Glasilo Občine Ormož Leto V, številka 16, marec 2012 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Iz raja mojih Mag. Mateja Meško Občinska proslava ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni dan in državni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja, ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Tudi v Ormožu je ob tej priložnosti potekala dni slavnostna prireditev, kjer so podelili priznanja - značke Franca Ksavra Meška - za ustvarjanje na kulturnem področju. Kulturni program je pripravila OŠ Ormož v sodelovanju z zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla in Glasbeno šolo Ormož. »Iz raja mojih dni« smo poimenovali kulturni program in obudili spomin na rojaka Franca Ksavra Meška. Njegovi prelepi teksti so nas ob spremljavi harfe popeljali v globoko občuten in čaroben večer, ki je tudi letos skozi interpretacije učencev dobil prav posebej iskren pridih. < Draga mami, danes tvoj je dan, zato podarim ti: nekaj, kar ti je všeč, nekaj, kar imaš rada, nekaj, kar si si vedno želela, nekaj, kar te bo razveselilo, nekaj, česar ne boš pozabila. Mama, vse najboljše za materinski dan, tvoj otrok. Nastopajoči OŠ Ormož Dobitniki Meškovih plaket z županom Vabilo Draga starša, vljudno vabljena na proslavo ob materinskem dnevu, ki bo v nedeljo, 25. marca 2012 ob 14:30 v Domu kulture v Ormožu. Vljudno vabljena! ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Tradicionalna ormoška »fašenska« povorka Simona Fajfarič, TIC Ormož Na pustni torek, 21. februarja, smo v Ormožu pripravili tradicionalno »fašensko« povorko, na kateri se je okoli 3000-glavi množici obiskovalcev ob lepem, precej toplem in sončnem vremenu za ta čas, predstavilo 31 pustnih skupin z okoli 750 maskiranimi udeleženci. Posebej velja poudariti, da je bilo v povorki kar 19 otroških in šolskih skupin. Rečemo lahko, da je za nami fašenk, ki je bil tako po številu obiskovalcev kot tudi po številu udeleženih skupin odlično obiskan. Organizatorji letošnje pustne povorke so bili Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož s TIC- em Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Enota Ormož. Za dodatno prireditev in fašenski šotor pa so kot soorganizatorji poskrbeli v hotelu Ormož. Skupine so se začele zbirati že takoj po 13. uri, osrednje dogajanje pa se je odvijalo na Kerenčičevem trgu, kjerje bil postavljen prireditveni oder s člani komisije. Letošnja novost je bilo tudi dodatno mesto za predstavitev skupin, in sicer pred Hotelom Ormož, tako smo še večjemu številu obiskovalcev ponudili možnost dobro slišali in videti pripravljene predstavitvene nastope skupin. Pustna povorka je tudi letos krenila točno ob 14. uri ter se vila po Ptujski cesti proti Kerenčičevem trgu, nato pa so skupine nadaljevale pot po Vrazovi ulici do hotela, kjer je bil uraden zaključek povorke. Vendar so skupine pot nadaljevale do fašenskega šotora, kjer je okrog 16.30 potekala razglasitev in podelitev nagrad. Na čelu povorke so bile tako kot že nekaj zadnjih let mažoretke. Ritem in glasen zvok so jim igrali bobnarji iz bobnarskega orkestra Glasbene šole Ormož. V povorki pa seveda niso smeli manjkati člani domačega društva Kurent, ki se že tradicionalno udeležujejo te prireditve, ter nekaj gostujočih kurentov. Kurenti so tudi letos z zvonci naznanjali, da naj bi bilo tudi zime na Ormoškem kmalu konec. Kot kaže, so zelo dobro opravili svojo nalogo in poslanstvo. Nastopajoče skupine so se potegovale za nagrade v treh kategorijah: karnevalske skupine, otroške/šolske skupine in etnološke skupine. Letošnji nagradni sklad je znašal 3200 evrov in ga je prispevala Občina Ormož kot pokroviteljica in orga-nizatorica pustnega karnevala. Nagrada za prva mesta je znašala 400 evrov, za druga 250 evrov in za tretja 100 evrov v posameznih kategorijah. Sicer pa so bile nagrajene tudi vse nastopajoče otroške/šolske skupine. Člani komisije so pri ocenjevanju skupin upoštevali njihovo izvirnost, množičnost, estetski vidik in vložen trud, pri etnoloških skupinah pa tudi upoštevanje etnološkega/ljudskega izročila. Člani ocenjevalne komisije Ludvik Hri-beršek, Barbara Podgorelec, Anton Lusko-vič, Dragica Florjanič in Manica Hartman, kot predsednica komisije, so imeli ponovno izredno težko delo, saj je bilo v letošnji povorki veliko zanimivih in izvirnih skupin. S fašenske tribune je nastopajoče predstavljal Peter Kirič, ki je prireditev zelo domiselno in hudomušno povezoval. Pred hotelom pa je za predstavitev skupin poskrbela Natalija Fajfar. Med šolskimi skupinami je prvo mesto pripadlo skupini Dimnikarji devetega razreda OŠ Ormož, drugi so bila Meduze, v katere so se preobleki učenci petega razreda iz OŠ Sveti Tomaž , tretje mesto pa je zasedla skupina učencev 1. razreda OŠ Središče ob Dravi, ki je prikazovala ločeno zbiranje odpadkov. Med etnološkimi skupinami so bili najboljši Dornavski cigani, ki so se ormoški publiki predstavili prvič, drugi so bili Kru-ci iz Konjeniškega društva Središče ob Dravi, tretje mesto pa je zasedla skupina obrških gasilcev in folklore, predstavljali pa so združene »Obrške cigone« V kategoriji karnevalskih skupin se je za nagrade potegovalo največ mask. Med temi skupinami so prvo mesto zasedli člani skupine iz Stojncev, ki so prikazovali Disneyeve Miki Miške in Miki Mause, druga je bila skupina iz Spuhlje, ki je razposajeno predstavljala zajčke s korenčki. Tretje mesto pa so si prislužile Čarovnice iz Sodne dežele - Turističnega društva Sodinci. Omeniti velja tudi to, da je bila letošnja ormoška »fašenska« povorka mednarodna, saj je v goste prišla tudi skupina iz sosednje Občine Cestica, ki se je predstavila s skupino Pingvinov. Poudariti pa velja, da se je letošnje povor-ke v Ormožu, kljub zimskim šolskim počitnicam, udeležilo veliko otroških/šolskih skupin iz osnovnih šol, tudi iz Središče ob Dravi in iz Svetega Tomaža in Miklavža pri Ormožu. Nekaj karnevalskih in etnoloških skupin pa se je že pred tem predstavilo in bilo tudi nagrajenih na mednarodni pustni povorki na Ptuju. Po končani fa-šenski povorki so se udeleženci odpravili na pustno rajanje v karnevalski šotor, ki je bil postavljen na parkirišču za hotelom, kjer je za dobro voljo igrala skupina Langa, manjkalo pa tudi ni gostinske ponudbe in pustnih krofov, ki so bili na voljo vsem udeležencem povorke. Tako je tudi torkovo slovo od pusta v Ormožu minilo v pravem vzdušju, kakršno si mesto Ormož tudi zasluži.^ Meduze Miki miške Dimnikarji Pustno norčava muzejska delavnica in plesno rajanje z Gogijem v ormoški Grajski pristavi Vražička Manica Hartman Pustni čas je čas norčij, šemljenja in veselega razgrajanja. Pustovanje je pravzaprav krasna stvar, saj lahko pod krinko maske izživimo svoje skrite želje in hotenja po tem, da bi bili za en dan nekdo drug, morda kakšen pravljični junak ali junakinja, ali pa si damo duška ter se nekoliko ponorčujemo iz drugih. Najbolj drzni se prelevijo v pristne vrage-ce in v pogumne in nepremagljive junake, drugi so nagajive Pike Nogavičke, tretji pa ljubke princeske in princi, barvnokričeči klovni in klovnese. Včasih je dovolj, da prebrskamo omare, uporabimo domišljijo in že se lahko na pustno rajanje podamo kot hipiji, mesarji, kmetje, poštarji ...Tukaj domišljija ne pozna meja, pomembno je le, da je preobleka takšna, da se v njej počutimo kot v svoji drugi koži. Na ta dan se čarovnice družijo z Rdečo kapico, su-permani merijo svoje moči s Pikami Nogavičkami, gusarji pa na ples popeljejo princeske. Zanima vas, kako smo pust praznovali v muzeju? Najprej smo za otroke in za starše v sredo, 15. februarja, pripravili pravljično urico in muzejsko delavnico, kjer je v svet Malega kurenta najmlajše popeljala animatorka Leonida Šumenjak iz ormoške knjižnice, nato so se otroci zabavali ob igranju iger, ki jih je pripravila iznajdljiva muzejska sodelavka Nina Mertik. Otroci so morali poiskati razlike v dveh ilustracijah, svoj spomin pa so lahko preizkusili v iskanju parov ter se kratkočasili s sestavljanjem puzzlov in z barvanjem pobarvanke. V resnični svet pustnih norčij smo otroke popeljali še na pustni prireditvi Gogishow z lutko Tonijem, na fašensko soboto, 18. februarja. Gogi in Toni sta poskrbela, da so otroci zaplesali v kači klopotači, se preizkusili v različnih zabavnih igrah, naj -boljši pa so prejeli tudi darila. A fašenk, takšen ali drugačen, je za nami, zdaj je na vrsti 40-dnevni post, ki traja vse do velike noči, zato se je za pusta treba dobro najesti! Vendar brez skrbi, post lahko tudi preskočite, mali grehi so dovoljeni.^ Z malim kurentom ni nikoli dolgčas Razigrana vražička s pisanimi klovni, z začaranimi princesami in navihano Piko Nogavičko, z nežno Rdečo kapico in brenčečim čmrljem... Ormoške novice, Leto IV, številka 16, december 2011 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice Obisk veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Ormožu Mag. Karmen Štumberger 20. februarja letos je Ormož obiskal veleposlanik Kraljevine Nizozemske gospod Jos Douma s soprogo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož so ju prijazno sprejeli sodelavci Muzeja ter jima razkazali arheološko in etnološko zbirko. Pri ogledu so ju spremljali dijaki Gimnazije Ormož z mentorico Nino Cerkvenik, s katerimi je po koncu ogleda sledil pogovor v angleškem in nemškem jeziku o aktivnostih v Gimnaziji Ormož ter njihovi viziji karierne poti. Po ogledu je njegovo ekscelenco sprejel na delovnem kosilu tudi gospod Alojz Sok, župan Občine Ormož. Izmenjala sta stališča glede gospodarske situacije na območju občine ter potencialne možnosti razvoja. Po razgovoru je odšel še na razgovor v TSO, d.d., v likvidaciji. ^ Razgovor dijakov Gimnazije Ormož z veleposlanikom Zlata in srebrna plaketa Občine Ormož Petra Magdič Ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti sta v petek, 23.12.2011 ob 17. uri, v ormoškem gradu župan Alojz Sok in predsednik komisije za odlikovanja in priznanja Jože Cajnko podelila srebrno in zlato plaketo Občine Ormož. Za ogromno vloženega prostovoljnega dela in truda ter dolgotrajno in vsestransko delovanje na različnih področjih v Občini Ormož je zlato plaketo Občine Ormož za leto 2011 dobil Ciril Meško iz Lahoncev. Za dolgoletno in uspešno delo na področju podjetništva in sodelovanja s tujimi predstavniki obrti pa si je zaslužila srebrno plaketo Občine Ormož Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Ormož. Slavnostna seja se je nadaljevala s koncertom opernih arij, kulturnim programom Gimnazije Ormož in pogostitvijo v Beli dvorani Grajske pristave. ^ Uvodnik Spoštovani bralci Tudi meni se zdi skoraj neverjetno, ampak tako je. Minilo je že toliko časa, da se moram spet odločiti za besede, s katerimi naj vas nagovorim. Tokrat zadnjič. Ja, prav ste prebrali. S to izdajo se poslavljam z mesta odgovorne urednice. Nekateri ste morda tega zelo veseli, nekateri malo manj. Ampak Ormoške novice ostajajo in vi kar naprej pridno pošiljajte prispevke; naj novice živijo naprej in morebiti še v lepši in boljši podobi. Praznični zvončki so že odcingljali in prišel je čas, ko nam žvrgolijo ptički in naznanjajo, da je pomlad tu. Zaljubljenost in ljubezen sta v zraku, saj sta valentinovo in gregorjevo naredila odprtje in tako zaljubljeni pari uživajo v sončnih žarkih, ko se sprehajajo z roko v roki. Zagotovo se vsak izmed vas spomni teh, mogoče že malo pozabljenih trenutkov. Sicer pa je pomlad hočeš nočeš prišla, saj so jo tudi kurenti v pustnem času lepo povabili med nas. Tudi naše žene, matere, dekleta, tete in babice komaj čakajo pomlad, da se nekdo spomni nanje vsaj dvakrat v letu, za 8. in na 25. marec. Skratka, pomlad je najlepši letni čas, zato ga maksimalno izkoristite; pojdite v naravo in preživite ta čas s svojimi najbližjimi. Tudi politična veja naše države se prebuja z novo vlado, novimi poslanci in mandatarjem. Da le kaj pametnega in koristnega storijo - seveda v korist državljanov, da ne bo pomote. Hja, pa tudi referendum spet imamo. Če je za to sploh potreben. Določene stvari so same po sebi umevne in ne vem, kakšni so ti poslanci, da morajo spraševati volivce, če še otrok v vrtcu ve, kako naj bo sestavljena družina. Pa še privarčevali bi kaj. Ampak tako te stvari v naši Sloveniji delujejo. Kaj naj še napišem? Naj bo to dovolj za zadnjič. Vsem, s katerimi smo dobro in korektno sodelovali, hvala, še naprej pišite in napolnjujte strani občinskega glasila. Želim prijetno branje in srečno! Janja Kolarič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2012. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: petra.magdic@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 00. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 20.5.2012. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč, Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d. o. o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Koristno za občane Robert Brkič, Medobčinsko redarstvo SOU SP Parkiranje v centru mesta Ormož je urejeno tudi z območjem kratkotrajnega parkiranja, ki je označeno z ustrezno prometno signalizacijo (modra cona). V 19. členu Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Ormož (Uradni ve-stnik Občine Ormož, št. 16/2007 in št. 12/2011) je določeno, da mora voznik ob uporabi teh parkirišč na vidnem mestu označiti čas prihoda in po izteku dovoljenega časa z vozilom odpeljati. Za kršitelje teh določb je predvidena globa 40 evrov. Občinski redarji smo od avgusta 2011 storilce tovrstnih prekrškov zgolj opozarjali. Ugotavljamo, da dobronamerna pisna in ustna opozorila niso prinesla pričakovanih rezultatov, zato bomo v mesecu marcu 2012 intenzivneje nadzirali tudi območje kratkotrajnega parkiranja in kršiteljem izrekali globe. Vse kar mora uporabnik teh parkirišč storiti, je označiti čas začetka parkiranja in po izteku dovoljenega časa parkiranja območje zapustiti. < Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ IZ OBČINSKE UPRAVE Obnovljena grajska pristava prejela priznanje Naša Slovenija 2011 Mag. Karmen Štumberger Gibanje KULTURA-NATURA.SI je nevladno prostovoljno civilno gibanje, ki podpira, spodbuja, razvija in povezuje civilne pobude na področju raziskovanja, predstavljanja, varovanja, ohranjanja in uveljavljanja slovenske kulturne dediščine / krajine. S svojimi programi širi zavest in znanja o dediščinskih vrednotah med prebivalstvom, še posebej med mladimi na skupnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru, torej tudi med Slovenci v sosednjih državah. V letu 2011 so objavili razpis za podelitev priznanj Naša Slovenija 2011 v štirih kategorijah, in sicer: - ohranjanje dediščine (za izjemne dosežke na področju ohranjanja, obnavljanja in izboljševanja kulturne dediščine / krajine), - raziskovanje in uveljavljanje dediščine (za izjemne raziskave in razstave, ki so pomembne za vrednotenje, uveljavljanje in ohranjanje kulturne dediščine / krajine v Sloveniji), - zasluge posameznikov ali organizacij, ki že dalj časa delujejo na področju ohranjanja, varovanja, uveljavljanja in izboljševanja kulturne dediščine / krajine ter pri tem dosegajo izjemne dosežke v slovenskem merilu in - izobraževanje, usposabljanje in ozavešča- nje (za izjemne dosežke na področju izobraževanja in usposabljanja na področju ohranjanja kulturne dediščine / krajine in za zgledne uspešne programe ozaveščanja javnosti). V lanskem letu so objavili razpis za podelitev priznanj že tretjič in do sedaj v prvih dveh letih podelili 22 priznanj. V letošnjem letu pa je bil med prejemniki priznanj v prvi kategoriji Ohranjanje dediščine tudi projekt UREDITEV GRAJSKE PRISTAVE V ORMOŽU, in sicer kot je bilo zapisano v obrazložitvi, zaradi zgledne obnove nekdanje ruševine s hkratno umestitvijo v živo kulturno-izobraževalno dogajanje širšega okolja. Poleg tega pa se je odbor odločil, da posebno priznanje nameni tudi arhitektki Maruši Zorec, ki je načrtovala, vodila in s sodelavci uspešno udejanjila projekt Ureditve grajske pristave ter projekt Naskov dvorec v Mariboru. Nagrajence posameznih kategorij je na osnovi strokovnih kriterijev izbral odbor za podelitev priznanj NAŠA SLOVENIJA. Osnovni kriteriji pa so bili: odličnost izvedenega posega in predhodnih raziskav, spoštovanje umetniških, kulturnih in socialnih vrednot okolja, verodostojnost in celovitost, trajnost, utemeljitev in predstavitev, izobraževalno delo, (inventivno) financiranje in upravljanje ter družbena odgovornost projektov. Priznanja NAŠA SLOVENIJA niso denarna nagrada, ampak pozornost trajne vrednosti. Nagrajenci vsako leto prejmejo umetniško likovno delo izbranih likovnih ustvarjalcev iz celotnega slovenskega prenovljene kulturne dvorane pri Veliki Nedelji V ponedeljek, 26.12.2011, je v kulturni dvorani pri Veliki Nedelji potekal božično-novoletni koncert ter hkrati otvoritev prenovljene kulturne dvorane. Želja, da bi se kulturna dvorana prenovila, se je vlekla že vrsto let. Prvo slavnostno odprtje je bilo že leta 1950. Delna obnova se je po fazah začela že pred leti. Leta 1998 je KS v sodelovanju z občino in Kulturnim društvom Simon Gregorčič obnovila garderobe za odrom ter stranišča in kulisarno. V prejšnjem desetletju se je po fazah obnovila tudi streha, zamenjala so se okna in uredila se je fasada. Notranjost dvorane pa je čakala na prenovo vse do letos. Sedaj se je obnovila celotna notranjost: nova ele-ktroinštalacija, novo ogrevanje, nova klima, novi podi, nove zavese ter stoli. Ob svečanem odprtju je zbrane nagovoril predsednik sveta KS Velika Nedelja g. Marjan MUŠIČ in jim zaželel, da bi v tej dvorani še velikokrat uživali ob raznovrstni kulturni ponudbi, enako je želel podžupan g. Branko Šumenjak. V kulturnem programu so sodelovali člani domačih društev, in sicer: župnijski pevski zbor, mešani pevski zbor DU, ljudski godci DU, ženska pevska skupina TISA, tamburaška skupina Pika Poka, moška pevska skupina Slavček ter pevec Ivan Švajgel iz Ormoža. Po končanem programu so vsi udeleženci koncerta nazdravili in se posladkali z dobrotami, ki jih je pripravil Aktiv kmečkih žena Velika Nedelja. a kulturnega prostora. Prvo je prispeval umetnik Valentin Oman s Koroške, drugo slikarka Luisa Tomasetig iz Benečije, to pot pa akademski slikar Gašper Jemec iz Ljubljane. Svečana podelitev priznanj Naša Slovenija 2011 je bila v soboto, 29. januarja 2012 ob 12. uri na mednarodnem sejmu ALPE - ADRIA TIP 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V tem času je na turističnem sejmu potekala tudi promocija našega območja. Arhitektka Maruša Zorec je s sodelavcema prejela Prešernovo nagrado za obnovljeno grajsko pristavo Naj na tem mestu zapišemo še to, da je bila arhitektka Maruša Zorec s sodelavcema arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem prejemnica nagrade Prešernovega sklada v letu 2012 prav tako za projekt Ureditve grajske pristave, ki ji je bila podeljena na osrednji proslavi ob Prešernovem prazniku. a sou skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Obvestilo REDARSKE SLUŽBE v zvezi s parkirno karto za invalide Pri rednih obhodih občinski redarji ugotavljamo, da veliko ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki dovoljujejo parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Po navadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve. S ciljem zmanjšati zlorabe in zagotoviti parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvestilo : • Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS, št. 41/06) določa postopek za njeno izdajo, veljavnost in način označevanja vozila ; • v 14. čl. navedenega pravilnika je zapisano, da stari znaki za parkiranje vozil ostanejo v veljavi še tri leta po uveljavitvi tega pravilnika. Stari znaki za invalida torej ne veljajo od 3. 5. 2009 in jih je bilo treba že zamenjati z novo parkirno karto ; • parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij ; • parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer upravičenec stalno ali začasno biva. Zahtevi za zamenjavo parkirne karte je treba priložiti dve fotografiji in potrdilo o plačilu obrazca parkirne karte ; • v 10. čl. Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 109/10 - ZPrCP) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 120 €. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 € kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Pripravil: Robert BRKIČ, vodja medobčinskih redarjev Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, direktorica Alenka KORPAR MESTNI TRG 1, 2250 PTUJ TELEFON 02 748 29 63, TELEFAKS 02 748 29 44, www.sou-info.si, e-naslov: sou@ptuj.si Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 ZGODILO SE JE 5 ___ v I Občni zbor SD Mladost Dag^yrbnjak, predsednik ŠD Mladost Člani Športnega društva Mladost iz Miklavža pri Ormožu so se v soboto, 4.2.2012, sestali na svojem rednem 17. občnem zboru. Na občnem zboru je bilo predstavljeno poročilo za leto 2011, iz katerega je bilo moč razbrati programsko kot tudi finančno poslovanje društva. Leto 2011 je bilo za športno društvo iz Miklavža zelo uspešno. Poleg vseh dogodkov, ki jih je društvo organiziralo: letna liga v malem nogometu, turnir v malem nogometu, kolesarjenje z vaškimi igrami, turnir v namiznem tenisu, dogodki v sklopu igranja miselnih iger, čistilne akcije, ogled velikonočnice na Boču, ogled smučarskih skokov na Planici, skupinsko smučanje na Krvavcu, turnir v odbojki na mivki, srečanje s pobratenim društvom iz Berkovcev - je društvo s pomočjo nekaterih donaterjev in KS Miklavž pri Ormožu v lastni režiji zgradilo igrišče za odbojko na mivki in s tem dokazalo, da želi delovati širše in skrbeti za čim večje število ljubiteljev športa. Športniki iz Miklavža so ponosni tudi na dogodek Mladi za mlade, s katerim so s pomočjo članov športnega društva kot tudi osnovne šole iz Miklavža pri Ormožu pripravili dva nepozabna dnevna za osnovnošolce, ki so se lahko vključili v različne športne dejavnosti. Zbran denar, ki so ga v teh dneh pridobili pa so namenili za izgradnjo otroških igral, ta bodo kmalu krasila športni park pri Miklavžu. Udeleženci dogodka Mladi za mlade s starši in z mentorji V društvu se zavedajo, da vsega, kar je bilo storjeno v letu 2011, ne bi bilo mogoče narediti brez marljivih in delavnih članov. Tako so na občnem zboru tudi podelili plakete in priznanja najzaslužnejšim. Podelili so jih naslednjim posameznikom in društvom: KTD Miklavž pri Ormožu - priznanje za pomoč pri delu športnega društva Primož Kolbl - priznanje za pomoč pri delu športnega društva David Čurin - posebno priznanje za pomoč pri delu športnemu društvu Amadej Sklepič - športnik leta 2011 Stanko Čurin - srebrna plaketa za dolgoletno delo v športnem društvu Na občem zboru seveda ni bilo govora samo o delu preteklega leta. Športno društvo iz Miklavža si je zadalo tudi ogromno dela za uresničitev vsega planiranega v letu 2012 iz organizacijskega, izvedbenega in tudi finančnega vidika. V tem letu želijo ponoviti vse dogodke iz leta 2011, temu pa dodati še kaj novega. Med drugim tudi preizkus fizičnih sposobnostih vseh krajanov KS Miklavž pri Ormožu. Poleg vseh načrtov pa imajo v mislih še velik investicijski projekt, ki naj zaenkrat ostane še skrivnosten, bo pa zagotovo športni objekt, kakršnega v Občini Ormož nimamo. Vse ljubitelje športa vabijo, da se njihovih dogodkov udeležijo. Vse podrobnosti o društvu lahko pregledate na www.sdmla-dost.si, kjer boste lahko med drugim izvedeli tudi, kdaj in kako se bodo posamezni dogodki odvijali. a Dobitniki priznanj in plaket s predsednikom društva Danijem Vrbnjakom Volili nove prostovoljce Majda Vogrinec, predsednica KORK Vinski Vrh V Krajevni organizaciji RK Vinski Vrh smo se tudi letos zbrali na rednem letnem zboru članov. 10. marca v kulturni dvorani KS Miklavž pri Ormožu. Skupaj smo pregledali delo za leto 2011, podali smernice in načrt dela za leto 2012. V naši KORK vsaka štiri leta izvedemo volitve, na katerih izvolimo novega predsednika, upravni odbor oziroma aktivne prostovoljce, ki so pripravljeni delati v krajevni organizaciji. Do sedaj je bilo 12 članov, ki smo jih pod točko 11 dnevnega reda razrešili dosedanjih funkcij. Ker smo se aktivisti na redni seji 23.2 2012 dogovorili, da smo pripravljeni spre- jeti delo še v naslednjem mandatu, smo dali na glasovanje predlog o ponovni potrditvi aktivistov, razen ge. Paušner, ki je iz članstva izstopila, in ge. Škijanec, ki smo jo razrešili zaradi starostne omejitve, saj je delo aktivistov pretežno povezano s terenom. Vsi predlagani aktivisti smo bili potrjeni: Majda Vogrinec predsednica, Sabina Jenko, Katarina Grlica, Andreja Krajnc, Dana Marčec, Marta Plohl, Anton Sever,Jožica Potočnik, Ivan Kolarič in Jože Pintarič,zraven pa smo pridobili še prostovoljko go. Angelo Topolinjak, ki bo delovala v Zasavcih. Ker KORK Miklavž pri Ormožu že vrsto let »počiva«, bomo redni letni skupščini OZRK Ormož podli sklep o njegovi ukinitvi. Imenovana krajevna organizacija se bo razrešila smo KOKR Vinski Vrh in KORK Hermanci pripravljeni sprejeti člane in simpatizerje v svojo sredino. Pozivamo vas, da se nam pridružite, da postanete del naše organizacije, da s petimi evri letne članarine prispevate izključno za potrebe otrok, socialno šibkim družinam, skratka, za humano in solidarno pomoč, obenem pa postanete člani največje humanitarne organizacije na svetu RDEČI KRIŽ. Podali smo tudi program dela za leto 2012. Predstavili smo možnost letovanja starejših na Debelem rtiču in seveda tradicionalni izlet v mesecu maju. Tokrat gremo na potep po Dolenjski. V juniju se udeležimo srečanja krvodajalcev in prostovoljcev v Veržeju. Vabim vse krvodajalce, da se nam pridružijo. Med letom pomagamo pri razdeljevanju paketov s hrano, obiščemo starejše člane, stare 80 let, razdelimo koledarje članom, pa še se bo kaj najdlo. Leto se je komaj začelo, tako da nam dela ne bo zmanjkalo. Še posebej pa se bomo začeli pripravljati na praznovanje 60-letnice obstoja in 50-letnice krvodajalstva KORK Vinski Vrh. Zelo smo ponosni na ti dve številki in obljubimo, da bomo v letu 2013 to tudi slavnostno proslavili, verjetno meseca maja v tednu Rdečega križa. Vsem članom, ki so se udeležili zbora, iskrena hvala za zaupanje, vse ostale pa vabimo v svojo sredino v letu 2013. a Delavnica » Pridnih rok« Slavica Mihorič Sekcija »Pridne roke« deluje že tretje leto v okviru DU Miklavž pri Ormožu. V sekciji deluje deset upokojenk, vodi jih Angela Topolinjak. Pod njihovimi rokami nastajajo občudovanja vredni kvačkani izdelki od prtičkov, velikih in majhnih, namiznih okrasnih skle-dic, kavnih skodelic, velikonočnih jajčk in zajčkov, božičnih okraskov in še bi lahko naštevala. V tem obdobju so veliko razstavljale. Že dve leti imajo stojnice na martinovanju v Ormožu, sodelujejo z aktivom Kmečkih žena v gradu v okviru martinovanja, udeležile so se natečaja velikonočnih izdelkov v Verže-ju, s prtički so obdarile vse upokojenke na občnem zboru, obdarile vse tekmovalke na 3. odprtem prvenstvu upokojencev Slovenije v kegljanju s kroglo na vrvici, razstavljajo na Hrvaškem. Izbor svojih izdelkov pa so razstavile na samostojni razstavi v okviru krajevnega praznika v dvorani pri Miklavžu. V želji po večjem in širšem znanju so organizirale delavnico izdelovanja rož iz krep papirja in naravnih materialov. Za to znanje in veščine so prosile članice PD Janeza Trstenjaka s Huma. Njihove članice Anica Ratek, Anica Jaušovec in Milica Kosi so se vabilu prijazno odzvale in pokazale svoje spretnosti in znanja tudi nam. Tudi pod našimi rokami so, sicer počasneje, nastajale čudovite vrtnice, nageljni, gerbere in druge cvetlice iz narave. Na svoj ogromni šopek v pisarni društva smo bile vse udeleženke delavnice zelo ponosne. Še enkrat iskrena hvala članicam PD Janeza Trstenjaka s Huma, da so nas naučile svojih spretnosti. a Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Ob prebiranju literarne zakladnice Toneta Pavčka Marijana Korotaj, Mladinski center Ormož Janja Špindler, v.d. direktorja CSO Ormož, d.o.o. V četrtek, 09.02.2012 dopoldan, smo v CSO Ormož, Centru za starejše občane, d.o.o., pripravili literarno dopoldne in s tem počastili slovenski kulturni praznik. V sklopu tega dne smo se podrobneje predstavili z mednarodnim projektom Comenius Regio partnerstvo, ki nosi naslov Medgeneracijski pristop k izboljšanju funkcionalne pismenosti, ki se je začel v lanskem letu. Gre za projekt vse-življenjskega učenja pod okriljem Evropske unije, v katerem sodelujemo z Občino Ormož, ki je lokalni koordinator projekta, Osnovno šolo Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož. Mednarodno noto projekta daje sodelovanje z norveško lokalno skupnostjo Kvinnherad. V kulturnem programu so prebrale svoje pesmi štiri delavke doma upokojencev, z glasbenimi točkami in recitacijami so nastopili učenci OŠ Ormož, knjižničarka Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož pa nam je prebrala tri kratke zgodbe iz življenja dr. Franceta Prešerna. V letu 2011 so bralno značko za odrasle, ki je potekala v okviru ormoške knjižnice, osvojili tudi člani domske skupine »Junaki«, ob vodstvu voditeljic Nade Novak, Željke Nardin Milovanovič in Mateje Sok. Priznanje sta jim podelili direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora in v.d. direktorja CSO Ormož, d.o.o., Janja Špin-dler. Obenem smo se zahvalili svojima stanovalkama Ivanki Jesih in Mariji Jakopič za njuno skrb za domsko knjižnico.