Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedel|skn Izdala celoletno vJugo-slavlll SO Din, aca Inozemstvo 100 D
SEO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom
1 alolp. peMI-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,veC|l oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v urednlSlcem dela vršilca po 10 Din D Prt večlem g naroČilu popust Izide ob 4 rlulrftf razen pondel)Ko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici it. 6111 Holtoplsl se ne vraCafo, nefranlclrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva Stev. 328
Političen list sza slovenski narod
Uprava /o v Kopitarjevi al.St.O - CehovnM račun: CJublJana Stev. lO.SSO ln 10.34P za inserate, Sarafevošt.7363, Zagreb it. 39.011, Praga ln Dana/ it. 24.797
Globlje.
Gola borba za oblast v prid »partije«, ne splošnosti, ta rdeča nit srbske ustave in državnopravne zgodovine, ki je dovedla v zvezi z zunanjimi dogodki do številnih sprememb ustav v stari Srbiji, s kakoršnim številom se z lepa ne ponaša kaka druga država, se je v novi državi sankcijonirala z vidovdansko ustavo. Kaj narodi s svojo zgodovino, »verstvom, kulturo, gospodarstvom, duševnim mišljenjem, kaj tisočkrat v zgodovini izpričana resnica, da je najboljša zlata sreda v pravilnem razmerju omejitve posameznika in družbe, in je v gospodarstvu, kulturi in življenju sploh blagoslovljena beseda inicijative in osebnosti! Oblast! Odtod taka ustava! Kar bi odločevalo Izven centrale, naj se ne spravi k življenju! Samouprave spijo spanje še ne vstalih življenj vkljub določilom ustave in čeprav bi visel nad njimi Damoklejev meč: moč sistiranja sklepov od strani velikih županov. Odtod beda! Centralistična država ima nujen korelat v policijski upravi. Državljan je zapreden v mrežo predpisov in zakonov, s katerimi posega po1 licija v žitje in bitje posameznika, od rojstva do smrti, v domačem stanovanju in izven njega. Policijsko-centralistična uprava je ubila osebnost, katera se je izpremenila v številko v državni kasarni. Podanik — in ne državljan! Vlastodržci so pozabili, da je človek osebnost, da hoče imeti nekaj, kar neguje kot svoje, da je v tem nagnjenju usmeril korak proti napredku, da hoče sam odločevati in v svoja dela utisniti svoj lastni jaz, da imajo vse te lastnosti tudi njegove, bodisi javno- ali pri-vatnopravne združbe, od občin, zadrug do mogočnih zborov in udruženj in da poganja v tej svobodi kal vsakemu napredku in pravi kulturi. Kjer pa se to pobija in tlači, tam zavlada nujno apatija in gnus do delovanja v prid družbi, negotovost v koncipiranju, razočaranje v udejstvovanju, smrt napredku in beda v življenju!
Odtod tudi korupcija! Že stari Aristoteles je postavil pravilo, da je človek, ki ima oblast, nagnjen k temu, da jo zlorabi. In naravoslovna veda uči, da v luknjah, kamor ne posije svetel žarek božjega solnca, se rodi največ mrčesa. Odtod začetni boj v francoski ustavni zgodovini za delitev oblasti, odtod boj za dekoncen-tracijo državne oblasti, boj za federalizem in avtonomizem, boj za udejstvovanje onih elementov v državnem življenju, ki dihajo vsaki dan sveže solnce, ki ljubijo njegovo svetlobo in verujejo v njegovo lepoto — boj za udejstvovanje krepke, nepokvarjene ljudske duše v državnem življenjul
Pri nas povrh vsega tega — gotovo mišljenje gotovih ljudi, gotova vzgoja življenja, gotov način v udejstvovanju javnega življenja, gotova strankarska grupacija in gotova politična parola. Mlada, iz turških in avstrijskih okov komaj vstala Srbija, je v boju proti notranji tiraniji in nasilstvu državnega aparata se že morala boriti proti rak rani državnega zdravja — proti korupciji! In ta mlada Srbija je morala v bojih za samoupravno življenje in človeške pravice, izdati vsaj preventivno, četudi tedaj ne uspelo sredstvo — zakon proti korupciji uradništva.
Borba proti korupciji in za odpravo bede v naši državi se je začela z vso srditostjo. Mi verujemo, da je v njej znak močnega, poštenega, ljudskega življenja, ki bo strnil okrog sebe vse pošteno misleče, hinavce in varljivce pa odpihnil z javnega pozorišča. Ta borba pa nosi v sebi globlji znak: to je, borba za človeško osebnost, borba za tako ureditev države,' ki bo garancija, da se ta osebnost svobodno, ne v kvar družbe, razvije, borba za udejstvovanje zdravega, v solnce verujočega elementa v državnem vodstvu.
Začelo se je sicer pri posledicah, pot pa vodi od posledic do — vzroka in ta je: današnja napačna, ureditev države, ki je mesto na demokratično-organičnem, zgrajena na golem mehanističnem principu. Iz tega izvira vse zlo, ki je rodilo tudi korupcijo. Zlu pa nastavimo sekiro pri — korenini!
Pred volitvami v Dalmaciji.
Split, 13. maja. (Izv.) Včerajšnji dan je bilo solitično življenjne zelo živahno, ker je bil to '.adnji praznik pred volitvami ln je vsaka stranka poskušala, da priredi čim več shodov. V Splitu bi moral govoriti včeraj tudi dr. Trum-bič, ki pa je bil tudi zadržan. Največ izgiedov na uspeh imajo po sedanjem položaju radičevci, HPS in federalisti. Pričakovati je, da bo izlla HPS iz volivned& boia zelo moča«.
Debata o korupciji v parlamentu.
Sijajen govor poslanca Kumanudija.
Belgrad, 14. maja. (Izv.) Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo ogromno zanimanje. Vprašanje, ki je bil ona dnevnem redu, se vleče skozi našo politično in parlamentarno zgodovino, kakor trakulja že od prevrata do danes. Združena opozicija in vsi pošteni elementi so že ponovno poskušali to vprašanje spraviti pred merodajni forum in ga podvreči taki debati, da bi se končno raz-čistilo okuženo ozračje, ki ga je ravno to vprašanje ustvarilo. Vprašanje korupcije — in o korupciji se dianes razpravlja — je brez-dvoma tako velikega pomena, da je to zanimanje razumljivo in to ne samo zanimanje peli tirnih krogov, ampak še bolj zanimanje širokih slojev ljudstva, ki vsled te korupcio-nts^ične prakse, ki se je udejstvovala na vseh poljih javne uprave, najbolj občuti težo te po-gubonosne tendence v upravljanju naše nove države. Različne so parlamentarne stranke, skozi katere je šlo to vprašanje. Se bolj različne so vse tiste faze borbe, da bi se to vprašanje enkrat kot tako meritorno postavilo na dnevni red. Še bolj različne pa so poti, ki so jih hodili tisti pošteni elementi, ki so to vprašanje od vsega začetka smatrali kot najtežavnejše in najpogubnejše za konsolidacijo ■naših notranjih razmer. Borba poštenih strank v parlamentu v tem oziru je občudovanja vredna. Prehajajoč preko vseh zapeljivih vabil, preko vseh momentanih koristi, so ti pošteni elementi v skupščini vztrajali in pripeljali do današnjega položaja, ko se je to vprašanje korupcije postavilo na dnevni red in sicer tako. da je nemogoč« z raznimi taktičnimi potezami spraviti z dnevnega, reda. Ze za časa Davidovičeve vlade leta 1924. se je splošno smatralo, da je ta vlada prišla na upra.vo države zato. da izpelje to težko nalogo in da očisti državno upravo vseh pijavk, ki svoje osebne zveze in rodbinsko pripadnost izkoriščajo za bogatenje samega sebe. Davi-dovičeva vlada ni o.-tala samo pri tem. Ona je šla v borbi proti temu velikemu zlu do skrajne možnosti. Neposredno pred ustvaritvijo njenih namer, ki bi bile za vselej onemogočile vsem nepoštenim izkoriščevavcem in korup-cionistom vsako vlogo v našem javnem življenju, je Davidovičeva vlada morala pasti. Kljub temu, da jo bil ta poskus velik memento vsem pregrešnim ljudem, se je korupcija po zmagi politike tako zvanega nacijonalnega bloka nad blokom narodnega sporazuma, še bolj razpasla. Dosegla je take dimenzije, da so se borbi bloka pridružili vsi pošteni elementi v širokih masah ljudstva. Ravno pritisk teh širokih slojev ljudstva je dal vzpodbudo in obenem omogočil delo, ki se je pod vodstvom Jugoslovanskega kluba izražalo v ožjem opozicio-nalnem bloku. Današnje merodajne razprave o tem kardinalnein vprašanju morajo z ozirom na to prinesti merodajen sklep. Ožji opozicionalni blok, to je SLS, DS in JMO so čvrsto prepričane, da se razprava brez merodaj-nega sklepa ne more in ne sme končati. Vse te tri stranke so interpelacijo o korupciji, o liferacijah, o izkoriščanju družinskih zvez, skupno predložile, da bi na ta način manifestirale borbo proti korupciji. Ravnotako so vse tri stranke za svojega glavnega govorni! ;a določile bivšega finančnega ministra Ko-sta K u m a n u d i j a. Vprašan je nastane, zakaj je združena poštena opozicija postavila kot konkreten primer korupcionističnega raz-n aha ravno Rade Pašiča. Vladno časopisje pripisuje to dejstvu, da je Rade Pašič sin predsednika vlade in da se z ozirom na to misli in hoče ponižati zasluženega državnika Nikolo Pašiča. Ta hipoteza je popolnoma neresnična. Opozicija je imela tukaj v vidu največjega korupcionisla. Ravno o njegovem delovanju je imela na razpolago do-kumentarične dokaze. Zato jih je navedla. Škoda, ki jo je Rade Pašič prizadejal državi in upravi, je tako velikanska, da se preko nje ne more iti. Na zadnji sodni razpravi, pri kateri je bil Rade Pašič kaznovan s 15 meseci zapora, je privatni zastopnik zasebnega ob-tožitelja Stojadinoviča imenoval Rade Pašiča »Rasputina vidovdanske ustave«. Dokazi, ki jih opozicija za to navaja, dajejo prav temu nazivu. Stvari, ki jih je Rade Pašič, izkoriščajoč ugled svojega očeta, napravil, so bile tako težke ln ogromne, dn se preko njih ne more več iti. Rade Pašič je bil dosedaj v vrsti tistih elementov, ki so hoteli na poceni način živeti na načun ljudskega premoženja in trpljenja.
Žandarski kordon pred skupščino.
Za današnjo sejo 6o se izvršile najstrožje predpriprave. Po skupščinskih kuloarjih je mrgolelo detektivov in civilnih policijskih uslužbencev. Pred skupščinskim dvoriščem je bil močen kordon orožništva, ki je zabranil vhod vsakemu, katerega režimovci niso smatrali za dovolj zanesljivega, da se pusti v skupščino. Skupščinske galerije so bile zelo zgodaj zjutraj zasedene po vseh tistih, ki so imeli dovoljenje za vstop. Tudi diplomatska loža je bila polno zasedena po zastopnikih tujih držav v Belgradu. Miislilo se je, da se bo skupščinska seja pričela okrog 11., da bi se vladni stranki mogli med seboj sporazumeti. Skupščina pa se je proti vsemu pričakovanju pričela toč •no ob napovedani uri.
Sejo je otvoril skupščinski predsednik Marko Trifkovič. Po izvršenih formalnostih je skupščina takoj prešla k razpravi o interpelacijah glede manipulacij pri državnih nabavah. V smislu sporazuma se je o obeh interpelacijah, to je o interpelaciji združene opozicije in o oni samostojnih demokratov, razpravljalo istočasno.
Pogodba s češkoslovaško tvrdko.
Prvi je govoril prometni minister dr. Vaša Jovanovič med splošno tišino in največjo pazljivostjo zbornice. V svojem kratkem govoru je navajal zgodovino organizacije našega železniškega parka, naglašajoč ogromne ovire, kd jih je morala premagati naša železniška uprava takoj po zedinjenju, da je vzdržala promet. Ker niso zmogle delavnice Južne železnice vseh popravil, je bila država pri-morana oddajati popravila vagonov in lokomotiv v inozemstvo. V tem smislu je bila sklenjena posebna pogodba z neko češkoslovaško tvrdko, katero je minister tudi prebral. Priznal pa je, da država ni izpolnila obveznosti, iavirajočih d,z te pogodbe, in da je ostala za večmilijonsko vsoto na dolgu. Izjavil je, da mu ni znano, če je kdaj Rade Pašič interveniral pri vladi v korist te tvrdke in če je zato pre,'el kako provizijo. To ni razvidno iz uradnih aktov!
Finančni minister dr. Ninko Perdč ln zunanji ministeT dr. Momčilo Ninčič sta kratko izjavila, da o aferah g. Rade Pašiča ničesar ne vesta.
Misterijozni ček - Usurcovičeva vlada hoče odločno korupcijo.
Nalo je dobil besedo ministrski predsednik Nikola Uzunovič. Vsi poslanci so se sklopih okrog njega, da bi ne preslišali kake besedice. Ko je pričel govoriti, je vzkliknil posl. dr. Zanič: »Čujmo vajenca!«, s čemer je namigaval na Stjepana Radiča, ki je tako ti-tuliral Uzunoviča. Skupščinski predsednik ga je pismeno ukoril, kar je izzvalo ironične medklice.
Ministrski predsednik Uzunovič je nato govoril o famoznem čeku za 200.000 frankov, ki je baje končno prišel v roke Rade Pašiča. Izjavil je, da je bil ček zaupnega značaja, kar mora zbornica upoštevati. Ministrski svet koalicijske vlade radikalov, muslimanov, demokratov in SKS je dne 9. avgusta 1921. odobril 000.000 frankov z.a propagando in obrambo naše države v inozemstvu. Ta kredit je bil izplačan. Zadnji obrok 200.000 frankov je bil nakazan Francoski hipotekami banki, ki ga je sprejela. Od tedaj, ko ga je banka prejela od vlade, je bil ček na razpolago vsakomur, ker je bil svoboden. Tako je prišel lahko tudi v roke g. Rade Pašiča, ker se je glasil na do-nositelja. Nadalje se je ta ček pretvoril v dva po 100.000 frankov. Ministrski predsednik navaja nato različno korespondenco. Koncem svojega govora iz.javlja, da je vlada odločno pripravljena pobijati korupcijo in da se morajo pozvati na odgovornost vsi krivci, katerim se korupcija dokaže. Apelira na narodno skupščino in na vse, da ga podpirajo v njegovem boju. Njegova vlada bo pristala na ukrepe, ki se bodo tekom debate v skupščini predlagali glede korupcijskih afer.

Poravnajte naročnino!
Govornik združene poštene opozicije.
Nato je dobil besedo bivši finančni minister dr. K u m a n u d i. Tako v začetku svojega govora je dr. Kumanudi izjavil, da govori v imenu demokratov, SLS, JMO in zemljo-radniške stranke. Izvajal je sledeče:
To interpelacijo nisrno predložili radi tega, da bi koga kompromitirali, žalili ali omalovaževali kako stranko, šefa ali kako osebo ali pa njegovo družino. Nam ne gre za kake strankarske uspehe. Naš cilj ni, da bi tokrat vrgli vlado. Nam gre samo zato, da se
ugotovi in odkrije popolna resnica
in da se krivci zasluženo kaznujejo. Ne poslužujemo se tega orožja, da bi na drugi strani skrivali krivce. Interpelacijo smo predložili samo zato, ker je korupcija splošno družabno zlo, ki se je vrinilo v naše javno življenje in vgnezdilo v vsem našem državnem organizmu. Korupcijo smatramo kot najbolj modern pojav, katerega posledice bi mogle prinesti ljudstvu in državi nedogledno škodo. Da smo se v interpelaciji omejili na eno osebo in na afere, ki so v zvezi s to osebo, je to zato, ker je cela vrsta dejstev dokazanih, da je ta osebnost
tipičen predstavitelj tega bolestnega stanja v naši državi. Ta oseba se razlikuje pred vsemi drugimi, proti katerim bi se morala vložiti slična obtožba, po političnih zvezah in pa krogih, v katerih se giblje, pa tudi po mnogoštevilnih delih, v katerih je vmešana, in pa po zaslužkih, ki so jih ta dela tej osebi prinesla. Gotovo je zelo redek slučaj v celi svetovni zgodovini korupcija
sina predsednika vlade,
kakor je današnji slučaj. Slučaji korupcije, k! so navedeni v naši interpelaciji, imajo svoj po seben značaj. Po svojem državnem položaju, t svojimi zvezami in
z avtoriteto svojega očeta
je imel Rade Pašič možnost, priti v stike in ustvariti poslovne zveze z mnogoštevilnimi ustanovami, industrijskimi društvi in trgovskimi družbami. Vse to smo v naši interpelaciji dokazali. Poleg tega smo v interpelaciji na prvem mestu navedli vsoto, ki jo je naša država dolžna tovarni v Adamovu in Brnu. Poslanec Kumanudi navaja težko stanje, v katero je zašla tovarna za popravljanje vagonov in lokomotiv v Adamovu. Z ozirom na to, ker se ji ni plačalo, je zašla v položaj, da pride v konkurz. Zdi se, da je bilo vse, kar je tovarna predložila za našo državo,
inscenirano,
da se od nje čim več dobi. Kajti ministrstvo za železnice je bilo tovarni dolžno izplačati 67 milijonov 540 tisoč češkoslovaških kron. Ko je prišla tovarna v Adamovu v konkurz, se ji je z resne strani priporočilo, da se obrne na
Rade Pašiča
in da se z njim pogodi, da bi dobila svoje zasluženo plačilo. Ta moment je zelo važen, ker pomeni popolno izsiljevanje. Tovarna, ki se je nahajala v tako težkem položaju, je ta predlog sprejela in se je obrnila na Rade Pašiča. Poslanec nato nadaljuje, kako je do te afere prišlo in citira korespondenco, ki se je v tem oziru vodila med Rade Pašičem in tovarno. Nato pa prehaja na izplačilo
provizije,
ki jo je Rade Pašič za to prejel. Tej tovarni se je takoj izplačalo 10 milijonov Kč, ostalo pa v bonih Narodne banke. Kumanudi dokumenta-rično dokazuje to trgovino. Nato prehaja na posredniško delovanje s
trboveljskim rudnikom,
in izvaja o tem naslednje: Drugo posredovanje, ki se navaja v interpelaciji, se nanaša na trboveljski rudnik. Tukaj gre zopet za vprašanje razdelitve dobička. Javljajo se iste osebe. V pismu, ki je v interpelaciji navedeno in ki je naslovljeuo na zunanjega ministra Ninčiča, govori g. Milin tudi o tem. Pritožuje se proti temu, da si je Rade Pašič
pridržal en del delnic
rudnika v Trbovljah, katere so istotako pridobljene z ozirom na njegovo posredovanje v zvezi s tem pokojnim možem. Ta posel se jo izvršil tako-le: Do 1. 1922. se je nahajal rudnik pod državno kontrolo. Izključno pravico za prodajo premoga je imela družba >Lan-ger<, ki je po pogodbi iz 1. 1921., ki je veljala za pel let. smela prodajati vagon premoga po 2200 Din. TPD je bito potrebno, da se z nje ukiue državna kontrola in da se ta Douodba
razveljavi. To se je zgodilo na isti način in
po istih osebah, kakor operacija s tovarno v Adamovu. Državna kontrola se je ukinila. Pogodba /. »LSngerjem« se je razveljavila. Cena premogu je s-očila na 4000 Din. (Protesti na levici: »Čujmo! Čujmo!«) TPD je v začetku izvozila 450, pozneje 1000 vagonov dnevno. I/, tega se vidi, kako velika razlika je bila v dobičku med prvo in drugo pogodbo. Posredovalna vloga Rade Pašiča in ostalih se je tokrat plačala s tem, da se mu je izročilo več akcij TPD. Izročilo se mu je 4500 akcij. Pri tej delitvi akcij se je med posredovalci samimi razvila sodnijska razprava, ki se je vršila pred belgrajskiin sodiščem 12. novembra 1025. Kar boin sedaj povedal, je samo izpis iz sodne razprave. Iz le razprave se najprej vidi, da je
Avgust Praprotnik,
glavni ravnatelj centrale Slu venske banke, v Zagrebu kot priča pred sodiščem izjavil, da je centrala Slovenske banke (K> svojem ravnatelju podružnice, pokojnem Milinu, odredila, da se radi gotovih notranjih stvari razdeli gotovo število akcij TPD. Akcije so stavili na razpolago po pokojnem Milinu z na-redbo, da se 4000 komadov izroči
Rade Pašiču,
500 da jih obdrži za sebe, po emisijskem kur-zu, za stare akcije, ki je bila 250 do 280 takrat, ko bi se imele te akci je izročiti Rade Pašiču. Borzni kurz se je gibai med 960 in 1000 Din. Po Milinu se je Rade Pašiču izdal nalog, da se od njegovih akcij njemu proda 3000. Leta JL923 je centrala v Zagrebu prodala 1500 komadov akcij TPD. Razliko med emisijskim in borznim kurzom je izročila Milinu z naročilom, da jo izroči Rade Pešiču. 9. septembra 1923 so izročili tudi drugih 1500 akcij TPD po Rade Pašičevem naročilu po 900 Din komad. 1,350.000 Din je dal Milin Rade Pašiču. To je pričevanje generalnega ravnatelja Slia>-venske banke v Zagrebu in to pričevanje potrjuje njena podružnica v Belgradu z ozirom na akt, ki ga je poslalo mestno sodišče 1924, in v katerem pravi, da je njena centrala v Zagrebu dala Milinu nalog da izroči Rade Pašiču ob priliki nove emisije 4000 akcij po emisijskem kurzu. To končno priznava hidi sam Rade Pašič, ki je pri zaslišanju izjavil, da so med njim in Slavensko banko, oziroma med Sinvensko banko in pokojnim Milinom obstojili čisto poslovni odnošaji. Ravnatelj Slavenske banke je sprejel gotovo število akcij. Slavenska banka mu stavjja na razpolago 4000 akcij TPD nove emisije po 260 Din za komad. Ker je bil borzni kurz med 900 in 1000 Din za komad, je izdal naročilo, da proda 3000 akcij in da izplača vse ostale akcije. Ostanek 350.000 Din naj izplača ženi in otrokom. To je pričevanje Rade Pašiča samega. Ime Rade Pašiča pa ie zvezano z neštevilni-mi aferami, ki so zelo sumljive ali vsaj nedostojne. Pri vseh teh aferah je bil cilj Rade Pašiča
velikanska nagrada.
