kar navdaja nas Slovence z opravičenim ponosom in veselimi nadami za prihodnost.
Naravno je, da so radikali, ki tvorijo večino srbskih poslancev, po-krenili pogajanja z Radičem, v namenu, da se poravna hrvatsko-srbski spor in na koncu koncev ustanovi nov režim, ki bi enako zadovoljil Hrvate in Srbe, pa tudi klerikalne Slovence in slednjič še Turke. Spočetka je bilo videti, da stvar napreduje in na obzorju so se kazale konture bodoče parlamentarne večine radikalcev, radičevcev, Turkov in slovenskih klerikalcev, skupaj nič manj nego okroglo, z malimi priveski in drobci, 230 do 240 glasov, tako da bi bili ostali v opoziciji le še demokrati z nekaterimi malimi skupinicami in samotarji, vseh skupaj kakih 70 mož, Račun je bil narejen tako, da Srbijo vladajo radikalci, Hrvatsko Radić, Slovenijo Korošec, Bosno pa kolikortoliko Turki. Vse se je še dosti dobro ujemalo in ljubljanski SLSarji so že razdeljevali mesta in dr. Brejc, ki je bil določen za naslednika Hribarja kot pokraj, namestnik za Slovenijo, se je imel preseliti v vladno palačo, veliki župan dr. Lukan pa iz nje. Vse je bilo že pripravljeno za ta preokret, — kar se’je račun pokvaril, ker je radikalna stranka sklenila, da tega sporazuma ne sprejme. Cela kombinacija je padla v vodo in g. Lasič je v nedeljo zvečer podal kralju ostavko celokupne vlade. Kralj je ostavko sprejel in poveril odstopivšo vlado z opravljanjem tekočih poslov do takrat, ko se osnuje rtova vlada.
V ponedeljek pa se je otvorila novoizvoljena narodna skupščina. Od Radičeve stranke ni nihče prišel, pač pa so prišle ostale opozicionalne stranke, in sicer S. L. S. in Turki z dovoljenjem g. Radiča, kakor je ta sam povedal v nedeljo na veliki skupščini svoje stranke v Zagrebu.
Narodna skupščina je imela predvsem voliti začasnega predsednika. Izvoljen je bil radikalec s 128 glasovi. Slovenski klerikalci ga niso volili, nego so dali svoje glasove turškemu beg" Hrasnici. „Jutro“ se nad tem spotika, češ, kako to, da klerikalci volijo Turka. Toda „Jutro“ nima prav, kajti vera je stvar zase, politika pa zopet stvar zase. Da tega ne sprevidi svobodomiselno „Jutro“, je res čudno. Saj bi moralo že davno
vedeti, da sedaj v nolitiki ne gre za vero, ampak za to, da se davki znižajo in da vojaščine ne bo toliko, kolikor jo pa še ostane in je iz Slovenije doma, da pride iz Srbije in Macedo-nije v Slovenijo domov, da jih bodo domači lahko vsaj vsako nedeljo pc-sečali in da slovenski fantje več ne bodo dobivali malarije in drugih bolezni v tujih krajih. Korošec že ve, zakaj je Turka volil.
Ko je bil izvoljen začasni predsednik, je z ozirom na ostavko vlade takoj cdgodil zbornico za nedoločen čas in jo bo šele sklical, ko bo sestavljena nova vlada.
Po skupščinski seji se je vršila seja radikalskega kluba, v kateri je Pašič izjavil, da sedaj ne ostane nič drugega kot koalicija z demokratsko stranko. Ker se tudi demokrati ne bodo preveč branili, utegne priti v doglednem času do obrazovanja radi-kalno-demokratske vlade in s tem do strogo centralističnega in skrajno svobodomiselnega režima.
Kralj pa bo, kakor je v takih slučajih navada, najprej zaslišal voditelje in je s tem že začel. Brez dvoma bo vprašal za mnenje tudi voditelja SLS, g. dr. Korošca, ki mu bo brez dvoma kaj nasvetoval, V torek je kralj pred vsem zaslišal demokrate, najorej bivšega predsednika narodne skupščine dr. Lukiniča, potem pa predsednika demokratske stranke in bivšega min. predsednika Ljubo Da-vldoviča. Govori se v Belgradu o mi-nistrstv” narodne koncentracije radikalov in demokratov.
„J u t r o“ ve poročati, da se je Korošec jel odmikati od Radiča in da išče stika s Pašičem, češ, da bi klerikalci podpirali Pašičevo vlado pod edinim pogojem, da postane dr. Brejc ^ukrajinski namestnik Slovenije, avtonomijo pa da bi klerikalci položili zaenkrat na led. Mi pa tega ne verjamejo in smatramo te trditve le bolj kot strankarsko polemiko. — Kajti, tak preokret klerikalne politike bi pomenjal kar dvojno izdajstvo ljudstva. Prvo je stvar zaveznikov samih in nas dalje ne zanima. Drugo pa je stvar slovenskega ljudstva in nemogoče se nam zdi, da bi se zgodilo kaj tacega kar 4 tedne po volitvah! Na tako cinično izdajstvo ne verujemo, dokler nas ne poduče o nasprotnem jasna dejanja.
\ Belgradu se smatra še vedno kot najverjetnejše, da bo prihodnji ministrski predsednik zopet Pašič ali drug mož njegove stranke.
Prispevajte v naše sklade!
POLITIČNE VESTI.
+ Pogajanja v Zagrebu. Dne 12. aprila dopoldne so se sestali v Zagrebu delegati HESS, SLS in J MO z delegatoma radikalne stranke predsednikom radikalnega poslanskega kluba dr. Gjuričičem in tajnikom radikalne stranke dr. Janičem. HESS so zastopali: Stjepan Radič, dr. Maček, Predavec, dr. Kr-njevič in dr. Košutič; SLS: dr. Korošec, dr. Brejc, poslanec Kremžar in glavni urednik „Slovenca“ Fran Smodej; JMO:	urednik „Pravde“
Hamzalija Jovanovič. — „Slovenec“ poroča o tem: „Predvsem so se posvetovali med seboj zastopniki revizionističnega bloka in sklenili, da bodo pri pogajanjih z radikalno stranko kot predstavnico srbskega naroda predložili kot predpogoj za sporazum zahtevo, da radikalna stranka stvarno dokaže dobro voljo za sporazum tako, da spremeni režim in pristane na pokrajinske avtonomije-. a nato bi se prešlo k stvarnim pogajanjem za revizijo ustave.“ — K temu pristavlja ljubljansko futro“: „Ko so klerikalci zakonodajno avtonomijo že žrtvovali, jim ne bo težko zadovoljiti se s „pokrajinsko avtonomijo“, kakršno si zamišljajo gospodje radikali, ali pa največ tako, kakršna je bila v Sloveniji takrat, ko je bil deželni predsednik dr Brejc. Ako naj pomeni „pokrajinska avtonomija“ suspendiranje ustavne provedbe, potem je videti, da bi klerikalci v Sloveniji radi vladali brez sodelovanja in kontrole ljudstva.“
+ Končni izid volitev. Dne 12. t. m. je imel v Belgradu državni odbor sejo, na kateri so bili pregledani votivni spisi ki so jih predložili glavni volivni odbori. Na podlagi tega gradiva je sestavil seznam narodnih poslancev, od katerih imajo radikalci 108, džemi je t 9, demokrati 52, Jugoslovanska ljudska stranka 24, muslimani dr. Spaha 18, Radičeva republikanska stranka 70, zemljoradnik} 18, Nemci 8, dr. Drinkovič 2, socialisti 2, črnogorski federalisti 2, srbska stranka 1, samostana kmetijska stranka 1 in Romuni 1 poslanca. Skupaj je 308 poslancev. Štirje mandati zve-čansko-raškega okrožja se niso mogli vračunati, ker so bili v neki občini ukradeni volivni snisi. Gotovo pa je, da dobe od teh štirih mandatov radikalci 3, o četrtem, za katerega se bosta borili radikalna stranka in džemi-jet, pa bo odločevala ponovna volitev, ki jo bo odredila narodna skupščina. Slučaj demokrata dr. Ribarja, bivšega predsednika narodne skupščine, je ostal nerešen ter je državni
odbor prepustil odločitev verifikacijskemu odseku. Državni zbor je samo ugotovil, da so se v virovitiški županiji vršile volitve nepravilno, ker je glasovalo več volivcev, kakor jih je bilo v volivnih imenikih, in bi drugače dobil dr. Ribar količnik.
+ Vprašanje hrvatske narodne cerkve. Dne 11. t. m. je razpravi'al ministrski svet o vprašanju hrvatske narodne cerkve v Zagrebu. Minister za vere Jovanovič je izjavil, da naj hrvatska narodna cerkev počaka, da se sestane skupščina, na kar naj zahteva, da se v zmislu ustavnih določil prizna.
Doma in po svetu.
Pretekli teden so se vršila pogajanja med zastopniki Radičeve stranke in radikalci. Najprej sta odpotovala v Belgrad Radičeva poslanca dr. Maček in dr. Krnjevič, ki sta imela razgovore z ministrom za vere Ljubo Jovanovičem in min. predsednikom Pašičem. Ti razgovori so bili informativnega značaja in sta došla Radičeva zastopnika v Belgrad, da bi zvedela, ali je sporazum z radikalno stranko mogoč. To je bil začetek pogajanja z radikalci.
V Zagrebu so se nato vršila posvetovanja zastopnikov Radičeve republikanske stranke, SLS in Jugoslovanske muslimanske organizacije. Teh posvetovanj sta se udeležila tudi radikalna delegata dr. Gjuričič in dr. Janjič. O tem so listi prinesli nastopno poročilo: Predsednik poslanskega kluba in tajnik glavnega odbora NRS g. Marko Gjuričič in g. dr. Vojislav Janjič sa se sestala najprej na razgovor s predsednikom HRSS, g. Stepanom Radičem, pri katerem se je utrdilo, da tako Narodna radikalna stranka kakor Hrvatska republikanska seljačka stranka smatrata za potrebno in možno, da se vsa medsebojna sporna vprašanja med Srbi in Hrvati rešijo po medsebojnem sporazumu. Nato sta imela oba odposlanca s predsedstvom HRSS, s četvorico odposlancev SLS in tremi odposlanci JMO dva daljša razgovora, v katerih je bilo konkretiziranih več točk, ki bi se imele izvršiti kot predpogoj za sporazum in ki jih more po naravi stvari same, ker se tičejo izpremembe režima v duhu ustavnosti in zakonitosti ter poprave uprave in samouprave, izvršiti najlažje homogena vlada NRS. Po svorazumu v tej glavni praktični stvari je določeno tudi postopanje vseh zastopnikov omenjenih strank pri otvoritvi skupščine dne 16. aprila t. 1.