^ pravici, kot urednik na RTV Ljubljana, kot direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani (1963 - 67 ) in kot odgovorni urednik Cankarjeve založbe Ljubljana do upokojitve (1972-90). Bil je predsednik Društva slo- I venskih pisateljev (1979 - I 83 ) in poslanec slovenske I skupščine (1986-90 ), ko I je na množičnem zborova- f nju na Kongresnem trgu v ji Ljubljani prelomnega leta I 1990 prebral za osamosva- I janje Slovenije pomembno I Majniško deklaracijo. V zakonu z ženo Marijo sta se jima rodila dva otroka, sin Marko in hči Saša. Sašo Pavček poznamo kot priznano igralko in od pred kratkim tudi kot dobro pesnico (Obleci me v poljub) in interpre-tatorko svojih uglasbenih pesmi. Marko Pavček, tudi pesnik, pa je kot študent, star komaj 21 let, storil samomor. Posthumno je izšla njegova pesniška zbirka Z vsako pesmijo me je manj. Po tragični in prezgodnji sinovi smrti je Tone Pavček preživljal najmračnejše, najtežje in najbolj boleče življenjsko obdobje, a niti v teh trenutkih največjega brezupa ni izgubil volje do radosti bivanja. Izdal je pesniško zbirko Dediščina, v kateri je predelal bolečo izkušnjo smrti, vzpostavil pogumen odnos do minljivosti in izrazil tankočutnost za izgube, žalosti in trpljenja. Po tej zbirki pa je nadaljeval svojo prepoznavno pot upesnjevanja sveta, ki ga krasijo življenjska vedrina, svetovnonazorski optimizem, prefinjen, občutljiv, refleksiven način izpovedovanja izkušenj, čustev, misli ... Od prve knjige, četverca Pesmih štirih, so se pesniške zbirke za odrasle in otroke vrstile letno, med njimi so svoj prostor našli tudi eseji, še po pesnikovi smrti sta luč sveta ugledali pesnitvi za otroke, za deklice in dečke po ena. S svojo poezijo, ki je zavezana zvočnosti in spevnosti verza, ki je notranje in zunanje ritmično razgibana in harmonična, večkrat začinjena s satirično ironijo ali jedkostjo, je nastavljal ogledalo človekovemu notranjemu svetu, nemalokrat tudi družbi. Zaznamovan z ljubeznijo do zemljo-rodne grude, do upesnjevanja ljubezni, do življenja, do človeka kot središča dogajanja, je nadživel lastno smrt in postal v svojih delih nesmrten, večen ...< Kdo ne zna na pamet vsaj katerega verza Toneta Pavčka? Pa naj si bo o mami, babici, starših ali o sreči in zakladih, prehojenih poteh, zvezdah, ljudeh. Znamo ga vsi. Ker je Tone Pavček nepogrešljiv spremljevalec odraščajočih otrok v likih dečka Jurija Murija s prijateljem Bongom, Marka ali Andrejčka, ki iz knjige v knjigo raste z mladim bralcem, ga tolaži, zabava in navdihuje v najstniških letih, vedri in bodri v času vstopa v odraslost in ljubkuje z nežno, ljubečo, tudi na samo Pavčkov način pozno erotično poezijo v letih polne zrelosti, starosti. Čeprav je Tone Pavček 29. septembra praznoval že 84. rojstni dan, nas je oktobrska vest o njegovi smrti presenetila, pretresla, užalostila, saj je iz njega vedno vel tolikšen življenjski naboj, neka neizmerna vedrina, volja do življenja in harmonična umirjenost, da je deloval, kot da bo živel še vsaj sto let. V tem času se je pojavila priložnost, da z nečim popestrim torkovo dopoldne stanovalcem Centra starejših občanov Ormož, in kaj bi bilo lepše, spoštljivejše in primernejše kot dopoldan posvetiti Tonetu Pavčku? Odločitev so mi pomagali uresničiti dijaki ormoške gimnazije Teja, Špela in Jurček, ki so Pavčkovim pesmim posodili glas. Skupaj smo eno dopoldne popestrili še varovancem Varstveno-delovnega centra Ormož, ki so s pristnim navdušenjem srkali njegove verze in z nami delili navdušenje nad njegovimi igrivimi, domiselnimi rimami ter odkrivali, kdo je ta radoživi pesnik. Njegovo življenje se je začelo v Šentjurju pri Novem mestu, ko sta se mami, kasneje večkrat opevani Špančkovi Ani, rodila dvojčka. Brat je še isti dan umrl, borbo z življenjem pa je za oba nadaljevalo ubogo, kilavo dete, ki mu niso pripisovali dolgega življenja. A Tone se ni dal. Z bolj odsotno očetovo figuro je odrasel v živahnega, ne ravno ubogljivega fanta, ki je predvsem zaradi svoje pobalinskosti že po končanem prvem razredu osnovne šole moral v šolanje in vzgajanje v ljubljansko Marijanišče k nunam. V času vojne groze in vsesplošnega nasilja je živel pri sorodnikih na Dolenjskem, kjer je kmetoval in navezal zanj zaznamujoč in pomemben stik z naravo, zemljo. 1948. leta je končal klasično gimnazijo v Ljubljani in čez šest let diplomiral na pravni fakulteti, a pravne službe nikoli ni opravljal. Služboval je kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski Kulturni praznik v Domu upokojencev Ormož Otroke VIZ Vrtca Ormož je obiskal Napo Uprava VIZ Vrtca Ormož Napo je junak risanega filma, ki obravnava teme o varnosti in varovanju zdravja pri delu na otrokom primeren način. 3. februarja 2012 je obiskal starejše skupine otrok VIZ Vrtca Ormož in jih poučil o nevarnih snoveh, oznakah za njih, kako moramo in kako ne smemo z njimi ravnati, kaj storiti, če jih najdemo,. Otroci so se v predstavo zelo vživeli. Starejši otroci iz Vrtcev Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Podgorci in Velika Nedelja so se ta dan v spremstvu vzgojiteljic z avtobusom pripeljali v Vrtec Ormož. Ko so si ogledali predstavo, so se poigrali v igralnicah svojih prijateljev, pomalicali in se odpravili nazaj v svoje vrtce. < Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 ZGODILO SE JE Ormoške novice_7 Šolska gledališka igra ROZA POD KAMNOM Mojca Kosi; foto: Marjan Škvorc Na OŠ Velika Nedelja smo v šolskem letu 2011/12 na željo deve-tošolcev pripravili šolsko gledališko igro. Gospod ravnatelj Anton Žumbar je uslišal našo željo in napisal besedilo za igro Roža pod kamnom. Tako se je v okviru šolskega izbirnega predmeta gledališki klub, katerega vodja je gospa Aleksandra Pevska točka Šoštarič, ki je poskrbela za režijo, začela odvijati čustvena in poučna, na trenutke pa tudi smešna in igriva zgodba. V ospredju igre je odnos mati - hči, ki ne najdeta skupnega jezika. Hči očita mami, da si ne vzame dovolj časa zanjo. Komunikacija med njima ne steče, kot bi si želeli. Ko mama spozna, da ima hči prav glede pozornosti, ji pove zgodbo o neki deklici. Pri osmih letih je deklica v prometni nesreči izgubila starše in mlajšo sestro. V njeno življenje so stopili novi starši in bratec. Zaradi hudih preizkušenj, osamljenosti in težke roke mačehe je deklica postala upornica. Neko poletje je roža, ki jo je spomladi zagrnila s kamnom, kljub neugodnim razmeram vzcvetela in ji pomagala do spoznanja, da lahko kljub nesreči in težkim razmeram s trudom obrne svoje življenje na bolj in uresniči marsikatere sanje. Življenjska zgodba ima srečen konec. Mama, ki je hčerko seznanila s svojo težko življenjsko preizkušnjo - tista deklica je namreč bila ona sama - je prejela pismo. Pisala ji je mačeha, s katero dolgo ni imela stikov in jo prosila odpuščanja ter ji zaželela srečo v življenju. Ob tem si mama in hči priznata svojo neizmerno ljubezen. Igro popestrijo smešni prizori, npr. odnos med deklico in njenim novim nagajivim bratcem, odnosi med učenci v šoli, prizadevanje nove sošolke, da se čim bolje vključi v skupino, in spletanje novih prijateljstev. Učenci so v igri tudi zapeli, zaigrali na klavir in »fraj-tonarico« ter zaplesali. Za pripravo igre so žrtvovali precej prostega časa. Medtem ko so nekateri vadili igranje vlog pod vodstvom učiteljice Aleksandre Šoštarič, smo drugi izdelovali rože, ki smo jih uporabili pri sceni, se ukvarjali s kostumografijo in bolj, kot se je bližal datum prve predstave, bolj smo vihali rokave. Pomagalo nam je precej sodelavcev na šoli. Med napornimi vajami so se učenci tudi zabavali in verjamem, da jim bo to prijetno in koristno druženje ostalo v lepem spominu. Igro smo predstavili širši javnosti 2. in 3. marca v naši kulturni dvorani. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni. 6. marca so učenci še enkrat uspešno zaigrali igro na območnem srečanju otroških gledaliških skupin v Domu kulture Ormož. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas pri našem projektu podpirali in z nakupom kart pomagali učencem pri zbiranju denarja za valeto. Na željo de-vetošolcev in glede na povpraševanje po ponovitvi igre jo bodo učenci najverjetneje aprila uprizorili še enkrat.^ Deklica z novo mamo in bratcem Na deželi Mama in hčerka Nova sošolka in skupina Never five Odprimo si vrata v svet Comenius Regio tim V začetku lanskega leta je Občina Kvinnherad oziroma po norveško Kvinnherad kommune poslala povabilo, da bi nas želeli za svojega partnerja v mednarodnem programu vseživljenj-skega učenja, imenovanem »Comenius Regio Partnerships«, ki ga sofinancirajo iz sredstev Evropske unije. Takega povabila seveda nismo mogli zavrniti. Združili smo moči in pripravili projekt, katerega naslov je »Intergenerational approach to reduce functional illiteracy«, ali po slovensko »Medgeneracijsko sodelovanje za zmanjševanje funkcionalne nepismenosti«. Gre za dvoletno sodelovanje različnih lokalnih ustanov, dveh občin, in sicer Občine Ormož in Občine Kvinnherad z Norveške. Na področju Občine Ormož na lokalni ravni sodelujemo Osnovna šola Ormož, CSO Ormož, Center za starejše občane, d.o.o., in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Prijavitelj in nosilec projekta je Občina Ormož. Na strani Norvežanov pa zraven Občine Kvinnherad z nami sodelujeta še dve osnovni šoli, dom starejših občanov Rosendalstunet, njihova občinska knjižnica in center za prostovoljce. Namen projekta je izboljšanje funkcionalne pismenosti, v okviru tega pa bomo skupaj iskali tudi pristope k ohranjanju kulturne dediščine skozi podjetništvo, prostovolj -stvo in medgeneracijsko druženje. V okviru projekta smo do sedaj organizirali različne delavnice, na katerih si stanovalci Doma starejših občanov Ormož, učenci Osnovne šole Ormož in obiskovalci Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož predajajo svoje bogato znanje in življenj -ske izkušnje. Do sedaj nam je uspelo organizirati že delavnice na temo peka klobas, jabolk, krompirja in kostanjev, drugič smo ob »luščenju« koruze skupaj zapeli, zaigrali in, kot se spodobi, tudi zaplesali. Decembra lanskega leta smo raziskovali miklavže-vanje. Najprej nas je zanimalo, kako so mi-klavževali nekoč, nato smo v šoli, skupaj s prostovoljko, gospo Milico Kosi in stanovalkami Doma starejših občanov Ormož iz kvašenega in medenega testa spekli parklje. Te je Miklavž skupaj z angeloma razdelil vsem stanovalcev v CSO Ormož, d.o.o. Miklavž je s seboj v dom popeljal tudi veliko pomočnikov - Co-meniusovcev, ki so zapeli in zaigrali na harmoniko ter tako obiskali prav vse stanovalce v domu. Z raziskovalno nalogo sta učenki OŠ Ormož Janja Zadravec in Zala Ledin-šek raziskovali funkcionalno pismenost med mlajšo in starejšo generacijo kot tudi med Ormožani in prebivalci občine Kvinnherad. Vključili smo se tudi v nacionalni projekt Simbioza, v okviru katerega smo učenci učili svoje babice in dedke, kako uporabljati računalnik. Meseca februarja 2012 smo v CSO Ormož, d.o.o.,organizirali literarno dopoldne. Ta dan je bil v domu nekaj posebnega, saj je bila to prva tovrstna prireditev in v kulturnem programu smo sodelovali vsi lokalni projektni partnerji. Verjetno vsi še vsi niste vedeli, da za bralno značko temveč tudi odrasli. Prav to so naredili (s pomočjo svojih mentoric) člani domske skupine starih za samopomoč »Junaki«, zato smo jim na ta dan svečano podelili osvojene bralne značke. Na OŠ Ormož je potekal tudi projekt »Iz babičine lekarne«, v okviru katerega so babice in dedki z vnuki delili svoje poznavanje priprave domačih zdravil. Ta projekt bomo nadgradili in ga prenesli tudi v CSO Ormož, d.o.o. V okviru projekta je planiranih 6 mednarodnih srečanj. Prvo mednarodno srečanje je potekalo v začetku meseca novembra lanskega leta v Kvinheradu, drugo pa letos, od 12. do 16. marca pri nas, v Ormožu. V okviru slednjega srečanja smo organizirali tudi osrednjo prireditev za širšo javnost, kjer smo partnerji v sodelovanju s Prosvetnim društvom Janez Trstenjak, Hum predstavili projekt, saj je del projektnih nalog tudi predstavljanje in pro-moviranje dobljenih izkušenj. V ta namen je bil izdelan tudi logotip našega projekta, prav tako pa smo svoje pridobljeno znanje in izkušnje z dela v tem projektu do sedaj predstavljali na dveh mednarodnih konferencah, in sicer v Bergnu in Vossu na Norveškem, kamor smo ponesli tudi predstavitev naše občine. Več o naših projektnih aktivnostih pa v naslednjih Ormoških novicah. < Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 I o------- „„„jo.,_DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI ORMOŽ Pomoč živalim in njihovim ljudem Tina Zadravec Iz dneva v dan je med ljudmi čutiti vedno večje nezadovoljstvo in razočaranje nad vsemi vrstami kriz, ki nas pestijo. Pri tem pa se zdi, da je največji problem današnjega časa prav kriza v medosebnih odnosih. Ljudje postajamo otopeli in vedno bolj zagledani vase in v lastna življenja. Stiska drugih nam je v breme, stresno življenje pa nas dela slepe za potrebe drugih, saj še za lastno srečo včasih zmanjka časa. In kje se v tej zmedi znajdejo živali, s katerimi si delimo to okolje, celo lastne domove? Najpogosteje popolnoma na dnu. In ker nimajo glasu, jim velikokrat kratimo tudi pravice, čeprav jih (ne nazadnje po zakonu) imajo. Prav zato je dandanes še posebej plemenito delo tistih, ki v teh težkih časih zmorejo prisluhniti tudi tem našim malim bratom na štirih nogah ... Na ormoškem področju je dolgo veljalo mrtvilo, kar se tiče živalovarstva, a statistika kaže, da je prav na območju severovzhodne Slovenije ogromno primerov mučenja in zanemarjanja živali. Spomnimo se samo primera iz Šalovcev, ko so se veterinarji borili za življenje psa, dobesedno zažrte-ga v verigo. Ali pa primera iz okolice Svete Ane, kjer so našli s sekiro razmesarjenega napol mrtvega ovčarja, ki je bil kaznovan od lastnika posesti, na katero se je zatekel. A to so samo skrajnosti, ki so pricurljale v javnost, redkokdo pa vidi, koliko psov še vedno tiho ždi na prekratkih verigah ob pomanjkljivi oskrbi, na mrazu brez zavetja, koliko mačk se nekontrolirano množi in potika po cestah, s pomanjkljivo oskrbo in v napoto ljudem. Ne nazadnje pa se ogromno zanemarjanj in mučenj dogaja tudi za zaprtimi vrati hlevov, kjer ljudje redijo živali za prehrano, pri tem pa pozabljajo, da zrezek in klobasa naprej dihata in čutita tudi bolečino ... Vse to se je dolgo dogajalo na videz neopazno, a še vedno ne vemo, je zgolj slučaj ali višja sila, da so se ljudje, ki jih takšna ravnanja motijo in bolijo, našli skupaj in se odločili, da tega več ne bodo pustili - odločili se so, da postanejo glas najšibkejših, tistih, ki ga nimajo, in jim tako pomagajo. Živalovar-stvena zakonodaja namreč obstaja in je na spletu dostopna prav vsakomur, toda ne-poučenost in zatiskanje oči sta kriva, da se krivice šibkejšim še vedno dogajajo. Marjana Korotaj, Anita Kosec in Tina Zadravec so 4. avgusta rekle bobu bob in s pogovorom na Radiu Prlek začrtale smernice za nastanek društva proti mučenju živali na področju Ormoža. Ustanovila se je tudi skupina na Facebooku in kmalu so se začeli okrog njih zbirati somišljeniki. Presenečene so bile, koliko ljudi, občutljivih na mučenje šibkejših, je v resnici že tu okoli. Zdaj jih je bilo treba le priklicati in zbrati skupaj, kajti le v slogi je moč, ki lahko premika gore. Zgodil se je ustanovni občni zbor, na katerega se je pozitivno odzvala tudi Občina Ormož, njen predstavnik, podžupan Zlatan Fafulic, pa je društvu v imenu občine ponudil sodelovanje. 