Vooštev pridejo »Omnium Serhe«, odkupovanje živine iz reparacij, zgralitev mostu med Belgradom in Zemunom, osvoboditev TPD rudnika od državne kontrole, vojaške nabave, liferacije blaga za vojsko, državna posojila, nabave na račun reparacij, izplačevanje starih računov, povsod za
državni interes
tn za državne dobave in dolgove. Predno st izreče končna obsodba, je treba, da parlament Izvoli anketo, ki bo osvetlila celokupno delovanje tesra mladega gospoda v zvezi z državnimi nabavami, posli in računi. V interpelaciji smo se zadržali na nekaterih delih izmed njegovih neštevilnih del. Čeprav se interpelacija bavi samo z njimi iz prej navedenih razlogov, smatram, da mora narodna skupščina staviti pod anketo tudi vse druge slučaje, pri katerih se je Rade Pašič udejstvoval. Tz vsega je jasno, da je Rade Pašič pri TPD dobil provizijo, ko znaša po računu preko
2 milijona Din.
Tretja afera se tiče državnega čeka 100 tisoč frankov. Kumanudi polemizira glede tega izplačila z zunanjim ministrom in predsednikom vlade. Ker je cela zadeva zaupne narave, navaja samo nekatere akte in končno ugotovi, da je Rade Pašič za sebe obdržal
540.000 Din
h državne blagajne in jih uporabil za svoje lastne koristi. To je neospoirjeno dejstvo! Kumanudi nato prehaja na druga dela Rade Pašiča, kakor je: nabava prašičev iz Anglije, posojilo v Ameriki, metaltirgična družba »Maršal', tovarna munic^je. Ivuika Rotschild, kjer so se poleg interesi ran ja za posojilo 300 milj. frankov zaključile tudi vojne nabave L 1923. Naglasa, da je takrat opozicija predložila interpelacijo >in citira pomanjkljivosti govora finančnega ministra. Citira pisma, ki jih je Kade Pašič pisal in posebno pismo
predsednika praškega velesejma, i' katerega je popolnoma jasno, da je Rade Pašič ponndil zveZe češkoslovaški industriji, dn podpira njene »interese v naši državi. Predsednik narodne skupščine pri čitanju dokazov za afere Rade Pašiča opozarja Ku-manudija, da noj konča. Vsled tega je nastal prepir med predsednikom in opoziioijo.
Predsednik je popustil in Kumanudi je v kratkih in jedematih besedah končal svoj
go
vor. Preje je navedei še nekaj tipičnih slu- J doživel radi te^a-
čajev, aktov in dokumentov, ki so vzbudili ve- J liko senzacijo. Končno je dejal:
V času, ko trpi država po velikem 18 mi- | Ijardnem proračunu in ko trpi naše ljudstvo ; pod največjo jrospodarsko krizo po vojni, ko se kmetska ljudstvo zadolžuje, da more pla- 1 čevati davke, ko industrija in obrt propadata, | ko ostaja trgovina nezaposlena, mora parlament čuti Klas protesta in ogorčenja, ki pri-haja iz src« in ust ljudstva samega in ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo za našo držuvo, zahteva, da se korupčijn prežene iz naše držav«, posebno iz visokih upravnih slojev, da sc z mogočnim udarcem z njo pomete, da bodo kazni toliko bolj neusmiljene, kolikor krivec zavzema višji položaj. Niti ljudstvu niti državi ni rešitve brez poštenja in brez morale v upravi. (Ploskanje.) Tudi politiki ni rešitve brez polne odgovornosti.«
Govor poslanca Kumanudiia so navzoči poslušali z največjo napetostjo. Govornik je žel za svoja izvajanja velik aplavz. Splošno se je priznavalo, da je Kumanudi, ki je govoril objektivno in mirno iu je svoja izvajanja podprl z dokumenti, kot govornik ožjega opozicional-nega bloka, žel popoln uspeh.
KOJIČ.
Po njegovem govoru je nastopil bivši minister K o j i č, ki je skušal z znano svojo afero izza Davidovičeve vlade spraviti debato na stranpot, s čimer pa se je samo osmešil.
Grisoqono skuša odvrniti debato od Pašiča.
Popoldne je ob 5 nastopil kot prvi Griso-gono, bivši minister za trgovino v znamenitem PP-režimu. Najprej je govoril o principu korupcije kot takem. Ko je končno videl razpoloženje narodne skupščine, je priznal pravilno stališče, ki ga opozicija že davno zavzema, da je treba proti korupciji zavzeti energične korake. Zanimivo pa je, da se je Grisogono v glavnem strinjal z radikali, češ, da se pri preganjanju korupcije ne sme iti tako daleč, da bi se borba proti korupciji identificirala z borbo proti kaki stranki, ali kaki osebi. (Medklic: >Doli korupcija!«)
Uzunovič ga zavrača.
Njemu je odgovarjal Uzunovič, ki ga je opozoril na neobjektivnost samostojno de- i mokratske stranke. Iz govora predsednika i Uzunoviča se je jasno videlo, da smatra da- j našnja vlada samostojne demokrate kot edino opozieionalno stranko, na katero bi se v pošteni in iskreni borbi proti korupciji mogla zelo težko nasloniti.
Za korupcijoniste smrt ali batine!
Nato je govoril črnogorski federalist Drljevič. V temperamentnem in logičnem govoru je pokazal z drastičnimi primeTi na ko-ruptivnost v naši državi. Korupcija je postala administracija in eksekutiva. Celo več, korupcija se danes uveljavlja celo v zakonodaji. Nato citira pismo bivšega pomočnika finančnega ministra Stojanoviča, ki se je napram zadrugi belgrajskih gostilmčarjev in kavair-narjev obveval, da ho izpeljal v zakonu o taksah n>m ugodne odredbe. Ta oddelek je tudi dejansko prišel v zakon o taksah. To dokazuje, da korupcionisti obvladujejo celo zakonodajno telo. Če se za eno samo tako odredbo v zakonu, kakor je taksni zakon
plača 80.000 Din,
potem Vas vprašam, gospodje, koliko so morale stati odredbe v finančnem zakonu, s ka-katerimi se je spremenila cela vrsta carinskih postavk in raznih zakonov?! Poslanec zahteva, da se čimpreje predloži zakon o korupciji, ki naj določi kot edino kazen
smrtno kazen ali batine.
Kajti če se bodo batinali korupcionisti na Terazijah v Belgradu ali na Jelačičevem trgu v Zagrebu ali pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, potem se bo vsakdo premislil uganjati korupcijo.
POLIC.
Za njim je govoril poslanec Polič. (HF SS). ki je pozval Radiča, oziroma njegovo stranko, da odkrito in odločno nastopi proti korupciji.
PASICBVCI. Za Poličem so govorili Pašičevi pristaši A. Z u j o v i č , Vlada Miletič, Dušan Z i v a n o v i č in Stojadinovič, ki so ostali brez vsakega učinka.
Mogočen nastop Ljube Jovanoviča.
Nato je predsednik dal besedo Ljubi Jovanoviču. Svečan je bil trenutek, ko je stopil Jovanovič na govorniški oder, kjer govorijo opozicionalni poslanci. V največji tišini je pričel govoriti. Pozdravljen od svojih tovarišev, je izvajal:
Težko mi je prekiniti z mojo preteklostjo. Težko mi je govoriti danes o stvari, ki je na dnevnem redu. Dobila je namreč tak značaj, da moram ob njej pretresati tudi vprašanja, ki so v ozki zvezi z mojim delovanjem. To mi je tem težje storiti, ker sem dosedaj v radikalni stranki deloval že 40 let. Žalostni in težki trenutki me vežejo z njo. Z njo sem doživel veliko sladkih In radostnih trenutkov. Vse to sem pa
ker sem Ml vedno pošten
in ker sem vedno smatral za svojo dolžnost, delati tako, kakor je v interesu države in ljudstva. Zato sem svojo dolžnost napram narodu in državi vedno vršil. Ze 1. 1918. in pozneje, ko se je ustvarjala naša ustava, sem z ozirom na to, da sem na žalost prvi, ki sem zvedel o delovanju Rade Pašiča, na to
opozarjal merodajne činitelje
v radikalni stranki. Sklical sem segtannek zaupnikov, svojih prijateljev v radikalni stranki, opozoril sem jih na vse, kar se dela pod firmo njene moči in ugleda. Pozivam prijatelje, ki sem jih takrat povabil na sestanek, da to potrdijo. Marsikdo bo postavil vprašanje, zakaj nisem že takrat stopil pred javnost, zakaj nisem takrat tega vprašanja spravil v klub? Na to vprašanje moram takoj odgovoriti kategorično, da tega nisem storil raditega, ker je znano, da se vsaka stvar, ki se v radikalnem klubu razpravlja, takoj nese v javnost. Ker sem takrat smatral, da delovanje Rade Pašiča na škodo države ne sme priti v javnost, nisem šel pred ta (radikalni) klub. Rade Pašič pa je kljub temu nadaljeval s svojim razdiralnim delom. Ker je vedel za to mojo akcijo pri zaupnih osebah v radikalni stranki, je šel tako daleč, da je udaril na mojo čast in na čast moje družine. Kljub temu nisem podvzel proti njemu tistih korakov, ki so sicer na razpolago vsakemu državljanu, da bi v takem položaju lahko izkoristil zakonske odredbe Nisem šel pred sodišče, da bi tam dobil Rade Pašič zasluženo plačilo. Zato je zgledalo, da sem jaz nekakšno žrtveno jagnje. Dokler se je mislilo samo to, je še šlo. Toda zahtevalo se je, naj bi bil sokrivec. Dobro sem vedel za vse, kar se dela. Dovolj je bilo tega. Ni ga bilo, ki bi mogel to zadati in ki bi trdil, da se mora v interesu ugleda radikalne stranke iti preko vsega tega, kar se o tem ve. Nad interesi radikalne stranke je namreč
interes naše države. Spomnim vas namreč samo na to, kakšen vtis je v javnosti napravilo posredništvo, nabavi, liferacije in posli, o katerih smo danes slišali. Ni treba dokazati, da je bilo to proti ugledu naše uprave, narodne skupščine. Še več, to delovanje je vlivalo v ljudstvo nezaupanje proti ustanovam, kakor je parlament. 0 vsem, kar sem zvedel, sem povedal tistim, ki se jih tiče. Vendar so ti smatrali, da je treba v interesu stranke molčati. To je njihova
velika krivda,
ker so strankin interes identificirali s kaznji-v!mi dejanji posameznika. Strankarski interes ni nad vsem! Stranka ni cilj, ona je sluga, da služi državi in ljudstvu! Jovanovič se nato peča z govorniki, ki so boleli dokazati, da je radikalna stranka steber države. Iz tega so hoteli ■ sklepati, da kdor dela proti radikalni stranki, dela proti interesom države.
To ne drži!
V interesu radikalne stranke bi bilo, da s tem niso prišli na dan. Mnogo se pozablja, ali vse se ne more pozabiti. Pred očmi je treba imeti, da nismo edini činitelji v tej državi! Poleg nas so še drugi! Zato se ne sme iti nikdar tako daleč, da bi se strankin interes dvignil nad državnim. Pridejo slučaji, ko člani posameznih strank morajo izvajati odkrito in iskreno:
»Preko tega n© moremo!«
Pri tej priliki se ne sme pozabiti, da se krivec ne sme iskati tam, kjer ga ni. Moji tovariši in ostali pošteni ljudje v radikalni stranki naj se spomnijo te dolžnosti, da so kot pošteni državljani v takih slučajih primorani reči resnico. Zato jih Jovanovič poziva, da naj nikar ničesar ne dajo na sunmjo, da radikalnemu klubu ni bilo za pravico in resnico in da ni podvzel vseh korakov, da se tisto, kar je na dnevnem redu, ne bi vrglo med staro šaro. Svečano izjavlja, da je smatral za svojo dolžnost, narodno skupščino na to opozoriti, ker vidi v tem poštenje. Dal sem pošteno besedo!«
Velik aplavz je sledil tem Jovanovičevim besedam. Ne samo opozicija, marveč tudi velik del radikalov in radičevcev je navdušeno pritrjevalo Jovanovičevim izvajanjem. Posamezni poslanci so hiteli k tribuni in mu iskreno čestitali. Vtis .Tovanovičevega govora je bil brez-dvoma mogočen. Videlo se je celo med Pašiče-vimi pristaši, kako so v svojih nazorih omajani. Da bi zmanjšali vtis tega govora, so radikali takoj poslali na tribuno znanega gozdarja Dragoviča, ki je še bolj dvignil Jovanoviča Jasno je, da se demagoški agitator ni mogel dvigniti na Jovanovičevo stopinjo.
BLAMAŽA LJ. ŽIVKOVIČA.
Za njim je nastopil sam bivši predsednik radikalnega kluba Živkovič, da bi popravil slab vtis. S patetičnimi gestami je poskušal .»militi globok vtis Jovanovičevega nastopa.
VLADIN0VCI POPOLNOMA ZBEGANI.
Ker ni bilo več govornikov, se je seja ob polnoči prekinila, da bi se vlada sporazumela glede dnevnega reda. Opozicija je predlagala svoj dnevni red. Istotako samostojni demokrati. 1 Vlada pa se ni mogla sporazumeti. O tem je razpravljala že cel dan Ob pol 10 je bila posebna seja za sprejetje predloga o anketi. Tudi na tej seji do pol 1 zjutraj ni prišlo do sporazuma. Zato je v parlamentu nastalo senzacionalno pričakovanje dogodkov, ki bi mogli vsled tega slediti. Jasno se je videlo, da se na eni strani zbirr jo pošteni elementi, ki jim je na tem, da se z energičnim odločnim udarcem prekine sedanja praksa v vrhovni državni upravi, na drugi strani pa se zbirajo- tisti, ki hočejo zaščititi dosedanje umazano delo. V sredi je nekaj ljudi, ki ne vedo, kam bi šli. Večina se Še ni izkristalirala. Ravno raditega je vladala v skupščini večja napetost, nego sploh kedaj.
Vlada poražena!
O polnoči je bila po govoru Ljube Zivko-viča seja prekinjena, da bi se vlada lahko sporazumela glede enotnega nastopa glede predloga o prehodu na dnevni red. Jasno je bilo, da je pričakovanje doseglo vrhunec. V ministra1'! sobi so bili zbrani vsi ministri in voditelji vl"dne koalicije. Pred tem pa so se med voditelji Radičevcev in voditelji opozicije vršili sestanki, na katerih se jc dosegel sporazum za enoten nastop. Dočim so se na ta način Rrdičevci pridružil končno mnenju opozicije, pa v vladi sami ni prišlo d'o sporazuma.
Ob pol 1. se je skupščinska seja zopet pričela. Vsi so vedeli, da v vladi ni sporazuma, zato je vse napeto pričakovalo posameznih predlogov.
Kot prvi je dobil besedo predsednik finančnega odbora dr. R a d o n i č, ki je v imenu radikalnega kluba predlagal prehod na dnevni red, s katerim se odobrava odgovot vlade in predlaga neka nnkotta, ki naj bi proučila ta vprašanja tekom 6 mesecev.
Temti predlogu so aplavdirali le radikali. Nato je dobil besedo znani poslanec Radičeve stranke dr. Šibenik. Ze samo dejstvo, da se je pojavil on kot govornik, je jasno pokazalo, da med radikali in radičevci ni soglasja in njegov predlog je odkrito pokazal, kar je bilo znano že preje. Stavil je sledeči predlog: Po izjavi predsednika vlade in treh ministrov in po zasTšanju interpelacij, v katerih so na. vedeni nekateri konkretni slučaji, da so se pod zaščito ali z zlorabo državne oblasti storila taka dela v sebične namene, s katerimi so težko oškodovani državni ugled in državni interesi, narodna skupščina sklene:
1.	Vlada se poziva, da najkasneje tekom enega meseca predloži narodni skupščini zakonski predlog o pobijanju korupcije. Ta predloa; mora biti sestavljen tako, da se od. stran jo vse tri ftlavne ovire za hitro L: uspeš, no pobijanje kaznivih dejanj, ki spadajo pod pojem korupcije, in da bo ne oproste vsake odgovornosti osebe, ki so se dale podkupiti v službi nli na drugih odgovornih mestih: Drž. pravdnik ne more odstopiti ml tožbe poljub, no, v vsem postopanju naj se uvede skrajšan rok, kot rla hi bil obtoženi v preiskovalnem zaporu in višja sodišča mornjo reševati te «m-deve v istem roku, kot je določen za skrajšana postopanja.
2.	Izvoli naj r« anketa, sestnjeKa Iz 21 čln.nov (!) -f 4 -j- 8), ki naj preišče vsa korup.
' na dejanja, ki so r zvezi i osebami, katere na.
vaja interpelac ja. Anketa mora predložiti svoje poročilo narodni skupščini najkasneje čez dva meseca in da se ji pooblastilo, da dela tudi takrat, če bi bila narodnn skupščina raJ-puščena vsled lastnega sklepa ali po kraljevem ukazu.
3. Da se preiskujejo koruptivna dejanja, ki so predložena nar. skupščini danes aH ki bodo pozneje prišla na (lan, v kolikor se tičejo članov vlade ali članov narodne skupščine in se predloži poročilo o tem tekom fi mesecev, računajoč od dne, ko je nar. skupščina dobila poročilo o dejanjih. Člani narod, skupščine naj «e sodijo radi koruptivnih dejanj na pod-lagi novega zakona o pobijanju korupcije, člani vlade pa po zakonu o ministrski odgovornosti.«
Nato je dobil besedo poslanec Šečerov (David, demokrat) in podal izjavo, ila celokupna opozicija (David demokrat, SLS, JMO in zemlioradniki) pristaja na predlog dr. Ši-benika. Ta izjava je bila sprejeta z velikim aplavzom. Mučen vtis je napravila zatem izjava samostojnega demokrata Jurija Demetro-viča, ki se s svojo izjavo ni pridružil opoziciji in je s tem pustil za svojo stranko možnost, da hj v danem slučaju mogla SDS podpirati radikale.
Nato je vstal min. predsednik N. Uzunovič, ki je rekel, da sprejema izjavo dr. Radoniča in da od izida glasovanja zavis! usoda vlade, ki bo to vprašanje smatrala tudi za vprašn'e zaupnice.
Predsednik T r i f k o v i č je nato ob največji napetosti odredil glasovanje, katero se je izvršilo poimensko in javno.
Ob 1. ptnoči je predsednik Trifkovid razglasil izid glasovanja. Za vlado je glasovalo 127 poslancev, proti vladi pa 150. Zbrana skupščina je sprejela ta rezultat t entuzinstiČ-nim aplavzom. Seja je bila nato takoj zaključena in ministri ho se podali v sobo ministrskega sveta, da ukrenejo nove korake. Jasno je, da je demisija Uzunovičeve vlade samo vprašanje kratkega časa.
Zanimivo je glasovanje tudi radi tega, ket je znano, da ima radikalna stranka 144 poslancev in da so jo glasovanju z radikali odtegnilo 17 poslancev. Med glasovanjem se je videlo, da so to ljudje, na katere se je mogoč« zanesti in da vsi pripadajo skupini Ljube Jovanoviča. Tudi je mano, da so proti vladi glasovali 3 ministri.
Prihodnja seja se bo sklicala pismenim ootom.
I. prosvetni dan v Št. Vidu nad Ljubljano
15. in 16. maja.
Društva udeležite se proslave korpo-rativno v narodnih nošah z zastavami. — Orlovski odseki in orliški krožki v krojih z zastavami — Zastopniki društev naj po prihodu vlakov takoj sporoče v pisarni pripravljalnega odbora število skupnih kosil, kjer dobe tudi legitimacije za polovično vožnjo. — Vsak udeleženec naj zahteva na vstopni postaji moker žig na vozovnico, karto ne oddati na postaji, ker velja tudi za nazaj.
P e v c e m 1 Pri koncertu bo sodelovalo šest zborov posamič — osem pri skupnem petju. Posamič bodo nastopili: D. M, v Polju, Jezica — cerkveni zbor in pevski odsek prosv. društva, Šmartno pod Šmarno goro, Vič in »Ljubljana«. Skupna vaja za koncert bo ob tričetrt na 3 v cerkveni dvorani nasproti cerkve. Vsi pevci se morajo udeležiti skupne vaje. — Zjutraj bo vaja ob 8 ravnotam. Ob 9 bo sv. maša, kjer bo pelo več zborov združenih, na Po-očnikovem grobu in pri blagoslovitvi doma bodo peli po sporedu le moški zbori. Vaje ob 8 naj se udeleže zanesljivo vsi oni, ki bodo sodelovali dopoldne.
Prosvetna Zveza.
Ka/ se godi doma
A Ne morejo pozabiti, samostojni demokrati namreč, da so bili pri zadnjih državno-zborskih volitvah v Ljubljani po notah tepeni. Takrat so Ljubljančani manifestirali proti terorizmu, ki ga je znana klika naročila v »limone. Protestirali so Ljubljančani proti gaže-nju občinske avtonomije, protestirali proti temu, da so denunciacije klike spravile Ljubljano na nivo hajduške naselbine, ki ji vlada ne sme zaupati, da bi se sama upravljala, protestirali proti demokratskim gerentom in njihovemu gospodarstvu. Izvolitev dr. Korošca >Jutrovce< peče. Odtod besno jadikovanje »Jutra«, kadar se ob priliki naših shodov v Ljubljani na to spomni. Upamo, da se jeza SDS-arjev na Ljubljano ne bo nikoli več polegla 1
A Kfiko se lomi današnje stofcrovie SLS fa poka na vseh krajih, dokler se ne bo popolnoma zrušilo vsled nesposobnosti današnjih voditeljev, sliši »Kmetijski liste. Poslušajte raje, kako poka, oziroma se je že vse zrušilo pri SKS, pri kateri, da rabimo besede vašega prijatelja dr. Ziipanida, še tisti maloštevilni pristaši ne najdejo >orijentacije< vsled prehitrih »hopa. hopa, hop« njenih voditeljev.