Pravosodni minister dr. Laza Markovič je izjavil o teh pogajanjih sledeče: Gg. dr. Gjuričič in dr. Janjič sta se sestala s predstavniki Radičeve stranke in tekom razgovorov so se pretresala vprašanja, radi katerih sta tudi Radičeva delegata došla v Belgrad. Od teh razgovorov se pričakujejo jasni in izraziti pogledi in stališče, s katerega bi se mogel presojati položaj vseh elementov za povoljno rešitev in možnost even-tuelnega sporazuma. Notranje težave so dobile značaj nerešenih srb-sko-hrvatskih vprašanj in, ako se te težkoče odstranijo, se bo s takimi pogajanji spravil s sveta srbo - hrvatski spor ter bodo rešena vsa vprašanja za snorazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Če bo vlada vztrajala na svoji dosedanji tezi: čuvati edinstvo države, ki temelji na vidovdanski ustavi, to je vprašanje, ki ne zavisi samo od vlade, ampak od celega radikalnega poslanskega kluba. Dr. Maček in dr. Krnjevič nista imela širokih pooblastil za ustvarjanje sporazuma, zato je vlada poslala svoja delegata, da poizvesta možnost takega sporazuma.
Preteklo nedeljo je Radičeva stranka priredila veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo do 15.000 oseb. Na tem shodu je govoril Radič, ki pa je ob tej priliki izjavil med drugim tole:	„Radikalci so se razgo-
varjali z nami, mi pa smo predvsem zahtevali, naj se izjavijo, ali bodo rabili silo. Podpisali so, da ne bodo nikdar v medseboinih odnošajih rabili sile in da so za sporazum. Pašič pa je vtaknil zapisnik o teh razgovorih v žep in ga nikomur ne pokaže. Mi zahtevamo štiri leta pravičen, iskren in pošten sporazum, on pa misli, da pomeni sporazum, biti Srbin oziroma, da je treba najprej priseči zvestobo kraljestvu. Mise moremo sporazumeti glede kraljestva in posebne naloge njegove v mednarodnih odnošajih. Nočemo pa, da vladajo nadalje v Zagrebu kraljevske vlade, ker smo republikanski narod.“ Glede sporazuma s Srbi je rekel Radič, da je srbski kmet v toliko kriv nasilja v Hrvatski, ker je poslušal zapovedi in ni protestiral, ker mu še vedno vladajo vlastodržci, s katerimi se bo zelo težko sporazumeti. Sporazum je potreben in ni nemogoč, vendar pa ne bo tako kmalu gotov. Težak je sporazum zato, ker vlada v Belgradu kakih 50 družin, ki plenijo državo. Pihajajo glasovi, da se radikalci nočejo več pogajati. Ne bodo nas videli v Belgradu, razen ako bode treba, da rušimo tamkaj tiranstvo. Mi smo hoteli prehodni sporazum, za tem pa volitve, njih pa se je lotila mrzlica, ko so čuli o volitvah. Bla-
gajne so prazne, bajoneti nesigurni. Tretje volitve bi bile za nas najboljše. Poslali bomo svoje ljudi tudi y Mace-donijo, Srbijo, Vojvodino in Črnogo-ro. Ako pojde z nami Sumadija, bo dobro, ako ne, obkrožili jo bodo drugi: Macedonija, Črnagora, Bosna in Vojvodina. Postavili borno kandidature od Subotice do Prilepa, od Maribora do Kotora. Kakor je za enkrat videti, pot do pravega sporazuma med Hrvati in Srbi ne bo lahka.
V ponedeljek se je po 4 mesecih zopet sestala narodna skupščina. — Pred sejo so se sestali posamezni parlamentarni klubi, ki so razpravljali o političnem položaju. Seja narodne skupščine se je pričela ob 11. donol-dne. Otvoril jo je najstarcši poslanec Tomo Oraovac.
Po izročitvi overovnic je sledila volitev začasnega predsednika skupščine. Dobili so: radikalec dr. Dušan Peleš 128, demokr. dr. Pečič 47, zemljoradnik Voja Lazič 10, kandidat reviziionističnega bloka dr. Hrasnica 41 glasov, trije glasovi so bili prazni. Izvoljen je bil torej dr. Peleš, za katerega so glasovali radikali, džemije-tovci, Nemci, 1 Romun, radičevska disidenta in poslanec srbske stranke. Ko je dr. Peleš prevzel predsedstvo, mu je takoj po njegovem govoru izročil ministrski predsednik Pašič akt o ostavki vlade, ki ga je prečital tajnik skupščine in se glasi: „Predsed-ništvu narodne skupščine! Čast mi je izvestiti, da je kraljeva vlada, ki sem ji imel čast biti predsednik, podala Nj. Vel. kralju dne 15. aprila ostavko, kar je po izvršenih volitvah smatrala za svojo parlamentarno dolžnost. Kralj je sprejel ostavko in blagovolil poveriti nadaljno vodstvo poslov dosedanjim članom kabineta do sestave nove vlade. Ministrski predsednik Nikola Pašič.“
Dr. Peleš je takoj nato zaključil sejo in naznanil, da skliče prihodnjo pismenim potem.
Kako se bodo sedaj razvile no-tranje-politični dogodki, bo kmalu pokazala najbližja bodočnost.
Bolgarski eetaški napadi v Mace-doniji so ponehali, deloma ker je Bol ■ garija zadostila svojim obvezam v niškem. dogovoru, največ na - atovo zato, ker se v Bolgariji vrše priprave za volitve v sobranje.
Zunanjepolitični položaj ni nič manje zamotan nego je notranjepolitični. Svet se od vojne nikakor ne more oddahniti.
Poriihrsld spor med Francozi in Belgijci na eni in Nemci na drugi strani še ni končan, vendar pa je videti, da se je nekoliko ublažil. Pot
francoskega reparacijskega ministra Loucheurja (izg. Lušerja) v London, ki je bila napravljena brez dvoma ne samo na željo francoske vlade, temveč na njeno zahtevo, kaže na vsak način, da je Francija resno pri vmlji spor končati. Zlasti se da sklepati to že iz tega, ker so se Loucherjevi pogovori z odličnimi in merodajnimi političnimi osebnostmi v Londonu vršili na podlagi reparacijskega programa, ki ga je izdelala francoska vlada. — Bistvo tega programa obstoja, kakor smo že zadnjič poročali, v znižanju nemških plačilnih obvez, toda pod no-gejem, da Nemčija da zadostna jamstva. Poleg tega zahteva Francija u-stanovitev porenske države, ki naj bi bila vmesna država med Nemčijo in Francijo. Če bodo Nemci z ustanovitvijo take zatične države soglašali, je drugo vprašanje. Najbrže ne bodo.
V	zadmem času so pa tudi Nemci izdelali svoj reparacijski načrt. V tem načrtu so ustanovljene tudi nemške plačilne obveze v gotovini, — kakor je iz poročil razvidno, 26 milijonov zlatih mark, — kakor tudi nemške stvarne dajatve, in sicer ne samo za Francoze, temveč tudi za Belgijce in Italijane. Kateri načrt bo vzet za podlago, se ne da reči; vsekakor bo treba upoštevati oba, francoskega in pa nemškega, in na njuni podlagi se bo že našla srednja pot, da bosta lahko nanjo pristali obe stranki: Francija in Belgija na eni ter Nemčija na d-ugi strani.
Anglija se kaže v poruhrskem sporu napram Franciji in Belgbi še vedno lojalna (zvesta, udana), tako tudi Italija.
V	Poruhrju se dogajajo še vedno spopadi med Francozi in Nemci, — vsled česar Francozi poostrujejo svoje protiodredbe. Vendar pa tudi to že pojema in se takim spopadom ne pri pisuje veliko važnosti, ker se gode le vsled prenapetosti nemških šovinistov, ki ne pripoznavajo odgovornosti nemškega naroda, ker se je v svoji zagrizenosti ne zavedajo.
Spor s Turki se bo reševal na drugi lausanski (lozanski) konferenci, ki se bo no zadnjih poročilih začela 23. t. m. (Zadnjič smo poročali, da je bil začetek te konference uradno določen na 15. t. m., pa se ta dan še ni začela.) Šef turške delegacije bo zopet, kakor prej. Izmet paša, grško delegacijo pa bo zastopal Venizelos. — Sedanji spored konference je ločil politične stvari od gospodarskih, kar bo potek konference ^otovo pospešilo. Tega mnenja so vsaj turški krogi. — Pričakovati je, da ne bo samo Turčija lojalno stopila v nova pogajanja, temveč da bodo to storili tudi evropski zavezniki. Ako se bo to zgodilo, se bo druga lausanska konferenca go-
tovo ugodnejše končala nego se je pa prva.
Mali antanti se baje približuje tudi Madžarska, kakor poročajo nizozemski listi. Toda to so le ugibanja. Kajti napovedana pot mažarskega zunanjega ministra Daruvaryja v Prago ima svrho poravnati neki obmejni spor (mažarska obmejna straža je streljala na češkoslovaško in ubila enega stražnika). Ministrskega predsednika Bethlena pot v Prago pa je brez pomena, dokler obstoji na Ogrskem politični sistem Horthyjev in dokler imajo tam glavno besedo le-gitimisti (to so tisti, ki hočejo spet spraviti Habsburžane na ogrski prestol).
ludi v Avstriji so začeli legltimi-sti dvigati glave. Med njimi so same visoke osebe, ki so po prevatu izgubile svoje visoke službe in dostojanstva; to so bivši dvorjaniki, visoki uradniki, dvorni komorniki, generali, plemiči itd., ki so imeli svojo veljavo le v senci cesarjevi. Za njihove marnje pa se ljudstvo kaj malo meni.
V Bolgariji bodo najbrže v kratkem volitve, pri katerih pa bo sedanji ministrski predsednik dobil skoraj gotovo le neznatno večino. Kljub temu pa namerava Stambolijski izvesti v Bulgariji ustavno reformo, ki bi omejila pravice krone in zagotovila kmetski stranki obširne ugodnosti. Komunistično gibanje v Bulgariji je vedno močnejše. Stambolijski ga hoče omejiti na zelo utopisti-čen način. Izdelati namerava zakonski načrt, po katerem naj bi bil komunisti konfinirani v posameznih krajih, v katerih naj bi poskusili svoje ideje praktično izvesti. Ce se mu ta načrt posreči, zasluži Stambolijski brez dvoma večno slavo.