12. septembra se je uradno rodilo Društvo proti mučenju živali Ormož, ki si je zadalo delo na področju osveščanja ljudi, izobraževanja mladih o živalovarstvu in predvsem konkretno pomoč živalim in njihovim ljudem. Geografsko se je društvo sicer osredotočilo na področje ormoške, središke in Občine Sveti Tomaž, a delo je nemogoče lokalno omejiti, saj so člani društva aktivni tudi v ostalih tovrstnih društvih po Sloveniji. Da se je že kmalu aktivno postavilo na noge, je ormoškemu društvu v veliko podporo Društvo za zaščito živali Pomurja, s pomočjo katerega so Ormožani ob 4. oktobru, svetovnem dnevu varstva živali, pripravili že svojo prvo promocijsko stojnico pred trgovskim centrom Holermuos. Osveščanje ljudi o kastracijah in sterilizacijah psov in mačk, o posvajanju živali iz zavetišč, o pravilni negi in prehrani ter zbiranje prostovoljnih prispevkov v denarni obliki in kot hrano za živali je bil glavni namen doslej petih stojnic, za katere pa si člani želijo, da bi postale redna mesečna praksa. Sicer pa se hrana zbira ves čas v trgovinah Spar in Tuš v Ormožu, kjer usmiljene duše lahko v voziček blizu blagajne odložijo kakšno konzervo ali brikete, ki jih bodo živali vesele. Ljudje so se na nastanek društva dobro odzvali, kar dokazujejo tudi prijave in opozorila, ki jih posredujejo članom. Doslej je društvo prejelo 12 anonimnih prijav o mučenju živali, zaradi katerih je bilo treba iti na teren preverit situacijo. Delo na terenu je precej naporno, saj je most do zanemarjene živali vedno lastnik, ki ga je treba nagovoriti. Člani si zelo prizadevajo za kulturen dialog in pomoč, saj so prijavljeni ljudje velikokrat žrtve socialne stiske in je nezmožnost skrbi za živali le zadnji krik na pomoč njim samim. In tako se je društvo že nekajkrat odzvalo z donirano hrano ne le za žival, temveč tudi za lastnika. Take primere društvo redno spremlja, s hrano, ki jo zbere od prostovoljnih prispevkov in darovalcev na stojnici, pa sproti zalaga pomoči potrebne. Marsikdo težko najde zase kaj za v lonec, kaj šele za žival. In ker je takšnemu človeku žival pogosto edini prijatelj, mu društvo priskoči na pomoč. Seveda pa se še vedno dogaja, da ljudje živali zanemarjajo iz malomarnosti ali drugih neopravičljivih razlogov, zato se društvo, če drugače ne gre, poveže z inšpekcijo. To je bilo treba doslej storiti trikrat. Eno od teh žalostnih zgodb so reševali na Kogu, kjer je naposled prišlo do odvzema psa Reksa, ki je bil odpeljan v mariborski azil. Kljub temu, da je bil revež več tepen kot sit, se na prijazno besedo hvaležno odzove. Člani društva si zanj zelo želijo dobrega in skrbnega novega lastnika. Predsednica društva Marjana Korotaj pove, da na terenu ne manjka žalostnih prizorov. Eden še posebej ganljivih je bil tudi pogled na govedo, zaprto v grozljivih razmerah. Ker so krave in svinje stale zakopane v lastnih iztrebkih, sta Marjana in njena na terenu nepogrešljiva desna roka, Sonja Ačkun, poprijeli tudi za vile in živini olajšali bivanje . Društvo ima v skupini na Facebooku že nad 200 podpornikov, čeprav je aktivnih članov precej manj, a vseeno je v slabih štirih mesecih Društvo za zaščito živali Ormož naredilo ogromno. Hvaležni so prav vsakega prostovoljca, ki se jim pridruži. In teh je bilo že na začetku kar nekaj - Dominik Rašl je društvu priskrbel prepoznaven logotip, Denis Raušl pa izdeluje spletno stran, ki bo društvu olajšala delo. Kar nekaj je bilo tistih, ki so podarili predmete za dobrodelno licitacijo, ki je potekala in še poteka na FB-strani, ogromno pa je že bilo darovane hrane za živali in njihove lastnike. Na pomoč so jim priskočili tudi v podjetju Ekopomurje, ki je darovalo pasjo uto za psa Rena. Društvo mu redno pomaga z donacijami hrane, ker pa je bila uta zanj premajhna, so jo podarili drugemu kužku, Reno pa je naenkrat postal znana pasja osebnost, saj so utico posebej zanj izdelali varovanci Centra za starejše občane Ormož. Društvo je izjemno veselo tudi odličnega sodelovanja z veterinarsko ambulanto Vernik iz Moškanjcev in veterinarsko ambulanto v Ormožu, uspešno sodelujejo tudi s Klubom ormoških študentov (KOŠ) in z Radiem Prlek. V prihodnje pa se bodo povezali še z osnovnimi šolami in vrtci, saj se v društvu zavedajo, da je njihova najpomembnejša ciljna publika za prihodnost prav mladina. Skrb za sočloveka in pomoči potrebne je pomembna vrlina vsakega človeka, in, če bomo kljub težkim gospodarskim razmeram, ki se nam obetajo, znali gojiti sočutje do šibkejšega, potem ne bomo razlikovali stiske človeka od živali, ampak bomo brez besed pomagali po svojih najboljših močeh. Prav zato Društvo za zaščito živali Ormož poudarja, da zaradi pomoči živalim niso slepi za tegobe ljudi. Kdor ima srce za živali, mu nikoli ne bo vseeno za stisko človeka. Le da so živali velikokrat bolj tragične žrtve, saj so nemočne in prepuščene v roke sebičnemu človeku. Zato pridni prostovoljci iz Društva za zaščito živali Ormož skromno dodajo, da so glas tistih, ki ga nimajo, kar je sicer slogan njihovih prijateljev in sodelavcev iz Društva za zaščito živali Pomurja. Kdor bi želel pristopiti k društvu ali pomagati z donacijami, se lahko obrne na elektronski naslov: marjana.korotaj@gmail. com ali pokliče predsednico društva Marjano Korotaj na 031-254-155, z veseljem pa bodo člani z vami poklepetali tudi na stojnici, če boste le pristopili k njim. Predvsem pa vam vsem polagajo na srce, da si ne zatiskate oči pred stisko bližnjega. Če opazite mučenje ali zanemarjanje živali, prijazno nagovorite skrbnika in mu svetujte ter pomagajte. Če to ne gre, pa se povežite z društvom. Zavedajte se, da je velik problem nekontrolirano razmnoževanje mačk, ki živijo zunaj naših stanovanj, zato poskrbite za kastracije in sterilizacije, predvsem pa se pred nakupom psa ali mačke razglejte po bližnjih zavetiščih - tam vedno čaka nešteto zvestih bitij, ki vam bodo do smrti hvaležni spremljevalci. a PREJ: Eden od treh psov na dvorišču v nevzdržnih POTEM: Pes je dobil utico, daljšo verigo in hrano. PREJ: Breja psica na prekratki verigi brez ustr- razmerah - brez hrane in vode, na prekratki verigi brez zavetja. eznega zavetja. POTEM: Psico je lastnik premestil v topel in varen prostor, kjer je skotila. Stojnica Društva za zaščito živali Ormož Člani zbirajo hrano in obleko tudi za pomoči potrebne lastnike Krave v grozljivih razmerah živali. Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 ZDRAVJE 9 Projekt referenčnih ambulant Marta TetičkovičRanfl, dr.med., spec. splošne medicine Bolje preprečevati, kot zdraviti bi, morala biti prevladujoča opcija v našem življenju. Aktivno jo hoče vključiti tud zdravstvena politika. Znano je,da v naši državi primanjkuje splošnih in družinskih zdravnikov,med mladimi diplomanti pa tudi ni zanimanja za to delo,saj ostajajo specializantska mesta prosta. Posledica tega je povečana obremenitev posameznega zdravnika in kratek čas za obravnavo pacienta, s tem pa tudi nižja kakovost obravnave. V prejšnji vladi je bil vpeljan projekt Referenčnih ambulant (RA). V dosedanji tim zdravnika in srednje medicinske sestre se je vključila diplomirana medicinska sestra(DMS). Namen je bil,da DMS prevzame vodenje nekaterih kroničnih bolezni in pomaga pri izvajanju preventive . V Sloveniji je trenutno 105 RA, pod streho Zdravstvenega doma Ormož so 3. Kako poteka delo v RA? DMS je trenutno zaposlena za polovični delovni čas. Po pregledu računalniškega programa in kartotek pacientov je uredila register kroničnih bolnikov .Hkrati z urejanjem registra se je začelo tudi njihovo dodatno izobraževanje. Delo v RA poteka po dispanzerski metodi dela. To pomeni,da DMS aktivno vabi opredeljene zavarovance na pregled,oceni njihovo trenutno stanje,preveri uporabo zdravil in pripomočkov,jim posreduje praktične nasvete. Z iskanjem ogroženih posameznikov za srčno-žilne bolezni začenja od 30.leta starosti navzgor( v običajni ambulanti pri moških od 35. - 65. leta starosti in pri ženskah od 45. - 70. leta starosti). Posameznik dobi na dom pismo z obrazložitvijo namena,napotnico za laboratorijski pregled in predlagan časovni termin za pregled v ambulanti. V ambulanti skupaj izpolnita standardiziran in enoten vprašalnik za vso državo. DMS izvede antro-pometrične meritve,se pogovori o stanju in predlaga smernice za zdrav življenjski slog. Po prvih mesecih dela ugotavlja že znano: premalo se gibljemo ( priporočeno je vsaj 5-krat tedensko po pol ure,da se ogrejemo in zadihamo) in nepravilno prehranjujemo ( število obrokov,količinsko in kalorično prebogata hrana). Vsa odstopanja v izvidih mora sporočiti zdravniku. Od kroničnih bolezni sta bili za poglobljeno analizo najprej predvideni astma in KOPB. V čem je problem teh bolezni? Zaradi našega življenjskega sloga jih je vedno več (alergije,kajenje). Po obravnavah pri specialistih in pri osebnem zdravniku ugotavljamo,da je še vedno dokaj slaba zavzetost za pravilno zdravljenje. DMS ima nalogo preveriti stanje pljučne funkcije (spirometrija, vprašalnik), preveriti pravilno uporabo zdravil in inhalatornih naprav, ukrepati ob poslabšanjih. Bolniki dobijo konkretne nasvete in gradiva. Ob sodobnih zdravilih in njihovi pravilni uporabi bi astmatik lahko živel popolnoma normalno življenje in zadržal ali upočasnjeval poslabševanje delovanja pljuč. Kadilci bi morali prenehati kaditi. Čez čas je predvidena še vključitev drugih kroničnih bolezni. Številčno največ je povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Oboje predstavlja povečano tveganje za usodne zaplete, obe bolezni pa imata vzroke in pospeševalce v našem življenjskem slogu. DMS bo dodatno in konkretno svetovala,kako naj z lastnim prizadevanjem prispevamo k boljšemu vodenju in obvladovanju. Od drugih kroničnih bolezni je predvidena še obravnava : depresije, benigne hiper-plazije prostate, rakaste bolezni. Ali bo zaradi dela DMS v ambulanti zdravnik ostal brez dela? Prav gotovo ne. Več časa bo ostalo za akutno obolele, vsako odstopanje pri kroničnih bolnikih bo poskušal reševati zdravnik, ostal bo tudi čas za hišne obiske... Preventiva je tek na dolge proge. S sodelovanjem, z odločnostjo, vztrajnostjo in s pogumom lahko postanemo bolj zdravi. Zavedati se moramo, da je bil marsikateremu od nas že v zibelko položen zapis, da bomo zboleli za katero od kroničnih bolezni. Z ukrepi zdravega življenjskega sloga lahko bolezen omilimo in »premaknemo« v višjo starost. Ne pozabite: zdrav človek ima tisoč želja, bolan samo eno... In če dobite vabilo, ne odlašajte, odločite se za posvet! a Preventiva v Zdravstvenem domu Ormož Preventiva je zelo širok pojem, njene korenine segajo že v obdobje pred otrokovim rojstvom in se nadgrajujejo z družinskimi, družbenimi ter mnogimi drugimi odnosi, ki vplivajo na človekovo psihično in fizično zdravje do konca življenja. Nezdrav življenjski slog, kot so nezdrava prehrana, premalo gibanja, kajenje, tvegano pitje alkohola in stres tako pospešujejo pojav bioloških dejavnikov tveganja: zvišan krvni tlak, zvišana raven holesterola in sladkorja v krvi ter čezmerna telesna teža in debelost, posledica česar so kronične bolezni. Kronične bolezni se pojavljajo zahrbtno, tako da njihovega začetka posameznik ne opazi dovolj zgodaj, zato je bistveno, da zgodaj odkrivamo dejavnike tveganja in prepoznamo tiste posameznike, ki so bolj ogroženi. Z zdravim življenjskim slogom lahko učinkovito obvladujemo biološke dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične bolezni. Pomoč pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga dobi posameznik v programih svetovanja za zdravje, ki se brezplačno izvajajo v Zdravstvenem domu Ormož s podporo programa CINDI, ki temelji na strategiji izboljšanja zdravja prebivalstva. Programi, ki se izvajajo v zdravstvenem domu Ormož skozi vse leto: Življenjski slog: predstavitev problema srčno-žilnih bolezni in osnovne informacije o zdravem življenjskem slogu. Preizkus hoje: ugotovitev stopnje telesne sposobnosti udeleženca s testom hoje na 2 km. Dejavniki tveganja: predstavitev fizioloških dejavnikov tveganja, načina zdravljenja in posebnosti pri zdravljenju. Zdrava prehrana: ocena načina prehranjevanja udeleženca delavnice in postopno uvajanje ene do dveh sprememb v lastno prehranjevanje. Telesna dejavnost - gibanje: ugotovitev stopnje telesne sposobnosti udeleženca delavnice in usvojitev znanja ter veščin za ustrezno izvajanje telesne dejavnosti za zdravje Zdravo hujšanje: ocena življenjskega sloga udeleženca delavnice in sprememba le-tega s 5- do 10-odstotno izgubo telesne mase. Opuščanje kajenja: ob strokovnem vodenju premagovati zasvojenost. Individualno svetovanje tveganim pivcem alkohola za prepoznavanje tveganega pitja ter škodljivih vplivov alkohola na zdravje in pomoč za zmanjšanje tveganega pitja alkohola. 23.03.2012 ob 18.00 uri izobraževanje na temo KAJENJE KOT ODVISNOST Predavateljica PETRA ŠTERMAN, dr.med. • Škodljivi vplivi aktivnega in pasivnega kajenja na zdravje, • prednosti nekajenja, • metode odvajanja od kajenja, ki so na voljo v Sloveniji, • kam se obrniti po pomoč in nasvet, kako opustiti kajenje in ostati nekadilec. 20.04.2012 ob 19.00 uri izobraževanje na temo TESNOBA IN DEPRESIJA Predavateljica ALENKA SIMONIČ, dr.med.spec. Depresija in motnje psihe postajajo najpogostejša bolezen ljudi. Eno od motenj doživi prav vsak od nas vsaj enkrat v življenju. Kako si lahko pravočasno pomagamo? 