A Še o socialilcmokratični doslednosti. Gospodje okoli »Delavske politike« so v svoji 107. številki prišli na idejo — odlaganja kukavičjih jajc v »Slovencu«. No, in najmarkant-nejše pa je, da smo po mnenju teh gospodov vojni surogat bivšega »Delavsko-kmečkega lista«. Ali mislite, da ne vemo, s čim se bavi članek g. Fr. Aleša? Poleg tega pa vaše socialistično <biroMratizirane teorije o Društvu narodov nikakor ne odgovarjajo vašim trditvam. Kaj pa delajo v Ligi narodov gospodje socialisti a la Vandervelde? In če vedo vsi gospodje socialisti, da je Društvo narodov imperialistično, zakaj pa jih podpirajo potem? Gospodje tam okoli »Delavske politike« le nikar preveč ne zavijajte besed in utemeljevanj g. Aleša v tistem članku. Raje si izprašajte vest, ne pa dia boste s svojim zavijanjem oblekli gospode socialiste iz celega sveta v najsvetejšo avreolo. Gospodje, le bolj dosledno!	—čš—
Potovanje Slovencev v Egipt in Palestino.
O tem potovanju smo pred 14 dnevi že poročali in smo zdaj zvedeli še sledeče podrobnosti:
Potovanje pripravlja mariborski bogoslovni profesor dr. Jehart in sicer na izrecno željo do zdaj priglašenih udeležencev. Zato je že stopil v zvezo s tržaškim Lloydom, z ravnateljstvom egiptovskih in palestinskih železnic in z avtoagencijo HIEK v Palestini, da doseže Čimveč ugodnosti. Lloyd je že ponudil 30 odstotno znižanje. Železnice za enkrat še ne dajo popusta, a se bo ponovno skušalo nekaj ugodnosti doseči. Družba HIEK še ni odgovorila. Po dosedanjih vidikih bodo znašali skupni stroški 40 egiptovskih funtov, to bi bilo po naši trenutno precej nizki valuti okrog 12.000 Din.
Potov,-inje bo poučno-nabožnega značaja. Za mesto Kairo je določenih pet Ani, za Jeruzalem pa sedem dni. Palestino bodo križem prepotovali in si ogledali vse znnmenitejše kraje. To je dandanes pri izvrstnih palestinskih cestah in silno razvitem avtoprometu za nizko ceno in v kratkem času lahko dosegljivo. Potovanje bo za zaključeno družbo kvečjemu 30 oseb. Vršilo bi se v prihodnjem poletju, junija 1927. Ko bodo znani vsi podatki, jih bo g. dr. Jehart s celotnim načrtom objavil. Ker bo to potovanje vodil dr. Jehart, ki je pred kratkim sam te kraje prepotoval in preštudiral, bo pod tem strokovnjaškim vodstvom potovanje gotovo popolnoma uspelo.
Gospodarsko
Mnogo je vzrokov izredno naglega gospoder-skega propadanja primorskih kmetov, a med temi ! gotovo ni najzadnji visoko obdavčenje. Italijanska i vlada ne upošteva posebnih gospodarskih razmer | na Primorskem in nalaga iste davke primorskemu kmetu kakor bogatemu italijanskemu grofu. Takoj v povojnih letih je bila vinska kupčija razmeroma dobra, a prišel je davek na vino in sicer 20 Mr od hektolitra in kmetje si niso mogli ničesar prihraniti za slabše čase. Leta 1924. je bil davek na vino odpravljen. Kmetje niso dobro razumeli zakona in niso po objavi toga več plačevali davka za letino 1923—24, medtem, ko je novi zakon veljal še lo za leto 1924—25. Nedavno pa so vsi prejeli plačilne naloge za zaostale davke. Gre za ogromne zneske. Odkod naj vzamejo denar? Poslanec Besednjak je posredoval, a dosegel je le. da se termin podaljša do 30 junija. Do takrat mora Goriška plačati 1,225.143 lir! Samo občina Dornberg mora plačati 135.000 lir! Poleg davka morajo kmetje plačati 10 odstotkov kazni. Marsikje bo pel boben
?mr$Jo fetKnes
Drago Godina je v prvi številki svojega ./Preporoda« zapisal pod naslovom »Boj za resnico«: »Jetičnih listov imamo dovolj in ne maramo naši javnosti nariniti še enega takega bolnika.« Nekoliko nižje: »Red je sedaj na naših somišljenikih, da nam pomagajo pri prvih korakih in šele pozneje bo naša širša javnost definitivno rešila vprašanje: dali je bil pojav našega lista potreben in da-li bo na3e delo skupnosti koristno. Tej — in le tej — sodbi se bomo pokorili.« — Sodba je že padla; z listom ne gre in kaker doznavamo iz najbolj poklicanih krogov, se bo g. Godina pokoril tej sodbi. Jetični bolnik umrje že s prihodnjo (četrto) številko, ako ta sploh še zagleda luč. Zatisnili mu bomo z lahkim srcem oči. Že v prvi številki je pričel g. Godina s kam panjo proti primorskim zadrugam. V drurri številki pa je g. Godina pokazal, da se ne zaveda odgovornosti, ki mu jo nalaga izdajanje slovanskega časopisa v Italiji. G. Godina naj prečita še enkrat svoj sestavek »Originalen liste, pisan v odgovor »Slovencu«, pa bo morda uvidel, da vsebuje pravo — upamo nenameravano — denuncijacijo najagil-
Fran Šukljei
IV.
Morski ples in naš prihod v Airiko.
Iz Tunisa, 2. maja 1926.
Prav dobre volje smo ob 23. uri 29. aprila cdpluli na odprto morje v smeri proti afrikan-ski obali in stoprav pozno ponoči smo poiskali svoje postelje v kajutah. Toda miru le ni bilo, ker iznenadilo nas je povabilo, ki ga nismo mogli odkloniti. Morski bog Neptun nas je namreč povabil — na ples in kdo bi se hotel in mogel upirati tako velikemu gospodu! In
v istini, kmalu je plesalo vse, staro in mlado, moško in žensko, debelo in suhljato, bil je velik dirindaj na krovu! Najprej je pričela plesati — naša ladja. Gugala se je gori in doli, zibala se na desno in levo, ž njo smo se gibali in zibali mi vsi, spanja ni bilo nobenega, in marsikdo izmed izletnikov je podlegel divjemu plesu. Nekaj nas je bilo odpornih, tudi jaz sem se ubranil tributa, ki ga morski gospodar kaj rad in dokaj neusmiljeno terja od svojih gostov. Spati pa vseeno nisem mogel in sicer iz enostavnega razloga ne, ker sem se bal, da ne bi bil — pahnjen s svojega ležišča. Sam scin si bil namreč izbral mesto postelje divan, ker imam tam več zraka nego na posteljah, ki so ena vrh druge. Toda nisem bil računal z dejstvom, da je ležišče na divanu zelo ozko ter na nobeni strani zavarovano.
poleg tega, da razpolagam s precej obilno telesnostjo. Vsled tega sem pri vsakem sunku moral krčevito se prijeti divanskih stranic, da se nisem prekucnil z divana v sredo kajute. Jaz sem še srečno ušel neljubi dislokaciji, manj dobra pa se je godila nekemu slovenskemu izletniku. Le - ta, eden izmed naših irejnih očetov«, je tekom te noči trikrat telebnil z divana na tla s tako silo, da je videl kar »vse zvezde«, tudi ono na kongresnem trgu ljubljanskem, ali posebne poškodbe le ni bilo, menda ker ga jc narava obdarovala z lepo zaokroženo vnanjostjo ter je vsled tega vedno padel — na mehko! Vsakokrat pa je zaklical »živeli!«
Jutro napoči, sivo in hladno, mrzel dež je padal na krov, veter je tulil in valovi so se razbijali na zibajočem se in stokajočcin »Karadžoržu«. Dobro zavit in zagrnjen kakor za zimo se vležem na fotelj ter gledam na razburkano morje. Saj jc prizor »divjega« morja vsaj v estetičnem oziru gotovo zanimivejši nego oni na mirno oljnato morsko gladino! Kamor pogledaš, tisti snežnobeli grebeni morskih valov, ki s čudovito hitrostjo, lovskim psom podobni, na videz zasledujejo pred njimi bežečo ladjo. Zaganjali so se valovi, v istini visoki kakor hiše, ali naš mali hrabri »Kara-džorže« se je prokleto malo zmenil za to vodeno sodrgo ter je nadaljeval svojo pot s hitrostjo 13 morskih milj (= 26 km) na uro, recimo tedaj z brzino navadnega tovornega vlaka.
Počasi so prihajali popotniki iz svoiih
nejšega slovenskega poslanca in njegovih prijateljev. Javnost je že izrekla svojo sodbo, nam ne pre-' ostaja kakor: De mortuis nil nisi bene.
Mariborski sanatorij.
Zadnje dni se je razširila v javnosti govorica, da namerava država kupiti mariborski sanatorij od Kreditne banke za 1,300.000 Din. Nekateri časopisi so prinesli to vest z ostro kritiko, da država meče denar skozi okno, če za tako ogromno vsoto kupuje manjvredne objekte. Naglašalo se je obenem, da je sanatorij v Mariboru potrebnejši kakor pa dispanzer ali otroška bolnica, katero hi država namestila v njem.
Mariborski sanatorij obstoja komaj nekaj let, ustanovila ga je neka privatna družba. Kupila je vilo v Petrovem selu ter z velikimi investicijami uredila sanatorij, ki je najmodernejše opremljen ter kot tak popolnoma odgovarja svojemu namenu. Vsled raznih vzrokov, predvsem pa radi visokih cen pa podjetje ni našlo primernega odziva in družba ga jo nazadnje prodala Kreditni banki. Ta je sedaj, da se iznebi pasivnega podjetja, ponudila sanatorij v nakup državi in sicer za 1,200.000 Din, plačljivo v 6 letnih obrokih brez obresti. Morda je omenjena vsota nekoliko visoka, toda pomisliti je treba, da nikakor ne bi nikoli zadostovala za zgradbo enakega instituta. Sanatorij je opremljen s centralno kurjavo, v vsaki sobi ima toplo in mrzlo le-kočo vodo, rontgen-aparat, moderno operacijsko dvorano in vse mogoče medicinske aparate, ki ne predstavljajo ravno majhne vrednosti.
Že dolgo se naglasa potreba razširjenja mariborske bolnice, ki v sedanjem obsegu nikakor ne odgovarja potrebam prebivavstva cele oblasti. Vsi oddelki so vedno prenapolnjeni in često se mora težko obolele zavračati radi pomanjkanja prostorov. Pred vsem bi pa Maribor rabil moderno porodnišnico. Tudi otroška bolnica bi bila potrebna in obstoja že neke vrste fond za zgradbo takega instituta. Dvomljivo je, če se bo država v doglednem času odločila za razširjenje bolnice in ostalo bo še leta vse pri starem.
Z nakupom sanatorija bi se dobilo naravnost idealno poslopje, ki je dovolj opremljeno, da se lahko v njega preseli takoj vsak oddelek bolnice, aii se pa spremeni v porodnišnico. Maribor in sploh vsa oblast bi s tem mnogo pridobila, sanatorija pa tudi ne bi tako zelo pogrešali. — Morda bi Kreditna banka ceno še nekoliko popustila, tako da kupnina ne bi bila previsoka. Na vsak način pa je pozdravljati, če država to poslopje kupi ter ga uporabi v občekoristne svrhe.
na Dolenjskem.
V zadnjem česu so se pojavili v kočevsko-rib-I niški dolini pravi ro-kovnjači. Iz okolice kočevske j in ribniške, kjer so, kakor smo poročali v »Sloven-i cik dne 13. maja, izvršili več tatvin in vlomov v Kočevju, Stari Cerkvi, Dolenji vasi in na Bregu, so prenesli kraj svojega delovanja v idilični Ort-nek. V noči od srede na četrtek je bila izropana pošta na postaji Ortnek. Storilci so s surovim orodjem zbili blagajno, v kateri pa ni bilo več kot 500 dinarjev. K sreči je tamošnja poStarica gdčna Pc-terlin prejšnji dan odnesla ves denar 19.000 Din. V bližnji restavraciji Cvar so se krepko najedli in napili ter nato odšli na daljnje pohode. Obiskali so bližnjo vas Velike Poljane, kjer je domači sin tamošnje branjarije Konečny oddal par strelov proti neznanim obiskovavcem. V četrtek je bila na licu mesta že močna orožniška patrulja, kateri so prišli na pomoč graščinski lovci. Vsa straža jo je mahnila po gozdovih v smeri proti Sv. Gregorju, istočasno pa je ropar napadel popoldne na deželni cesti nekaj minut od postaje Ortnek v smeri proti Vel. Laščam neko dekle iz Sodražice ter zahteval od nje denar. Ropar ji je denarnico šiloma odv/ol. K sreči pa je bila brez posebne vrednosti. Županstva so dobila nalog, da sama postavijo streže. Med prebivavstvom vlada veliko razburjenje.
kajut, nekateri bledi in zaspani, vobče pa vsaj po veliki večini dosti hrabri. Podamo se v jedilni saion, na zajtrek. Na mizah vidimo že lesene okvire za krožnike, kozarce in ško-delj:ce. Zajtrek se precej nemoteno zaužije, na »guncanje« smo se uže bili privadili. Plovemo blizu najjužnejšemu italijanskemu otoku, Pante-lariji, kjer ima italijanska vlada kaznilnico za svoje zločince. Naravno, da to ni nobeno zabavišče za to gospodo, na golem skalovju in pod žarki pekočega solnca!
Kosilo zopet pri »lesenih okvirih«! Ali tudi ti niso zadostovali v obrambo. Baš pri moji mizi so naenkrat kar trije krožniki, napolnjeni z juho, ko sc je ena stran ladje pri posebno krepkem sunku morskih valov visoko dvignila, zdrčnili z vsebino z jedilne mize na Ha ter se razbili na drobne kosce! Toda takih šal smo izletniki že bili vajeni in z glasnim smehom smo sprejeli morsko nculjudnost. In navzlic temu, da je neurje dalje trajalo, smo si ohranili zdrav humor in veselo razpoloženje. S tem pa nikakor nočem reči, da smo bili posebno nezadovoljni, ko sc je morje začelo pomirjevati in ko smo prispeli v tunižki zaliv ter bližali sc svojemu današnjemu cilju, mestu Tunisu. In glej, vidimo pred seboj veliko mesto, v razdalji kakih deset do dvanajst kilometrov na nizkem hribu pa zopet drugo naselbino, zgrajeno na svetovnozgodovinskem ozemlju, na mestu, kjer je pred 1950 leti še stal slavni Kartago!
Zaorila je na naši ladji parna sirena, kli-cala je pilota, nai io dovede v tuniški pristan.
Zahtevaite le pristna G85P - tte - rezilal
Zopd §€ mM povsod!
Odslej morete dobiti izvirna Gillette rezila zopet v vseh boljših trgovinah.
Prisftio Gillette-rezilo
ima najboljšo ostrino; najfinejšo ostrino, ki se sploh more napraviti iz jekla.
Mirno, prijetno britje je zopet omogočeno. Te udobnosti Vam ni treba več pogrešati, odkar imamo ustanovljeno svoje dunajsko zastopstvo.
Zahtevajte še danes izviren zavoj piristnih Giileite - rezil.
tišifetta $s{£ty Razor Co.
Boston. U. S. R.
Gillette Safety Razor
G. m. b. H. Ufien . Maysedergasse 2
Brzoj. naslov Glictrozor
Parite
na varsiveno inamkol
Edini dobavitelji za: Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko, Češko-Slovaško, Poljsko. Kumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grško.
Avtomobilska nesreča.
Na praznik 13. maja se je pripetila v bližin! Petrovč avtomobilska nesreča, pri kateri se je ena oseha hudo poškodovala. Avtomobil znamke Citroen je vozil nekako ob 7 zvečer z veliko naglico proti Celju. V bližini petrovških križev na kraju, kjer zavije cesta črez kameniti most, je pa avtomobil zadel z zadnjim koncem ob močno drevo, kar je imelo za posledico, da se je avtomobil prevrnil v ob nasprotni strani ceste ležeči jarek in se na sprednji strani popolnoma stri. V avtomobilu jo se vozile tri osebe: šofer, Jožica Steiner in njen b.at, ki so ob sunku odleteli vsi iz avtomobila in se je pri tem padcu posebno hudo poškodovala Jož'ica Steiner. Zadobila je hude poškodbe na obrazu ter si zlomila levo roko in levo nogo. Slučajno mimo vozeči drugi avtomobil je ranjenko odpeljal takoj v celjsko bolnico. — Na imenovanem prostoru so se v zadnjem času dogodile večkrat nesreče. Krivda na teh nesrečah leži no oslrem ovinku, ki gre ravno čez most; medtem ko je cesta pred in za mostom ravna in široka, je na mostu zelo ozka in vijugasta. Bil bi že skrajni čas, da bi merodajni činitelji odpravili ta ovinek, kar bi gotovo ne povzročilo tako velikih stroškov.
Kmalu se nam prikaže mali motorni čoln s pilotom, mož pride na krov, prevzame bro-dovo vodstvo in naprej gre polagano po dolgem ozkem kanalu do pristana. Ladja sc pritrdi na »molu«, pred njo se gnete množica tujih prikazni, Arabcev in zamorcev, v svojih orientalskih nošah, večinoma z rudečim fesom na razkuštrani glavi, potem tolpa razcapanih in zamazanih črnookih paglavcev, med njimi pa francoski redarji in carinarniki, kajti uže z I. 18R0. stoji Tunizija pod francoskim pto-lektoratom. Še se vrši vlada v tej veliki in bogati pokrajini imenom tunižkega beja, toda »dc facto« je v Tuniziji absolutni gospodar Francoz, navzlic temu, da je smel bej obdržati svojo telesno stražo, broječo — 300 mož!
Izstopamo s krova, a prepozno jc, da bi uže danes ogledali mesto. Le nekaj posebno podjetnih se poda ali peš ali z avtom v Tunis malo poizvedovat, kako se dandanes živi v tem svoje dni tako razvpitem gusarskem gnezdu. Jaz sem ostal na krovu ter sc prepuščal svojemu premišljevanju. In v istini, kako drugačen bi bil naš sprejem, da bi mogli, recimo pred 100 leti, izkrcati sc na tem obretjul Pač je takrat bila uže zdrobljena moč piratskih držav v severni Afriki, ali še so obstojali v Tripolitaniji, Tuniziji in Algeriji. Še so njih roparske ladijc švigale po siuduzemskem morju in gorje brotiu, ki so ga zasačile in premagale. In kaj celo, če sežemo nazaj v 16. in 17. stoletje! Takrat so predrzni roparji iz teh dežel bili strah nc le sosednim državam, temveč trepetali so pred niimi celo v »evernem raoriu
Dnevne novice
k Prosimo oprostila. V tel;očem tednu je d oš lo toliko naročil za srečke Orlovskega stadiona, da jih pisarni kljub intenzivnejšemu delu ni bilo mogoče takoj rešiti. Z včerajšnjim dnevom pa so se rešili tudi vsi zastankd in je pisarna zopet na tekočem. Vse, ki so morali čakati, prosimo oprostila. Ljubljančane prosimo, naj jih kupujejo po trafikah, v upravi j Slovenca« ali v prodajalni Ničman, drugi pa, Če jih ne morejo dobiti več pri domačem orlovskem odseku m. orliškem krožku, naj jih pismeno naročajo na podpisani naslov. Najboljše je, če se obenem nakaže denar. Srečke so po 10 Din. — Akcijski odbor za Orlovski stadion, Ljubljana, Ljudski dom.
*	80 letnico obhaja dne 16. maja v Novem mestu gosp. Ivan S m o 1 i k , sod. oficial v pok. Ker je še čil in zdrav, upamo, da doživi še zlato poroko črez 3 leta.
k Promocija. Danes ob 12 bodo na ljubljanski univerzi promovirani sledeči gg. abs. pravniki za doktorje prava: Mirko B r o 1 i h iz Gradca, Aleksander Grobelnik iz Ljubljane in Anton M o j z e r iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju.
k Na Brezjah pri »Mariji Fomagaj so Italne sv. maše: ob nedeljah: ob 5, 6, 7 i pridigo in z blagoslovom. Po možnosti je sv. maša tudi ob 8. Ob delavnikih: ob 5, 6, 7 in pol 10. Po možnosti tudi ob pol 6 in pol 8. Vsako soboto in pred prazniki so ob Zdravi Mariji večernice. Ob nedeljah pa so slovesne večernice ob 6. Na binkoštni ponedeljek, na praznik Marije Pomagaj, ob 10 slovesna služba božja, popoldne ob 6 slovesne večernice.
k Umrl je 12. t. m. v Radovljici Matija U r e v c , po domače »mežnarjev oče« v visoki starosti 85 let. Opravljal je še vkljub starosti službo cerkovnika ter je bil še do zadnjega trden; tako na primer je še prejšnji dan zjutraj vse opravil v cerkvi. Zadnji dve leti se je udeleževal obreda umivanja nog v ljubljanski stolnici; bil je med vsemi starčki najstarejši. Naj v miru počiva!
k Beležimo: Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo, da zastopa našo armado na sokolskem izletu v Pragi 85 mornarjev, 150 v jakov, 100 vojakov čehoslovaškega polka i/. Škoplja in 50 iz podoficirske šole.
Belgrajska univerza je dobila tri va-gene materijala, večinoma tehničnih aparatov ea p irebe medicinske in tehnične fakultete.
-k Iz stavbne službe. Premeščeni 60 po služb ni potrebi z istim činom: h gradbeni sekciji v Ljubljani za inženerja Avrelij Ko-bal, inžener pri gradbeni sekciji v Novem mestu; h gradbeni sekciji v Mariboru za inženerja Jan V a n e k , inžener pri gradbeni sekciji v Ptuju; h gradbeni sekciji v Novem mestu za inženerja Walter A h 1 f e 1 d , inžener v Ljubljani. — Za gozdarskega inženerja Ln okraj, gozdnega referenta v Biogradu na moru je imenovan Ernest Bratož, dipl. go/.d. inžener na visoki gozdarski šoli na Dunaju in bivši uradnik agrarnega ravnateljstva v Ljubljani.