Svet Društva narodov je pričel 17. t. m. z zasedanjem. Na vrsti je polno aktualnih mednarodnih vprašanj, med temi spor med Mažarsko m Rumunijo, med Bolgarsko in Grško, med Češkoslovaško in Mažarsko •;adi rudarskega okrožja Salgo-Tar-ian itd.
HapočajtE i razširjajte JjBdski fefeife“!
TRTO* NTCi I-----	-------------,
INOZEMSKE VESTI.
*	Plamenac, bivši črnogorski ministrski predsednik, izgnan iz Italije. Plamenac, ki ga je italijanska vlada izgnala iz Italije, se ie podal v Ameriko. Raznesel se je glas, da ga je italijanska vlada izgnala na zahtevo jugoslovanske vlade. Italijanski listi prinašajo sedaj na pol uradno izjavo italijanske vlade, da se jugoslovanska vlada nikoli ii vtikala v vprašanje črnogorskih emigrantov v Italiji in tudi ni zahtevala izgona bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Plamenca. Plamenca je italijanska vlada iz lastne iniciative pozvala, naj zapusti Italijo, to pa zato, da prepreči medsebojne spopade med črnogorskimi emigranti samimi.
*	Mussolini vitez reda častne legije. — Pretekli teden je sprejel italijanski ministrski predsednik in vodja fašistov Mussolini francoskega ministra Diora, ki mu je izročil veliko ovratnico reda častne legije, podeljene mu od predsednika francoske republike. Istotako je bil odlikovan tudi minister za trgovino Rossi. D ioni je Mussolini izročil red italijanske krone.
*	Baeran poskusil samomor. Dr. Bae-ran, bivši nemški poslanec v češkoslovaškem parlamentu, ki je bil zaradi veleizdaje obsojen na 4 leta ječe, je 12. t. m. ponoči poskusil samomor s strupom, Našli so ga brez zavesti ter ga takoj odpeljali na kliniko nemške univerze. Preiskava je dognala zastrupljenje z veronalom ali morfijem. Izprali so mu želodec, nakar se je dr. Baeranovo stanje nekoliko izboljšalo', tako da za sedaj ni nobene živijenskc nevarnosti. O vzrokih skimomora krožijo razne govorice, vendar pa se meni, da je bila opažati pri dr Baeranu velika duševna potrtost, ker je v listih čital vesti in dokaze o vohunskem delovanju svojega sina. V njegovi celici so se našla pisma, iz katerih izhaja, da je hotel izvršiti samomor, da zagotovi svoji ženi pokojnino in s tem sredstva za življenje. Dr. Baeran ni mogel spati, vslcd česar so mu dajali veronal, ki ga pa je spravljal, da prihrani večjo množino za samomor.
*	Poraz, irskih vstašev. Dne 11. aprila je v boju pri Clemaneisu padci vodja irskih vstašev Lian Linch, čigar smrt je vstaše silno potrla in zmedla. Tudi de Valcra bi bil kmalu ujet pri tej priliki. Dne 10. t. m. so v Dublinu ustreiiii 6 vstašev, pri katerih so našli orožje. Vsak dan se izvrši na dvorišču dublinskega sodišča cela vrsta eksekucij vstašev, ki se sedaj drže s svojo glavno silo Gorka. Vendar pa njihov odpor ne bo več dolgo trajal, ker nimajo več gmotnih sredstev. — Čete svobodne irske države so v Tippedaryju ujele več glavnih voditeljev vstašev. Sedaj je na potu šest kolon vojaštva, da ujame De Valero in njegove zadnje pristaše.
*	Zopet usmrčen duhovnik v Rusiji. — „Daily Telegraph“ javlja, da je bil metropolit Petrograda, Benjamin, ki je bi! pred leti obsojen na smrt in o katerega usodi doslej
ni bilo nič znano, v krvniškl kleti izredne komisije ustreljen.
*	Homatije v Rusiji. Vstaja vernikov.
Kakor poročajo listi preživlja sovjetska Rusija strašno krizo. Kaže se, da pride z ^jeni novo smrtjo, ki se pričakuje vsak trenutek, ker je bolnik takorekoč v agoniji, do popolnega preokreta v Rusiji. Vedno bolj se ponavljajo nemiri, ki jih deloma podžigajo ruski izseljenci starega režima v Parizu, Londonu in Berlinu. Kmetje se upirajo strašnemu pritisku boljševiških komisarjev, posebno pa neusmiljenim rekvizicijam živil in živine. Zadnje dni pa je vsled ukrepov sovjetske vlade proti cerkvi, ki hoče popolnoma zatreti verski čut v duši ruskega naroda in ga ovira v izvrševanju verskih dolžnosti, prišlo do pravcate vstaje v Moskvi, zlasti zaradi obravnave p, iti verskemu poglavarju patrijarhu Tihonu, ki ga namerava sovjetska vlada obsoditi na smrt. Upor so zanetili duhovniki, ki so organizirali kmete, da so pridrveli v Moskvo iz vse bližnje in daljnje okolice. Rdeče čete so navalile na množice, ki se niso hotele umakniti. Boljševiški vojaki so udušili upor šele po krvavem boju s seljaki. Ubitih je bilo na stotine kmetov in duhovnikov. — Toda vsi znaki kažejo, da upor ni zatrt, ampak da bo vstaja izbruhnila pri najprvi priložnosti.
*	Boljševiki usmrtili katoliškega prelata. Poljski parlament je z ogromno večino sprejel protestni predlog glede usmrtitve prelata Butkiewicza v Rusiji. Predlog izraža v imenu poljskega naroda protest proti moskovskemu zločinu in poziva vlado, naj nadaljuje akcijo v prid zaprtih katoličanov v Moskvi. — Kakor poročajo iz Rima, je skupina katoliških izseljene v 'i Rusije naprosila papeža, naj proglasi umorjenega prelata Butkiev/icza za svetnika.
*	Ljeninov naslednik. Ljenin je izr izil željo, naj preide po njegovi smrti vladna oblast na njegove osebne prijatelje, ki jih smatra za najbolj sposobne, da napravijo red v sedanji zmedi, namreč na Krasina. Kamenjeva in Rikova. Smatra se, da oride do triumvirata teh bojševiških vodite-jov. Druge vesti pa pravijo, da bo Trocki Lje-ninov naslednik.
*	Telefonski pogovor iz dirjajočega vlaka. V Nemčiji je bil pretekli teden v prisotnosti železniškega ministra Stengla ne pravljen poskus s telefoniranjem iz vlaka, ki vozi. Ministra sta na progi Hamburg-Berlin vstopila v brzovlak in sta se prepričala, da se da med vožnjo pogovarjati s katerokoli telefonsko številko v Berlinu in da dotična številka v Berlinu sploh ne zapazi, da govori z vlakom, ki je' v teku. Ministra sta govorila z državnim predsednikom Ebertom, s finančnim ministrom in mnogimi drugimi osebami brez vsake najmanjše zapreke.
*	Viljemova žena izgnana iz Nemčija. Iz Berlina poročajo, da je pruski notranji minister na podlagi zakona za zaščito države odredil izgon druge žene bivšega cesarja Viljema, princezinje Hermine.
*	Koristen zakon. V angleškem državnem zboru je gospa Astor, narodna zastopnica, predložila zakonsko predlogo, da nihče, kdor ni prekoračil 18. leta, ne sme niti v gostilno niti v kavarno. Tudi pri nas ne b: škodoval tak zakon.
*	Revolucija v kitajski vojni mornarici.
Iz Šangaja poročajo: Prvi oddelek kitajskega vojnega brodovja, sestoječ iz ene križarke in šestih rušilcev, je izdal manifest, v katerem proglaša svojo samostojnost ter poziva ostanek vojne mornarice, da se pridruži revolucijonarcem. Revolucijonarci so se pridružili južnokitajski republiki pod poveljstvom Suniatsa.
česa potrebuje slovenski kmet?
Jugoslavija je v glavni večini država kmetov. Jedro jiaroda in države je kmetski stan. Čim bolj dvignemo izobrazbo našega kmetskega stanu, čim bolj dvignemo umno kmetijstvo v naši državi, tem močnejši temelj ustvarimo državi.
Z povzdigo kmetskega stanu ojačimo njegovo kupno moč in dvignemo naše narodno gospodarstvo. — Zakaj čimbolj bo naš kmet gospodarsko trden, tem boljši odjemalec l o našemu trgovcu in industrijcu, tem bolj se bo razvijala naša industrija, tem več dela in zaslužka bo imel naš delavec.
Enotnost reševanja kmetskega vprašanja in kmetskega gospodarstva je seveda v Jugoslaviji nemogoča. Vsaka njiva zahteva drugačnega gnojenja in semena. Drugačne gospodarske razmere ima hrvatski, vojvodinski, srbski ali dalmatinski kmet kakor pa naš slovenski, ki ima le malo plodovite zemlje, ki živi popolnoma v drugih okoliščinah, kakor pa ji. pr. ravninski kmet v Vojvodini.
Znano je, da naš (slovenski) kmet žita ne pridela niti za potrebo, kaj šele za prodajo. Slovenija je glede preskrbe z žitom in moko globoko pasivna in mora vsako leto na tisoče vagonov žita nakupovati v žitorod-nih pokrajinah naše države, predvsem v Vojvodini in Srbiji. To se pravi, da gre naš domači slovenski denar za vsakdanji kruh iz ožje domovine in tega primanjkljaja ne krijemo doslej s prodajo drugih lastnih pridelkov.
Res da prihaja mogoče isti denar po drugi poti deloma zopet nazaj v industrijsko bogatejšo Slovenjo za naše industrijsko blago, vendar pa ta denar ne pride posredno v prid našemu slovenskemu kmetu, ker ta denar ostane večinoma v blagajnah naših industrijcev ter se vrne v žepe
kmetov le v toliko, v kolikor konsu-mira industrijsko delavstvo domače kmetijske pridelke.
Radi tega je slovenski kmet pri svojem kmetovanju v splošnem pasiven in ni čuda, če se danes pojavljajo zopet glasovi, da leze naš slovenski kmet počasi zopet v dolgove. Tako stanje pa je pri mnogoštevilnih bremenih, ki jih mora nositi naš kmet ravno radi tega, ker je najštevilnejši med vsemi stanovi, trajno nemogoče.
Primanjkljaj, ki ga trpi naš slovenski kmet, more pokriti samo umna živinoreja in sicer gojitev najboljših plemenskih pasem. To je danes bolj kot kdaj potrebno in pogoji za to so tudi dani v Sloveniji, Slovenija mora postati vsled svojih prirodnih ugodnosti, kar se tiče živinoreje, mala Švica za Jugoslavijo, dobavitelj -ca najboljše plemenske živine ostalim pokrajinam države, kjer so pogoji za živinorejo popolnoma dni gačni, kakor pn nas.