11.05.2012 ob 19.00 uri izobraževanje na temo VARNA SPOLNOST, POMEN PRVIH SPOLNIH STIKOV, KONTRACEPCITA, CEPLTENTE Predavateljici LIDIJA KŠIVANEK GORŠIČ, dr.med.spec., in ZLATA VIČAR POLAK, dr.med.spec. • Vrste kontracepcije, preprečevanje nezaželene nosečnosti, prevencije spolno prenosljivih bolezni; • kaj so SPB, kako se prenašajo, kako se zaščititi; • faktorji tveganja, 25.05.2012 ob 19.00 uri izobraževanje na temo DETAVNIKI TVEGANTA IN REFERENČNA AMBULANTA Predavateljica MARTA TETIČKOVIČ RANFL, dr.med.spec. Povišana telesna teža, krvni sladkor, krvni tlak, kajenje, povišane maščobe v krvi kot dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Referenčna ambulanta: aktivno iskanje dejavnikov tveganja ter vodenje kroničnih bolezni. Poleg teh programov poteka že 10 let državni preventivni program na področju srčno-žilnih bolezni, vabljeni so moški v starosti od 35 do 65 let in ženske v starosti od 45 do 70 let. Vsaka odrasla oseba ima možnost vsakih pet let opravtii preventivni pregled vseh dejavnikov tveganja : krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, ki škodljivo vplivajo na zdravje. Imamo še tri zelo pomembne presejalne programe: program DORA - presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk, namenjen ženskam med 50. in 69. letom; program SVIT- presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka na debelem črevesu in danki, namenjen ženskam in moškim med 50. in 69. letom ; in program ZORA - presejalni program za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na materničnem vratu pri ženskah v starosti med 25. in 64. letom. Naše poslanstvo je prispevati k ohranitvi in krepitvi zdravja in kakovosti življenja, zato bomo v letu 2012 na pobudo direktorice ZD Ormož organizirali strokovna predavanja v Grajski pristavi: Vsi preventivni programi in predavanja so brezplačni in kakovostni, zato si želimo čim večji obisk. Življenje in življenjski slog si ustvarjamo v veliki meri sami, vsi pa si želimo, da bi bilo naše življenje čim bolj zdravo, kakovostno in dobro. V ZD Ormož bi se radi približali vsem svojim pacientom in uporabnikom naših storitev na čim dostopnejši in prijaznejši način, zato bomo v mesecu aprilu organizirali dan odprtih vrat in vas seznanili z vsemi svojimi dejavnostmi. Vse informacije o programih svetovanja za zdravje lahko dobite pri svojih izbranih zdravnikih ali pa se obrnete na izvajalke CINDI v ZD Ormož, ki so gospa Pavla Govedič, Cilka Špindler, Smiljana Petek, Albina Črnjavič in Valerija Rotar, ali si pridobite informacije na naši spletni strani. V preteklih desetih letih je bilo preventivno pregledanih pol milijona ljudi, 200000 se jih je udeležilo zdravstvenih delavnic, kar je imelo velik vpliv na zdravje. Na leto zato umre 600 ljudi manj zaradi srčno-žilnih bolezni in vsaj 60% tega učinka lahko pripišemo preventivi. Takšne številke najbolj zgovorno govorijo, da je vredno izvajati preventivne programe in da se splača spreminjati življenjski slog in opuščati tvegana vedenja. a Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE / OBVEŠČAMO V letu 2010 prvi v Sloveniji v letu 2012 protestno proti akciji in za akcijo očistimo Slovenijo Komunalno podjetje Ormož, d.o.o.,zapisal Ludvik Hriberšek V akciji očistimo Slovenijo pred dvema letoma smo bili v Občini Ormož, Središče ob Dravi in v Občini Sveti Tomaž na prvem mestu po številu udeležencev v Sloveniji in smo za to dobili tudi priznanje predsednika države dr. Danila Turka. Slika akcije v letu 2010 V letu 2012 akcijo očistimo Slovenijo bojkotiramo, saj ne smemo odpadkov iz črnih odlagališč voziti na deponijo na Dobravi, ki je za to državo prav tako črno odlagališče, saj nam Agencija RS za okolje ni izdala razširjenega okoljevarstvenega dovoljenja. Iz Komunalnega podjetja Ormož, d.o.o., pozivamo vse zainteresirane, da lahko pri nas dvignejo vreče in potem odpadke ločeno zbirajo. V vreče se zbirajo predvsem vse vrste embalaže, za morebitne druge odpadke, odpadne kovine, in razni kosovni odpadki pa se lahko pripeljejo na zbirni center na Dobravi. Količine odpadkov iz leta v leto naraščajo, žal se tudi veliko odpadkov nekontrolirano odlaga v naravo ob cestah, v gozdove in vodotoke. S pobiranjem odpadkov se bomo aktivno vključili v varovanje narave in okolja. Po akciji želimo na deponije odložiti čim manj odpadkov, zato jih bomo po akciji poslali v obdelavo. Podpiramo akcijo čiščenje okolice, ne pa akcije čiščenja črnih odlagališč. Udeleženci akcije naj v lastni režiji poskrbijo za rokavice Čistili se bodo le komunalni odpadki. Gradbene in nevarne odpadke (azbest, salonitke, večji sodi sumljive vsebine, eksplozivna telesa ...) naj ostanejo kjer so. Prostovoljce pozivamo, da odpadke odpeljejo na zbirni center in jih ne puščajo kjer koli, saj jih potem še nekaj dni ne bodo odpeljali, nastajali bodo dodatni stroški in slaba volja. Posameznim skupinam svetujemo, da nam v elektronski obliki sporočijo mesta, kjer bodo vreče, ali elektronski naslov odpadki@kp-ormoz.si na gsm 041 649 737 Ludvik Hriberšek. Zbirna mesta - lokacije za zbiranje prostovoljcev na dan akcije, od koder bi odšli čistit, se posamezne skupine, društva, šole, vrtci .. organizirajo sami, namen je tudi ozaveščanje občanov in skrb za čisto in zeleno okolje. Akcija bo potekala 24. 3. 2012, od 9. ure dalje končali bi predvidoma ob 14.uri. Šole in vrtci bodo čistile večinoma pred tem datumom. < REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Nabžba v vašo prihodnost operacijo deino financira evbdbkaunii Evropski socialni sklad Ljudska univerza Ormož je bila izbrma najavnem razpisu za financiranje progrmnov splošnega nzfisrmalnega izzbraževanja odraslih od 2012 do 2014 za izvajanje usposabjjonj. UsposaOijanja zzjema tudi bzszpiaem program: PODJETNIŠTVO - umij narega časa, 00 rauZ projzam, začetek: 03. april 2012. Usposabljanje je namenjeno oshaslna, ki želijo pridobhi temeljne znanja i jodročja podjetništva za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja. Program poteka 2 xtedenako v žzpuldanskem času na LsuPrki unieerai Onnož. Pokličite jo teSejemrOZ j5 lOZj poniejti rnležnz itrauwww.laiaumoz.sr; obiSčita nes. Podrobnere uambomo predstavili brezplačni program. Vpis je možen do zapolnitve skupine. Program finaneirata Eveop ska unije °n Repubhka Sleveniju. Krepimo družine Izvajalki usposabljanja: Vera Resnik in Nataša Gregur V okviru projekta »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju krepitve kompetenc za preprečevanje nasilja v obdobju let 2010-2012«, ki ga vodi ISA institut v sodelovanju s Skupnostjo vrtcev Slovenije, financira pa Ministrstvo za šolstvo in šport RS iz evropskih socialnih skladov, je konec januarja 2012 potekalo usposabljanje strokovnih delavcev vseh enot VIZ Vrtca Onnož in okoliških vrtcev (Sv. Tomaž, Središče ob Dravi, Zavrč, Dornava...). Iniciativa »Krepimo družine« se je začela v iskanju novega pristopa k preventivi nasilja nad otroki - pristopa, ki je sistematičen, doseže veliko število otrok in staršev, deluje, preden se zgodita nasilje in zloraba, promovira optimalen razvoj za vse otroke in se izvaja na nacionalni ravni. Namenjena je predšolskim otrokom in njihovim staršem. Osredotoča se na pozitivne - zaščitne dejavnike, ki so utemeljeni na podlagi različnih raziskav s tega področja in promovirajo optimalen razvoj otrok ter močne družine. To so: • prožnost staršev, • socialne mreže, • znanje o starševstvu in otrokovem razvoju, • konkretna podpora v kriznih časih ter • otrokov socialni in čustveni razvoj. Cilj iniciative »Krepimo družine« je prispevati k temu, da je vrtec za otroke in starše topel, prijazen, sprejemajoč prostor, kjer lahko najdejo dodatne, nove vire svojih moči. Tako se vzgojiteljice, vzgojitelji in drugi strokovni delavci v vrtcih, ki imajo stike s starši, trudijo, da jih krepijo, da so bolj povezani z vrtcem, jih informirajo, učijo o razvoju otrok., da laže razumejo, kaj otroci zmorejo in česa ne. Če strnemo besede udeleženk usposabljanja : Za blaginjo otrok gradimo odnose na vseh medosebnih relacijah, s ciljem preprečiti nasilje in zlorabe. < / îWM ^ ti' -J* W jO \ O** ZNAPOVED vpisov otrok v vse vrtce v občini ormož za šolsko leto 2012/2013 Vpis otrok (novinčkov) bo predvidoma potekal od 16. do 20. aprila 2012 po vseh vrtcih občine Ormož. Točen datum in druga obvestila v zvezi z vpisi pa bodo na voljo v sredstvih javnega obveščanja v prvi polovici aprila 2012. UPRAVA VIZ VRTCA ORMOŽ Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 Rezultati UE Ormož v letu 2011 nad pričakovanji ZGODILO SE JE / OBVEŠČAMO Irena Meško Kukovec, načelnica V letu 2011 je Upravna enota Ormož prejela v reševanje (skupaj s pre-nešenimi nerešenimi zadevami) 8.267 upravnih zadev, kar je za 28,2 % več kot leto poprej in za 36,9% več od plana. Od prejetih zadev je bilo rešenih 8.206 zadev, kar je za 28,6 % več kot v letu 2010 oziroma 99,26 % vseh zadev, leto poprej pa je bilo rešenih 98,93 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 61 zadev oziroma 0,74 % upravnih zadev prevzetih v reševanje, leta 2010 pa 69 zadev oziroma 1,07 % prejetih upravnih zadev. Najbolj se je povečalo število upravnih zadev na področju upravno notranjih zadev, in sicer za 31,67% zaradi poteka veljavnosti osebnih izkaznic in zamenjave orožnih listin. Število upravnih zadev se je povečalo tudi na področju prometa, in sicer za 12% predvsem zaradi uveljavitve novega Zakona o motornih vozilih, ki je uvedel dodatne postopke. Nova zakonodaja s področja prometa, ki se je začela uporabljati s 1. 7. 2011, je prinesla na področju registracije motornih vozil in vozniških dovoljenj veliko sprememb in predvsem dodatnega dela, kot je ugotavljanje identitete kupca in prodajalca na kupoprodajnih pogodbah, odjave vozil s spremembo lastništva, odjava vozila s spremembo lokacije, spremembe lastništva na že odjavljenem vozilu, določanje uporabnikov vozila, preverjanje veljavnosti ustreznega vozniškega dovoljenja, dodatno pošiljanje obvestil novim lastnikom in neveljavnim uporabnikom ter vnosi začasnih odvzemov vozniških dovoljenj. Za 14% se je tudi povečalo število upravnih zadev s področja kmetijstva. Največ upravnih zadev na področju kmetijstva se še vedno zaznava pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Večji priliv teh zadev je bilo zaznati na koncu poročevalnega obdobja, kar je verjetno povezano tudi z različnimi prenosi nepremičnin na druge osebe zaradi napovedi restriktivnejšega izvajanja zakonodaje s socialnega področja (ukinitev različnih socialnih transferjev v primeru posedovanja nepremičnin). V letu 2011 so bili rešeni tudi dolgotrajni pritožbeni postopki s področja komasacije »Lešniška dolina«, ki so se vodili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od leta 2004. Od sedmih pritožb jih je drugostopenjski organ zavrnil 6 in s tem potrdil odločitev prvo stopenjskega organa. Samo ena odločba je bila odpravljena in vrnjena v ponovni postopek. Učinki novele Zakona o kmetijskih zemljiščih se na naši upravni enoti odražajo v zmanjšanju števila upravnih zadev na področju okolja in prostora za 3,4%. Z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), ki je začela veljati v drugi polovici junija 2011, se je ponovno uvedla odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. ZKZ-C je uvedel novo finančno breme za investitorje. Uvedba odškodnine pa ni neprijetno presenetila samo investitorjev, tudi upravni delavci na področju gradbenih zadev, ki morajo navedene določbe izvajati, so ostali nemalo presenečeni. Najprej zaradi tega, ker je bila novela zakona sprejeta dobesedno čez noč in jo je bilo treba takoj izvajati. Presenetile so nas predvsem določbe o tem, da se odškodnina odmerja od celotne parcele in ne od dejanske površine, na kateri se bo gradil objekt, in od površine, ki neposredno služi objektu. Najbolj prizadeti so občani na podeželju, saj so tu parcele po navadi bistveno večje kot v mestih, ker združujejo več različnih dejanskih rab. Ne nazadnje nas je presenetila tudi višina odškodnine. Po seznanitvi strank z obveznostjo plačila in višino zneska je večina investitorjev zahtevke za izdajo gradbenega dovoljenja umaknila. Eni so svoj življenjski projekt odložili za neke boljše čase, drugi so postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo prekinili do predhodne ureditve nove parcelacije ali do morebitne spremembe bonitet zemljišč. Zahtevki za gradnjo stanovanjskih objektov so se od uvedbe odškodnine bistveno zmanjšali. Preden stranke sploh vložijo vlogo, nas prosijo za informativni izračun odškodnine. Predvidevamo, da imajo trenutno geodetska podjetja in pooblaščeni strokovnjaki za bonitiranje zemljišč polne roke dela. Glede na preteklo leto, je bilo nekaj več gradbenih dovoljenj za zahtevne objekte in manj gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte, za razliko od preteklega leta, ko je bilo razmerje obratno (manj klasičnih gradbenih dovoljenj in več gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte). Postopki na okolju so vedno zahtevnejši, predvsem zaradi številnih strank z nasprotujočimi interesi in zaradi kompleksne okoljevarstvene zakonodaje. Od razveljavitve določb ZGO, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte samo investitor (Odločba Ustavnega sodišča U-I-165/09-34), imamo v postopkih bistveno več strank, postopki pa so zaradi tega tudi daljši. Vse rešene upravne zadeve so bile rešene v zakonitem roku. Zaostankov upravna enota ni imela. Od 11 pritožb jih je bilo v lanskem letu prejetih 10, ena pa je bila prenešena iz leta 2010, medtem ko je bilo v letu 2010 od 15 pritožb prejetih v letu 2010 13 pritožb in 2 prenešeni iz leta 2009. Drugostopenjskemu organu je bilo odstopljeno v reševanje 8 pritožb. Drugostopenjski organ je v 6 primerih zavrnil pritožbo z odločbo drugostopenjskega organa in potrdil odločitev prvostopenjskega organa, v dveh primerih pa odpravil odločbo organa I. stopnje in zadevi vrnil v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Glede na to, da smo na naši upravni enoti postopke denacionalizacije končali že leta 2009, smo v letu 2011 vodili dve denaci-onalizacijski zadevi, prevzeti v reševanje od UE Tržič in Piran. Gre za zelo kompleksni in zahtevni zadevi, ki sta še vedno v fazi reševanja. Razen vodenja upravnih zadev je bilo na upravni enoti opravljenih tudi 20.535 drugih upravnih nalog, kar je za 2,87% več kot v letu 2010. Rezultati