*	Kongres bančnih uradnikov. Dne 23. tn 24. t. m. se bo vršil v Subotici kongres Zvze bančnih uradnikov in nameščencev v Jugoslaviji. Poleg običajnih referatov pridejo na" dnevni red sledeča vprašanja: zvezni fondi, delovni trg, zakonsko varstvo, socialno zavarovanje, davčna bremena in končno vprašanje konsolidacije gibanja zasebnih name-
liiiiiHuiiiiuuiiiiiinininiiniiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniuiumiunniiiin
ZEL in
Slovar naravnega zdravilstva.
Broširan 60 Din, vcz*n 75 Din.
JUGOSL. KNJIGARNA - LJUBLJANA.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimHHiiniiiuiiuiiiiiiiiiMiiuiimimiii.niHiiHiitiiiam
in ponosna Anglija in bogata Nizozemska sta se odkupovali z velikimi vsotami, da niso opustošili njihovih obrežij. Celo mogočni Karel V., ki je obvladal polovico tedanjega sveta, ni mogel nič trajnega opraviti proti drzovitim gusarjem. Pač si je začasno osvojil Tunis, ali pridobitev ni bila trajna in pred Algirjem mu je spodletelo. Stoprav 19. stoletje je storilo konec tej človeški kugi. Zasluga gre Francozom, ki so 1. 1830. razrušili najmočnejšo piratsko državo, Algir, ter jo po hudih dolgotrajnih bojih spremenili v francosko pokrajino. L. 1880. so poleg nje še podvrgli Tunizijo svoji nadvladi. In ne pozabimo Angležev I Ti so potem, ko so si utrdili svojo oblast nad vsem morjem celega sveta, s svojo vztrajno energijo sploh zatrli gusarstvo. Niso poznali nobene šale napram piratski smelosti: kakor hitro so naleteli na kako roparsko ladijo, so brez usmiljenja celo posadko — obesilil
O naših vtisih v sedaj francoskem Tunisu kaj več v prihodnjem pismu!
"Tekstilbazar"
LfubEjana, Krekov trs 10
prodaja:
Voške klobuke »Mesalino« po Din 65.-Kravate, svilene, fine . . po Din 20.— hi.Ksue iumperja , . . . no Din 68.—
ščencev. — Prometno ministrstvo je dovolilo za vse udeležence kongresa polovične voznb cene na vseh državnih železnicah. Udeleženci naj si kupijo cele vozne listke, ki veljajo tudi za vožnjo nazaj, zato naj jih na postaji v Subotici ne oddajo. Potrebna potrdila o udeležbi na konguesu jim izda predsedstvo kongresa v Subotici.
k Ureditev taks za ribolovnice. Za izdajanje vseh vrst ribolovnic po bivšem štajerskem, mažarskem, koroškem in kranjskem ribarskem zakonu se pobira enkratna listinska taksa (kolekovina) v znesku Din 20.—. Isto velja glede rib. knjižic, ki se izdajajo na podlagi kranjskega rib. zakona. — Za te zadnje knjižice je pa poleg tega plačati še tudi letno pristojbino, ki znaša Din 22.50.
•k Popravek razglasa. K razglasu v »Slovencu« z dne 6. maja, št. 102, glede oddaje del za Podlonsko šolo se obveščajo interesenti, da morajo svoje ponudbe poslati v zaprti kuverti na županstvo Selca. Dražba se ne vrši na licu mesta, ampak v obč. pisarni v Selcih. Rok in čas isti (16. maja ob 14).
*	25 letnico obstoja praznuje 23. maja t. 1.. prostovoljno gasilno društvo v Bohinjski Srednji vasi.
*	Imenovanje. Za načelnika računskega oddelka pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan Ivan S r e b r n i č, višji računski svetnik pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani.
•k Bes 15 letne deklice. Iz Toplic pri Zagorju poročajo ljubljanski policiji, da je pobegnila od doma 15 letna Marija Skokova. Pogrešajo jo že 6 dni. Prvotno so mislili, da je šla h kakim sorodnikom, kar pa se je izkazalo kot nepravo. Kaj je bil vzrok bega ni znano. Oblečena je bila v pepelnato obleko in rjavo-sivkasto volneno jopico.
k Ruskih emigrantov biva v Zagrebu okoli 1700, v Belgradu pa preko 20.000.
•k Za ravnatelja ženskega učiteljišča v Mariboru je končno imenovan dr. Matko Potočnik. Tako je enkrat konec raznim ugibanjem.
k Zagreb šteje 135.000 prebivalcev. Absolutno je število prebivalstva narastlo za 11 odstotkov napram 7.7% v 1. 1024.
k Umrla je v Zagrebu nečakinja bana Jelačiča, Jela grofica Schnffgotsch, roj. Je-lačič. Pokojna je zlasti mnogo delovala v dobrodelnih ustanovah.
k Pesnik Ivo Vojnovič je bil odlikovan z redom sv. Save IT. razreda.
k Odlikovan je bil sekcijski šef g. Ivan Subotič v m;nistrstvu za notranje zadeve. Poljski poslanik g. Okenski mu je izročil red »Polonia restituta«.
k Ni prostorov! Okrožna finančna direkcija se mora iz Subotice preseliti nazaj v Sombor, ker ni najti v Subotioi zanjo prostora.
k V Rogaški Slatini se vrše o Binkoštih šahovske tekme med Ljubljano—Zagrebom in Mariborom—Varaždrnom. Sodelujeta tudi gg. prof. <lr. Vidmar in Vladimir Vukovič.
k Veterinarski • oddelek ministrstva za poljedelstvo in vode je predložil ministrstvu načrt za zgradbo podkovske šole v Belgradu.
k Na Sušak je prijavilo svoj prihod večje število nemških in čeških zdravnikov, ki bode ostale dalje časa na Primorju.
k Finski konzul v Belgradu, g. Rudolf Bilčiti, je dobil od naše vlade eksekvatur.
k Zagrebška občina bo najela v inozemstvu večje posojilo. Župan g. Hein el je že napravil v Belgradu potrehne korake.
k Kriza osiješkega gledališča traja dalje. Gledališče je brez sredstev. Za prihodnji teden je velik župan sklical anketo o tem vprašanju. Po vsem se kaže, da bo gledališče ukinjeno.
k Za pomočnika ministrstva trgovine in industrije je imenovan g. Stjepan Jankovič, inšpektor oddelka ministrstva trgovine in in-! vlrustrije v Sarajevu.
k Načelnik generalnega štaba general Peter Pešič se nahaja že več dni na inšpekcijskem potovanju po raznih krajih. Obšel je že Dalmacijo, Bosno in Črno goro.
k Razmere v zagrebški operi. Tako g. ravnatelj Rukavina kakor intendant g. Bene-šic, sta prispela v Belgrad, da v ministrstvu za prosveto razjasnita svoje postopanje. Zagrebška listi so prinesli vest, da je g. ravnatelj Rukavina vzpostavljen na svoje prejšnje mesto. Drugi listi pa označujejo te vesti kot neresnične.
k Ravnatelja kaznilnice v Lepoglavi dr. Šabana so izročili preiskovalnemu sodniku. Prijavil ga je inšpektor glavne kontrole g. Trifko Kujič. Gre za razne zlorabe, ki da jih, je izvršil dr. Šaban na zavodu. Z njim vred so zaprli tudi knjigovodja Markoviča. Tudi med slovenskimi pravniškimi krogi so se že dolgo širile govorice o čudnem gospodarstvu na omenjenem zavodu.
k Nagla smrt generala. Na Sljemenu pri Zagrebu je zadela kap generala tlrženjakn na praznik v četrtek. Vsaka zdravniška pomoč je bila izključena.
k Prekrstitev mesta. Ministrstvo za notranje zadeve je prekrstilo mesto Karlsbad v Banatu v >Banatski Karlovac«.
k Težka avtomobilska nesreča. Na praznik 13. t. m. so se vršile na progi Samobor— .Ta>ka -Samobor poskusne tekme. Pri tej priliki se ie v največji brzini prevrnil avto
>Bui"k . vrgel ven šoferja in spremljevalca. Zadnji je obležal mrtev.
k V veseli družbi se spominjajte najbed-nejših in položite dar slepim na oltar. — Podporno društvo slepih, Wolfova ulica št. 12. Ljubljana.
k Izprtje delavcev v Našički lesni industriji. Iz Zagreba poročajo dne 11. t. m.: Kakor znano, so sNašičke tvornice tanina in parne zase d. d.« dne 17 .aprila t. 1. izprle delavstvo v večini svojih podjetij, ker ni hotelo pristati na 15 odstotno znižanje plač. I/prtih je nad 2500 delavcev in nameščenoev. Delavstvo se tudi po izprtju ni hotelo udati. Organizirano je izvrstno tako da se doslej ni izneveril niti en delavec ali nameščenec. Gibanje vodijo: Splošna delavska zveza Jugoslavije, Zveza kovinskih delavcev in Zveza privatnih nameščencev. Topot ima delavstvo vse občinstvo nedeljeno na svoji str;mi, kar najboljše priča dejstvo, da je občinski svet v Karlovcu soglasno dovolil prizadetemu delavstvu 8 tisoč dinarjev podpore, a občinstvo še posebej prispeva v stavkovni sklad. Zagrebška delavska zbornica je na lastno iniciativo posredovala prvič že koncem aprila, a do pogajanj ni prišlo, ker je podjetje zahtevalo, da morajo delavai v naprej pristati na 15 odstotno znižanje plač. Te dni je zbornica znova napravila korake, da se med delodajalci in delojemalci sklene sporazum; upati je, da topot uspe.
£fuM.fama
© Se dobrih 14 Ani je do žrebanja loterije za Orlovski stadion. Najlepša prilika, da z malim doneskom pedpreš graditev prvega stadiona v naši državi, je loterija. Poleg tega imaš upanje, da zadeneš dragocen dobitek. Zato ne odlašaj ter stopi v bližnjo trafiko ali v upravo »Slovenca« oz. v prodajalno KTD (Ničman) ter kupii srečko.
O Francoska razstava v Jakopičevem paviljonu se zapre nepreklicno v nedeljo ob 18. uri.
0 Pevsko društvo »Ljubljana« ima danes ob 8. uri zvečer skupno vajo. Točno!
0 Frančiškansko prosv. društvo ima svojo društveno sv. mašo jutri ob 8. uri zjutraj na Rožniku. Določena je zato 8. ura, da se bodo društveniki vkljub tej sv. maši še lahko udeležili blagoslovitve novega doma in popoldanske proslave v Št. Vidu. K sv. maši ste vsi člani in prijatelji društva prav prisrčno vabljeni !
O Kat. društvo rokodelskih pomočnikov
se udeleži prosvetnega dne v St. Vidu in blagoslovitve novega Ljudskega doma v nedeljo, 16. t. m., z zastavo po deputaciji. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob polsedmih zjutraj. Zbirališče na glavnem kolodvoru.
O československa obec. V sobotu 15. t. m. večer prohlidka krasne českč svetnice schuzka ve Zvezde o 8.30 večer. Prijde, uvi-dite vzacne dilo.
O Iz sodne službe. Vprašanje letnih nrad-n>ih ur. Skoro v vseh državnih, podržavljenih in tudi v zasebnih uradih imajo tako zvane letne uradne tire, ki so tako odmerjene, da urad vsled tega prav nič ne trpi, ker se odmerijo uradne ure v isti izmeri delovnega časa, sai. o s to razliko, da se zjutraj prične z delom ob 7 ali ob polosmih in da se dela potem nepretrgoma, to je brez opoldanske pavze, do ene. poldveh ali do dveh popoldne. Ta ureditev je posebno za letni čas jako umestna, prikladna in tudi socialna. Imamo veliko večino uradnikov vseh kategorij, uradnic in nameščencev sploh, ki si vsled slabih plačilnih in družinskih razmer nikakor ne morejo dovoliti letovišča, ker je to za nje predrag luk-sus. Tem ljudem bi se lahko odpomoglo vsaj nekoliko na ta način, da bi se uvedle nepretrgane dnevne uradne ure po zgoraj navedenem načinu. V tem smislu so sodni uradniki in uslužbenci napravili prošnjo na merodajno mesto. Pri vsestransko utrudljivem, telesno in duševno napornem delu v naši juslični palači je prošnja gotovo popolnoma utemeljena. Sodni nastavljene! bi uvidevši, da se njih upravičene želje upoštevajo, še bolj marljivo opravljali svojo službo, sodna uprava pa hi napravila lep socialen korak naprej v prid in dobrobit svojim nastavljencem in delu samemu.
0 Ne zlorabljajte zdravnikov! Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam poroča: Svoječasno je urad obvestil svoje člane, da so v slučaju obolenja dolžni zdravnika obiskati v ordinacijskih urah. Klicati zdravnika na dom, je dopustno le v povsem izjemnih slučajih, ako je značaj bolezni tak, da bolnik nikakor ne more sam k zdravniku. Obiski zdravnikov na domu so zvezani z visokimi stroški, ki jih mora trpeti zavarovanje. Zato morajo biti ti stroški utemeljeni v nujni potrebi. Nekateri člani tega nočejo razumeti in na neverjeten način zlorabljajo tako zdravnike kakor urad. Zato je urad določil, da bo oni član, ki je očividno zdravnika zlorabljal in ga klical na dom. dasi za to ni bila podana nujna in neodložljiva potreba, stroške obiska nosil sam. Urad je k takim ukrepom v smislu § 24. zakona o zavarovanju delavcev zakonito upravičen in je prisiljen se tega sredstva v polni in najodločnejši meri poslužiti. Ta zloraba institucije socialnega zavarovanja dosega skrajno nezdrave meje in čisto upravičeno razburja zdravnike, ki v borbi proti takemu omalovaževanju zdravniškega stanu dostikrat nehote klicu na dom tudi v resnih slučajih ne verjamejo in so nezaupni. To razvado morajo v lastnem interesu zatreti tako člani sami, kakor tudi njih delodajalci.
© Napredovanje pri poštni upravi. Poštni tajnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani g. Miroslav M a t j a š i č je imenovan za nadzornika in je pomaknjen iz 6. skupine v 5. skupino I. kategorije.
0 Razuzdani ponočnjaki so se lotili v svoji pijanosti oleandrov na Dvornem trgu in so napravili za 2000 Din škode. Dobro, bi bilo, da bi policija enkrat tako družbo zalotHa in ji preskrbela eksemplaričen memento.
O Licencovanje bikov plcmenjakov. V znvislu zakona o povzdigi govedoreje morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okol'šu naznaniti pismeno ali ustno v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27-1, vrata 13) najkasneje do 19. maja 1926 svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in telic. Pismena s kolekom za 5 Din opremljena naznanila morajo vsebovati ime, priimek dn bivališče bikovega lastnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved o že event. licenoovanju (datum in št. izdane do-pustnice). Vse te mestnemu gospodarskemu uradu na~nanjene bike bo še tekom tega meseca pregledala posebna po oblastnem velikem županu potrjena licencovalna komisija, ki bo lastnikom najbeljših pripoznanih bikov razdelila v to svrho vntirano nagrado. Čas in kraj licencovanja, kakor tudi pogoji o razdelitvi nag; ade in licencovalni načrt se bo naznanilo priglašenim živinorejcem pozneje pismenim potom.
0 Čevljnrska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši prihodnja poma-•T.Iska preizkušnja v nedeljo dne 30. maja t. 1. Tozadevne prijave, katerim je predložiti učno izpričevalo ter izpričevalo Obrtno-nadaljeval-ne šole se sprejema najkasneje do 26. t. m. v zadružni pisarni, Hrenova ulica 4. — Načelstvo.
O Beg iz bolnice. Iz ljubljanske bolnice je pobegnila 20 letna Doroteja Rakovec, doma iz Dobernič pri Novem mestu.
Marifoor
n Mariborska kino-publika. Kino Apolo j je predvajal te dni bajko Peter Pan, ki je ! baje povsod drugod bila z izredno navduše-[ nostjo sprejeta. V Parizu je pri glasovanju do-I bila med tisoči 3. mesto. V Mariboru pa je j dobila — zadnje mesto, kajti v četrtek zvečer je prišlo le par. oseb, tako da je predstava izostala. Mariborski kinopodjetniki so si v svojem tekmovaniu vzgojili publiko, katero imenovrni slučaj čudno osvetljuje.
□	Nova avto zveza Maribor—Svečina. Med Mariborom in Svečino vozi pekovski avto redno kruh. Na avtomobilu je poleg tega prostora za 4 osebe. S tem je otvorjem novo avto zveza Maribor—Svečina. Voz« dvakrat na dan.
□	Francoski krožek. V soboto, dne 15. maja, bo predaval gospod R. Martel, profesor francoskega jedka in slovstva na ljubljanski univerzi, v mali kazinski dvorani o Versail-leskem gradu in parku in nam bo predoeil krasote gr du in vrtov s številnimi projekcijskimi slikami. Naj nikdo, kdoT razume nekoliko francoski, ne zamudi prilike, da sliši govoriti izbornega francoskega predavatelja, ki je sam v Versaillesu doma, o palači in parku svetovnoznane lepote, kjer so se odigTali nekateri izmed najvažnejših dogodkov svetovne zgodovine. Začetek predavanja ob osmih zvečer, vstop prost.
□	»Ilustrirani Slovenec« kot učilo. Ker je bila zadnja številka »Ilustriranega Sloven-ca« posvečena pisatelju I. Cankarju in je imela res izredno izbrane slike, ga zdaj praktični šolniki uporabljajo v šoli kot nazori lo.
□	Program pnrkkoncerta v nedeljo. 16. L m., ki ga izvaja mariborska vojaška godba:
1.	Jaki; »Povratek rezervistov«, koračnica.
2.	Weber: »Čarostrelec«, ouvertura. 3. Dvorak: »Vltavski zvoki«, valček. 4. Puccini: »Madame Butterfly«, fantazija. 5. Gervais: »Jadran u veselji i tuzi«, potpourri. 6. Fučik:
i »Gladiatorji«, koračnica.
□	Vaje na Slomškovem trgu okrog stolne i cerkve tudi ob času javne službe božje imajo
motociklisti in kolesarji, kar pa ni na mestu. | Prosimo več obzirnosti! ! □ Ekskurzija slušateljev in slušatelji« zagrebške višjo pedagoške šole. Kakor smo ■ naknvdno izvedeli, naša tozadevna notica v 100 štev. : Slovenca« ni bila točna. Ekskurzije se je udeležilo 16 slušateljev in 9 slušateljic pod vodstvom dekana zagrebške filozofske fakultete g. prof. dr. L. Sljepaneka. V nedeljo so si ogledali posebno šole, v ponedeljek pa de^virco drž. železnic, zvonolivarno Biihl, | tvornice »Zlatorog« in »Voltn« ter tekstilno. — Preje pa so bili še v Celju, Mežici, Fali in Rušah. Povsod so bili kar najlepše sprejeti:, tako da so slušatelji v. p. š. ponesli s seboj najbolje »•tise.
□	Razstava vajeniških dol. Pod okriljem Splošne zveze obrtnih zr.drug je bila dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldan otvorjena v telovadnici mešč. šole v Krekovi ulici razstava vajeniških del. Razstavo je otvoril mestni župan g. dr. Leskovar ob navzočnosti zastopnikov oblasti in povabljenega občinstva. Na razstavi so zastopane skoro vse stroke obrti z deli, ki bi bila v čast mojstrom, ne samo vajencem. Predvsem so zanimiva ključavn čnr-ska in strugarska dela vajencev delavnice državnih železnic. Rtizstava je odprta do nadalje vsak dan od 8. do 18. ure.
□	Mlad dolgoprstnež. Policija je aretirala mladega, komaj 16 let starega Mirka Stabe-
I Ši
ja radi Številnih tatvin, katere je v zadnjem času izvršil. Še na policiji je potrdil svojo iz-vežbanost v tatinski stroki. Med zasliševanjem je namreč izimaiknil nadzorniku na policijski stražnici manjšo vsoto denarja in bencinski vžigalnik.
□	Nesreča v tovarni. V tovarni Zora v Linhartovi ulici se je ponesrečil delavec Andrej Mlekuš. Po nesreči je prišel z roko v stroj, ki mu je zmečkal prste, enega pa odtrgal. Prepeljan je bil v bolnico.
□	Obesiti se je hotel. V LLmbušu pri Mariboru je skušal storiti samomor sedlarski pomočnik Franc Vresl. Visel je že na vrvi, ko so ga opazili ter še pravočasno rešili., Vzrok samomora je neznan.
□	Izgubljeno na izletu v fcičnh. Neki mariborski dij"k je izgubil na izletu v bližšni Zičkega samostana zimsko suknjo s kosmatim ovratnikom. Najditelj dobi nagrado. Naslov: P. M. Maribor. Cvetlična ulica 27.
Primorsko
( Vozni rod zaplenjen »Goriška Straža« Je hotela izdati prilogo s slovenskim voznim rodom, kar bi prebivalstvu zelo dobro služilo Toda ob-I last Je slovenski vozni red zaplenila in -.ihtevala, da mora tudi slovenski vozni red upora bi jati 1© ! poitalijančene krajevne spake. Na glavo so padli.
Nov prcfekt furlanske pokrajine. Dosedanji prefekt furlanske pokrajine Humbert Ricci je poklican v notranje ministrstvo; na njegovo mesto pride dr. Nikolaj Spadavecchia.
'Dopisi
& Zidanje okoliške šole — ustavljeno.
Prosvetni minister je brzojavno odredil velikemu županu v Mariboru, da se do nadalj-nega ustavi zidanje novega šolskega poslopja za celjsko okolico. S tem se je zaenkrat rešilo to pereče vprašanje, o katerem se je tudi v našem listu mnogo pisalo. V sedanji težki gospodarski krizi gotovo ni primeren čas za nakladanje novih težkih bremen na rame dav-koplačevavcev. Prizadeti krogi bodo imeli sedaj priliko, da najdejo v vprašanju šole za celjsko okolico tak izhod in tako rešitev, ki bo zadovoljila vse sloje in zlasti najbolj prizadete okoličane Celja.
et Glavna cepitev 1926 v Celju. Redno javno cepljenje malih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celja se vrši letos v Celju v petek dne 21. maja v posvetovalnioi za klube na mstnem magistratu, začenši ob 14. uri (2 popoldne). Pregledovanje cepljencev in cepljenje dne 21. t. m. izostalih otrok se vrši teden dni pozneje t. j. v petek dne 28. maja ravno tam in ob istem času. Cepljenju obvezni so vsi otroci, rojeni L 1925. Dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali prejšnjih cepit-avh izostali iz kateregakoli vzroka in še niso cepljeni.