Le z umno živinorejo, z zboljšanjem kakovosti blaga, bo mogel naš kmet ohraniti gospodarsko enakove-1 javnost v državi. To je uvidel prea leti že bivši deželni odbor, velja pa to danes bolj kot kdaj prej. Žal, da se v zadnjih letih ni v tem pogledu nič storilo, toda označena pot je edina rešitev za slovenskega kmeta, četudi je morda težka in dolgotrajna.
Ne smemo pozabiti, da ima Slovenija s svojimi pašniki in planinami vse pogoje za umno živinorejo. Naša dežela je na gorskih pašnikih bogata, toda za povzdigo umne živinoreje nam je treba tudi smotrenega zboljševanja pašnikov. Tudi v tem pogledu je pred vojno započeto delo skoro popolnoma zaspalo. Brez dobrih pašnikov ni umne živinoreje in brez pašnikov je živinoreja tudi predraga. Zato nas čaka tudi glede vprašanja zboljšanja pašnikov še mnogo dela.
Tukaj seveda posameznik ne more dosti opraviti. Treba je pomoči države ter vzajemnega skupnega in vztrajnega dela. Glavno vlogo bi morale imeti pri_ tem pač živinorejske zadruge. V Švici imajo več stotin živahno in smotr en o delujočih živinorejskih zadrug. In pri nas?
Dokler ne bomo delali po smo-trenem načrtu, korak za korakom, ne bomo prišli daleč ter bo polagoma propadlo še to, kar se je s težavo ohranilo med vojno in po vojni.
S tem, da gospodarsko dvignemo našega kmeta, dvignemo gospodarsko tudi druge stanove. Slab kmet, slaba živina, slabo meso in še slabša juha.
DNEVNE VESTI.
— Vse gg. naročnike in bralce našega lista opozarjamo, da bomo v kratkem pričeli priobčevati zelo zanimivo in zabavno povest, ker bo sedanji listek v kratkem končan. Skušali bomo tudi v vseh drugih ozirih zadovoljiti naše naročnike, tako da bomo po možnosti ustregli vsem željam. — Vse gg. naročnike prosimo, naj blagovolijo v kratkem poravnati naročnino, ki je malenkostna, da se jim pošiljanje lista ne ustavi in da se tudi naši upravi olajša radi točnosti delo. Posluži jo se naj že prej priloženih poštnih položnic.
— Važno za davkoplačevalce!
Dogovorno z ravnateljstvom poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani objavlja delegacija ministrstva financ, da se davki in nedržavne doklade, kolikor se pobirajo z davki vred, po smislu pravil Narodne banke za „žiro-poslove i za eskontova-nje mjenica“ lahko plačujejo tudi v žirovnem prometu pri podružnici Narodne banke v Ljubljani ali v Mariboru. To se zgodi ali s preodkazom zneska po rdečem čeku iz žirovnega računa davkoplačevalca na žir ovni račun poštnega čekovnega zavoda, ali pa — ampak samo če dotični davkoplačevalec stanuje v Ljubljani, odnosno v področju Ljubljanske podružnice Narodne banke — z neposrednim vplačilom v gotovini, in sicer po zaključku posredovanja pošte, pri podružnici Narodne banke v Ljubljani na žirovni račun poštnega čekovnega zavoda. V obeh primerih mora davkoplačevalec o tem hkratu obvestiti poštni čekovni urad v Ljubljani in navesti, kateremu davčnemu uradu je plačilo namenjeno in na kateri davčni konto naj se zaračuni. To stori ali z dopisnico ali pa s popolnoma izpolnjeno poštno čekovno položnico dotičnega davčnega urada. Za prenos Narodna banka ne bo zaračunala nikakih provizij in pristojbin, poštni čekovni zavod pa tudi ne drugih kakor manipulacijske pristojbine, ki se zaračunavajo računoimetnikom od vsakega v kliringu ali pa v gotovini izvršenega plačila. Po izvršeni zaračunbi pri davčnem uradu si davkoplačevalec lahko da vpisati plačilo v svoj plačilni dokument prav tako, kakor druga plačila v poštnem čekovnem prometu. Neposredna vplačila v področju mariborske podružnice Narodne banke so za enkrat izključena, ker čekovni zavod pri tej podružnici nima žirovnega konta.
— Za žrtve bivšega 17. pp. v Judenburgu. Odbor za prenos 1. 1918 vslcd upora
v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov biv. 17. pp. je razposlal nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov. Iz dosedanjih uspehov ugotavlja odbor dejstvo. da so se naši prošnji v obilni meri odzvali mali ljudje, predvsem delavci in uradniki. Pogrešamo odzivov večjih industrijskih, trgovskih in denarnih zavodov in bogatejših posameznikov. Dovoljujemo si s tem ponovno opozoriti na veliki narodni pomen programa omenjenega odbora in prosimo, da slovenska javnost z živim zanimanjem pokaže, da ni pozabila strašnih dni bojev za našo svobodo. Prispevke je pošiljati na naslov: Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustre-"jenih. vojakov biv, 17. pp. v Ljubljani.
— Zadnji »Ljudski Tednik« deloma ni odgovarjal intencijam N. L. S., kar je smatrati kot uredniško pogreško.
— Iz občinskega sveta ljubljanskega. Čian občinskega sveta ljubljanskega, Viktor Adamič, je vsled bolezni odložil svoj mandat. Adamič je bil izvoljen na listi SLS. Namesto njega je bil pozvan v občinski svet mizar Pavel Keršič.
— Smrtna kosa. Umrl je dne 14. aprila v Žužemberku lesni trgovec g. Tinko De-. reani, 16. aprila v Vidmu pri Krškem posestnica in gostilničarka ga. Karolina Podjed, roj. Kalb, 15. aprila v Celju g. Ivan Grenka, v Ljubljani pa upokojeni sprevodnik j. ž. g. Ivan Laboda. N. v m. p.!
— Cepljenje zoper koze. V očigled nevarnosti, da se razširijo koze, ki na mnogih krajih v Hrvatski in v Bosni epidemično nastopajo, tudi preko cele Slovenije — do sedaj se je pojavilo 12 slučajev v Gribljah pri Črnomlju (med temi dva smrtna), 1 v Kočevju, 1 v Gor. Lokovci pri Metliki, 2 v Mariboru — je zdravstveni odsek odredil, da se vrši po celi Sloveniji ponovno cepljenje zoper koze vseh oseb, ki tekom zadnjih pet let niso bile cepljene. Ob isti priliki se vrši tudi letošnje glavno cepljenje otrok in sploh vseh oseb, ki še niso bile cepljene. Opozarja se vsled tega prebivalstvo, da se v interesu lastnega zdravja udeleži cepljenja, ki se bo vršilo po vseh okrajih in mestih.
— Avtomobilisti, pozor! Županstvo občine Ježica je postavilo v soglasju z gradbenim ravnateljstvom v Ljubljani iz zdravstvenih in varstvenih razlogov ob vhodih v občino opozorilne deske, iz katerih je razvidno, da je vožnja z avtomobili skozi občino Ježico s hitrostjo nad 15 km na uro
Prepovedana.
— Uboj. Dne 9. t. m. so v St. jur ju pri Grosupljem popivali fantje iz Udja. Zaradi nekega denarja je nastal med njimi prepir. Ko je gostilničar uvidel, kaj se plete, je fante takoj odpravil iz hiše. Med potio pa se je vnovič vnel prepir in pretep, v katerega je posegel tudi 50 letni Janez Gačnik, čevljar v Udju. Pograbil je za kol in prav po živinsko udrihal po 24 letnem Janezu Jeršinu iz Udja. Prebil mu je lobanjo. Jeršin je vsled smrtnega udarca že nasled-
njega dne umrl. Gačnik je po uboju iskal še dva fanta iz Udja, ki pa sta mu k sreči ušla.
— Črne koze v Beli Krajini. V Beli Krajini je obolelo več oseb za črnimi kozami, od katerih jih je šest že umrlo. Epidemija se je razvila največ v Brodu in Metliki.
— Iz politične službe. Okrajni glavar Miroslav Sima-Gall, dodeljen okrajnemu glavarstvu v Novem mestu, je trajno upokojen.
— Aretirani komunisti v Mariboru. V
Mariboru sta bila pred dnevi aretirana Avgust Cesarec in Luka Vujovič. Cesarec je šel meseca novembra prošlega leta v Rusijo kot dopisnik zagrebškega komunističnega lista „Borba“. Sedaj se je vrnil skupno z Vujovičem in je hotel prekoračiti našo mejo brez potnega lista. Policija ju je obsodila na trimesečni zapor, nakar bosta pa izročena sodišču.
— Bogoskrunstvo. Orožništvo v Kamnici pri Mariboru je naznanilo, da je pred par dnevi nekdo ustrelil iz lovske puške v razpelo na cesti iz Maribora proti Kamnici. Podoben slučaj se je pripetil na Koroški cesti. Krivca zasledujejo.
— Sumljiv obešenec. V torek dne 10. aprila zvečer so našli v Gačniku nad Laj-teršperkom pri Mariboru 68 letnega Alojzija Skerbinka v podstrešju njegovega skž'n.a obešenega. Sodnijska komisija, ki se je v sredo dopoldne podala na lice mesta, je ugotovila, da je Skerbinkova smrt nastopila vsled štranguliranja ter da je zelo dv->m-Ijvo, če se je sam obesil. Skerbinek se je priženil k vdovi Plohl, katera je imela od prvega moža že štiri hčere in enega •'i.ia. Z ženo sta bila sicer dobra, ali z dvema starejšima hčerama in z ljubimcem ene hčere je bil vedno prepir v hiši. Tudi v soboto dne 7. aprila so se prepirali in pretepali ter so očeta ranili na nosu in na levi nogi. Oče, ki je dobil od zdravnika izpričevalo, je prijavil to grdo postopanje orož-ništvu. V nedeljo je bil zopet prepir in v torek so očeta našli obešenega.
— Smrtna kosa. V ponedeljek dne 9. t. m. je v Celju umrl g. Jakob Janič, posestnik Kapusovega gradu na Miklavčevem hribu. Pokojni je bil svoj čas trgovec v Žalcu in je stric vobče spoštovanega posestnika g. Janiča v Celju.
— Velik požar v Celju. V petek dne 6. aprila je izbruhnil ob pol 6. zvečer velik ogenj v podstrešju hiše trgovca g. Ivana Ravnikarja v Kralja Petra cesti. V dveh urah neumornega dela sc je posrečilo celjski in gaberski požarni hrambi zadušiti požar. Tudi vojaštvo v spremstvu častnikov je prav pridno sodelovalo. Škoda je precejšnja. Vzrok požaru se še ni mogel ugotoviti.