Upravne enote Ormož kažejo, da je upravna enota, kljub gospodarski krizi, izvajanju strogih varčevalnih ukrepov, povečanem obsegu nalog in ne nazadnje manjšem številu zaposlenih, zelo dobro obvladovala tako osnovni proces (vodenje upravnega postopka in drugih upravnih nalog) kot tudi podporna procesa (upravljanje s kadrovskimi viri in zagotavljanje materialnih virov). To se odraža v realizaciji visoko zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog (za 26,7% manj pritožb kot leto poprej ob povečanju obsega rešenih upravnih zadev v primerjavi z letom poprej za 28,6%), v rokih reševanja upravnih zadev, ki so se na vseh področjih, razen na področju kmetijstva, ponovno skrajšali, v visoki oceni zadovoljstva stranka (4,84) in zadovoljstva zaposlenih (4,4), v 75 %- ni potrditvi naših odločitev pri drugostopenjskem organu in ne nazadnje v gospodarnosti poslovanja upravne enote; materialni stroški na rešeno zadevo so se v primerjavi z letom 2010 znižali za 4,90 EUR in sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo za 30,72 EUR ter materialni stroški na prebivalca za 0,63 EUR. Uspešna realizacija programa dela je v prvi vrsti rezultat strokovnega in prizadevnega dela zaposlenih na UE Ormož in tudi naših partnerjev (ministrstev, lokalnih skupnosti in drugih organov državne uprave). a Kolesarske in sprehajalne poti v Krajinskem parku Jeruzalem Mi agjKarmen Štumberger Županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba in župan Občine Ormož Alojz Sok sta drugega marca letos na Jeruzalemu podpisala Pismo o nameri za skupno sodelovanje pri projektu povezave mest Ljutomer in Ormož po vinski cesti preko Jeruzalema z izgradnjo ustrezne infrastrukture za kolesarske in poho-dniške poti. Nosilka projekta je Prleška razvojna agencija giz, omenjeni občini pa sta partnerici pri projektu. Projektni predlog je bil oddan na javni poziv za izvajanje Lokalne razvojne strategije za območje Prlekije 2011 - 2012. Gre za nabor projektnih predlogov LEADER, ki bodo upravičeni do sofinanciranja iz kvote sredstev 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013. Po odobritvi projekta se bo skupaj s strokovnimi sodelavci agencije, občin partneric ter krajanov ob trasi v okviru delavnic izvedlo trasiranje kolesarskih in pohodni-ških poti, ki bodo povezovale obe mesti. Opravil se bo izbor izvajalca, ki bo pripravil idejno zasnovo projekta ter študijo izvedljivosti. Cilj prve faze projekta je doseganje optimalnih prostorskih rešitev pri umeščanju turistične infrastrukture v prostor, povečanje atraktivnosti zavarovanega območja Krajinski park Jeruzalem ob hkratnem upoštevanju omejitev zaradi varovalnega režima območja ter izboljšanje razmer za razvoj turizma in aktivnega preživljanja prostega časa na območju Krajinskega parka Jeruzalem.V drugi fazi pa se bo pristopilo k izgradnji potrebne infrastrukture, ki bo kolesarjem in sprehajalcem omogočala nemoteno in varno rekreacijo. Projekt tako dopolnjuje nekatere druge projekte na področju spodbujanja razvoja turizma, ki so v teku, in sicer Podravsko - ptujsko - ormoška regionalna destinacij-ska organizacija, sodelovanje mest, Drava - Mura bike, rekreacija v naravi, pohodni-štvo in kolesarjenje brez meja ter mednarodna Jakobova pot v Sloveniji - ogrska veja. < Upravna enota kot prekrškovni organ Upravna enota Ormož obvešča javnost, da je s 1. januarjem 2012 začela opravljati naloge prekrškovnega organa iz 78. člena Zakona o motornih vozilih (Ur. l. RS, št. 106/2010, nadalje ZMV), ki jih je do sedaj opravljal Inšpektorat za promet. Stranke opozarjamo, naj bodo pozorne na obveznosti, ki jim jih ZMV nalaga glede rokov na področju registracije motornih vozil, odjave vozila, spremembe lastništva in prenehanju zavarovanja. Kršitve teh obveznosti so opredeljene v četrtem odstavku 33. člena, drugem in petem odstavku 40. člena ter drugem odstavku 41. člena ZMV, za katere je predpisana globa, in sicer: 1) Za voznike posameznike in odgovorne osebe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti se za prekrške iz: - 33. člena ZMV izreče globa v znesku 200 EUR, - za prekrške iz 40. in 41. člena ZMV izreče globa v znesku 250 EUR. 2) Za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se za prekrške iz: - 33. člena ZMV izreče globa v znesku 1000 EUR, - za prekrške iz 40. in 41. člena ZMV izreče globa v znesku 2000 EUR. Stranke še enkrat opozarjamo, naj bodo pozorne na svoje obveznosti, ki izhajajo iz ZMV. Zato naj vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju, dosledno prijavijo v zakonskem roku registracijski organizaciji ter vestno in v predpisanih rokih izpolnjujejo dolžnosti lastnikov vozil ob odjavi vozila, spremembi lastništva in prenehanju zavarovanja! a Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 V BRANJE / OBVEŠČAMO 7 . RR ZMA Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA tvropski socialni sklad H Zgornje Podravske regije UČIMO SE VSE ŽIVLJENJE - DAJMO SI PRILOŽNOST Za učenje nismo nikoli ne premladi in ne prestari. Prav v tem duhu že več let izvajamo aktivnosti v sklopu projekta Centra vseživljenjskega učenja Zgornje Podravske regije, katerega nosilec je Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza, partnerji projekta pa smo Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova, Štajerska gospodarska zbornica, Inštitut za raziskovanje podjetništva in Ljudska univerza Slovenska Bistrica. Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova v sodelovanju s projektnimi partnerji v projektu Center vseživljenjskega učenja Zgornje Podravske regije, izvaja aktivnosti Točk vseživljenjskega učenja (Točke VŽU). Točke vseživljenjskega učenja - pot do boljše informiranosti in znanja V sklopu projekta delujejo tudi Točke VŽU, ki jo Fundacija PRIZMA izvaja na svojem sedežu v Mariboru na Pobreški cesti 20. Točka VŽU je namenjena vsem, ki jim znanje, pridobljeno z rednim šolanjem, ne zadostuje več in iščejo nove, bolj fleksibilne oblike učenja. S pomočjo mentorja/mentorice vam v Točki VŽU nudimo različne programe samostojnega učenja in drugih oblik učenja, podprtih z informacijsko - komunikacijsko tehnologijo. V Točki VŽU se lahko učite ob podpori mentorja/mentorice, ki vam bo pomagal/a pri izbiri ustreznega programa za samostojno učenje in zagotavljal/a individualno mentorstvo pri učenju. Ponujamo vam možnost samostojnega učenja tujih jezikov s pomočjo sodobnih interaktivnih elektronskih gradiv - izbirate lahko med različnimi jezikovnimi programi (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina) in programi računalniškega opismenjevanja. Prav tako vam v okviru točke nudimo informacije o možnostih izobraževanja, načrtovanja kariere, iskanja zaposlitve in podjetništva. Spomladi bomo organizirali BREZPLAČNE DELAVNICE: * Računalniška delavnica »Miška v hiši ne škodi« Komu je delavnica namenjena? Delavnica je namenjena osebam, ki si želijo spoznati delo z računalnikom in pridobiti osnovna računalniška znanja. Vsebina delavnice: Na usposabljanju boste pridobili osnovna znanja operacijskega sistema Windows in programa Word in Excel. Spoznali boste razsežnosti svetovnega spleta (interneta) in se naučili uporabljati elektronsko pošto, seznanili vas bomo s socialnimi omrežji, kot je npr. Facebook. Vsak udeleženec bo imel na voljo svoj računalnik, gradivo in pomoč izkušenega predavatelja. Trajanje, termin in lokacija: Usposabljanje bo potekalo 4 dni v tednu po 4 ure. Delavnico bomo izvedli takoj, ko se bo prijavilo zadostno število udeležencev. Glede na število zbranih prijav bomo usposabljanje izvedli tudi v vašem lokalnem okolju. Zato vas vljudno vabimo, da se čim prej prijavite na delavnico in si s tem zagotovite prosto mesto. * Informativno-motivacijska delavnica »Zaposlovanje in delo malo drugače« Komu je delavnica namenjena? Razmišljate o tem, kako bolje iztržiti vaša znanja, naravne danosti, pridelke, prostore ali opremo vaše kmetije? Vas zanima, kako ustvariti dodaten dohodek in omogočiti zaposlitev družinskih članov? Želite delati na domu in vas zanima, kaj lahko delate? Morda je razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetiji in priglasitev osebnega dopolnilnega dela pravi odgovor. Vsebina delavnice: Vse, česar ste se v življenju naučili, vse, kar znate, lahko uporabite in začnete opravljati delo, ki vas bo veselilo in bo hkrati vaš vir zaslužka. To je delo, ki ga lahko opravljate v obliki dinamičnih oblik dela in zaposlovanja (npr. osebno dopolnilno delo, dopolnilna dejavnost na kmetiji in podobno). Na informativno-motivacijski delavnici se boste seznanili z/s: * vrstami dejavnosti oziroma deli, ki vam odpirajo nove možnosti v zaposlovanju in se zakonsko priglasijo ter legalno opravljajo na trgu v okviru osebnega dopolnilnega dela in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, * pogoji za registracijo posameznih oblik, * informacijami, kam po pomoč in nasvet. Termin in lokacija: Delavnica traja 4 ure in jo bomo izvedli takoj, ko se bo prijavilo zadostno število udeležencev. Glede na število zbranih prijav bomo delavnico izvedli tudi v vašem lokalnem okolju. Zato prosimo, da čim prej oddaste informativno prijavnico. O terminu in lokaciji izvedbe programa vas bomo obvestili naknadno. ZBIRALEC STARIH PEZ FIGURIC KUPI STARE PEZ FIGURICE, LAHKO SO TUDI POŠKODOVANE ALI NEKOMPLETNE. PLAČILO PO DOGOVORU - POKLIČITE NA TEL. 041 429 376. • Informativno-motivacijska delavnica »Učenje je izziv« Komu je program namenjen? Program je namenjen osebam, ki želijo na novo odkriti veselje do učenja, in spodbuditi odrasle k nadaljnjemu učenju. Vsebina delavnice: Na delavnici se boste seznanili s strategijami in tehnikami za boljše učenje: kako brati učinkoviteje, kako si stvari hitreje zapomniti, kako obvladati in načrtovati čas ipd. Trajanje, termin in lokacija: Delavnica traja 4 ure in jo bomo izvedli takoj, ko bo prijavljenih dovolj udeležencev. Zato prosimo, da čim prej oddate informativno prijavnico. O terminu in lokaciji izvedbe programa vas bomo obvestili naknadno. Glede na število zbranih prijav bomo delavnico izvedli tudi v vašem lokalnem okolju. Vabimo vas, da oddsate prijavo in si zagotovite udeležbo na delavnicah. Število oseb na delavnicah je omejeno. Za dodatne informacije in prijave na delavnice nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 17 78 vsak delovni dan med 8. in 16. uro. Vse storitve so brezplačne, saj operacijo financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013 , 3. razvojne prioritete Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.1. Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanj in usposabljanj. In ne pozabite - za učenje ni nikoli prepozno. Vljudno vabljeni, veselimo se druženja z vami ob sprejemanju novih znanj. Ciril Vnuk - Slovar Nadica Granduč Kdor kdaj prebere moje predstavitve knjig, ki so na voljo v naši knjižnici, ve, da (verjetno kar prevečkrat) priporočam leposlovna dela domačih in tujih avtorjev. Vedno pač tista, ki me kot bralko s čim vznemirijo, ki mi nudijo nova spoznanja o človeku in ki so mi seveda v bralski užitek. Tokrat bo moje priporočilo veljalo strokovnemu besedilu, slovarju, ki se me je dotaknil na več načinov. Je slovar mojega - našega domačijskega sveta, slovar besed, ki mnoge še živijo na ormoškem koncu Pr-lekije, žal pa mnogih v živi rabi ni več. In prav to, da odhajajo, ostajajo v preteklosti, ker pač niso več v skladu z novim stehni-ziranim in medijsko prepletenim svetom, jim daje, zbranim v tem slovarju, posebno vrednost, saj so in bodo priča nekega časa, neke pokrajine, nekih ljudi. Avtor je svoje delo, pravzaprav poslanstvo, opravljal vrsto let z vso poštenostjo slavista, z zrelim znanjem svojih let in s srcem Prleka. Prav to zadnje pa je tisto, zaradi česar slovar ni duhamorno strokovno branje, po kakršnem posegamo zgolj takrat, kadar potrebujemo nujna pojasnila. Z bogastvom ponujenih primerov, duhovitih besednih iger, fraz, kar vse pojasnjuje zbranih več kot tri tisoč besed, je dosegel, da postane branje njegovega slovarja pravi užitek, še posebej za nas Prleke. Privoščite si ta užitek, počasi stran za stranjo, in videli boste, da je možno narediti stroko zabavno in nadvse zanimivo. Avtorju Cirilu Vnuku so pomagali z zbiranjem besed informatorji iz posameznih vasi, njegovi prijatelji in znanci. Ivan Golob iz Frankovcev, Janko Klajnčar iz Vodrancev, Jožko Kolarič iz Jastrebcev, Jože Prapotnik iz Osluševcev ter Marta in [fi| REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT Anton Rizman iz Ormoža, vsak po svoji moči in s srčno željo ohraniti, kar se še ohraniti da. Besede Slovarju na pot je zapisal prof. dr. Benjamin Rajh s filozofske fakultete v Mariboru, slavist in dialektolog. Iz njih lahko razberemo, da ga je slovar Cirila Vnuka strokovno, in kot strokovnjaka za zaho-dnoprleški govor, prevzel in navdušil. Čisto nič ne pretiravam, če zapišem, da se je Ciril Vnuk s svojim delom zapisal v zgodovino našega jezikoslovja. Nas, ki imamo to srečo, da še govorimo v jeziku svojih prednikov, pa navdaja s ponosom, da imamo narečno strokovno delo, kakršnih je v Sloveniji malo. Tudi zunanji videz knjige, za katerega likovno podobo je poskrbel Leon Lah, in kvaliteta vezave pritegneta bralčevo pozornost. < Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 KOLEDAR PRIREDITEV Koledar prireditev za Ormož in okolico nadaljevanje Marec 25. 3. 2012 ob 4.00, izpred gradu v Ormožu Tradicionalni zimski pohod na Porezen (1630m) (zahtevna pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 051 526 141, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 30. 3. 2012 ob 19.00, Viteška dvorana gradu v Ormožu Predavanje Brez dlake na jeziku INFO: MCO, 02 719 41 41, 040 345 281, mcormoz@siol.net. 31. 3. 2012 ob 5.00, izpred gradu v Ormožu Zasavska Sv. Gora z vlakom (izlet za učence krožkov in člane) (lahka hoja) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 31. 3. 2012 ob 5.00, Kotečnik - plezališče Tečaj varovanja in plezanja za vse člane društva INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 31. 3. 2012, Miklavž pri Ormožu Srečanje odraslih folklornih skupin INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696-171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 31. 3. 2012 ob 13.00 in 15.00, športni park Mestna graba Ormož 2. slovenska liga: NK Ormož : NK Nafta (kadeti), NK Ormož : NK Nafta (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351 31. 3. 