Vrhnika
Hrastnik
@ Športno življenje se v zadnjem času zelo živahno razvija. Nogometne tekme skoraj tedensko. Kolesarsko društvo »Zvonček« priredi dirko Ptuj—Ormož dne 16. maja. Preteklo soboto se je odigrala v kavarni »Evropa« pozno v noči lahkoatletska tekma s kozarci in steklenicami. Sodniki bodo sodili pozneje. Druge nesreče ni bilo.
© Izletniki posebno šolarji v zadnjih dnevih močno obiskujejo Ptuj in njegovo lepo okolico.
Orel. K popoldanski službi božji so prišli na praznik naši Orli in Orlice z logaško godbo na čelu. Po odpetih litanijah in blagoslovu se je sprevod pomaknil na zabavišče v prijetno farovško dolinico, kjer so je nabrala pestra množica Vrhničanov in okoličanov. Tudi iz Ljubljane smo opazili mnogo Orlov in prijateljev telovadbe. Po triumfalni orlovski koračnici se je razvil sprevod telovadcev na stadion, kjer so se izkazali tako Orli kot Orlice in naraščaj nad vse pričakovanje vzorno, strumno in disciplinirano. Nele proste vaje, marveč tudi vaje na orodju so nas vse brez izjeme presenetile. Kaj takega od našega Orla, ki je zapustil šele pred kratkim temačne prostore zimskega vežbališča, nismo pričakovali. Po končanih vajah, spremljanih "z burnim aplavzom, se je razvila animirana prosta zabava. Logaška godba je pod vodstvom g. kapel-nika Cerarja izdatno pripomogla k lepo završene-mu slavlju. Brez krika in vika je zaključila ta vzorna veselica, ki je tako v moralnem kakor montnem oziru Orlu prinesla zaželjeni uspeh.
Staro šolo so znotraj in zunaj okusno popravili ter preuredili za stanovanja. Te dni se vrši kolavdacija izvršenih del.
Smrtna kosa. Na Lesnem brdu je umrla gospa grajščakinja Golob. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne. Nešteta množica ljudstva iz vseh krajev, zlasti pa še iz bližnje okolice, je pričala, kako priljubljena je bila pokojnica. Blag ji spomini
Trtoovlje
Izseljeniški lond za rudarje.
Zastopniki Delavske zbornice so se te dni oglasili pri centralnem ravnatelju TPD g. Skubicu, proseč ga, da bi družba votirala za izseljeniški fond rudarjev, ki gredo v Francijo, vsoto 3—4 milijone dinarjev, ali JDOO dinarjev za osebo. Slučaj .lahko nanese, da bi rudar, prišedši tja, ne dobil dela ali bi ga druge prilike prisilile, da so vrne nazaj v domovino. O. ravnatelj Skubic temu predlogu ni bil nasproten in je izjavil, da bi se o tem lahko govorilo. Zastopniki so g. ravnatelja nadalje vprašali, kako dolgo bodo še današnje razmere pri rudnikih vladale. Dal jim je odgovor, da gotovo celo leto, ker so na državnih železnicah nagroma-dene ogromne količine premoga, ki so jih na razne načine uvozili iz Pečuha. Povedal je še, da je pri rudnikih zaposlenih okoli 800 rudarjev prevež; torej je treba pričakovati Se odpustov.
Krajni šolski s»et jo kupil od predsednika Rosa njivo za stavbišče nove šole po ceni za kvadratni meter 45 Din. G. Alojzij Loger je nato poslal s svoje strani tudi ponudbo, v kateri pravi, da je voljan dati za novo šolo stavbišče na svojem travniku nad socialističnim konzumom pod Žavrošekom. G. Loger pravi, da ceno ne bo znašala čez 20 Din kv. meter. Zdaj smo radovedni, kai ho naprav« RqS, ki je kot predsednik krajnega šolskega sveta dolžan takoj sejo sklicati, da se ponudba obravnava. Kako ae bo stvar razvila, bomo Mvad« poročali
Osilnica je prometen kraj, kjer je mnogo trgovin kot tiHli župnija, šola in še drugi uradi. Za časa Avstrije se je ustanovil poštni urad, a brzojavne zveze stara državna oblast ni hotela priznati iz političnih razlogov, ker je Osilnica ob meji Hrvatske. Na posredovanje poslanca Skulja pa se prične kmalu z ustanovitvijo brzojavnega urada, kar z veseljem pozdravlja vse prebivalstvo, saj tvori Osilnica važno prometno točko med Rakekom in Delnicami. Tudi hrvatskim krajem ob Kolpi in Cabranki bo brzojavni urad dobrodošel.
Litija. Na vabilo gasilske župe Litija priredi t< r'ka Minimax (centrala Zagreb) v nedeljo, dne maja ob 3 popoldne javen gasilen poskus na Dobravi nied Litijo in šmnrtnem z namenom, v prvi vrsti dokazati gasilnim društvom veliko delovno sposobnost in uporabo teh znanih ročnih gasilnih aparatov. Priredba je pa tudi za vsakega posestnika, trgovca, tovarnarja, obrtnika itd. zelo zanimiva. Vabljena so tudi oblastva, občinski uradi, učiteljstvo in šolska mladina (dečki). Ognjišče bo predstavljal 10 m visok lesen stolp, napolnjenn z zaboji in leseno volno; ta stolp se polije s katranom, bencinom in petrolejem. Ko bo stolp v najhujšem ognju, stopi v akcijo Minimnx.
Črna Podpeca, Potom Vašega lista bi se radi zahvalili upravi >Domovine«, ki nam »Domovino« zastonj pošilja. Dobili smo je v našem kraju 50 izvodov, naročnikov je pa pet. No, pa saj se star papir vedno potrebuje. Tudi takim so poslali dični liberalni list, ki brati ne znajo. Ljudje menijo; To bodo še davki visoki, ko ie toliko papirja zastonj I Pa se bo najbrž Žerjav uštel in mu ne bomo njegovih listov plačevali s svojimi davki.
2irL O društvenem delovanju naše doline ni nikdar nič čuti v vaiem listu Videti je, kakor da vse spi, toda temu nI lako. V letu 1924-25 smo po-pravili že precej zanemarjeni društveni dom. In ob priliki sv. birme 9. maja preteklega leta se je kat prosv. druStvo z Orli, Orlicami ln drugimi odseki posvetilo presv. Srcu Jezusovemu. Bila je jako ganljiva slovesnost pod vodstvom prevzvišenegn gosp. knezoškofa. — Jako delavni so naši Orli, dasiravno
£ veliko ovir ta njih delovanj«, zlasti pomanjkanje teligentnih deluvcev, močna nasprotna organizacija, ter obilo gostiln, katere žalibog »udi naši fantje le prepogosto obiskujejo. Priredili so lansko leto javen nastop in se udeležili tehničnih tekem v Ljubljani, kjer so se vrlo dobro odrezali. Tudi Orlice ne zaostajajo za njimi; zlasti v agitaciji za svojo Vigred so veliko boljše kakor Orli. — V zimskih mesecih je v društvu najbolj delaven dramatičen odsek, ki je v teku dveh zimskih sezon uprizoril 16 iger, med njimi nekaj zelo težkih; n. pr. Materin blagoslov, Deborah ln končno tudi A. Medvedovo žaloigro v petih dejanjih >Za pravdo in srce«. Kdor pozna naše razmere, ve, kaj se to pravi. Za to delo gre največ zahvale našemu vrlemu režiserju Slavku Erznožniku. Ob priliki se še kaj oglasimo.
Slov. Konjice. Da spoznajo tudi čitatetji ->Slo-venca< prosvetno delo naše mlad:ne, organizirane v naših kat organizacijah, poročamo, da si je izbrala prvo nedeljo v maju za dan, ob ka!erem naj najdostojneje proslavi svojo zaščitnico — Marijo, Kraljico majnika. Spored prireditve je bil hosrat in dobro izpeljan. Mešani pevski zbor ie zapel dve Marijini pesmi. Mladina — Orli in Orlice so se poklonili pred lepo ozaljšanim kipom Brezmadežne, naraščaj Orla pa je izvajal šaljivo igrico »Zamirč-kic. Da je nastop naših malčkov vsigdar v veselje gledalcev, je dokazalo burno ploskanje. Skrbnemu vodstvu, predvsem č. gg. vikarju in kaplanu, kot vsem pri prireditvi delujočim bodi izražena zahvala za užitek, ki ste ga nam nudili. Vi starši pa, ako hočete, da vaša mladina preživi mladosna leta srečno in pošteno, dajte jo v šolo katoliških organizacij. Naj se pod praporom križa vzgaja za dobre člane človeške družbe. — Pripombe vredno je, da je bila dvorana polna gledalcev in to kljub ie-mu, da se je istočasno vršila neka druga prireditev naprednega društva. Nasprotnikom bodi v dokaz, da naše ljudstvo ve, koga naj se oklene: ve tudi predobro, katera vzgoja Je pogubna za našo mladino. Pač tista, ki se vsiljuje iz Jutrove dežele in iz Umazane napredne literature.
ulturni pregled
Dr. A. B.:
Fran Eriavsc: Ob 60letr»d Blaž Potočnikove čitalnice v St. Vidu nad Ljubljano.
V	nedeljo 16. maja bo praznovala Blaž Potočnikova čitalnica v St. Vidu nad Ljubljano 60-letnico svojega delovanja. Za to priliko je napisal šentvidski rojak g. Fr. Erjavec, kronist Slovenije, lepo knjižico, ki ne bo zanimala le Sentvidcev, ampak vsakega izobraženega Slovenca. Slika nam zgodovino šentvidskega društvenega življenja, toda s širokega, obče slovenskega vidika. Podaja nam veliko točk, Id zanimajo vso slovensko javnost. Nov je opis dobe slovenskih čitalnic v letih 1860—1870. in zanimiv je življenjepis mnogih prosvetnih delavcev šentvidskih, ki so zaslužni za vso Slovenijo.
Zanimiv je opis dobe čitalnic. V oni dobi so bile čitalnice edina možna oblika narodnega življenja. Bile so prva organizacija, ki je vršila vele-važno nalogo. Čitalnice so prevedle naše meščanstvo iz nemškega v slovenski tabor in so vdehnile dotlej spečemu slovenskemu ljudstvu narodno zavest. V naš narod so prve zanesle zmisel za organizacijo, izobrazbo, politiko in za umetniško delovanje. V niih so nastopali prvič tudi preprosti ljudje na odru, deklamirali, peli, govorili in se s tem izobraževali. Pisatelj nam živo slika, kako je prvotno čitalniško življenje postalo kmalu preozko in je bilo treba vedno širših organizacij, lri so objele vse narodove vrednote: verske, izobraževalne, gospodarske, dobrodelne itd. Iz prvotnih čitalnic so po večini vstala vsa naša društva, ki tvorijo danes mogočno prosvetno organizacijo.
Poleg članka »Čitalniška doba na Slovenskem« je splošno zanimiv zlasti opis življenja in delovanja Blaža Potočnika, ki je bil eden najzaslužnejših slovenskih duhovnikov svojega časa. Stal je v vrstah reformatorjev našega cerkvenega življenja, v isti vrsti kot Baraga in dr. Za letošn je leto je n. pr. zanimivo, da je v času. ko so se l jubljanski jožefinci in janzenisti pomišljali, ali naj sploh obhajajo sveto leto 1826. ali ne, Potočnik izdal knjigo o svetem letu, ki se je tako priljubila, da je doživela še isto leto dve izdaji. Vsestransko delavni Potočnik je ustanovil v septembru 1866 tudi šent-vidsko čitalnico, ki je prinesla novo življenje v Št. Vid in je vzbudila celo vrsto Šentvidčanov, ki so bili zaslužni slovenski prosvetni delavci.
Blaž Potočnik je vzgojil hčerko svojega prijatelja Kraljiča, pri komer se je vršilo vse Čitalniško življenje, še sedaj živečo gospo Lucinko Kraljičevo, ki je po Potočnilcovi smrti dolgo vrsto let vodila čitalnico in posegla v vse šentvidsko javno življenje. Ko je umrl prvi tajnik Kunaver, je izročil Potočnik čitalniške posle štirinajstletni Lucinki, ki je bila dolgo vrsto let središče šentvidskega narodnega življenja in dela. Imela je izrazit smisel za politiko s primerno politično strastjo, ki jo je zapeljala do nastopa proti tedanjemu škofu Pogačar-ju, ko je ta prišel birmovat v Št. Vid. Demonstracija je vzbudila toliko poroznost da je moral še tisti dan prihitetl v Št. Vid sam Bleivveis, da je poravnal ta nastop »slovenske Amaconke«, kakor jo j® nnzval »Laibacl-er Tagblstt«. Ko se jo Lucinka omožlla z vižmarskim postaienačelnllcom A. Odla-akom, je sicer morala odložiti tajniško mesto, a je še vedno vneto delovala pri čitalnici in pritegnila k narodnemu udejstvovanju tudi moža, tako da sta končno morala menjati Kranjsko z Gornjo Avstrijo, kjer sta bila ^nenevarna«.
Tretji, ki je s svojim delom segal preko šentvidskih mej, je že zmlada delavni Anton Bcicc. Št. Vid, ki je bil že tedaj obrtni kraj, je imel mnogo rokodelskih pomočnikov, vsled česar se je 1. 1883. ustanovilo »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov«, pri katerem je bil eden najdelavnejših usta-novnikov prav Belec. Prvi pa je on sprožil misel, da se ustanovi požarna brnmba; po njegovem posredovanju je rokodelski dom, pri katerem si je pridobil mnogo zaslug, sprejel brizgalno na svoje dvorišče. S tem je položil So jako zgodaj Belec temelje lepo se razvijajočemu gasilstvu v ljubljanski okolici (le Sentridska župnija jih ima danes 7). Pozneje si je kot dolgoletni izvrstni šentvidski župan pridobil tudi za razvoj čitalnice Se velikih ne-venljivih zaslug.
V	letih ločitve mišljenja je šentvidska čitalnica največ po zaslugi tedanjega župnika Malovrha in Belca ohranila katoliSki značaj, ki ga je že Lucinka tako dobro podčrtala proti Miadoslovencem. Tako je čitalnica ohranila svoj prvotni ie od Potočnika ji začrtan katoliški program, po katerem so >»ile nremovedane tudi vae tjrtreHH^r • olMon. ki
je v poznejših letih zavedel toliko čitalnic na pot zabavnih društev druge vrste, ki so pozabila visoko poslanstvo, ki so si ga stavila spočetka. Ta doba ločitve je tudi v šentvidski čitalnici povzročila zastoj dela, a vendar se je proti koncu devetdesetih let njeno delo zopet zelo poživilo pod vplivom novih mladih delavcev. Tako je Čitalnica lepo proslavila stoletnico rojstva svojega ustanovitelja, le Ži-rovnik je nagajal s cerkvenim zborom, s katerim ni hotel nastopiti na prireditvi, ker je že leto prej popolnoma prestopil na liberalno stran. Z večjimi in manjšimi uspehi in krizami je društvo raslo in napredovalo, dokler se ni mogočno razvilo v organizem, ki vsestransko vodi in izobraža Sentvidske župljane.
Kakor je knjižica navidez krajevnega pomena, .je vendar le zgodovina in to uvaževanja vredna zgodovina razvoja, kakršnega je doživljalo mnogo drugih druStev, v njem se v malem zrcali življenje vse Slovenije. Kar daje knjižici posebno vrednost, je dejstvo, da je pisana živahno in zanimivo, čeprav bo seveda zgodovina novejših let mogoča šele čez čas, ko bomo gledali stvari z nekoliko večje razdalje. Za novejšo dobo hi bili mogoče bolj umest-ri nego sintetična poročila, preg'edni statistični podatki, da bi iz njih lahko razbirali rast in padanje zanimanja za društvo. Pri preglednem podajanju in ocenjevanju je spričo bližine mogoče, da rs ta ali ona nedostatnost vrine. Prepričani smo, da bo knjižica zanimala vsakega, ki se zanima za prosvetno delo, ki so g pvršila društva po kmetih. Dvakrat zanimiva pa je seveda za vse, ki spadajo pod šentvidski zvon.
Ljutomer.
Zgodovina trga in okraja.
Naš neumorno delavni mariborski zgodovinar in filozof prof. dr. Fran K'ovačič je izdal leto« že drugo svoje večje zgodovinsko delo. Snlošnemu zgodovinskemu opisu cele slovenske Štajerske in Prekmurja, ki ga je pred par tedni izdala Slovenska Matica v Ljubljani, je sledila sedaj zgodovina trga in okraja Ljutomer, ki jo je pred par dnevi izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru. To je že tretje dr. Kovačičevo delo te vrste. Ze leta 19io. je namreč izdal obširno zgodovino trga Središče, leta 1914. pa zgodovino nadžupnije Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Kdo drugi bi nam napisal vsa ta dela, ako bi ne imeli štajerski Slovenci dr. Kovafiča?
Gradivo za zgodovino trga in okra.ia Ljutomer je dr. Kovačiču pripravil že leta 1903 umrli zgodovinar Matej Slekovec, prvi predsednik mariborskega Zgodovinskega društva. Z občudovanja vredno marljivostjo .je Matej Slekovec skoraj za vsako faro ljutomerskega, ormoškega in deloma ptujskega okraja zbral vso zgodovinske podatke, kulturne, zemljepisne in folklorlstične zanimivosti do-tičnega kraja in na podlagi zbranih podatkov za vsako faro posebej sestavil krasne kronike, ki so sedaj zgodovinarju izvrsten pripomoček pri njegovem delu. Vse te kronike je Matej Slekovec lastnoročno in kaligrafično napisal, večiuoma celo v dveh izvodih, katerih onega jo pustil v arhivu dotične fare, enega pa je izročil v arhiv mariborskega Zgodovinskega društva. Te Slekovčeve farne kronike je pri sestavi svojega dela uporabljat tudi dr Kovačič.
Pisatelj je knjigo razdelil v dva dela. V prvem, ki je precej krajši od drugega, nam podaja občne zgodovinske podatke o ljutomerskem okraju, najprej v prazgodovinski. rimski in staroslovenski dobi, pohode Turkov in Krucov po Murskem polju, nam oriše politično in društveno življenje od začetka ustave do poloma avstrijske države (1860 do 1918); v drugem delu pa nam podaja po vrsti natančno zgodovino posameznih župnij ljutomerskega okraja, ki so: Ljutomer s svojima podružnicama v Podgradju in Cezanjevcih, Sv. Križ, Veržej, Sv. Jurij ob ščavnici, Mala Nedelja, Kapela, Sv. Peter v Gor. Radgoni in Apače. Pri vsaki fari nam poda pisatelj zgodovino dotičnega kraja, cerkve, šole, gradov, vrsto dušnih pastirjev in učiteljev, razna društva, bratovščine, ustanove, zadruge, občine in vasi ter razne druge zanimivosti, ki jih pač ima dotični kraj. Vsak prebivavec ljutomerskega okraja lahko najde o svoji fari kaj zanimivega. Knjigo bo treba posebno v ljutomerskem okraju kolikor mogoče razširiti med vse murskopolisko bogato ljudstvo, da se prebivavstvo čim bolj začne zanimati za zgodovino domačih krajev. Saj iz preteklosti Živimo, saj se iz preteklosti učimo m sedanjost. Tudi k apiošni izobrazbi ljudstva bo to mnogo pripomoglo.
Da knjiga ni preveč narastla (obsega že itak 871 strani) je pisatelj pri posameznih župnijah iz-OuaU! odstavke >Od Lični roiaki«. oač U ocravičeue-
Namakaj z „Žensko hvalo"! Izpiraj z „Je!enjim milom"!
Potem bo perilo,
bro^ najmanjše poškodbe,
broz truda,
ob največji varčnosti,
v najkrajšem času,
res popolnoma čisto!
ga razloga, >ker ravnokar izhaja slovenski Bijo« grafski leksikon kjer pride v poštev vsaka, za našo kulturno zgodovino količkaj pomembna oseba«. Si« cer so pa po kolikosti in kakovosti odličnih mož, celo svetovnega slovesa (Miklošič) more meriti ma« lokateri okraj naše slovenske domovine z Ijutomen skim. Časten venec kulturnih delavcev ljutomer« skega okraja je res lahko »v spodbu to sedanjim mlajšim in bodočim rodovom, da posnemajo dela svojih slavnih prednikov iu se pokažejo njih vrod-ne naslednike«.
Knjigo krasi tudi 21 manjših, še precej doi brih slik, fotografije posameznih cerkev, gradov, zavodov in častnega kanonika Martina Meška, pokojnega ljutomerskega dekana Josipa Ozin.ca, ki je pravzaprav omogočil izdajo ljutomerske zgodovino s tem, da je v la namen sporočil Zgodovinskemu društvu 10.000 Din (razen tega še darovi drugih ustanov in eseb), župnika in dekana Josipa \Veixla, župnika Lovra Janžekoviča in še druge slike. Dobiva 6e knjiga pri Zgodovinskem društvu v Mariboru in menda tudi po knjigarnah.
»Tako pa naj potujo knjiga o ljutomerski zgo* dovini med rojake, naj vzbuja spomine na davno pretekle, vesele in žalostne čase. neguje ljubezen do domače grude in vspodbuja zlasti mlajši zarod k vztrajnemu delu, poštenemu življenju, požrtvovalnosti in vnemi za ideale, zakaj narod, kateremu so ugasnile zvezde višjih ciljev, je obsojen v dušno in telesno 6mrt.<	M. M.
Koncert Češke Filharmonije.
V pondeljek, dne 10. t. m. je priredila svetov« noznana Češka Filharmonija pod vodstvom g. Va-clava Talicha v Unionu simfonični koncert s spo-j redom: Dvofak: Simfonija v E, Novak: V Tatrah, i Strauss: Don Juan, Suk: Serenada, \Vagner: Uver-; tura k operi Die Meistersinger von NUrnberg; na-vržen je bil eden izmed Dvofakovih Slovanskih plesov.