— Preiskušnja vajencev v Celju. V nedeljo 8. aprila so se vršile preiskušnjc vajencev v Celju. Oproščenih je bilo 7 čevljarjev, 4 peki, 2 sedlarja, 1 tapetnik, 1 lončar in 1 medičar. Uspehi so bili dobri, deloma prav dobri.
— Poškodovan denar. Za poškodovan denar se smatra tak kovani denar, pri ka-
terem se na prvi pogled vidi, da je namenoma poškodovan (s preluknjanjem, piljenjem itd.), ne pa s samoobrabo. — Papirnate novčanice se smatrajo splošno za poškodovane in za promet nerabne, ako jim manjkajo posamezni, tudi manjši deli (ne samo rob), ako so napisi in podobe izbrisane in nečitljive, ako so s črnilom in drugo tvarino zamazane ali ako so raztrgane na več koščkov pa ti koščki niso zlepljeni z prozornim papirjem. Poškodovanega denarja pošte ne sprejemajo in ga tudi ne izplačujejo.
— Amnestija. Vsem osebam, ki so jim bile kazni na zgubo svobode, radi raznih kažnjivih dejanj, storjenih v zvezi z narodnimi pokreti 1918—1919 odpuščene, je kralj odpustil tudi vse pravne posledice onih kazenskih obsodb, pri katerih so za glavno kazen pomiloščeni.
— Navodila za izseljence v Zedinjene države Amerike. Generalni izseljeniški ko-misarijat javlja sledeče: Vsa oblastva, ki so pristojna za izdajanje potnih listov v prekomorske kraje, so pozvana, da ne prejemajo prošenj za izseljenje v Zedinjene države Amerike, ker je že veliko potnih listov izdanih in vidiranih, a ne porabljenih in ker je vloženih pri poedinih političnih oblastvih in pri generalnem izseljeniškem komisari-jatu okli pet do šest tisoč prošenj, ki čakajo na rešitev. Iz tega razloga, še bolj pa iz nameravanega znižanja kontingenta od 6.426, na 890 letno za našo kraljevino, je malo verjetno, da bi se mogle vpoštevati novo vložene prošnje za potne liste. Prise-Ijevalni generalni konzulat Zedinjenih držav Amerike je ukrenil vse potrebno, da se ne priseli ni ena oseba preko dovoljenega števila. Organi ameriškega priseljeniškega ko-misarijata so zelo natančni in vračajo brez usmiljenja neupravičene priseljence. Opozarjajo se izseljenci, da ne nasedajo obetanju raznih agentov in posredovalcev, ker bi sicer imeli ogromne stroške brez vsakega uspeha. Prizadeti naj se čuvajo tudi pred sleparji in ponarejevalci izseljeniških potnih listov. Nedavno je bila zasačena družba več oseb, ki se je bavila z falzifici-ranjem izseljeniških potnih listov in je ogoljufala lahkoverne ljudi za velike svote, ker ni prišel niti en izseljenec do svojega naznačenega cilja.
— Brezposelnost v Egiptu. Naš generalni konzulat v Kairu je sporočil vladi, da vlada v Egiptu velika brezposelnost. Mnogi naši delavci, ki so šli v Egipt, da bi si kaj prislužili, so ostali brez dela. Opozarjajo se vsi, ki iščejo službe v Egiptu, da ne potujejo tja, ako nimajo zasiguranega mesta.
— Evidenca inozemcev. Kr. policijska direkcija v Ljubljani razglaša: Po naredbi ministrstva za notranje zadeve, odelenje za državno zaščito z dne 9. marca 1923, štev. 2429, smejo dopotujoči inozemci samo toliko časa v naši kraljevini prebivati, kolikor jim je to od našega inozemskega zastopstva v potnem listu označeno. V svrho točne evidence je treba ob prijavi došlih in odjavi odpofujočih inozemcev, ki se vrši
v smislu zglasilnega reda za Ljubljano, če prebivanje traja čez 24 ur s predpisanimi zglasilnicami, predložiti tudi potni list, da se. v njem prijava ozir. odjava potrdi po oddelku za izdajo in vidiranje potnih listov.
V	važnih slučajih sme policijska direkcija ozir. politična oblast dovoljenje našega zastopstva še za toliko časa podaljšati, za kolikor je prvotno veljalo. Za vsako nadaljuje bivanje v naši državi (to je preko dva meseca) se mora zaprositi dovoljenje ministrstva za notranje zadeve, odelenje za državno zaščito. Tozadevna prošnja je podvržena kolekovini 3 Din. Dovoljenje prebivanja v naši državi mora biti vpisano v potnem listu. Kršitev te naredbe se bo kaznovala po ministrski naredni z dne 30. septembra 1857, d. z. št. 198, z globo do 1000 dinarjev oziroma 14 dni zapora.
— Prenos pri poštni hranilnici na Dunaju deponiranih vrednostnih papirjev naših državljanov. Ministrstvo pošte in telegrafa (direkcija poštne hranilnice) sporoča to-le:
V	smislu sporazuma, sklenjenega na rimski konferenci glede prenosa vrednostnih papirjev iz poštne hranilnice na Dunaju, in v smislu odloka reparacijske komisije št. 2116 od 22. avgusta 1922 se je pričel prenos vrednostnih papirjev naših državljanov iz Avstrije v našo kraljevino. Kako se bo prenos izvršil, pove oglas, ki je izobešen na vsaki pošti in ki izide te dni tudi v ..Službenih Novinah“. V tem oglasu se pot zivajo naši državljani, da prijavijo svoje pri poštni hranilnici na Dunaju deponirane vrednostne papirje, pri katerikoli pošti, da se bodo mogli potem na podlagi teh prijav prenesti vrednostni papirji v našo kraljevino. Zato opozarjamo vse državljane na omenjeni oglas še posebno zaradi tega, da bi prijavnega roka ne zamudili. Potrebna pojasnila se dobe na vsaki pošti, kjer se kupijo lahko tudi obrazci za prijavo.
— Izobraževanje vojakov, V Zagrebu so za tamkajšnjo garnizijo odredili poučen vojaški kinematograf, Artiljerijski podpolkovnik Lazarevič je v ogromni jahalnici artiljerijske vojašnice uredil kinematograf za vojake, v katerem se kažejo poučni filmi s poljudnimi predavanji strokovnjakov. Prostora je za 5000 oseb. Predstave so vsako soboto. Poučne filme iz zdravstva daje na razpolago Zdravstveni odsek pokrajinske vlade, električni tok pa aparati za vojaške reflektorje. Pred dnevi se je v tem vojaškem kinematografu vprizoril krasni francoski film, ki na jasen in poljuden način kaže razvoj, delovanje in posledice raznih bolezni, zlasti jetike, kakor tudi vsa sredstva, ki so potrebna za pobijanje te nalezljive bolezni in njenih težkih posledic. Vse, kar je pokazal film, je vojakom poljudno razložil šef zdravstvenega odseka dr. Lochcrt. Vojaki so z velikim zanimanjem sledili poučni predstavi. Ideja je vse hvale vredna in bi bilo le želeti, da bi se podobne predstave prirejale tudi za druge garnizije.
— Ponarejeni 20-dolarski bankovci v Zagrebu. V Zagrebu sta bila pred dnevi aretirana neki Josip Dubrovnik in njegov
prijatelj Avgust Anton, ki sta skušala spraviti v promet ponarejene 20-dolarske bankovce.
— Novi češkoslovaški poslanik Šeba je dospel v Belgrad in prevzel svoje posle.
— Novi poštni vagoni. Poštno ravnateljstvo v Novem Sadu je prejelo te dni na račun vojnih reparacij iz Nemčije 20 modernih poštnih vagonov. Vagoni so opremljeni z električno razsvetljavo in posebnim oddelkom za poštno osobi e. Razen tega je ravnateljstvo prejelo tri konstrukcije za zgradbo poštnih barak, ki se bodo gradile v Novem Sadu, Somboru in pa Velikem Bečkereku.
— Zračni promet v Jugoslaviji. Po inicijativi Aero-kluba v Belgradu se uvedejo v kratkem stalne zračne črte, in sicer Belgrad—Zagreb—Subotica in Belgrad—Sarajevo—Split. Zračna služba bi prevažala pisma, zavoje in osebe. Pot iz Beigrada v Zagreb bi trajala 2 uri in pol, v Sarajevo dve uri. Cene bodo kolikor toliko nizke.
— Nove telefonske centrale z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet so bile otvor jene: dne 5. t. m. pri pošti Litija, dne 12. t. m. pri pošti Videm-Dobre-polje in dne 13. t. m. pri pošti na Vranskem.
— Grozna železniška nesreča. Na železniški progi v bližini Novega Sada so oili nedavno zaposleni trije delavci s popravljanjem pragov. Pri delu niso zapazili, da prihaja vlak. Ko so se zavedli, je bilo že prepozno. Enega je vlak popolnoma razmesaril, drugemu je odrezal obe nogi, le tretji se je rešil na ta način, da se je bliskovito vrgel na tla, tako da je šel vlak preko njega, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo.
— Strela ubila človeka. V gornjem Me-djimurju so imeli pretekli teden hudo nevihto. Vlila se je ploha in padala je toča med silnim grmenjem kakor sredi poletja. Okoli štirih popoldne je udarila strela v hišo Gombareka v Nedeijišču skozi dimnik v sobo, v kateri se je naliajal od rojstva nemi Gombarek. ki ostal na mestu mrtev: dva njegova otroka pa sta dobila živčni napad, ki ga bosta prebolela.
— Črne koze v Banatu. V banatskem selu Pločica so ugotovili v zadnjih dneh 28 slučajev črnih koz. Nekoliko otrok je že pomrlo. Kužna bolezen se širi, ker prebivalstvo ne upošteva varstvenih odredb. — Zdravstveni odsek v Novem Sadu je sklenil, da se izvede energično postopanje za pobijanje kužne bolezni (epidemije).
— Nova razdelitev naših železniških prog. Dne 15. t. m. je stopila v veljavo nova razdelitev državnih železniških prog. Mnogo prog, ki so doslej spadale pod zagrebško direkcijo državnih železnic, pripade po novi razdelitviVsubotiški direkciji, in sicer proge Brod—Županja, Vinkovci—Gaboš— Osijek, Vrhpolje—Osijek in Osijek—Dalj. Vse osobje ostane začasno na svojem mestu in je podrejeno subotiški direkciji. Postaja Brod spada pod subotiško, kurilnica in delavnica pa ostaneta še nadalje pod zagrebško direkcijo.