2012, Unterhund Ormož KILLA MARILLA (HC/punk, Avstrija) in RUKO-LA (punk rock, Maribor) INFO: KAK Ormož Vsak ponedeljek in sredo v marcu 2012 ob 16.00 Atletska steza v Mestni grabi Ormož Skupinski treningi v 3 težavnostnih stopnjah INFO: Atletski klub Ormož, www.ak-ormoz.si, info@ak-ormoz.si Vsak torek in četrtek v marcu 2012 ob 18.30 - 19.30 Center Holermuos - velika plesna dvorana Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600, ambroz. ursa69@gmail.com Vsako soboto v marcu 2012 ob 17.00 Center Holermuos - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com Vsako nedeljo v marcu 2012 Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@ siol.net Marec 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Marec 2012 Predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 APRIL 2012 1. 4. 2012 ob 16.00, športni park Mestna graba Ormož Štajerska nogometna liga(člani): NK CarreraOptly Ormož : NK Pesnica INFO: NK Ormož, 041 365 351 3. 4. 2012, Dom kulture Ormož Območno srečanje lutkovnih skupin OSTRZKOV DAN 2012 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 5. 4. 2012 ob 18.00, Bela dvorana Glasbene šole Ormož Nastop učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si 6. 4. in 7. 4. 2012, Sveti Tomaž Lov na velikonočna jajčka INFO: Društvo prijateljev mladine Sv. Tomaž, 8. 4. 2012 ob 19.00, pri Elizabetini hiši -Velika Nedelja Gledališka igra na prostem: PASIJON - Jezusovo trpljenje in vstajenje (Kolpingova družina Velika Nedelja in Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja) INFO: Kolpingova družina Velika Nedelja, 031 704 095 9. 4. 2012 ob 5.00, izpred gradu v Ormožu Izlet po Brežiški planinski poti (lahka hoja) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 9. 4. 2012 ob 19.00, pri Elizabetini hiši -Velika Nedelja Gledališka igra na prostem: PASIJON - Jezusovo trpljenje in vstajenje (Kolpingova družina Velika Nedelja in Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja) INFO: Kolpingova družina Velika Nedelja, 031 704 095 10.4.2012 Območno srečanje plesnih skupin - PLESNE MIGARIJE 2012 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 12.4.2012 Območna revija otroških pevskih zborov - CICIDO 2012 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 12. 4. 2012 ob 18.00, Bela dvorana Glasbene šole Ormož Nastop učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si 13. 4. 2012 ob 18.00, Bela dvorana Glasbene šole Ormož 20. območno srečanje harmonikarskih orkestrov Glasbenih šol Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Gornja Radgona in Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si 13. 4. 2012 ob 19.00, Vinoteka Svetinjska klet Potopisno-vinski dogodek: Portugalske impresije z izbranimi vini vseh portugalskih vinorodnih območij INFO in REZERVACIJE: Vinoteka Svetinjska klet, 031 391 221, www.vinoteka-svetinje.si, info@ vinoteka-svetinje.si 13. 4. 2012, Unterhund Ormož ANTI-NOWHERE LEAGUE (punk, Velika Britanija) + gosti INFO: KAK Ormož 14. 4. 2012, Kulturni dom Ormož Skupščina Planinske zveze Slovenije v Ormožu INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 14. 4. 2012, pred društveno pisarno Čistilna akcija ob dnevu zemlje - očistimo divja odlagališča INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 14. 4. 2012 ob 14.00 in 16.00, športni park Mestna graba Ormož 2. slovenska liga: NK Ormož : NK Šmartno (kadeti), NK Ormož : NK Šmartno (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351 15. 4. 2012 ob 17.00, športni park Mestna graba Ormož Štajerska nogometna liga(člani): NK CarreraOptly Ormož : NK Drava Ptuj INFO: NK Ormož, 041 365 351 18. 4. 2012 Območna revija mladinskih pevskih zborov - MOJE PESMI, MOJE SANJE 2012 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 18. 4. 2012 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si, www.orm. sik.si 19. 4. 2012 ob 18.00, Bela dvorana Glasbene šole Ormož Nastop učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si 20. 4. 2012, Unterhund Ormož MUTE (punk, Kanada) in IN-SANE (HC/punk, Gornja Radgona) INFO: KAK Ormož 21. - 22. 4. 2012 ob 4.00, izpred gradu v Zimska tura - brezpotja: Vogli - Veliko Špičje(zelo zahtevna tura, možno turno smučanje) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 22. 4. 2012 ob 10.00, atletski stadion v mestni grabi Ormož 11. ormoški mali maraton (razdalje za osnovnošolce 300m, 600 m, 1200 m, štafeta 4x300 m, za odrasle 10 km in 21 km INFO: Atletski klub Ormož, www.ak-ormoz.si, info@ak-ormoz.si 23.4.2012 Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 26. 4. 2012 ob 18.00, vodomet pred hotelom Ormož Promenadni koncert Pihalnega orkestra Ormož -posvečen dnevu boja proti okupatorju INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si 27. - 30. 4. 2012 ob 1.00, izpred avtobusne postaje v Ormožu Izlet na otok Vis INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 27. 4. - 1. 5. 2012 ob 4.00, izpred avtobusne postaje v Ormožu Mladinski tabor - Paklenica INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 28. 4. 2012 ob 14.00 in 16.00, športni park estna graba Ormož 2. slovenska liga: NK Ormož : NK Žalec (kadeti), NK Ormož : NK Žalec (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351 28. 4. 2012 ob 21.00, Unterhund Ormož Klub ormoških študentov predstavlja: THE TOASTERS (ska, ZDA), PRIDIGARJI (ska/punk, Ormož) in DISCOBALLS (ska/punk, Češka) INFO: KAK Ormož in KOS Ormož 29. 4. 2012 ob 17.00, športni park Mestna graba Ormož Štajerska nogometna liga(člani): NK CarreraOptly Ormož : NK Pohorje INFO: NK Ormož, 041 365 351 30. 4. 2012, Sveti Tomaž Osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku 1. maja INFO: Turistično društvo Sv. Tomaž Vsak ponedeljek in sredo v aprilu 2012 ob 16.00 Atletska steza v mestni grabi Ormož Skupinski treningi v 3 težavnostnih stopnjah INFO: Atletski klub Ormož, www.ak-ormoz.si, info@ak-ormoz.si Vsak torek in četrtek v aprilu 2012 ob 18.30 - 19.30 Center Holermuos - velika plesna dvorana Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600, ambroz. ursa69@gmail.com Vsako soboto v aprilu 2012 ob 17.00 Center Holermuos - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com Vsako nedeljo v aprilu 2012 Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@ siol.net April 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 April 2012 avalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 MAJ 2012 1. 5. 2012 ob 8.00, iz začetnih postaj Ob 1. maju na Jeruzalem: iz Ormoža, V.Nedelje, Središča ob Dr. in Sv. Tomaža - vse poti vodijo na Jeruzalem (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 1. 5. 2012, Gomila Tradicionalni prvomajski pohod na Gomilo INFO: PGD Trnovci 5. 5. 2012 ob 5.00, izpred gradu v Ormožu Slivnica nad Cerknico (izlet za učence krožkov in člane) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 12. 5. 2012 Pohod po Ormoški planinski poti: Ormož-Hum-Kog - jubilejni pohod INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 12. 5. 2012 ob 14.00 in 16.00, športni park estna graba Ormož 2. slovenska liga: NK Ormož : NK Šoštanj Mozirje (kadeti), NK Ormož : NK Šoštanj Mozirje (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351 12. 5.2012 Območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin - KDOR POJE 2012 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 13. 5. 2012 ob 17.00, športni park Mestna graba Ormož Štajerska nogometna liga(člani): NK Carrera Optly Ormož : NK Tezno INFO: NK Ormož, 041 365 351 16. 5. 2012 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si, www.orm. sik.si 17. 5. 2012 ob 18.00, Bela dvorana Glasbene šole Ormož Nastop učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si 19. 5. 2012, odhod iz Sv. Tomaža Pohod na Golico INFO: Športno društvo Sveti Tomaž 19. 5. 2012, Sveti Tomaž Srečanje ljudskih pevcev in godcev ob 25-letnici delovanja Ljudskih pevk iz Svetega Tomaža KD FK Meško INFO: KD FK Meško, sekcija Ljudske pevke Sveti Tomaž 18. 5. 2012, celodnevna prireditev, športni park Mestna graba Ormož S športom je lepše - sejem prostega časa, športna prireditev INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@guest.arnes.si 19. 5. 2012 Območno srečanje odraslih gledaliških skupin - LINHARTOVI DNEVI 2012 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, www.jskd.si, oi.ormoz@jskd.si 21. 5. 2012 ob 14.00, Kerenčičev trg Ormož Predaja ključa INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@guest.arnes.si 24. 5. 2012 ob 18.00, Bela dvorana Glasbene šole Ormož Nastop učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si 25. - 29. 5. 2012, Miklavž pri Ormožu Cicibanov tabor (tabor za otroke do 3. razreda osnovne šole) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 26. 5. 2012 ob 15.00 in 17.00, športni park Mestna graba Ormož 2. slovenska liga: NK Ormož : NK Pohorje (kadeti), NK Ormož : NK Pohorje (mladinci) INFO: NK Ormož, 041 365 351 26. - 27. 5. 2012, odhod iz Sv. Tomaža Izlet v Beograd INFO: Turistično društvo Sveti Tomaž 27. 5. 2012 ob 17.00, športni park Mestna jgraba Ormož Štajerska nogometna liga(člani): NK Carrera Optly Ormož : NK Marles hiše INFO: NK Ormož, 041 365 351 31. 5. 2012 ob 18.00, Bela dvorana Glasbene šole Ormož Nastop učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, www. g-sola-ormoz.si Vsako nedeljo v maju 2012 Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@ siol.net Vsak petek v maju Poletna liga v malem nogometu Sveti Tomaž INFO: Klub malega nogometa Sveti Tomaž Vsako nedeljo v maju Turnir v malem nogometu in odbojki v Mali vasi INFO: Športno društvo Sveti Tomaž Maj 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Maj 2012 Predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 20. 5. 2012 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v ORMOŠKIH NOVICAH, v koledarju prireditev in za objavo na spletnih portalih podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v juniju, juliju in avgustu 2012, po elektronski pošti tic.ormoz.grad@ siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ KRIŽANKA - RAZVEDRILO Težje besede: EVEL, ILF, IONELA 2520 m VISOKA GORA V SLOVENIJI SLOVENSKI PISATELJ (ROK) RAZPOZNAVNO GESLO AMERISKI FILMSKI VESOLJČEK HRVASKI PEVEC (DUŠKO) INDIJANCI NA SEVERU JUŽNE AMERIKE MAJHNA CERKVENA ZGRADBA RUSKI PISATELJ (ILJA, OSTAP BENDER) VISOK GORSKI VRH SOVRAŽNICA ŽELEZA ČRESLO- VINA, STROJILO NEKDANJI NOVEC ZA 50 PAR, NEŽKA REKA V BRAZILSKI DRŽAVI PARA PRIPADNIK ORATORI-JANCEV ROMUNSKA ATLETINJA TIRLEA RUSKA TENISAČICA SAFINA SLOVENSKI IGRALEC (MILAN) SLOVENSKA ŠAHISTKA (ANITA) ZADNJA IN PRVA ČRKA SODOBNIK KELTOV ODPRTINA V STENI ČEŠKA PRITRDIL-NICA SLOV. PISATELJICA ČERNEJ LANENI IZDELKI MONGOLSKI POGLAVAR SLOVENSKI SKLADAT. (MARJAN) NENADNA SMRT BLEDO RDEČE VINO JUŽNOAFRIŠKI POLITIK (NELSON) JAPONSKI TELOVADEC NAKAJAMA EVROPSKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM VILNA REKA NA JUGU FRANCIJE IZRAELSKI DIRIGENT VOLKOV SLOVENSKA ROKOMETA-ŠICA ČERNE GRSKA ČRKA MUSKATNO BELO VINO ZDEBE-LITEV KOŽE, SLONA-VICA ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) JAPONSKI FIZIK (LEO) AZIJSKA RASTLINA, AKTINIDIJA ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING NIZOZEM. REŽISERKA HOUTMAN KONEC POLOTOKA SLOVNIČNO ŠTEVILO, SINGULAR DŽIP JAPONSKE TOYOTE ORNA ZEMLJA, ORNICA MIRUJOČI DEL ELKTRO-MOTORJA REKA V BOSNI IN HRVASKI MAČEK Desetletni Poldek pride v gostilno in naroči viski. »Viski pa ni za otroke!« mu reče natakar. »Tebi lahko dam le mleko ali pa sadni sok!« Poldek začne jokati, natakar pa ga vpraša: »In zakaj zdaj tak jok?« »Doma so mi rekli, da bom dobil mačka, če bom pil viski.« RAZISKOVANJE Kje pa je Tone, da ga že tri mesece nisem videl?« »Raziskuje celice.« »Kaj? Ali se je začel ukvarjati z biologijo?« »Ne, v zaporu je!« BRZINA Jožko pelje polža na sprehod in sreča prijatelja. Prijatelj mu reče: »Kako lepega polžka imaš!« Jožko: »Sej ta je že drugi.« Prijatelj: »Kaj se je pa s prvim zgodilo?« Jožko: »Ušel mi je!« ZNANSTVENA FANTASTIKA V knjigarno stopi moški in reče prodajalki: »Prosim, rad bi knjigo z naslovom Moški, gospodar v hiši. Prodajalka ga pogleda in reče. »Poglejte zgoraj, znanstveno fantastiko prodajamo v prvem nadstropju.« JAJCA Natakar, katero jed mi priporočate? »Kaviar!« »Kaj pa je to?« »To so ribja jajca!« »Potem mi pa prinesite štiri mehko kuhana !« Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 10.4.2012, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V sredo, 11.4.2012, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je F-fitnes v centru Holermuos iz Ormoža. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: mesečna karta za fitnes 2. nagrada: predstavitveni trening in enkratni obisk fitnesa 3. nagrada: Knjiga iz Ormoža v Jeruzalem Rešitev križanke št. 15, december 2011 Vodoravno: STAVROS, KATLEJA, ALA, JED, PLOŠČA, ČLANEK, SO, MAURER, ARTO, OVIN, KAPLJA, RA, ITALIJANI, ANDRO, KRAVAR, STOIK, AA, KRI, URBAN, MOA, SR, IRITIS, SS, LINČ, TRDINKA, ASO, OK, ARIAS, TROKAR, NAT, AKELA, OPILEK, DACAR, ANKARA. Geslo iz osenčenih polj se glasi: Plošča Črni ribič Nagrajenci: 1. nagrada: Dragan Krstič, Vel. Brebrovnik 4, 2275 Miklavž pri Ormožu 2. nagrada: Jožef Pergar, Ptujska cesta 12b, 2270 Ormož 3. nagrada: Slavko Bobnarič, Dolga lesa 2, 2270 Ormož Nagrajencem čestitamo. ČAS JE ZA REKREACIJO, ČAS JE ZA F-fitnes Za vse, ki še ne vedo, naj najprej razložimo, kaj pravzaprav pomeni izraz »fitnes«. Beseda izvira iz angleščine »TO BE FIT«, kar pomeni biti v dobri fizični kondiciji, biti dobrega zdravja oz. biti pripravljen. American College of Sports Medicine definira izraz kot sposobnost opraviti dnevne naloge, ne da bi postali preutrujeni. Torej je naše poslanstvo pripraviti Vas, da boste z lahkoto opravljali vsakdanja opravila in da se boste počutili zadovoljni in zdravi. Vabimo Vas, da nas obiščete vsak dan med 7. in 22. uro, razen nedelje, ko smo odprti od 7. do 14. ure. Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 ZGODILO SE JE ■J a 11 L«K1 A- Maturantski ples Gimnazije Ormož 2012 Sara Munda Maturantski ples je v življenju vsakega srednješolca pomembna prelomnica, ki jo je vsekakor vredno doživeti in se je kasneje spominjati kot nečesa enkratnega in neponovljivega. In naš je bil prav poseben!Ko smo se pred štirimi leti odločili nabirati znanje v tej gimnaziji, se še nismo zavedali, da bodo časi, preživeti na gimnaziji, postali več kot samo učenje za splošno izobrazbo. Za nami so štiri nepozabna leta, o katerih bomo nekoč pripovedovali svojim vnukom in se z nasmehom na obrazu spominjali, kako lepo nam je bilo. Letošnji 4. letnik Gimnazije Ormož je razred 24 dijakov. Izziv je bil narediti maturantski ples zanimiv in nepozaben, kljub temu da nas je samo za en oddelek. A uspelo nam je. Res nismo najštevilčnejši in mogoče nismo največji in najmočnejši, smo pa najboljši. Najboljši v pravem pomenu besede. Tisti, ki nas poznajo, vedo, da smo tisti, ki ne poznamo meja in ovir, tisti z najboljšimi idejami, polni življenjskih pričakovanj, vsak s svojo filozofijo. Dan seje začel v pričakovanju in upanju, da bo vse potekalo, kot smo si zadali. Ko smo se zbirali, smo bili začudeni drug nad drugim. Skoraj ni bilo koga, da mu ne bi ušel pogled vse od glave do pet, in ni zmanjkalo navdušenja in pohval nad oblekami, frizurami, naličenimi obrazi, predvsem pa nad nasmehi, ki so izžarevali neko posebno notranjo toplino in zadovoljstvo. Naš maturanstki ples se je začel malo drugače, kot je v navadi, in sicer z laserskim šovom Megamaturanta, kateremu smo zaupali organizacijo naše najdaljše noči. Po prihodu smo zapeli himno Gaudeamus Igitur in tako odprli uradni del programa. Zahvalili smo se razrednikom, v štirih letih smo menjali kar tri, ki so nas usmerjali na pravi poti do uspeha. Besede zahvale smo izrekli tudi učiteljskemu zboru, staršem, plesni učiteljici, vsem trem občinam in županom, sponzorjem in vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da bi bil ta večer za nas res poseben. Pod budnim očesom naše plesne učiteljice smo zaplesali četvorko, ki nam je plesno znanje predajala s takim veseljem in pozitivno energijo, da smo tudi vse ostale plese odplesali brez napake. Elegantno in nasmejano. Sledil je ples z učitelji in s starši, seveda pa ni šlo brez gasilske slike na sto in en način. Po večerji je prišla na vrsto še naša kreativnost, tako imenovani neuradni del. Povzeli smo vsa leta šolanja, naše skupne trenutke, v ozadju smo predstavitev prikazali s slikami. Nismo začeli z besedami velikih govorcev, ampak s tistimi, ki smo jih napisali sami. Razred 24 dijakov, ki skupaj super funkcionira. Veliko različnih osebnosti, ki v pravem trenutku stopijo skupaj, in je če treba, naredijo tudi revolucijo. Smo tako kot srce, živ organizem s štiriindvajsetimi žilami. Tako kot je telo nemočno brez srca, bi tudi Gimnazija Ormož bila brez nas pusta. Smo tisti, ki ji dajejo pečat. Če slišiš smeh, vrisk in veselje, potem smo to zagotovo mi. Pri nas se vedno kaj dogaja, nikoli nam ni dolgčas. Smo pravi borci za svoje pravice, tudi tiste, ki jih sploh nimamo. Brez nas se nič ne začne, kaj šele kaj mine. Odvrtel se je naš predstavitveni filmček, ki so ga že vsi nestrpno pričakovali, in verjamete lahko, da je odličen. Sledil je predstavitveni ples, ki smo ga odplesali v stilu »mi hočemo počitnice, morje in lepe trenutke« ter odpeli še pesem »Mi študirat bomo šli, ker se nam žurat fejst mudi«, ki smo jo priredili po Siddhartini uspešnici. To je bil trenutek, ko smo se povezali kot nikdar in se zavedeli, da ne bomo več dolgo skupaj. Točno opolnoči smo prerezali slavnostno torto in nazdravili na nepozabno generacijo na Gimnaziji Ormož 2008/2012. Zabava, ples in nepozabni trenutki pa so se ob zvokih skupine Black&Wait nadaljevali še daleč v jutro. Zahvaljujemo se kolektivu Gimnazije Ormož za znanje, ki nam ga je posredovalo, in za štiri varna leta, ki smo jih preživeli z njimi; Občinam Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž iskrena hvala za finančno podporo, brez katere bi težko izpeljali finančni del maturantskega plesa; ravnateljici, razrednikom in županom vseh treh občin velja posebna zahvala za vso podporo in spodbudne besede, ki so nam jih namenili; staršem pa smo hvaležni za vse, kar so storili za nas, da smo lahko danes gimnazijci, tik pred zrelostnim izpitom. Kar podariš, sčasoma pozabiš. Kar prej-meš, ne pozabiš nikoli. Prišli smo do prelomnice v našem življenju, ko se naše poti počasi razhajajo. To je za nas velik korak. Spominjali se bomo, kako smo se prvi teden prestrašeno spogledovali in previdno navezovali stike, iz katerih so se spletla prava prijateljstva, ki so se v štirih letih samo še utrdila in nas bodo povezovala še dolgo potem, ko bomo zapustili srednješolske klopi. a Ples dijakov Ples dijakov z učitelji Tudi nam ni vseeno za živali! Maša Munda in Anja Zabavnik Tudi na Gimnaziji Ormož nam za živali ni vseeno. Posebej ne za tiste, ki so zaradi krutega ravnanja ljudi pristale na cesti, kasneje pa v azilu. Ampak obstajamo tudi takšni, ki nam ni vseeno. V današnjem času, času gospodarske krize, pa na žalost tudi azili nimajo toliko denarja, zapuščenih živali pa je zaradi človeške neodgovornosti in brezsrčnosti vse več in več. Zato so se po Sloveniji začela ustanavljati društva, za pomoč živalim, ki pa žal nimajo svojega azila, vendar imajo kljub temu pomembno vlogo. Pomagajo zbirati hrano, odejice, izdelujejo utice in s pomočjo prostovoljstva poskušajo pridobiti to, kar živali potrebujejo. Tako tudi v Občini Ormož deluje Društvo za zaščito živali Ormož. In prav to društvo je nama s sošolko dalo idejo o zbiranju hrane in ostalih nujnih potrebščin za zapuščene živali tudi na Gimnaziji Ormož. Najprej sva se posvetovali z ravnateljico, ki je bila nad idejo zelo navdušena. Za pomoč sva prosili še profesorici Renato Bezjak in Darko Frangež, ki sta postali najini mentorici, obenem vodita tudi krožek. Takoj nato smo začeli uresničevati naš prvi projekt in prav ta se je odvijal v prazničnem vzdušju. Od 19. do 23. decembra 2011 smo na gimnaziji pod božično jelko nastavili veliko škatlo, v katero so lahko dijaki in profesorji prinašali hrano, odejice in igrače za zapuščene mucke in kužke. Rezultat akcije je bil neverjeten. Škatlo smo s hrano in z odejicami napolnili do vrha. Uradno smo zbrano predali 3. februarja 2012 gospe Marjani Korotaj, predsednici Društva za zaščito živali Ormož. Z akcijo smo bili zelo zadovoljni, zato bomo kaj takega vsekakor ponovili v bližnji prihodnosti. Seveda pa ne bomo zbirali samo hrane. Če bo vse po sreči, bomo izvedli še kakšne druge projekte, kot so izdelava pasjih utic, ptičjih hišic in podobno. a Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZADNJA STRAN Uspešna informativna dneva na Gimnaziji Ormož Mag. Blanka Erhartič, ravnateljica V petek, 10. februarja, in v soboto, 11. februarja 2012, sta, kot tudi na vseh slovenskih srednjih šolah, tudi na Gimnaziji Ormož potekala informativna dneva. Združili smo jih z dnevoma odprtih vrat in dogodke poimenovali Rastemo z znanjem. Namen tega je bil ponuditi možnost celovitega vpogleda v organizacijo in delovanje šole, z vabili pritegniti čim širše okolje k obisku ter tako pokazati in opozoriti na številne pomembne prednosti šolanja v domači gimnaziji. Bodoči dijaki in širša okolica so tako dobili priložnost, da se bolje seznanijo z našim delom, spoznajo raznolikost in intenzivnost našega dela ter dosežke, s katerimi si utiramo pot v prihodnost. Tako je bilo mogoče v petek med 8.30 in 18. uro in v soboto med 8.30 in 13. uro obiskati gimnazijo, kjer smo pripravili celodnevno dogajanje s tržnico ponudb in priložnosti, v sklopu katere smo predstavili raznovrstne šolske in obšolske dejavnosti, dosežke dijakov, vsakega obiskovalca pa so ormoški gimnazijci, ki so oba dneva na šoli preživeli vpeti v delo in drugačno obliko pouka, sprejeli že na info stojnici, kjer so mu podali vse želene osnovne informacije o šoli ter bodoče dijake opremili s propagandnim materialom. Obiskovalce so pričakali dijaki-spremljevalci in jih usmerjali po programu dogajanja ter jim razkazali šolske prostore. V pritličju šole je kot kulturni kotiček živel odprti oder, na katerem so dijaki prebirali odlomke iz umetnostne literature, svoje stvaritve, peli Na odprtem odru v kulturnem kotičku so dijaki pripravili celodnevni program za obiskovalce s sproščenem vzdušju. so in tako razgibavali dogajanje. V jedilnici je bila organizirana pogostitev za obiskovalce z bogato kulinarično ponudbo sadnega dne, to je bil prostor za družabna srečanja in pogovore, oba dneva Bivši dijaki Gimnazije Ormož so se odzvali v velikem številu; prijazno smo jih pogostili. pa je bil nekakšno središče dogajanja. Dijaška radijska ekipa je oba dneva po šolskem radiu oddajala v živo, poskrbela za glasbeno vzdušje in za to, da smo bili sproti informirani o dogajanju. Na uradnih terminih informativnih dnevov smo osnovnošolskim učencem 9. razredov in njihovim staršem predstavili izobraževalni program splošne gimnazije, delovanje dijaške skupnosti, zlasti so bila pomembna javna mnenja bivših dijakov Gimnazije Ormož, ki so kot sedanji študenti in diplomanti delili z Likovniki so informativna dneva ustvarjalno »pobarvali«. obiskovalci lastne izkušnje s šolanjem, posebej pa nam je bilo v čast, da so se uradnih terminov udeležili tudi nekateri starši bivših, sedanjih oziroma bodočih dijakov, ki so podali svoja razmišljanja, občutke in izkušnje, ki so jih kot starši šolajočih otrok doživljali v izobraževalnem procesu. Obiskovalce so po uradnem delu dijaki-spremljevalci popeljali k sodobnim oblikam pouka matematike, angleščine, kemije in fizike. Po ogledu učnih ur smo obiskovalce povabili na družabno srečanje in pogostitev, nato pa na številna predavanja naših bivših dijakov, ki so se na naše povabilo z veseljem in v velikem številu odzvali ter pripravili tematska izobraževanja z različnih študijskih in življenjskih področjih. Tako smo lahko prisostovali potopisom, predavanjem s področja jezikoslovja, medicine, psihologije, pedagogike, geografije, okoljske vzgoje, plesa, posebej pa je obiskovalce in dijake pritegnila izobraževalna delavnica gimnazijskega profesorja kemije, ki je predstavil rodoslovje, dijakinja, ki je bila na trimesečni izmenjavi v Franciji, pa je predstavila projekt individualne mobilnosti. Oba dneva je na hodniku v prvem nadstropju potekala likovna delavnica v obliki poslikave zidu. Petek se je v poznih popoldanskih urah končal Z Odprtjem fotografske Dijaki in obiskovalci razstave dijakinje, sobota opoldan pa s predstavitvijo potopisa. Za dijake novince smo v šolskem letu 2012/2013 razpisali 56 vpisnih mest in z veseljem pričakujemo, da jih bodo z zaupanjem zapolnili. Informativna dneva in dneva odprtih vrat sta bila kljub slabemu vremenu z obilico sneženja dobro obiskana, zanimivi smo bili za veliko več bodočih dijakov kakor lansko leto, zato upamo, da smo jih Obiskovalce je pritegnila tudi bogata in pisana ponudba »sadnega dne«. prepričali in bodo jeseni napolnili dva razpisana oddelka. Izjemno cenimo, da so se nam v tako velikem številu odzvali bivši dijaki in starši, in menimo, da je to sporočilo naklonjenosti in podpore, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ponosni smo, da imamo ob sebi množico tistih, ki verjamejo in se zavedajo, da je gimnazija kvalitetna in po rezultatih dela povsem primerljiva z gimnazijami svojega okolja, ter da jo je potrebno ohraniti in razvijati za dobro svojega kraja v želji po kvalitetnem napredku. ^ so se na izobraževalnih predavanjih tudi zabavali. Tamara Meško, bivša dijakinja Gimnazije Ormož, generacija 2004/2005 Da bom po osnovni šoli nadaljevala svojo pot na Gimnaziji Ormož, sem se odločila predvsem zato, ker je bila šola blizu, drugi razlog je bil, da se na gimnaziji ni izvajal dvoizmenski pouk, kar je bila velika prednost; tretji razlog pa je bil ta, da so gimnazijo že obiskovali nekateri moji prijatelji. Na koncu so se leta, ki sem jih preživela na gimnaziji, izkazala za ena izmed najboljših v mojem dosedanjem življenju. Sodelovala sem pri raznih krožkih, najljubši mi je bil debatni. V debati so ekipe ormoške gimnazije svoj čas dosegale izjemno dobre rezultate. V sklopu debatnega krožka sem med počitnicami v drugem letniku odpotovala tudi v Italijo - Devin, saj sem dobila štipendijo za 16-dnevni debatni tabor, kjer sem spoznala veliko novih ljudi z vsega sveta in se naučila ogromno novih stvari. Potovanja pa se niso ustavila tu, saj sem v četrtem letniku odpotovala tudi v Rim, na Model evropskega parlamenta, kar je bila prav tako svojevrstna izkušnja. Zdi se mi, da, če bi hodila na kakšno večjo šolo, teh možnosti ne bi imela ali pa bi bile težje dosegljive, saj se posamezniki na večjih šolah nekako zlijejo z množico, medtem ko je na ormoški gimnaziji vsak opažen, in če si le želi, lahko iz teh štirih let šolanja odnese maksimalno. Kot sem že omenila, je bila prednost tudi, da ni bilo dvoizmenskega pouka, tako da sem bila skoraj vsak dan doma najkasneje ob treh, doma sem lahko malo zadremala, naredila nalogo, potem pa včasih poklicala prijateljico, ki je šolo obiskovala na Ptuju, ta pa mi je povedala, da zdaj komaj čaka na vlak, da gre domov. Poleg vseh drugih prednosti pa so tu še profesorji, ki so nam dijakom vedno stali ob strani, vsakega so poznali po imenu in mu bili pripravljeni pomagati, če je imel težave. Kljub temu da zdaj že skoraj končujem študij psihologije v Ljubljani, se še zmeraj izjemno rada vrnem na gimnazijo in se veselim povabila na informativne dneve. Tako se lahko malo vrnem v stare šolske klopi in skupaj s profesorji in z nekaterimi sošolci obujam spomine na srednješolska leta. ^ Romana Šumak Vabilu Gimnazije Ormož k sodelovanju na informativnih dnevih sem se odzvala kot mama bivšega dijaka Gimnazije Ormož, sedaj uspešnega študenta medicine v Ljubljani, ki bo v letošnjem letu končal študij, ter sedanjega dijaka maturanta, ki prav tako uspešno združuje šolske in zunajšolske dejavnosti, saj je aktiven športnik državnega razreda v športnem strelstvu. Tudi zaradi zagotavljanja kakovostnega podajanja snovi pri pouku, vzpodbud profesorjev in dobre organizacije pouka sta se oba sinova lahko razvijala na zelo različnih interesnih področjih znotraj gimnazije in zunaj nje. S takšnim načinom dela tudi gimnazija pomaga mladim pri oblikovanju v stabilne in zadovoljne ljudi z jasnimi cilji za njihovo prihodnost. Ravno teh vzpodbud profesorjev, ki dobro poznajo svoje dijake, je v naši mali gimnaziji več kot na drugih, večjih šolah, ker tu dijak resnično ni samo številka. Tudi velika pomoč maturantom pri pripravah na maturo, ki jo posebej opazim kot mama sedaj pri mlajšem sinu, kaže na veliko željo celotnega kolektiva, da bodo naši dijaki uspešno sklenili gimnazijski program in se lahko vpisali na željeni študij. O življenju in delu, ki ga preko svojih otrok in njihovih sošolcev in prijateljev spremljam vsa njihova leta v Gimnaziji Ormož, lahko samo rečem, zaupajmo domačemu okolju in ne bodimo skromni s pohvalami, ko gre za njihove uspehe. Gimnaziji in njenim dijakom želim uspešno delo še naprej. ^ Ormoške novice, Leto V, številka 16, marec 2012