Ta program ni bil tolikega pomena kot im. pulz za moderno stilno tvorbo, vendar je bil koncert velike koristi za slovensko glasbeno življenje. Ne glede na to, da Novakove, Straussove in Sukove skladbe v Ljubljani doslej še nismo čuli, smo čuli kvalitetne skladbe v visokokvalitetni izvedbi, ki je bila za nas izreden umetnosten dogodek v smeri estetskega užitka.
Češka Filharmonija razpolaga z orkestrom v veliki formi in sito zasedenimi instrumentalnimi skupinami; vsak nje član je visoko tehnično kvalificiran in gotovo večina njih presega navadne orkestralne artiste (omeniti treba primovilionista in čelo) po samostojni umetnostni potenci, kar za i skupnost ni majhne važnosti. V tej lastnosti Čehi izdaleč nadkriljujejo vse tri naše orkestre, nadkri-ljujejo izdaleč kot enotna masa po brezhibni uglajenosti igre članov v skupinah istega instrumenta (postavim se je opazilo cclo enotno vibriranje trilca v gostih in so si piliala kot en sam organizem podelila vloge v dinamičnem naraščanjuI), nadkriljujejo po estetskem prednašanju, da ves večer ni bilo niti enega motečega vstopa. Vse to kaže na to, da je orkester silovito discipliniran, temeljito uvežban, da je idealen aparat, s katerim dirigent po mili volji lahko doseže, kar hoče. Z eno besedo, če govorimo o orkesterskih dosegljajih pri nas, ostajamo večinoma še vedno pri rokodelski, zunanji plati, ker so nad to naši orkestri le redko (častno izjemo napravil včasih naš operni orkester) povzpno, pri Češki Filharmoniji pa —hvala Bogu — enkrat lahko govorimo o čistih umetnostnih dosegljajih, ki se začno šele, ko je tehničnozunanja plut z adekvatno podano, suho notno partiluro že na višku.
Talichovn interpretacija podanih skladb je bila vredna vzporedbe s pojmovanjem glasbe prvili evropskih dirigentov (ko so mu v Ljubljani zagrenili življenje, ie prišlo na njegov poslovilni večer 50 ljudi...). Razvil se je vzporedno z najnaprednejšo plastjo reproduktivnih moči Evrope iz impresionističnega reproduktorja, ki temperamentno podčrtava svojo subjektivno projekcijo na skladbo, v umerjenega, velikopoteznega arhilektonlka, ki na karinoč objektivno podani umetnini podčrtava, kar i je na njej gradbenega, plastičnoarliitektonskega. In ksr doseže na tem polju, v tem kako enotno zgrabi j celotno skladbo in vno morje detajlov podredi eni sami. glavni misli skladbe, ie vreden častna pri-
mere iz vzporedbe z velikim Niklechem. Dvofakova simfonija ima štiri stavke; že pri prvem je bilo videti, da jo dirigent objel vso celoto in kakor da ima opravati z eaim samim, je gradil v višek, kjer je v končnem hitrem stavku prodrl tema, osnovna misel vse simfonije. Ono simfonično sliko Novakovih Tater je oblikovni s samim naraščanjem, ki je trajalo morda skoro četrt ure, s cezuro v sredi, ki jo jemala dih, in peripetijo kakor v titansko piramido, tematično zavozljani kol os je dobil eno samo enotno monumentalno lice. Kako se je dalje vtopil v humornega Straussa z njegovim capricioso, kako podal liričnega Suka in završil z VVagnerjem, kakor da je imel svoj živ dan le z njim posla, kaže 'redko lastnost dirigenta, ki se kakor dober igralec vrriisli v vsakojako vlogo in je značaju vsake objektivno pravičen. Končno je dodal še Dvorakov ples, silovito ritmično stvar, pa s kantilenami, ki so bile naravnost pevno-linijski obdelane. Samo še pri Bo-rovskem smo videli letošnjo sezono tako moderno, današnjemu naprednemu glasbenemu čutu doraslo interpretacijo, delec pri Zikovcih ali Ševčikovcih, Talich pa jo dokazal, da moderna nesentimentaJna plastično-arhitektonska interpretacija ni nič manj »umetnost« kakor stara temperamentna in obču-tenjska. Kdo ve, kdaj smo zadnjič čuli v Ljubljani kaj podobnega in kdaj bomo zopet; Talich je celo nehote ovrgel frazo, da »naša publika glasbeno nima visokih zahtev« in ne spominjamo se koncerta, ki bi bil Union tako napolnil, tudi podobnega aplavza še nismo slišali. Triumfirala je čista umetnost. Ko je šel Talich iz Ljubljane, so pa tri-umlirali njegovi sovražniki in klike.	V.
Koncert Češko Filharmonije žal ni potekel brez neprijetnosti. Vaclav Talich slovi za specialista v interpretaciji Beethovna, kar si je po njegovem značaju lahko misliti, in na sporedu Češke Filharmonije za vso turnejo, izdanem že pred meseci, čitamo Beethovnovo Sedmo na ljubljanskem programu. V sredinem »Narodu« pa čitamo, da se je član glavnega odbora Glasbene Matice g. Lajovic nedavno odpeljal k g. Talichu v Trst glede »končne redakcijo proprama« in pred dobrim tednom so med našimi glasbenimi krogi zakrožile vesti, da je g. Lajovic zahteval, naj se Beethoven zameni z Dvo-rakovo E-simfonijo. Bilo je nekaj ogorčenja zato, ki pa se je pomirilo, kakor hitro so izšli plakati, na katerih je stal in vlekel Beethoven. Toda žal, ti plakati so bili samo pesek v oči in manever. Par sekund pred začetkom koncerta je bilo občinstvo neprijetno dirnjeno, ko se je naznanila izprememba tn občinstvo, pooblaščen s m izjaviti to od najmanj trideset glasbenikov in interesentov, se je čutilo ta svojega Beethovna osleparjeno, zakaj marsikdo ne bi bil obiskal koncerta, če bi ga ne bilo na programu. Že parkrat smo na tem mestu bičali ono tndividualistično-avtokratski nastopajočo glasbeno politiko g. predsednika naše Filharmonije Lajovica, ki je našemu glasbenemu življenju v kvar. To je Isti g. Lajovic, ki je znan po svojem delu zoper »Beethoven—Bachov strupi, in znan po svojem zagovarjanju analfabetizma. če je na izberi Beeth-ven in Dvorak, se on odloči za Dvoraka, ker ni Nemec — potemtakem je tej osebi umetnostna kvaliteta v tem, kakšen jezik govori avtor skladbe? Kakor je to absurdno misliti si, vendar moramo pomisliti, dn je zadnjič kot merodajen »odbor« za ureditev naše koncertne sezone dopustil Italijanki Ferrari svirati šund Carmer.-fantazije na našem resnem komornem odru. sedaj pa nas je pripravil ob Beetl ovna in nam bo morda v kratkem tudi porezal ušesa. Mislim, da Slovenci vendar ne bomo tako mehkoudni, da bomo to še dalje trpeli. To ni?o napake, nego ie sislem, Lajovic ga v svojih spisih zagovarja obenem z analfabetizmoml Ne bom rekel, naj umetnik pusti politiko in upravo in organizacijo (Bildekiinstler rede nicbtl), nego spričo dejstva, da Slovenska Filharmonija pod Lajov-čevim vodstvom beleži že osmo leto absolutne brez-rlelice na polju skrbi za slovenski filharmoničnl orkester, bom vprašal I.ajovčeve volilce, ali jim gre sa napredek slovenske glasbe ali pa za kult g. Lajovica? Jeli ne vidi'e lcolosalnespa pomena Češke Filharmonije za glnsbo, komunikacijo in posredno ta politični ugled Češke? Ugotavljamo, da ljubljanski koncerti niso zadeva osebe g. svetnika Lajovica (»to bodo Slovenci poslušali, kar bom jaz rekel!«), nego kolektiven interes in potreba. Vprašamo g. Lajovica, kdo ga je za imenovani korak pooblastil In kaj je njegovo društvo v osmih letih storilo za ustvaritev stalnega domačega filharmoničnega orkestra? Jeli misli, da so koncerti radi nas, slovenske glasbene publike tu, ali pa misli, da je slovenska glasbena publika radi njega tu? Predlagamo, naj glavni odbor Glasbene Matice skrbi za osnovanje odseka, ki bo poskrbel za povabila in redak-tijo koncertnih programov in v katerem bodo imeli pravico glasovanja glasbeni referenti vseh naših listov in revij, ld bodo mogli zastopati želje naše glasbene publike. — In še eno: »Jutrov« referent hladno konstatira to programsko izpremembo, t. j. malo čedni manever in potegovanje ljudi za no6, ae da bi zavzel stališče za ali proti, »Narodov« pa Lajovica celo opravičuje. Proč s klikami, komur je sa stvar! — (Pismo podobne vsebine s par sto pod-oisi je bilo odposlano Češki Filharmoniji.) V.
Slavni francoski pianist Alfred Cortot se pripelje v pondeljek v Ljubljano ter priredi tu v pondeljek dne 17. t. m. pianistični koncert v Filhramo-aični dvorani. Spored je sledeče sestavljen: Vival-Ji: Komorni koncert. Chopin: Andante spianato et polonaise, Chopin: 24 preludijev, Saint-Saens: Etu-ia v obliki valčka in Bourree za levo roko, De-t>ussy: Potopljena katedrala, Albeniz: Segedila in Liszt: Druga (ogrska) rapsodija. Brez dvoma bo iajzani,mive,jša druga točka sporeda, to je 24 Cho-pinovih preludijev. Pianist Cortot je rojen 26. septembra 1877 v Nyon pri Genfu. Ze kot otrok je prišel na pariški konservatorij ter študiral klavir pri prof. Decombes, učencu slavnega Chopina. Postal je navdušen V/agnerijanec in kot tak tudi ko-repetitor na gledališču v Bayreuthu, Po svojem povratku je ustanovil v Parizu koncertno družbo ter je z njenim orkestrom izvajal in dirigiral razna »vetovna, v prvi vrsti Wagnerijanska dela. L. 1905. |e ustanovil s Thibaudom in Casalom komorni trio. Lela 1907. pa je posial prof konservatorija. Po vojni pa se Je posvetil skoro izključno francoski glas-tel. katero sedaj z največjim uspehom propagira v m>uh koncertih. Predprodaja vstopnic za ta vele-tamrrriv koncert v Matični knjigarni. Cene navadne Koncertne.
KONCEH T ŽENSKEGA UČITELJIŠČA POD OKRILJEM LJUDSKE UNIVERZE V MARIBORU.
Mlndinske prireditve so redno nekako merilo rlela v šoli in zanimanja v javnosti za to delo. Preteklo sreio, 12. t. m. je žensko učiteljišče pokazalo, da ima voljo voditi zavod k napredku v glasbenem oziru. Voditeljica koncerta prof. E. Ropa-snva je gotovo z vso ljubeznijo udana temu svojemu delu! Zato jo je občinstvo posebno po izvajanju njene kompozicije »Vasovalec« pozdravljalo. Pri mrsmem zboru je molki zbor Glasbene Matic« posodil svojo polne glasove. Koncert je bfl primeroma dobro obiskan. stariSl so se zanimali za svoje hčerke in njihov nastop. Tako je ta koncert uspe! r vsesplošno zadovolinoat
Cfublfans&o gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota, dne 15. maja: LADJA TENAC1TV. Premijera. Izven.
Opera.
Začetek ob do) 8 zvečer.
Sobota, dne 15. maja: 20NGLER NAŠE LJUBE
GOSPE. Red B. Nedelja, dne 16. maja ob 15. uri pop.: GROFICA
MARICA. Izven. Pondeljek, dne 17. maju: Zaprto.
»Pjgmalion« zadnjikrat v sezoni. Drama ponovi v nedeljo, 16. t. m. to velezabavno angleško komedijo zadnjikrat v tej sezoni. Igra je nad vse zabavna in privlačna ter slika v smehaj>olnih scenah pot uboge deklice Elize od navadne cvetličarke do dostojanstvene dame. Igra je tudi za mladino primerna.
» IVAN CANKAR: JAKOB RUDA. Predstava v počaščen je 50 letnice rojstva Ivana Cankarja.
Ne olepšujmo in povejmo na vsa usta, da se je ta večer, ki so ga napovedovali kot velik praznik, ponesrečil kot malokatera navadna gledališka premiera. Ne vem, kdo odgovarja za tisto ponižujočo reklamo, ki smo jo zadnje dni brali tu in tam, najsi to, da bo ta večer zbrana v gledališču vsa duševna elita, bodisi tisto nizko opravičevanje, da je Jakob Ruda slabotno delo, da so igralci utrujeni itd. Če se je gledališče odločilo za proslavo, katero je v začetku leta slovesno napovedalo, naj ne izkazuje milosti Iv. Cankarju, ker je nikoli ni potreboval, temveč naj se potrudi vsaj toliko, kot se patrudi za kak igralski jubilej in naj ta večer odlikuje vsaj s tisto iskrenostjo kot izvestne letošnje premiere. Tudi v občinstvu nismo mogli najti kakega prazničnega sledu: niti običajnih obiskovavcev ni bilo kaj prida, kaj še, da bi bili videli na odličnih sedežih naše .javne predstavnike. Tiha potrtost in precejšnja praznota sta spremljali Jakoba Rudo. Delo bodo itak igrali za gledališke naročnike, zato ga bomo tedaj ocenili, kajti prebridko ie dejstvo, da se je slovensko gledališče oddolžilo našemu največjemu dramatiku s tako žalos^o proslavo.	Fr. K.
Marfte&rsJzo gledišče
Repertoar:
Sobota, dne 15. maja ob 20. uri: VESELI KMET.
Ab. C.	I
Nedelja, dne 16. maja ob 20. uri: VESELI KMET. Pondeljek, 17. maja: Zaprto. Torek, dne 18. maja ob 20. uri: MARIJA STUART. Jubilejna predstava. Petindvaisetletnica umetniškega delovanja ge. Berte Bukšekove. Pctindvajsetlofnica umetniškega delovanja ge. Berte Bnkšckove. V torek, dne 18. maja bo proslavila odlična umetnica mariborskega gledališča ga. Berta BukSekova petindvajsetletnico svojega umet- i niškega delovanja. Kdor pozna mizerne razmere i naše predvojne dobe, ko je bil ta poklic spričo naših tedanjih malomeščanskih okoliščina naravnost mačehovsko omalovaževan, bo znal vsaj približno ceniti požrtvovalno, kuUurno in umetniško delo. Petindvajsetletni gledališki jubilej je jubilej dela, samozatajevanja. ki pa je neobhodno potrebni predpogoj za nesebično umetniško udejstvovanje. Zato smo prepričani, da bo zaialo naše občinstvo s mno-gošteviln im obiskom pravilno ceniti zasluge jubi- I lantke. Ga. Bukžekova bo nastopila pri tej priliki v Schillerjevi tragediji »Marija Stuart« v naslovni vlogi. Iz prijaznosti bo sodelovala pri tej predstavi v vlogi »Kraljice Elizabete« ga. dr. Zakrajškova. Režija je v rokah g. R. Železnika. — Nakup vstopnic pa priporočamo v predprodaji. Vstoppi<-e se že lahko rezervirajo pri dnevni blagajni od 9—10 in od 15—17, telefon 382.
Vojaška revolucija na Poljskem.
f£n ffee
in re vit**
»Zakleti grad«. Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. Založila Jugoslo-vanska knjigama v Ljubljani 1926. Cena 22 Din. — Ta igra je list iz davnih dni našega naroda, ko je z znamenji na nelu šla črna Smrt skozi slovenske dežele, ko so v plamenih grmad umirale žrtve praznoverja, ko je zbegano ljudstvo iskalo rešitve iz krutih krivic in iz borbe med luteranstvom in katoličanstvom. Romantična snov iz burnega 16. stoletja daje igri tajinstven okvir, iz katerega stopajo osebe, kakor das o oživele iz starih kronik in iz narodne pesmi. Grad, razvratni, v bistvu pa nesrečni gospod Ludovik de Vacano, možu nad vse zvesta grofica Katarina, ljubka spletična Marjetica, racionalistični grajski pisar — vas, zagonetni večni žid, skopuški krčmar, romarji, tovorniki in tlačani: to sta oba svetova v igri, vsak s svojo zgodbo in svojimi ljudmi. Iz daljnega sveta pa je pripeljala bela cesta domov spokomika Leonharda de Vacano in popotnega sholarja iz Padove, očeta in sina, ki ne vesta drug za drugega. Dočim zadene Leonharda smrtonosna krogla, ki mu jo je poslala v srce prevelika uslužnost njegovega lastnega sluge, se reši sholar z Marjetico edini iz vseh grozot, ki uničijo propadajoči plemiški rod in njih grad. Bujna pestrost Vaivazorjevih zgodb ln trpka preprostost narodne pesmi, dajeta igri poseben čar. Veselje in žalost, temna tragika in staroveški humor se menjata s senco in lučjo v igri. Borbe in trpljenje, smrt in zmaga osebnosti v igri ustvarijo občutje, kir aste preko preteklosti v brezčasnost in v boljši, jasnejši svet ljubezni in. pravice, »Zakleti grad« bo kot knjiga našel številne bralce. A tudi kot oder-sko delo si osvoji pot na naše odre. Izraziti značaji in romantična zgodba bodo zanimali igralce in gledalce do zadnjega. Vse pesmi v igri je uglasbil Zorko Prelovec, povsem v skladu z značajem igre. To skladbe so izšle obenem z igro in jim je uspeh zagoovljen, kjerkoli se bo »Zakleti grad« vprizoril.
Nemška vladna kriza.
Berlin, 14. maja. (Izv.) Državni predsednik je poveril vodstvo državnih poslov dr. Gesslerju kot najstarejšemu ministru. Dr. Gessler je sprejel tudi mandat, da bo sestavil novo vlado iz sedanjih koalicijskih strank. Gessler upa, da bo pridobil za vladno večino nemške nacionalce, ker so socialni demokrati izrekli, da ne zaupajo dr. Gesslerju.
Berlin, 14. maja. (Izv.) Dr. Gessler je bil danes ob 1 {»opoldne v avdijenci pri državnem predsedniku, kjer mu je poročal o razpoloženju posameznih strank. Kakor se do-znava, Gesslerju ne bo mogoče, da na sedanjih temeljih sestavi novo vlado. Končno se bo izjavil o položaju jutri dopoldne.
Rim, 13. maja. (Izv.) Kralj ja podpisal (
ukaz. * katerim ?? imenuje 2650 županov v 24 i provincijah. Ukaz stopi v veljavo 18. maja, j
Moravska Ostrava, 14. maia. (Izv.) Po vesteh, ki so včeraj prispele na mejo, je razvidno, da se zmešnjave na Poljskem še vedno j večajo. Ce se v najkrajšem času ne posreči poravnati konflikta, je državljanska vojna ne-| izogibna. Pilsudskj ima zelo ugoden položaj, 1 ker se mu je pridružilo veliko novih garnizij. J Nevarnost je, da se bo revolucionarnemu gi-J banju pridružilo tudi delavstvo. Poštno in tele-, grafsko osobje se pripravlja na stavko. Telegrafski promet itak že slabo posluje. Cene živ-j ljenjskim potrebščinam so tekom nekaj ur že | zelo poskočile. Za en dolar so ponujali že 12 zlotov ali še več. Železniški promet z inozemstvom dosedaj še posluje redno. Vendar vlaki ne vozijo do Varšave, ampak se ustavljajo v 66 kilometrov oddaljeni postaji Skerniewizy. Od te postaje do Varšave so vse železniške tračnice razdejane. Tudi vse telefonske žice so potrgane. Železniške proge so zasedle Pilsud-skijeve čete s strojnicami in ue puste nikogar v Varšavo. Na mejo prihajajo najrazličnejše alarmantne vesti, katere je treba sprejemati z največjo rezervo. Po teh vesteh je Pilsudski že dobil v svojo oblast vsa vladna poslopja. Vsi ministri so bili aretirani in odpeljani v zapor. Iz Tešina so vse čete odšle v polni bojni opremi proti Lvovu. Po zadnjih vesteh so se danes ponovno vršili boji, pri katerih je bilo ubitih 18 oseb, 80 pa ranjenih. Po drugih vesteh je bilo mrtvih 150 oseb.
Varšava, 14. maja. (Izv.) (Poljski tiskovni urad.) V vseh pogajanjih zahteva Pilsudski takojšen odstop vlade. Oseba državnega predsednika ni predmet razprav. Upostava popolnega miru je vprašanje nekaj ur. V provinciji vlada popoln mir.
Gdansko, 14. maja. (Izv.) Po vesteh iz Varšave je Pilsudski imenoval poslanika v Angori Romana Knolla za poverjenika za zunanje zadeve.
Varšava, 14. maja. (Izv.) Pilsudski je zasedel nekaj ministrstev: ministrsko predsedstvo, poštno in vojno ministrstvo in poslopje generalnega štaba. Vlada se nahaja v Bei-vedere in obvlada južni del mesta. Sejm-ski maršal R a t a j vodi pogajanja. Predsednik repubk' e ni odstopil. Tudi vlada ni še pedala ostavke.
Praga, 14. maja. (Izv.) Po vesteh iz Varšave je v četrtek zjutraj odkorakalo iz Pomor-janskega veliko število vladi vdanega vojaštva proti Varšavi. Vladnim četam poveljujeta generala Maczevski in Haller, ki sta zastražila vladno palačo Belvedere. V četrtek o polneči je bil Belvedere še v rokah vlade. Ves telefonski in telegrafski promet je uustavljan.
Varšava, 14. maia. (Ixv.) Čete generala H a 11 e r j a hite vlad; na nomoč. Poznan j-ska garni-.ija se blža Varšavi, da nastopi proti PUrudrkemu. Generala S i k o r s k i in R o z w a d o w s lc i proglašata Pilsudskega za navadnega upornika in se s svojimi četami pridružujeta generalu H a 11 e r j u.