— Otok Lokrum državna last. Kakor poročajo, kupi naša vlada otok Lokrum, ki je bil privatna last kneginje Windischgrätz, za 11 milijonov dinarjev. Ministrstvo za pravosodje je že odredilo, da državno knjigovodstvo nakaže kupnino.
— Šoia za odrasle analfabete. V Zenici pri Sarajevu se je pred kratkim ustanovila šola za odrasle analfabete, to je take, ki ne znajo ne čitati in ne pisati. V novo šolo se je vpisalo 30 učencev.
— „Interrekiam“ v novih prostorih. — Osrednji urad znanega oglasnega zavoda „Interrekiam“ d. dr., (združene tvrdke I. Blockner, oglasni oddelek mednarodnega prom. novin. in oglasneg-a zavoda d. d. in Rudolf Mosse) se nahaja sedaj v Paimotičevi ulici št. 18, Zagreb. Z združenjem obeh do-sedaj vodilnih poslovnic v Ilici in v Jurjevski ulici se bo znatno povečala delavna sposobnost „Interreklama“ ter se bo njegova preizkušena delavnost na polju reklame še popolnejše razvijala.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. C.lavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Povzetja sadjarstva.
Vojna in n ovojna leta s svonm pomanjkanjem so pač vsakogar poučila, kako potrebno je, da se dvigne domača produkcija živil. Dejansko se je na tem polju že mnogo izvršilo, predvsem kar se tiče razširjenja znanja o poljedelstvu. Lahko bi dosegli še več uspehov, pa smo bili glede potrebnih sredstev preveč odvisni od inozemstva (umetna gnojila, močna krmila'1 Posebno povzdige sposobno pa je sadjarstvo, ravno tako tudi konzum sadja. Saj je primeroma zelo iskano in dosega lepe cene. Sadjarstvo se da torej še zelo povzdigniti. Čas zahteva, da se iz obstoječih nasadov pridobi vse, kar se pridobiti da. Bolj in bolj mora priti slehernemu sadjarju v zavest, da z drevesnimi sadikami še ni vse storjeno, ampak da zahtevajo tudi strokovno nego in gojitev.
Ravno pomladanski čas pa je za tako negovanje najprimernejši. Tako je treba zdaj vsa drevesa očistiti in otrebiti. Vse suho in bolno lesovje, vse vejevje, ki se križa in drgne, ravno tako vse pregoste poganike je treba odstraniti. Drevesni venci morajo biti tako razredčeni, da solnce zlahka do debla prodere. Bojazen, češ da na ta način pridobiš manj sadja, je neutemeljena, ker se potlej sadje na vejah, ki ostanejo, dosti lepše razvije. Pri odrezavanju vej moraš pa strogo paziti na to, da jih od-
režeš natanko tam, odkoder poganjajo. Štrclji od ve' ki tako radi ostajajo na deblu ali na glavnih vejah, niso le nelepi, ampak tudi ogrožajo drevo, kajti da bi sc ta štrcelj zacelil, je izključeno, pač pa štrclji polagoma odmirajo in gnijejo ter so za drevo vir mnogih bolezni, tako n. pr. šupljivosti. Ravno zato je pa treba pri čiščenju nastale rane kar se da dobro zaceliti, pa naj že namažeš s katranom ali pa z ilovico, pomešano s kravjekom.
Posebno pažnjo moraš posvetiti gnojenju dreves, posebno če je bila zadnja letina izčrpna. Nevarnost premočnega gnojenja še daleko ni tako velika, kot navadno ljudje mislijo. — Nasprotno. — Sirotni slabotni nasadi kažejo takoj, da jim manjka hranilnih snovi. Priljubljeno gnojilo je gnojnica. Njeno uporabo je treba le priporočati. Da pa ne bo gnojeno enostransko, ker nedostaju v gnojnici fosforne kisline, je treba dodati del Tomaso-ve žlindre in Renania-fosfata (približno 4 kg na drevo). V času od julija do novembra pa gnojnice ne smeš rabiti, ker preti sicer nevarnost, da drevo kasneje enkrat požene in ga pokvari mraz.
Poleg čiščenja in gnojenja je potreba izvršiti spomladi še vrsto drugih del, ki smo jih v našem listu že deloma obravnavali, ali pa so že splošno znana. Posebej pa naj še o-pozorim na vprašanje, kakšne vrste (sorte) dreves sadi. Podlaga za narodno premoženje v sadju obstoji samo v zimskih vrstah, ki obstanejo. Ravno tako prodira vedno bolj spoznanje, da je smotreno v vsakem okraju nasaditi samo primeroma malo. pa dobro izbero posebno dragocenih in za tiste kraje primernih, ugodnih sadnih sort. Toda žlahtne cepiče vzemi samo od zanesljivega sadnega gojilca, ravno tako ne odlašaj z nabavo cepičev na zadnjo minuto. — Najbolji čas za obrezavanje je seveda marec.
GOSPODARSTVO.
UMETNA GNOJILA.
2. Apneni dušik.
samo nam Povc, da- obstoja iz \-> nrUi i. 0 odstotkov) in iz dušika (15 da ° ‘v0^ ‘ Apneni dušik je izborno du-š,kovo gnonlo in tekmuje, 3ko ,a pravilno uporabljamo,5 či Lskim solitron, d ,, ie sicer
nekoliko bolj počasi, a 7-,tn	•
,	z-lt0 trajajo vsie.u
dalje časa. Ker vsebuje aP„0, zral,ija isto.
časno pretežko zemljo, ne glede na to da
ie tudi apno samo hranilna snov za rastline
Z apnenim dušikom gnojimo jeseni in
spomladi, a jeseni ga ne porabimo vsega,
temveč prihranimo del gnojila za pomlad,
Spomladi ga sipljemo neposredno preden začnejo rastline poganjati. Če to gnojilo zaorjemo, bomo imeli boljše uspehe, nego če ga samo sipljemo po površini. Za peščene prst se apneni dušik ne priporoča, pač pa dobro deluje na ilovnati in glinasti zemlji.
Apneni dušik sipljemo z roko a'i s strojem, a paziti je treba, da ti ne pride v oči ali v rano, ki jo imaš na roki. Sipati moraš ob prpomoma. brezveternem vremenu, ker ti odnaša najmanjša sapica mnogo tega gnojila. Sipanje mora biti povsem enakomerno. Najboljše učinkuje apneni dušik, če ga siplješ 8—10 dm pred setvijo m ga potem zaorješ.
Apneni dušik lahko uporabljamo za v<-e rastline, stročnicam ga ni trena, a najbolje deluje pri ovsu, potem sledi pšenica in dalje rž. Ječmen, ki je namenjen za pivovarno, tuoi lahko > rjim pognojimo. Mešati ga smemo tudi z drugimi gnojili, a ne z amonijevim sulfatom, superio-datom, hlevskim gnojem in gvanom.
3.	Amonijev sulfat.
Amonijev sulfat dojuvamo kot stranski pridelek pii izdaovaiiui p tna ali koksa in vsebuje odstotkov dušika kot amonijak, t njim gnojimo uspešno gorko in apneno zemljo, ni pa priporočljiv za mokro, mrzlo glinasto in suho peščeno zemljo. Anohijev sulfat ne deluje tako izdatno k ih or čilski soliter in ga smemo radi teca uporabljati v večiih mn žinah, ima pa to prednost, da se njegov dušil, v zemlji ne izgubi
Z amonijevim sulfatom gnojimo v dveh obrokili, jeseni in spomladi, rabimo pa na 1 ha 200 do 300 kg.
Ječmen, ki je določen za pivovarne, gnojimo raje z amonijevim sulfatom Kakor s čilskim solitrom, gnojili bomo ž njim tudi tam, kjer se je bati, da nam rastline oho-iijo. Oves in korun imata rajši amonijev sulfat, razne vrste žita, koruza, repa itd. pa raje čilski soliter.
Amonijevega sulfata ne smemo mešati z apnenim dušikom, norveškim solitrom, Thomasovo žlindro in z apnom.
4.	Apneni soliter.
Imenujemo ga tudi norveški soliter, ker so ga prvič izdelali in uporabljali na Norveškem. Pri nas je te prav malo znan, ker je zelo drag. Vsebuje 13 odstotkov dušika in učinkuje prilično tako kakor čilski soliter.
Iz predelovanja živalskih odpadkov dobivamo tudi nekatera dušikova gnojila:
5.	Krvno moko
pridobivamo iz posušene krvi, katero nabirajo v kadeh, jo obdelajo z vodno paro, tako da se sesede in jo končno fino zmeljejo. Vsebuje 9—14 odstotkov dušika. Ugodno učinkuje pri ozimini in v lahki zemlji. Sipati jo moramo ob mirnem vremenu in nato takoj podorati. Temu gnojilu je podobna mesna moka, ki vsebuje 14H odstotka dušika.
6. Zmleto rogovlno
dobivamo iz kopit, krempljev, ribjili kosti1, rogovinc itd. in vsebuje 10 -14 odstotkov dušika. Tu naj omenim še zmleto usnjir-O, ki vsebuje 7--I2 odstotkov dušika. Oboje uporabljamo predvsem za pašnike in za zeleno krmo. Rabimo jih lahko tudi za ozi-nino, nikakor pa ne za pomladne posevke. Mc-amo jih lahka z drugimi gnojili.
(Palic sledi.)