Praga., 14. maia. (Izv.) Pilsudski je izdal mobilizacijsko povelje na vso poljsko vojsko. Čete, ki so bile v varšavski garniziji še zveste vladi, so se PiJsudskemu brezpogojno ud a!e. Pilsudskijeve čete so zasedle poštno poslopje in brzojavno centralo. General Ro-mer, poveljnik kora v Lublinu se je izjavil za Pilsudskega. V K r a k o v u in L v o -v u so socijalni demokrati priredili manifestacije za Pilsudskega. Pilsudski je odstav i vladnega komisarja T1 u c b o v s k e g a v Varšavi.
Moravska Ostrava, 14. maja. (Izv.) Vlada je nad Poljsko proglasila izjemno stanje. Predsednik republike je pozval prebivalstvo, naj vzdrži red in mir, naj ostane zvesto ustavni vladi, ker je Pilsudski s svojim uporom zapustil tla zakona. Vojni minister je pozval čete k pokorščini. Predsednik republike Wojiechovski se je predvčerajšnjim, ko je Pilsudski vkorakal v Varšavo, osebno napotil upornemu maršalu nasproti in oddal njegovim prvim stražam pismo, v katerem ga poziva naj se uda. Maršal je odgovoril, da nima namena dati oblasti iz rok. Takoj nato je Pilsudski zahteval demisijo Vito? ove vlade. Predsednik republike je imenoval generala Rozmanovskega za poveljnika vladnih čet in izdal ukaz za boj proti Pilsudskemu.
Moravska Ostrava, 14. maja. (Izv.) Ponekod v poljskih mestih nastopajo fašistov-ske čete proti pristašem Pilsudskega. Socialisti so proglasili stavko železničarjev. Osrednji odbor poljske socijalncdemokratske stranke je izdal proglas proti sedanji vladi. Zahteva, da se mora sestaviti nova vlada.
Praga, 14 maja. (Izv.) Iz Krakova poročajo, da je med ljudstvom nastalo vsled zadnjih dogodkov veliko vznemirjenje. V večjih mestih se je delavstvo izrazilo za Pilsudskega, dočim se je na Pomorjanskem akademska mladina izjavila proti njemu.
Praga., 14. maja. (Izv.) Iz Varšave prihajajo poročila, da še vedno trajajo hudi boji, pri katerih je bilo 200 oseb mrtvih, 1000 pa ranjenih. V Varšavi so vse ulice zabarikadi-rane. Socialno demokratska stranka je proglasila stavko. Vlada je izdala oklic na pre-bivavstvo, da naj stopi na stran vlade. Vlada se še vedno nahaja v Belvedere. Edino trgovinski minister je z letalom odpotoval na Po-morjansko. Vladni krogi objavljajo dalje, da so nastali ostri spori med pristaši Pilsudskega. Dosedaj je vlada še trdno odločena, da bo z vsemi sredstvi poskušala zatreti upor. Odločitev bi morala pasli še danes. Z vseh krajev Poljske prihajajo v smeri proti Varšavi j vladne in Pilsudskijeve čete.
Breslava. 14. maja. (Izv.) Zgornjo šlezij-| sko časopisje poroča, da so Litvanci izrabili zmede v Poljski in so zasedli vilnsko ozemlje, glede katerega je vladal stalen spor med Lit-! vansko in Poljsko.
Praga, 14. maja. (Izv.) Iz Lvova poročajo, da so se na rusko—poljski meji začeli zbirati večji oddelki sovjetske vojske. Obmejne čete so zaprosile za ojačenja, ker se boje, da bodo rdeče čete vpadle v Galicijo.
Praga, 14. maja. (Izv.) Po nekaterih poročilih je most med predmestjem Prago in Varšavo razdrt. Kot najvažnejšega nasprotnika Pilsudskega imenujejo generala Sykorske-ga. Poljski socialisti so objavili izjavo, v kateri označujejo sedanjo Witoszevo vlado kot najreakcionarnejšo, v kaieri se zbirajo najtemnejši elementi: fašisti in monarhisti in ki groze spraviti državo v propast. Vsi pošteni elementi se morajo združiti v tem boju proti vladi. Sedanja vlada nosi odgovornost za vse izgrede. Levičarske stranke so prosile za sprejem pri prezidentu, pa jim je bilo javljeno, da je zaposlen in da jih ne more sprejeti. Zato je tudi on odgovoren za sedanje stanje.
Praga, 14. maja. (Izv.) Poljski poslanik v Pragi je danes podal o položaju sledeče informacije: Vlada se nahaja v palači Belvedere. Pilsudski zahteva odstop vlade. Pogajanja o odstranitvi spora vodi maršal Rataj. Oseba prezidenta republike stoji izven pogajanj. Ves spor nima vzrokov v zi .iinji ali notranji politični politiki vlade. Sedaj vlada mir v Varšavi, kakor tudi v provinci.
London, 14. maja. (tev.) Po poročilih tz Poljske se razširjajo nemiri tudi že na deželo. Večina okrajnih cblastev se izjavlja proti maršalu. Ta pa upa, da bo v kratkem gospodar cele dežele, ker sta Wilna in Gredno, vojaško najvažnejši toSki trdno z njim. Po nepotrjenih poročilih je med varšavskimi poboji padel tudi bivši vojni minister Zeligowski. Rozarjski poveljnik kora in bivši vojni minister S o s u k o w s k i je po teh vesteh napravil samoiror.
OSEBNOST PILSUDSKEGA.
Jožef Pilsudski je bil rojen 1867 v Zu-lowu v Wilnski guberniji. Je potomec stare plemiške rodbine, ki se je vedno borila proti Moskvi za vzpostavitev Poljske. Mladi Pilsudski je v vsej okolici propagiral poljsko samostojnost, se na vseučilišču zapletel v afere in bil zato izključen. Vedno je bil v prvih vrstah revolucionarjev in se pridružil socialističnemu gibanju. Leta 1888. ga je oblast izgnala v Sibirijo odkoder se je pa vrnil že po štirih letih. Tedaj je deloval skupno s sedanjim predsednikom republike Wojciehovskl. 1901 so ga zaprli pa je ušel iz petrograiskih policijskih zaporov v Krakovo. 1904 je potoval v Tokio. 1906 je organiziral socialistične bojne čete v Lvovu in Krakovu. V tem času so nastale tudi čete strelcev, iz katerih so izšle kasnejše legije. Od 10. januarja do 24. junija 1917 je bil predsednik začasnega državnega sveta v VaTŠavi. Na predlog nemških okupacijskih oblasti je bil interniran v Magde-burgu. 1918 se je vrnil v Poljsko, prevzel vrhovno poveljništvo poljske vojske in bil 14. decembra 1918 Izvoljen za državnega poglavarja. Sklical je ustavodajni sejm. Na tem mestu je Pilsudski ostal do 1922. V armadi je kot edini poljski častnik dosegel maršalsko palico. Desničarske stranke ga ostro napadajo.
na
Zagreb, 14. maja. (Izv.) Stjepan Radič je Imel včeraj shode v Novi Gradiški in Požegi. Spremljala sta ga minister Pucelj in podtajnik Pernar. Radič je bil na obeh shodih procej ne-razpoložen, ker je računal, da bo udeležba na shodih veliko večja. Radič je v svojih govorih zelo hvalil radikale in je rekel, da je njegovi stranki najbližji program radikalne stranke. Glavna važnost ni v sporazumu, nego v tem kar on misli. Govoril je potem o korupciji in je posebno napadal dr. Lazo Markoviča. Minister Pucelj je bil poln hvale o Stjepanu Radiču in ve* njegov govor io bile samo običajne fraze. Zborovanfe jo napravilo na kmetske ljudi zelo slab vtis. V rožegi je prišlo med zborovanjem do incidenta med pristaši HPS, katerih
je bilo veliko navzočih. Zborovanje se je moralo zaključiti pred izpolnjenim dnevnim redom, tako da Pernar ni končal svojega govora. Ljudstvo je odneslo zelo slabe vtise. Zelo so opazili kmetje tudi to, da se je Radič ves čas vozil v avtomobilu barona Turkoviča.
IZ DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 14. maja. (Izv.) V seji odbora za reorganizacijo Društva narodov je izjavil zastopnik Španije Pallacios, da Španija vztraja na svoji zahtevi, da se ji da stalno mesto v svetu. Pri debati o razdelitvi nestalnih mest je Cecil izjavil, da 110 vztraja na zahtevi, naj »e ustanovi ravno 9 nestalnih mest.
Ženeva, 14. maia. (Izv.) V komisiji m reorganizacijo sveta Društva narodov se je zavzemal zastopnik Sjobo«i za status auo.
Gospodarstvo
Poš.ni čekovni promet v aprilu 1926. V mesecu aprilu t. 1. je znašal promet poštne hranilnice 3222 milijonov Din; od tega brez gotovine 1346.6 milijona Din ali 41.8%. Stanje računov v celoti dne 30. aprila 12.859 (dne 30. marca 12.737), na Ljubljano odpade 4282 (4252). Stanje vlog je bilo: dne 28. febr. 274.9 (v Ljubljani 68.8) milijona Din; 81. marca 240.6 (v Ljubljani 52.1) milijona Din in 30. aprila 271.9 (v Ljubljani 63.9) milijona Din.
lz Zveze hrvatskih industrijcev. Dne 10. t. m. se je vršila seja odbora Zveze hrvatskih industrijcev, na kateri je bilo podano poročilo o letošnjem poslovanju Zveze in o njenih akcijah Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši redni občni zbor dne 6. junija le los in da se Zveza ne udeleži konference Mednarodne organizacije poslodajalskih organizacij.
Urad leipziškega sejma t Belgradu. Kakor
nam poročajo iz Belgrada, se je otvoril urad leipziškega sejma za Balkan, katerega vodi g. H. W.
Schusler.
VI. Ljubljanski velesejem. Zagotovili smo si primeren razstavni prostor prilikom letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija, da omogočimo najrevnejšim obriaikom, ki bi sicer ne mogli razstaviti svojih pr- Izvodov, udeležbo na velesejmu. Razstavo predmetov vseh teh obrtnikov bo organiziral Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki bo tudi deloma kril stroške za dekoracijo, razstavo in drugo. Pomoči najbolj potrebni interesenti naj prijavijo svojo udeležbo uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10, ki bo določil, katerim obrinikom se prostor dodeli. Prijave naj se pošljejo takoj.
Obvozno računanje v šilingih ▼ Avstriji. Po naredbi zvezne vlade je računanje v šilingih obvezno od 1. julija dalje za vsa javna rač. mesta, kakor za vse osebe, la so obvezane voditi trgovske knjige.
Iz dunajskih bančnih krogov. Kakor javljajo dunajski listi, stojimo pred priključitvijo dunajske Arglo-Austrian Bank Wiener Bankvereinu, dočim bi se londonska centrala amalgamirala z nekimi drugimi angleškimi bankami v zavod s kapitalom 2 milijonov funtov šterlingov. Po drugi verziji bi prišel za priključiiev tudi »Kreditnnstalt«. Nadalje poročajo, da se bosta v teku meseca maja letos fu-zionirali tudi 2 manjši dunajski banki.
Zakonodajno delo v Češkoslovaški. Iz Praga poročajo, da je že izdelan zakonski predlog o kon-(curznerr. postopanju. Nadalje je izdelan tudi predlog o stabilizacijskih bilancah, ki bi se imel uveljaviti že v juniju t. 1.
Tržaške paroplovne dmibe. Lloyd Triestino izkazuje za lansko leto 7 in pol milijona lir čistega dobička. Na občnem zboru je bilo sklenjeno zvišati kapital od 100 na 150 milijonov Mr. Lloyd ima sedaj 44 parnikov z 203.000 bruto reg. ton. Dve veliki motorni ladji gradi. Parniki Lloyda so lani prevozili 93.000 oseb in 1,095.000 ton blaga (1. 1924 101.000 oseb in 965.000 ton blaga. Dividenda je 10%. Navigazione libera Triestina izkazuje dobička 12 milijonov; dividenda 7%. Kapital 150 milijonov lir, ladij 37 s 204.000 tonami. Prevozila je lani 900.000 ton blaga, Stabilimento Tecnico Triestiro Izkazuje dobiček 4 in pol milijona; dividenda 6%.
Francoska avtomobilska industrija. Na izrednem občnem zboru delničarjev je bilo sklenjeno Spremeniti firmo znane tvrdke »Peugeot« v »D. d. za avtomobile Peugeot«, medtem ko se za fabrika-cijo koles ustanovi posebna d. d.
Svetovni sindikat bakra. V Ameriki so že ustanovili producenti bakra svoj novi eksportni sindikat. V kratkem pride v Evropo predsednik »Metal Sales Corporation«, ki naj bi pripravil teren za ustanovitev svetovnega sindikata pod imenom »Copper Export Trading Co.< Sindikat bi obsegal 90% svetovne produkcije.
Obtok bankovcev v Rusiji. Dne 1. t. m. je znašal obtok bankovcev v Rusiji (samo pravi bankovci Gorbanke = državne emisijske banke) 735 milijonov rubljev napram 722 milijonom sredi aprila. Metalno in devizno kritje je znašalo 1. maja 227 milijonov, bančna garancija pa 553 milijonov.
Ižorsza
Dne 14. maja 1926.
Denar.
Zagreb. Berlin 18.50—13.54 (13.51—13.55), Italija 209.01—210.21 (224.87—226.07), London 275.5250—276.72 (275.40—276.60), Newyork 56.54—
56.84 (56.545—66.845), Pariz 176.19-178.19 (177.45 -179.45), Praga 167.78-168.78 (167.75-168.75), Dunaj 8.0050-8.0450 (8.00-8.04), Curih 10.96-11 (10.96048-11.048).
Curih. Belgrad 9.1125 (9.11), BudimpeSta 72.2750 (72.20), Berlin 123.0750 (128.075), Italija 18.70 (20.56), London 25.1425 ( 25.13), Newyork 517 (517.20), Pariz 16.10 (16.25), Praga 15.3150 (15.31), Dunaj 72.9825 (78), Madrid 74.85 (74.40), Bukarešt
I.90	(1.00), Sofija 3.74 (3.74), Atene 6.39 (6.40), Varšava 40, Amsterdam 207.85 (207.85), Bruselj 15.90 (16.25), Stockholm 138.45 (138.45), Oslo 111.75 (111.75), Kopenhagen 135.50 (135.30).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47—51, Kodanj 183.30—70, London 34.395—495, Milan 25.55—65, Ne\vyork 707.15—709.65 (ček 704.95—709.10), Pariz 22.02—12, Varšava (radi puča ni podatkov). — Valute: dolarji 706.90, francoski frank 21.97, lira 25.55, dinar 12.475, češkoslovaška krona 20.91.
Praga. Devize: Lira 124.35, Zagreb 59.52, Pariz 105.05, London 164.02, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
LJubljana. 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 309—816, zastavni listi 20—22, kom. za- j dolžnice 20 -22, Celjska 193—196, Ljubil kreditna I 175 den., Merkantilna 102—102, zaklj. 102, Praštediona £88—873, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165 —175, Strojne 85 bi.. Trbovlje 340-350, Vevče 100 den., Stavbna 55—65. šešir 103—104, zaklj. 104.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77 50—78, agrari 42.50—43. vojna odškodnina 810-811, maj 310— 812, junij 314-315, Hrv. esk. 104—105, Kred. 106 107, Hipobanka 58.50-59, Jugobanka 196-97, Pra-š'fiion-1 865—870, Ljublj. krediinn 175 den., Slavenska 50 bL, Srpska 133 bi., Nihag 30 bi., Slavex 130 bi., Slavonija 37.50 38, Trbovlje 310- 350, Vevče 100 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 783.000 Zivno 736.500, Alpine 220.000, Greinitz 115 000. Trbovlje 431.000, Hrv. esk. 122.000, Leykam 128.000. Hipobanka 71.300, Slavonija 44.000.
Blago.
Ljubljana: Les: Hrastovi neobrobljeni plohi, 80 mm, od 304 m dolž., od 20 cm šir. naprej, fco vag. meja 2 vag. 1000—1080, zaklj. 1080, hrastovi obrobljeni plohi (podnice), 50 mm — 2.65 in 2.80, 43 mm — 2. 65 m, fco vag. meja 1 vag. 1280 1280, zaklj. 1280, hrastovi plohi obrobljeni (polni-ce), 50 mm — 2.65 in 280 m, fco vag. meja 1 vag. 1280—1280, zaklj. 1280, deske smrekove, 32 mm, t.,
II.	1 vag. 560—560. zaklj. 560, deske smrekove, 25 mm, I., Ii., vse od 4 m, od 16 cm naprej, blago suho, fco vag. meja 1 vad. 540- 540, zaklj. 540, bukovi plohi, 80, 100 mm deb., 2.50 m dolž., fco naVad. post. 1 vag. 450—450, zaklj. 450, traml po noti kupca, fco naklad, post. 1 vag. 270-270, zaklj. 270. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 76-77 kg, 2%, fco vag. naklad, pes' 300 bi, koruza, suha. zdrava, fco vag. Novi Sad 134 bi., koruza inzulanka, fco si. p. 165 bi., ajda, fco v. si p. 260 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 210 bi., rž, fco vag. slov. post. 210 bi., krompir beli, fco vag. slov. post. 60 bi. — Seno, slama: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post. 60 bi.
PatnsistSetnlca ISfsije.
Naoijonalnl ženski lahkoatlotski meeting in internacijonalni moški lahkoatletski meeting, ki ju je v 'sredo in četrtek priredil SK Ilirija, sta lepo uspela. Na startu se je zbrala elita jugoslovanske lahke atletike in nekateri izvrstni inozemski atleti, med njimi avstrijski rekorder na srednje proge Friebe (Grazer AK). Organizacija obeh meetingov je bila dobra in točna, [»stavljenih je bilo nekoliko novih jugoslovanskih rekordov. Ženskega meetinga so se udeležili poleg Ilirije Hašk iz Zagreba ter ljubljanska kluba Alena in Primorje, moškega poleg Ilirije GAK (Gradec), KSV (Celovec), KAC (Celovec), ASK in HAŠK iz Zagreba, SK Ptuj in Primcrjo. Rezultati so z ozirom na začetek sezone v nekaterih disciplinah še elabejši, ženski pa povprečno jako dobri.
Najboljši ženski rezultati: Tek 60 m: Špor-nova (Ilirija) 8 8 sek. — 100 m: Špornova 14 sek. — 200 m: Špornova 30. 2 sek — Stnfeta 4 krat 100 yardov: Ilirija 51. 2. — Slafeta 50 plus 50 plus 100 plus 200: Ilirija 58 sek. — Krogla
8.628 \7>: Bemikova (n.) 9.40 m, izvem konkurence 10.895 m (nov jugoslov. rekord). — Kmgla oboieročno (desno in levo): Bernikova 17.59. — Disk (1 kg): K riževa (Primorje) 28.405 m (rov jugoslov. rekord). — Disk obojeročuo: Križeva 52.325 m. - Kopje 800 g: Križeva 23.40. - Skok v višino: Cimpermanova (Atena) 180 cm. — Skok v daljavo i zalotom: Špornova 475 cm (nov jugosl. rekord). — Končna klasifikacija po točkah: Ilirilja 77 točk, Primorje 22, Atena 20, HAŠK 5
Rezultati moškega lahkoatletskega meetinga:
100 m: 1. Haderer (KSV) 11 6; 2. Stepišnik (II.), 8. Spahič (ASK).
400 m: 1. Močan (Pr.) 545; 2. Plechaty (HAŠK); 3. Arhar (Pr.).
1500 m: 1. Friebe (GAK) 4:08.4; 2. Rosen-kranz (HAŠK); 8. Vidic (Pr.).
5000 m: 1. Slapnlčar (Pr.) 17:00.8 fnnv jug. rekord); 2. De Reggi (II.); 3. 1'enteker (Ptuj).
Skok v daljavo: 1. Spahič 632 cm; 2. Haderer 619.5; 3. Zivanovič (II.) 612.
Skok r višino: 1. Jakupič (HAŠK) 160 cm;
2.	Leandrov (ASK) 160; 3. Held (GAK) 155.
Skok oh palici: 1. Held 830 cm; 2. Štrekelj (II.) 280 ; 8. Ferkovič (HAŠK) 280.
lafeta 4 krat 100 m: 1 Primorje 46.6; 2. Ilirija 46.8; 3. ASK; 4. KSV.
Kro/rla: 1. Spahič 13 m; 2. Eschonauer (KAC) 12.86; 3. T.er.ndrov 11.91.
Kladivo: 1. Gašpar (ASK) 33.60 ; 2 Zupan (II.) 33.03; 3. Leandrov 29.15.
Disk: 1. Spahič 34.55 m; 2. Gašpar 33.73;
3.	Vrhovec (II.) 31.14.
Kopje: 1. Gašpar 43.81 m: 2. Zupančič (II.) 41.04; 3. Cimperman (Prim.) 40.51.
Prihodnje prireditve danes in jutri.
Jubilejno prireditve IHrije dosežejo svoj višek danes in jutri s hazen.skim turnirjem za pokal Ilirije in velikim nogometnim turnirjem za pokal mesia Ljubljane. V hazer.skem turnirju tekmujejo poleg Ilirije ASK, prvak Zagreba. Mura Iz Murske Sobote, prvak mariborskega okrožja, ter ljubljanska Atena. Za pokal mesta Ljubljane igrajo splitski Hajduk, zagrebški HAŠK. Primorje in Ilirija. Razpored tekem je sledeči:
Hanes ob 14: Hazena ASK : ATENA — ob 15: Hazena Mura : Ilirija — ob 16.10: Nogomet Hajduk : Primorje - ob 17.45: Nogomet HAŠK : Ilirija.
Jutri ob 14: Hazena premagani družini prvega due — ob lo: Hazena finale turnirja med zmagovalnima družinama prejšnjega dne — ob 16.10: Nogomet HAŠK : Primorje - ob 17.45: Nogomet Hajduk : Ilirija.
V nogometnem turnirju se klasificirajo klubi po točkah kakor v prvenstvenih tekmah; vsaka dobljena igra šteje 2 točki, vsaka neodločena eno točko. Ako dosežeta dva kluba enako število golov. odloča boljše skupno razmerje golov. HAŠK in Hajduk nastopita s kompletnima prvima moštvoma, o kvaliteti obeh zunanjih udeležnikov turnirja smo pisali že včenj, nekoliko podatkov sledi še v jutrišnji šievilki Favorit nogometnega turnirja je splitski Hajduk, tekmec mu bo predvsem HAŠK ali Ilirija, pa tudi Primorje bo gotovo storilo vse, da doseže čim lepše rezultate.