* * *
g Letošnja setev v Jugoslaviji Na podlagi uradnih podatkov poljedelskega ministrstva je bilo posejano z zimsko setvijo 1,937.000 ha. Od tega odpade 1,500.00 ha na pšenico, 200.000 ha na ječmn, 155.000 ha na rž, 50.000 ha na oves.
g Konji kot vojna odškodnina naši državi. Reparacijska komisija v Parizu je dodelila od belgijskega in francoskega deleža vojne odškodnine 4800 konj naši državi, ker so se Francija in Angleška izjavile, da nimajo potrebe za to vrsto živine.
g Poljedelski tečaji za vojake. Te vesti bo sigurno vsak kmetovalec in vsak prijatelj poljedelstva vesel, ie žal, da so vpeljali take tečaje po vzorcu drugih držav v češkoslovaški armadi, a ne pri nas! Za ietos je določeno, da bo vsega skupaj 70 ur predavanj o poljedelstvu in 20 ur praktičnih vaj. Po preteku prvega tečaja bodo določili podrobnejši program za prihodnje leto. Priporočamo našim vojaškim krogom v posnemanje!
g Pridobivanje premoga v Avstrijk V februarju se je izkopalo v Avstriji 12.873 ton črnega premoga in 221.195 ton rjavega. Proti mesecu januarju pomeni to napredek za 1022 ton črnega premoga in nazadovanje za 20.872 ton rjavega premoga. Splošna produkeja premoga je torej nazadovala za 19.850 ton.
g Velikansko proizvajanje železa v Ameriki. V mesecu marcu je dosegla produkcija sirovega železa v severni Ameriki svoj rekord. Produkcija znaša v tem mesecu 3 milijone 521.000 ton, to je 0.5 milijona ton več nego v februarju. Tako velike številke ameriška produkcija še ni nikoli dosegla ter odgovarja letni produkciji 42.4 milijona ton, dočim je producirala severna Amerika leta 1922 le 26.5 milijona, leta 1920 pa 36.4 milijona in pred vojno 30.6 milijonov ton na leto.
g Enoten trgovski jezik. Prejšnji teden se je pričela v Veneciji mednarodna konferenca odposlancev večine trgovskih zbornic sveta za enoten trgovski jezik. Prisostvovalo je preko 250 odposlancev tujih držav. Konferenca je konstatirala, da bi bilo najbolje , da se uvede za enotni trgovski jezik esperanto. Angleži zagovarjajo angleščino kot svetovni trgovski jezik.
g Znižanje cen gornješlezkemu premogu. Premog iz gornješlezkih državnih premogovnikov stane po poročilu prodajne pisarne odslej 106.862 mark za kosovec in pa 67.913 mark za prah. Dosedanje cene so bile 116.000, odnosno 73.720 mark.
DROBTINICE ZA GOSPODARJE IN GO-SPODINJE.
g Kako odpravimo mravlje? Če imaš mravlje v stanovanju, jih lahki: odpraviš, ako postaviš v njihovo bližino plitvo skodelo, v katero si nalil poprej nekoliko ine-du, pomešanega z lugom. Priporoča se tudi kamiteni čaj, ki je z medom nekoliko oslajen. Ce hočeš s tem odpraviti mravlje iz čchvhijrika, moraš postaviti skodelo tako, da ne morejo čebele zraven. Kadar se pojavijo mravlje v cvetličnjaku, odpravi jih čimprej, ker prenašajo uši od rastline n.i rastlino. V ta namen pomoči gobo v sladkorno vodo in jo položi v bližmo mravelj. Ko se jih bo dovolj nabralo na gobi, vzemi jo in jo pomoči v vrelo vodo, da poginejo mravlje. To ponavljaj, dokler jih ne odpraviš iz cvetiičnjika.
g Kako odpravimo boUiača iz vrta9 Te
živalicc nam naredijo včasih na vrtu prav občutno škodo, zlasti pa ob suhem vremenu. Ponavadi izgrizejo mlade rastline, včasih se lotijo ceio semena. Ubranimo se jih na razne meine. Namoči seme še pred setmjo nekaj ur v petroleju in ga potem dobro osuši. Istntako se jih ubranimo, ako že iz-kaljene rastline izdatno zalivamo in škropimo. Dobro sredstvo sta tudi pepel ali saje. Popraši gredice s sajami ali s pepelom.
g Ne sadimo drevja pregloboko! Pre-g'olvko sajenje dreviu le škoduje, pod ženijo spad 'jo le korenine, deblu in tudi njpga spodnji del mora biti nad zemljo. Če pride spodnji del debla pod zemljo, nastanejo sčasoma nove korenine, stare korenine pa hirajo in končno usahnejo. Drevo pa vskd tega le trni. Ne sadite torej pregloboko'
g Varčujte z gnojnico! Velika napaka mnogi1’ naših krm to Tal;ev je, da ne vedo in nočejo pravilno uporabljati gnojnice. Gnojnica je izvrstno gnojilno sredstvo! A treba je, da gnojnico zbiramo v gnojnični jami. Pogkite samo pod nekatere svinjake' Säma nesnagi, in vendar bi lahko tudi gnojnico iz svinjaka uporabljali. Treba je pripraviti tlakovana tla, posebno gnojnično jamo, kjer bi se gnoimca zbirala. Ena sama krava nam da na leto 25 hi gnojnice! Torej ne za-nenarkajre gnojnice!
g Porumenela slonova kost. Porumeneli slonovi kosti damo na razne načine zopet preišnjo belino: 1. Položi porumenele predmete iz slonove kosti v mešanico enega de’a klorovega apna in štirih delov vode. V tej mešanici naj ostanejo dva do tri dni, nato jih izperi s čisto vodo in posuši. — 2. Namoči te predmete v tekočini iz enega dela žveplene kisline in 10 delov vode. Po eni do dveh urah jih izperi in posuši. — 3. Očisti jih najprej z bencinom in jiit nato pomoči z vodikovim superoksidom, ki mora dalj časa vplvati na slonovino. Potem jih osuši s platneno krpico. — 4. Postavi predmete iz slonove kosti na prostem zraku na solnce. Ko postanejo beli, jih skrtači z milnico ali s špiritom, nato jih splakni s čisto vodo in osuši.
16 milijonov lir.
V prvem poprevratnem Času tudi v Italiji državna uprava ni mogla zadovoljiti svojih državljanov niti, kar jim je po zakonu pristojalo, kaj šele v stvareh, ki so bile upravi nove, kot je bila aneksija Primorske in s to združeno valutno vprašanje. Takrat je bil od laške vlade določen ključ, po katerem naj bi se zamenjal stari avstrijski denar za laškega. In pri tej zamenjavi so se dogajale našim zadrugam občutne, težke krivice, tako da se je marsikako slovensko podjetje v Julijski Benečiji vsled tega majalo in hiralo. No naša vlada pa je dosegla, da je Italija v st. margheritski pogodbi, oddelek VI., člen 32 obljubila sledeče:
„Da se uredijo ostala vprašanja, ki so sporna med obema pogodbenikoma radi interesov gori označenih kreditnih zavodov, bo dala vlada kraljevine Italije vladi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na razpolago 16 milijonov italijanskih lir, in sicer v roku 40 dni po onem dnevu, ko stopi v veljavo predstojeća pogodba.“
„Gori označeni zavodi“ so po mirovni pogodbi (člen 32): „banke in kreditni zavodi ki imajo svoje podružnice v ozemlju, ki ga je anektirala Italija.“
Zdaj pa poročajo slovenski listi, da najbrže od tega denarja zadruge ne dobe ničesar, pač pa Jadranska banka, ki ima svojo podružnico v Trstu, o kateri nekateri celo trde, da bo prešla v italijansko posest. Dr. Rybar, ki je v Rimu kot delegat naše vlade pripravil zamenjavo, je v „Edinosti“ to opravičil s tem, da je „Jadranska“ jugoslovanski zavod, primorske zadruge pa so italijanska podjetja, „Goriška Straža“ pa v članku „Spomenik sramote“ to trditev zavrača, češ da med zadrugami in to banko ni nobene razlike, kar se tiče državne pripadnosti. Pravi:
„Kaj je na tem resnice? Vse, od prve do zadnje besede, ki ste jih čitali v tedanji „Edinosti“, so neresnične! Nobena, prav nobena ni bila razlika med Jadransko banko in zadrugami!!! Kako naj bi tudi bila? Kakor je imela tržaška Jadranska banka svojo centralo v Ljubljani, ravnotako so imele naše zadruge svoje centrale v Ljubljani in Celju. Kakor je bila centrala Jadranske banke jugoslovanski zavod, ravnotako sta bili jugoslovanski centrali naših zadrug. Kje je razlika? Še enkrat zavpijemo na ves glas: Nikjer! Če ste torej brali, da so zadruge eno, Jadranska banka drugo, vedite, da je tistikrat letel ljudstvu pesek v oči!“
Z „Goriško Stražo“ se nekako strinjata tudi ljubljansko „Jutro“ in „Slovenec“. V odgovor na to pa je sedaj napisal v „Edinosti“ poslanec dr. Wilfan sledeče:
„Pogodba govori o interesih, ki jih imajo srbski, hrvatski in slovenski podaniki v bankah in kreditnih zavodih, ki imajo sedež na anektiranem ozemlju ali imajo tam svoje Pod. ružnice. Prvič torej ne gre za interese bank in kreditnih zavodov, nego za interese srbskih, hrvatskih in slovenskih državljanov pri njih. Drugič ne gre za banke in kreditne za-
vode sploh, nego za takšne banke in kreditne zavode, pri katerih so srbski, hrvatski in slovenski državljani interesirani in ki imajo povrhu svoje sedeže ali vsaj podružnice na anektiranem ozemlju. Tretjič so naše zadruge italijanski zavodi in njihovi člani italijanski državljani; da bi pri teh zadrugah obstojali interesi srbskih, hrvatskih in slovenskih državljanov, (v tistem pomenu besede „interesi“, ki je v tej zvezi edino mogoč), ni znano in tudi ne bi smelo biti. Četrtič nima vendar zmisla, da bi se italijanska viada zavezala izročiti inozemski vladi denar v razdelitev med italijanske upnike (a to so naše zadruge). Petič, srbski, hrvatski in slovenski dolžniki naših zadrug, kakor na primer obe ljubljanski zadružni zvezi in celjska zveza, nimajo ne sedeža ne podružnic v anektiranem ozemlju. Naše zadruge so bile njihove članice, ne pa podružnice. Vsekako ne bi imelo smisla, da bi italijanska vlada dajaia inozemski vladi denar za inozemske dolžnike v korist italijanskih upnikov; dal bi ga marveč le tem naravnost. Šestič se italijanska vlada še ni odrekla stališču glede valute in ključa za plačilo starih kronskih dolgov med italijanskimi upniki in srbskimi, hrvatskim! in slovenskimi dolžniki. Sedmič ima Jadranska banka svoj sedež v Trstu, ne pa v Ljubljani (kakor tudi „Goriška Straža“) in ima Ljubljanska kreditna banka podružnice v Trstu in v Gorici. Po mojem skromnem mnenju se torej ta pogodba ne tiče naših zadrug, nego teh dveh bank.“ .
Dr. Wilfan navaja še članek dr. Janka Hacina v „Slov. Narodu“ v podkrepljenje svoje trditve, češ da je edini upravičenec vendarle samo Jadranska banka in Ljubljanska kreditna banka, ki ima svojo podružneo v Gorici. In vendar vsi ti razlogi (ki jih pa tu ne bomo ocenjevali, v koliko drže) ne zabrišejo žalostnega dejstva: Slovenske zadruge v Primorju, ki se deloma še komaj drže bodo krivično prikrajšane v življenskih interesih.
RAZNE.
r Poznavalec policije. Policaj zasliši iz neke ulice: „Pa mi ga žingamo, pa mi ga žagamo..Brž teče v smeri glasu in ko pride do mesta, zagleda pevca, ki leži na tleh in ga nahruli: „Krava pijana, vstani! Kaj se dereš tukaj!“ — „Gospod! Ali jaz nisem pijan, ampak zaboden.“ — „Zaboden? Pa pojete?!“ — „Kako pa! Ali naj vas na pomoč kličem, ko tako ne bi prišli?!“
r Pojemanje pameti. Dr. 1. N. Hurthy.. ki je po celi Ameriki dobro poznan, trdi, da ves ameriški narod rapidno (= jadrno) izgublja pamet. V 200 letih bo izginil zadnji .Amerikance z zdravo pametjo. Amerikanci, pravi on, brzo postajajo narod neumnežev, bebcev in idijotov. On se je odpovedal predsedništvu zdravniške zbornice, ki ga je imel 20 let, samo zato, da lahko kandidira v zakonodajno zbornico, kjer se hoče boriti za dobre ženitve in zdrave zakone. —
Profesor Williams S. Meyers na univerzi Princeton trdi, da ima od 105 milijonov prebivalstva Zedinjenih držav 45 milijonov pamet 13-letnega otroka, 15 milijonov pa pamet 8-!etnega deteta. Od ostalih 45 milijonov jih označuje 25 milijonov za „srednje“ pametne, 5 milijonov za ljudi prvovrstne, a 15 milijonov za ljudi drugovrstne pameti. Pet milijonov ljudi prvovrstne pameti opravlja vse delo ameriških državljanov.
r Ameriški samomorilci. — Predsednik ameriškega društva za zaščito ljudskega življenja H. M. Warren je obelodanil statistiko 12.000 ameriških samomorilcev z ozirom na njihov stan. Zanimivo je, da je med njimi 79 milijonarjev in nekoliko stotin ve-leindustrijcev. Največji odstotek dajejo torej vsekakor izobraženci. Ena tretjina samomorilcev odpade na ženske, od katerih naj-stareja je štela 100 in najmlajša pet let.
r Najbogatejši človek. „Times“, angleški list, poročajo, da znaša vrednost imovine Johna Rockefellerja mlajšega v Oil Standard Company okolo 410,174.399 dolarjev, kar je po francoski vrednosti okrog 6 milijard in' 120 milijonov frankov, po naši pa čez 36 milijard dinarjev. — Gorenja vrednost je izračunana po najnižji cenitvi Rockefellerjevega imetja. Trdi se, da je Rockefeller mlajši še bogatejši, nego je bil njegov oče, imenovan „petrolejski kralj“, katerega so smatrali za najbogatejšega človeka na zemlji.
r Tudi muhe govorijo, trdi neki učenjak. Dal je namreč dve muhi skupaj in s posebnim aparatom skozi dve uri poslušal, kako sta brneli. Ko jih je pa razdvojil, sta takoj umolknili, a zopet pričeli razgovor, ko jih je spet zbližal. Škoda, da ta uče niak ne pove, o čem sta se muhi pomenkovali.
LISTEK.
Duše iz vic.
Spisal Prosper Merimće. — Priredil F. Š. (Dalje.)
Don Juan je žaloval za donu Darcio bolj kot bi za lastnim br lom. Govoril si je, — nespametni] 7- da mu dolguje vse. On ga je uv del v skrivnosti življenja, on mu -1- debel° kožo, ki mu je poki c , oeL ”Kaj sem bil prej, predi sem ga spoznal?“ se je vprašev m samoljubje mu je pravilo, da postal nad druge ljudi vzvišeno bi tj Nazadnje je vse zlo, ki ga je v re niči ž njim seznanil ta brezbožni vzel za dobro in mu bil za to še tal hvaležen, kot mora biti učenec svi iemu mojstru.
Žalostni vtisi, ki jih je zapusti la nenadna smrt, so ostali v njego duši dovolj dolgo in je več mesece
živel novo življenje. Ali polagoma se je zopet povrnil k svojim starim navadam, ki so se že m-eveč ukoreninile v njem, da bi jih mogel kak pripetljaj izruvati. Zopet je igral, popival, dvoril ženskam, bil se z možmi. Vsak dan nove pustolovščine. Danes je stopil k ozidju, jutri je splezal na balkon; zjutraj se je sabljal s soprogom, zvečer je popival z vlačugo.
Pri tem razuzdanem pohajkovanju pa ga je naenkrat doletela vest, da mu je umrl oče, mati pa ga je preživela le za nekaj dni. Trbovcem bi prav prišlo, da se vrne v Španijo, in so mu svetovali zato, da prevzame majorat in velika posestva, ki jih je zdaj podedoval. Smrt dona Alfonza de Ojeda, očeta done Fauste, so mu že davno odpustili, tako da je smatral stvar za popolnoiVia končano. Gnalo ga je pa tudi koprnenje, da bi se razgibal na večji pozornici. Mislil je na dražesti Sevilje in na številne lepotice, ki so gotovo čakale samo na njegov povratek, da se zopet zatope v ljubezni. Odložil je torej oklep in odpotoval v Španijo. Nekaj dni je ostal v Madridu, kjer je obiskal bikoborbo. Njegova bogata zunanjost in naslov sta zelo privlačevala, osvojil si je marsikako srce, pa ni dolgo tam ostal. V Sevilji pa je očaral veliko in malo s svojim okrasjem in dostojanstvom. Vsak dan je prirejal nove gostije, kamor je vabil najlepše ženske v Andaluziji. Vsak dan nove zabave in nove gostije v njegovi mogočni palači. Postal je kralj z vsem svetom sprtih in neugnanih posvetnjakov, ki so ga ubogali z ono složnostjo,, ki jo često naletimo v slabih druščinah. Nazad-
nje že ni bilo samopašnosti, da bi je ne preskusil. Ker pa bogat grešnik ni nevaren le sam sebi, je njegov vzgled kvaril tudi andaluško mladino, ki ga je v zvezde kovala in se po njem merila. Ni dvoma, ako bi Previdnost dolgo trpela njegovo razuzdanost, bi morala z ognjem in pa dežjem kaznovati pregrehe in zločine v Sevilji. Bolezen, ki je prikovala dona Juana za nekaj dni na posteljo, ga ni navdahnila z mislijo na vrnitev k sebi: nasprotno: pri zdravniku je iskal zdravja le, da je znova zdirjal v nebrzdanost.
V času okrevanja pa se je zabaval s tem, da je sestavljal listo vseh žena, ki jih je zapeljal, in mož, ki jih je prevaril. Lista je bila znanstveno razpredeljena v dva oddelka. V prvega je začrtal imena žena in njihovo skupno oznako; ob strani pa je pristavil ime moža in njegov stan. Mnogo se je moral truditi, da je zbral v spominu imena vseh teh nesrečnežev, in verjetno je, da ta sezna-mek še zdaleka ni bil popoln. Nekega dne ga je pokazal enemu izmed prijateljev, ki ga je prišel obiskat; ker si je pa pridobil v Italiji naklonjenost ženske, ki se je smela pobahati, da je bila nekoč ljubica papeža1), je lista pričela s tem imenom in
') V času, ko se vrši naša povest so vladale v cerkvi kaj žalostne razmere. Saj je prišel (v dobi treh papežev) na Petrov stol človek, ki je bil prej morski razbojnik. V tistem času, ko je imela pokvarjena rimska gospoda še vpliv na volitev papeža in ga je celo samovoljno postavila na prestol, so seveda zavladali možje, ki niso imeli brezmadežne in papežu primerne mladosti za seboj. — Op. prev.
^Dunimntun»umiiip»iHiiwmBiiflHPiiiiBniwqwnutHini»inB
fo&učufc potpe tt>iKe i n p o t pl a-t e
jsapežev naziv je blestel kot prvi v oddelku mož. Nato neki vladar, potem princi, grofi, vse doli do rokodelcev.
„Glej, moj dragi,“ je dejal prijatelju; „glej, nič mi ni moglo uiti prav od papeža do čevljarja. Ni ga stanu, ki mi ne bi dobavil svojega deleža.“
Don Toribio — tako je bilo prijatelju ime — je seznamek pregledal in mu ga nekako zmagoslavno vrnil, rekoč:
„Ni še poooln!“
„Kako? Ni popoln? kdo pa še manjka v oddelku mož?“
„Bog!“ je odvrnil don Toribio.
„Bog? — Res je, na listi ni nobene redovnice! Glej no! zahvalim te za opozorilo. Ej prav! Prisegam
ti pri svoji veri, da bo On na moji listi pred gospodom papežem, predno poteče mesec dni. Kaj praviš, kje bi dobil v Sevilji kako ljubko nuno?“ Nekaj dni na to je bil don Juan že na nreži. Začel je obiskovati cerkve ženskih samostanov, poklekajoč prav blizu omrežja, ki je delilo neveste Gospodove od ostalih vernikov. Tam je nesramno pogledoval na te tihe in plahe device, kakor volk, vstopivši v ovčar n o, išče najmastnejše jagnje, da ga najprej požre. In kmalu je opazil v cerkvi Naše Gospe od rožnega venca mlado redovnico očarujoče lepote, ki jo je oblivala še globoka otožnost. Nikdar ni dvignila oči, pogledala ni ne na levo ne na desno; kakor da je vsa zatopljena v božjo tajnost, ki se je darovala pred njo. Njene ustnice so rahlo mrmrale in
dalo se je videti, da je molila z večjim ognjem in vnemo kot vse njene tovarišice. Ta obraz je priklical v don Juanu davne spomine. Zdelo se mu je, da je to žensko že drugje videl, pa se ni mogel domisliti, ne kdaj ne kje. Toliko obrazov je bilo bolj ali manj vtisnjenih v njegov spomin, da jih ni bil v stanu pregledati. Dva dni na to je zopet prišel v cerkev in se vselej postavil tik omrežja; a ni mogel doseči, da bi kdaj dvignila oči sestra Agata. Zvedel je, da je to njeno ime.
(Dalje prihodnjič.)
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
HBeasžaehfl
GUMENE PETE im GUMENEPOTPLCTE
«an®|© ins traH-ašI® s© katar msMsua! Najbolje varetwe proti vlagi i mma!
Krawmamxmis»

S!
brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega lesa, kostanjev les za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. Denar takoj. Ponudbe z obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
IMIlEllIilllEZiililMSI

m

■	fr'
Indus d. d

Ljubljana, Kranj, Urhnlha,
Pir*' iepmeraa^ ©ewije m galanterijsko blago* ^üfl
X X ■ X f