NOGOMETNI REZULTATI.
Maribor : Ljubljana 8 : 21 Ljubljanska pod-zveza je servirala Mariborčanom moštvo, ki ga je po sestavi označiti kot tretjo ljubljansko garnituro. Poročilo prinašamo na drugem mestu.
Zagreb : Split 8 : 8. Split je reprezentiral kompletni Hajduk, ki igra danes in jutri v Ljubljani.
Ilirija : Celje 8 : 0 (prvenstvena tekma). Celje ni nastopilo k prvenstveni lekmi. Tekma se je vršila kot prijateljska in končala s 5 : 2 za Ilirijo, ki je igrala v drugem polčasu le z 10 igrači.
Primorje : Sturm 1 : 4. Igrano v Gradcu; rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu, Primorje je dalo v drugem polčasu bolj enakovredno igra
ŠPORT V MARIBORU.
Medmestna nogometna tekma Maribor—Ljubljana 8 : 2 (fl : 0). Z zaaimanjem pričakovana reprezentančna tekma ni povsem zadovoljila. Posebno ljubljansko moštvo, ki je vsebovalo dobre igralce, ni moglo razvjti svojih sil. Manjkala Jiu je vjgra-nost in homogenost. Tudi neodločnost prul golom je bila pri gostih velika. Obramba in krilska vrsla sta odpovedali. Mariborsko moštvo je bilo po sreči sestavljeno. Napad je poka^ul lepo kombinacijsko igro in tudi odločnost pred golom je bila dobra. Vratar in obramba na višini. Ravnotako bi bilo treba omeniti še krilsko vrsto ki je vsak napad Ljubljančanov že v kali zadušila. Zmaga mariborskega moštva je bila zaslužena ter so Ljubljančani lahko
zadovoljni, da razlika golov pri tem razpoloženju mariborskega napada ni bila še večja. — Sodil je dobro g. Franki.
Hazena. - I. SSK Maribor-ASK Primorje 5 : 2. Prvo srečanje obeh družin nam je nudilo res lep športni užitek. Bila jo ostra, skozi in skozi fair igra. Mariborčanke so od prve minute naprej diktirale svoj običajni oster tempo, v katerem se je Igra odigrala do konca. Napad Maribora topot ni bil tako dobro razpoložen, kot v prejšnjih tekmah. Zato pa je vratarica Maribora v lej tekmi pokazala veliko znanja in nas prijetno iznenadila. Krilska vrsta je bila dobra in siguiua. Pri ASK Primorju bi bilo treba pohvalno omeniti v prvi vrsti desno krilo in vratarico, ki sta nadkriljevali /a cel eazred svoje tovarišice. V celoli pa ie mlada družina Primorja lepo vigrana in obeta pri stalnem treningu doseči še lepe uspehe. Sodil je dob-o in nepristransko i šepec.
Turistika
0BCNI ZBOR TURISTOVSKEGA KLUBA »SKALA«.
V sredo zvečer je otvoril predsednik g. prof. Janko Ravnik V. redni občni , zbor Turistovskega kluba Skala v Ljubljani. Društvo praznuje jubilej petletnega delovanja Klub je pojil tudi smučarstvo, prirejal smuške tečaje in znanstvena predavanja o turistiki. Klub jo uspešno gojil fotoamaterstvo po posebnem odseku. — Nato poroča o društvene-nem delovanju tajnik. Smuški odsek je priredil 15. marca 1925 smuško tekmo v Planici, ki je zelo dobro uspela. Udeležili so se razstave na velesejmu v Ljubljani. Miss Copeland je uvedla naše slike v angleške tlpinske liste — Gospodar poroča, da je odbor nriel radi neprimernosti dosedanjih klubovih prostorov v hotelu Tivoli novo pisarno v sredini mesta poleg pisarne SPI) Društvo ima 26.669 Din vreden inventar - G. Gnidovec kot načelnik snuiškega odseka je. podal poročilo smučarskega odseka za lelo 1925-26. Odsek je imel 2 predavanji in en družabni večer. Imel je 4 smučarske nedeljske tečaje. Udeležba je bila dobra. Odsek se je v/drževal iz laslnih denarnih sredstev. — Tudi fotoamaterski odsek se je živahno udejstvoval. Razstavil je preko 100 slik na velesejmu, na turistovski razstavi v Progi in v Londonu. Sliko so priobčevali tudi v domaČih listih kot v »Planinskem Veshiiku« in v »Ilustriranem Slovencu« itd. Fotografijo goji odsek sistematično in bo uspeh zato vedno boljši. — G. Delkin poroča še o delovanju tehničnega odseka, ki je markiral 150 km potov. — Rešilna ekspedicija je izpopolnila lekarno in vso potrebno predmete. — G. predsednik Ravnik prečita nato izpremenjena društvena pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Tudi poslovnik h klubovim pravilom se je brez ugovora sprejel. Znake smejo nositi le redni in častni člani. Končno je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. prof. Jankom Ravnik o'm.
Mislinjska podružnica SPD v Slovcnjgradcu. Ker je vsled snega dovažanje na Urško goro sedaj še nemogoče, se koča otvori šele 22. maja t. 1.
Cerkveni vesinik
Kat. prosvetno društvo na Hnmcu naznanja,
da je še čas za priglasitev za na božjo pot na Trsat in za izlet na Jadransko morje. Kdor želi iti, naj Čimprej javi svojo udeležbo na naslov: Katoliško prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje. NatanS-na navodilu bomo poslali pravočasno.
Pastoralna konlerenca za šmarsko dekanijo bo v pondeljek 17. maja ob pol 11 v št. Juriju pri Grosupljem.
Cerkveno predsto|ništv0 frančiškansko cerkve na Brezjah prosi vse župnijske urade, naj na poročnem pooblastilu opombo, da sta zaročenca sprejela sv. zakramente.
Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: V nedeljo, dne 16. maja ob pol sedmih zjutraj je skupno sv. obhajilo.
Obleke za gospode
v izvrstnih kvalitetah, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka
A. KUNC, LJUBLIANA
Ustanovljena 1. 1879
U^DEfŠW0©U»
pn £j«Lfl<LH. JOfčcairča^jica, E^utolfaiiai
Seienburgova ul. 6/1. Telefon Stev. OSO.
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H.
42
»Torej r,am hitro povej !<
>V papeževi sobi sta.«
»V papeževi sobi, je li mogoče?«
»Tudi jaz bi bila morala z njima, toda doprinesla sem žrtev, da sem čula nad Jančkom, ki je bil zaspal.«
Ta otrok je popolnoma zblaznel: mlinar in mlinarica se resno vznemirjata. Prav zares ji je križarska vojska zmešala glavo. Treba bo bolje nadzirati klerikalni pouk.' Papež ima zdaj že svojo sobo na vrhu Mon' Cen is a; brez dovoljenja lahko vstopiš vanjo kot v mlin.
»Počakaj, Katinka,< poseže vmes župnik, »naš sveti oče papež je v Rimu, to veš prav dobro. Ne more priti na Mont Ceniš.«
»Toda, saj to ni ta papež!«
»Počakaj, Katinka, ali hočeš učiti krivo vero? Na zemlji ni dveh papežev.«
In Katinka postaja ogorčena: o njeni veri dvomijo takrat, ko bi ona rada pretrpela mučeništvo 7,a njo 1
»Papež je prišel v zavetišče, da bi tam obiskal
cesarja.«
Učite j se spomni zgodovine, ki jo uči:
»Vse je jasno: ona ima prav. Papež Pij VII. je prekoračil Alpe, da je šel mazilit Napoleona. In dandanes kažejo njegovo sobo obiskovavcem zavetišča.«
Tudi župnik se spomni pouka iz semenišča:
»Tudi še enkrat pozneje je prišel v zavetišče na Mont Cenisu in vrgli so ga v ječo.«
»Popolnoma pravilno,« je rekel učitelj.
In zopet sta sama in se prerekata o konkordatu, o papežu in o revoluciji ter o ločitvi cerkve od države.
»Ta soba ni daleč?« vpraša Andrej.
»Zavetišče je že tu: saj je vidite.«
>Žena, kar hitro, da ju poiščeva!«
Pernuška mu sledi godrnjajo. Kdaj je še ženska zamudila priliko, da bi uganjala sitnosti?
»Joj, če ne bi bil popravljal tistega stroja, bi bila še pravočasno prišla. Toda vedno misliš na ves svet, na nas pa nikoli, nikoli!«
Če pa ju bomo našli v papeževi sobi, prav tu zraven!«
»Če le že nista odšla!«
Med prepirom gresta dalje.
»Veliko sreče!« jima kričita mlinar in mlinarica in zvonar Fontanette, ki so ga spravili na voz s Ka-tinko in Jančkom.
Cesta je široka, lahko obrnejo. Le brž, le brž, siva kobila! Drevi bedo spali v Lanslobourgu in jutri zvečer v Avrieuxu. Na vrhu prelaza sc jih dragi zapustili; zdaj pa tudi oni drugo zapuate; to je kar naravno in še župnika in učitelja povabijo, naj se usedeta nazaj na svoja prostora in se vrneta z njimi. Učitelj in župnik se še nista nehala prerekati in se nič ne brigata, kdo hodi mimo njiju: zdaj morata dognati, ali je Napoleon veroval takrat, ko je podpisal konkordat.
»Le brž na voz, požurite se!«
»Bonaparte je veroval v Boga!«
»Bonaparte je imel sobe ra Roga!«
»Ježeš, Mnriia! kako znata ta gospoda govoriti,« pravi mlinarica.
Da bi ju pripravil k molku, potegne Fontanette svoj kravji zvonec, ki se duši v žepu, in prične divje mahati z rokami. Nasprotnika kričita močneje, toda ta trušč ju premaga in nehata razpravljati.
»Le brž na voz, požurite se!«
V hipu, ko hočeta splezati na mlinarjev voz, opazita istočasno, da manjka Andreja in Pernuske.
»Kje sta? Vam ie li znano?«
»Doli v zavetišče zreata iskat Ančko in Lipeta.«
»In vi ju zapuščate?«
»Brez dvoma. Mi gremo domov.«
»In vas ni sram, da tako podlo bežite?«
»Svoje otroke moramo peljati domov.«
»Toda ona iščeta še svoja. Kar pojdite, kar pojdite. Midva greva za drvarjem.«
Katinka in Janček se hočeta z njima vrniti. S silo ju odvedejo. In v dolgih skokih doideta župnik in učitelj Andreja in Pernuško, prav takrat, ko sta ta dva že dosegla nasipe. Nič jima ne bo žal, da si bosta ob tej priliki lahko ogledala papeževo sobo. In naši štirje potniki se izkrcajo pri starem menihu, ki jim takoj pove, da sta mala odšla.
»Neki lep avtomobil ju je peljal v Turin.«
»V Turin? kako naj ju dohitimo?«
»Toda potni avtomobil bo pravkar odhajal. V Suzc lahko izstopite. V Suzi je železnica.«
In naši štirje potniki hite k avtomobilu:
»Šiiri prostore. Štiri prostore potrebujemo.«
»Naprej morate plačati štiri listke.«
In že bskajo naši potniki po žepih. Župnik je dal snoči postopaču, ki ga je srečal, svoj zadnji groš; zdaj nima nič več. Učitelj poišče s težavo na dnu svojega jopiča dva franka petdeset. Pernuška ima osemdeset centimov in pošteni Andrej ne najde pri svojem raziskavanju drugega kot šop umazanih cunj, ki mu jih je stisnil avijatik za plačilo. In naši štirje potniki imajo vse preplašene obraze.
Sprevodnik se je polastil popirjev, ki mu jih je molil Andrej skesano kot pes, ki ga pretepajo.
»Pet, deset, dvajset lir. Veliko preveč mi dajate, gospod. Tri lire in pol stane za vsakega. To je še vaše, gospod.«
Te cunje so bile denar- Vsi štirje so presenečeni in učitelj pojasnjuje, da velja ena lira en frank. V Suzi jih avto odloži in ko so tam, je že noč. Z onim popirjem si kupijo listke za vlak do Turina.
111=181=
o m
R, V
Pl O	4
O-	3
•M	O
"n	td
ti1
•si c	ca
« 1	3
g N	> u
K
-a
•: S
N 4,
CO 3
C I
1 ' O *J
S-	05 >
K	O
&	O,
p
'IT	>c> -iT
o
-c	Jr- -M
« > s
»O N ^
° d S « o
- i O, QS
i =111 = 111
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 14. maj« 1026.
1
Višina baromelra 308*8 m
Opazovanja		Baro-	Toplota v C1	Rel. vloga » %	Vetar In bnlaa	Obla«-	Vrsta padavin		V Ljubljani je
		meter			V B1				
kra|	fa»					0-10	ob opazovMju i	f nn do 1»	
	7	761-9	10.4	84	NE 1	3			a
Ljubljana (dvorce)	8	761-5	13-2	48	NE 1	6			
	14	759-3	21-2	40	SW 3	3			s s
	21	760-2	15-8	51	SW 2	0			
Zagreb	8	761-4	14-0	75	S 2	4			1 ^ s •a >8
Belgrad		762-0	16-0	65	SE 4	0			
Sarafevo		764-2	13-0	65	calme	0			1"
Skoplfe		764-5	160	55	SE 1				
Dubrovnik						0			o —
Praga	7	760-6	11-0	—	SW 1	10		2	o
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Pregled vremena od 4. do 10. maja 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
4.	Evropa je pod slabim pritiskom, čigar glavno središče se nahaja pri nas (Brod 750 mm). V Primorju še zmeraj piha široko. Dež pada na zapadu. Temperatura se je pri nas zvišala, drugje znižala.
5.	Z jugozapada se pritisk veča (Gibraltar 766 mm), toda depresija na kontinentu se še vedno drži. Njeno središče je že blizu Črnega morja (Ki-
šinjev 753 mm). Jakih vetrov ni nikjer. Razen Iberije je povsod oblačno, ponekod tudi dež. Tako je tudi pri nas na celem zapadu, mestoma tudi na iztoku. Temperatura se je večinoma znižala.
6. Anticiklon s zapada (Barcelona 778 mm) brzo napreduje in izaziva od Pirineja do La Man-che-a jako severne vetrove. Depresija na Crnfin morju (753 mm) stagnira, a na našem Primorju in
v Lombardiji nahajajo se posamezne depresije z jakim »jugomc. Skoraj povsod je oblačno. Dež je padal v )x>sameznih predelih, pri nas skoraj po celi državi. Temperatura je padla.
7.	Hladni val prodira od Biskajskega zaliva (766 nim) in je privedel do Prage jake vetrove. Topel val prodira od Adrije na Sever (Olomuc 752 mm) noseč dež, ki je padal predvsem pri nas po celi državi in na Češkoslovaškem. Vedro je samo okoli Romunije. Temperatura je pri nas padla, predvsem pa severno od Alp.
8.	Hladni val je dospel do nas, topli (Kožice 758 mm) se umika proti Črnemu morju. V Lombardiji in pri nas (Kragujevac 759 mm) so ostale posamezne depresije. Tudi okoli Severnega morja nastaja nova (Danska 758 mm), ki se ravnotako r.a-giblje proti Črnemu morju. Povsod je oblačno in dež je padal v mnogih krajih; tako tudi pri nas razven na skrajnem jugu. Padanje temperature je. najjačje pri nas (za 8°). Na škotskem in v južni Nemčiji prevladujejo mrazL V južnonorveških planinah sneg.
9.	Severna depresija m odmika proti iztoku (Memel 748 mm) s stremljenjem [>roti Črnemu morju. Atlantski anticiklon energično prodira proti kopnu (Brest 763 mm). Pri nas sc posamezne depresije. Jaki vetrovi so samo na severu. Po celi Evropi je oblačno z dežjem. Tako tudi pri nas od Splita preko Belgrada. Toplota je večinoma padla.
10.	Po srednji Evropi so se razlike zmanjšale (Skoplje 764 mm) in jaki vetrovi so samo okoli Bsillika (Island 743 mm), vendar mestoma tudi okoli Ttrena (Malta 752 mm). Vedro je malokje, dež je padal mestoma in malo. Pri nas na Iztoku in na skrajnem severozapadu. Toplova je večinoma padla. Na Bavarskem še zmeraj mrazi. Pri nas je bila najnižja temperatura +2°. Na jugu je že postalo toplejše.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsborgi ....	. -5	-8	-3	-5	-11	-10	—
		-3	0	0	ti	fi	7
	, —	—	—	1	2	4	6
Stockholm . , , .	. 8	—	—	4	6	3	3
		3	6	9	6	4	5
Budapeat.....	. 14	10	11	13	ti	6	>i
MUnchen .....	. 8	—	9	4	2	5	_
	, • 6	6	9	5	8	7	(5
Seydisljard ....	. -5	-1	0	—	2	4	;;
		4	5	3	6	ti	0
	P	9	7	fi	8	3	_
		11	12	8	6	5	6
		—	—	10	—	—	12
		—	17	—	—	15	10
		18	18	_	16	20	17
	. 17	—	—	20	19	19	—
		—	15	13	13	16	12
		16	lf>	15	15	14	II
Aleksandria . . .	. 22	—	—	17	17	—	—
							
Naznanila
U. J. N. Ž. Odsek mojstrov progovne službe sklicuje za nedeljo, dne 16. maja t. 1. ob 10. uri širši sestanek odbora in članov v Prešernovi sobi restavracije »Novi svete. Vsi tovariši naj se sestanka zanesljivo udeležijo 1
Šelenburgova u!tc«a ©/i
Teleion slev. 9SO
Barvne trakove, ogl;eni-, povoščeni-, kopirni papir, heklografižni zavitki in druge potrebščine prHlM	________
Cciifciiliii Cifafeifem sc priporočajo noslediife Iv rdite:
MALI OGLASI ...............................................
Vsaka drobna vrstica i-50 ali vsaka beseda 60 par. Najmanjši C Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko I
UČENCA
ta krojaško obrt, pošte-lih staršev, sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka Fr. Jeriha, krojaški mojster, Šmartno pri Litiji 5.
"šoferja
sprejme
ner TEXTILIA
Krekov trg štev. 10.
Prodaja
»pecerije in galanterije, mlajša moč, išče mesta, bodisi v mestu ali na deželi. Naslov v upravi pod: »Prodajalka« 3273.
2 mizarska pomočnika in 1 vajenca,
ki ima veselje do mizarstva, sprejmem. - Delo stalno, brona in stanovanje v hiši. - Tomo Jeglič, mizarstvo, Trebnje.
Starejša oseba
(šče mesto k otrokom; gre tudi v okolico. Naslove sprejema upravni-štvo lista pod štev. 125.
GOSPODIČNA
dobro izvežbana v pisarn, stroki in knjigovodstvu, vešča srbohrv., nem. in ital.i želi takoj nastopili primerno mesto za časa sezone ali event. stalno na Bledu, in sicer pod ugod. pogoji. - Ponudbe upravi pod: Vestna 3307.
Boljša gospodična
ki tna dobro šivati, išče mesta v večji kuhinji v svrho popolne izvežbe tudi v kuhinji; vstop takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod: »Pomlad« 38 - 62.
IŠČEM žensko ali moško moč, sposobno in veščo v ondoliranju in maniltiranju, za damski oddelek. Nasiop 15. maja - ANTE SLANINKO, brivski salon, TUZLA (Bosno).
Iščemo 300 sposobnih
KROJAČEV
za boljšo konfekcijo. Ob
; osebni predstavi morejo i takoj stopiti v dolo. fig- i mene ponudbe so ne uražn-JcJo. MEHANIČNA TVOK-I NIČA OOJJELA D. D. —i ZAC.itrcn, Savska ». j
Likarice
izvežbane damskega perila za večje podjetje se takoj sprejmejo. - Naslov v upravi pod Stev. 2740.
Vljudno naznanjam, da sem premestil svojo odvetniško pisarno v hišo Sv. Petra cesta 26
Dr. Fran Ks. Poček
PERONOSPORA-BRIZGALNKE
orig. „Nonplusultra" in „Vermorel" ter
„MERKUk" KOSE dobavlja promptao
Veletrgovina z železnino
„MERKUR", P. M&mt Celite
Steklena strešna opeka j
l je zopet na zalogi pri ! »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
PREMOG-ČEBIN
\\ ollova ulica l/ll. - Teleion OH
Kote!, kino, restavracija
v Krapinskih Toplicah
poslopje novo, enonadstropna, parlcetirane sobe, elektrika, vodovod, vrt, vse kompletno, je ceno NAPRODAJ pod povoljnimi pogoji — Vprašati pri
laslniku FRANC JURKOVIČU ZAGREB, Kačičeva 6.
Več tisoč CVETLIC
' za okrasitev oken, ballco- \ ' nov, cvetlič. gredic (te- . pih), kakor tudi za okra-i sitev javnih prostorov, . restavracij, postaj, poko-! pališč itd., priporoča IV. ŠIMENC, vrtnar, Ljubljana,« Gradišče štev. 12.
MOTORNO KOLO
3 KS, prodam v dobrem stanju, z 2 prestavama,
Srosti tek. Cena 5000.— in. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 3276.
PRODAJALEC
mešane stroke, prvovrstna moč, vešča sloven. in nem, jezika, se sprejme v trgovino meš. blaga. -Ponudbe pod »R. S. it. 3312« upravi »Slovenca«.
Notarskega kandidata
{udi novinca, sprejme ljubljanski notar. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »V.« Stev. 3235.
eS^J^^aidillBiaBiai
Poravnajte naročnino!
ejhs^nraranbh
Priporoča se železnina
A. SUŠNIK
LjuNljana. Zaloška casta.
Damski S|amni|(i
I najnovejše oblike — po
'konkurenčni ceni se do-j bijo, kakor tudi sprejemajo stari v preobliko-, vanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
j Meblovana SOBA
i s poseb. vhodom, se odda s 1. junijem 1926. — Poljanski nasip 8, priti.
Mlekarna
se otvori s 15. majem, v soboto, v hiši gostilne pri j »Zvezdi«, Spodnfa Šiška, i------—-
Enonadstr. hiša
zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. - Ponudbe na: Ivan HOIS, Maribor, Koroška cesta St. 24.
A I 874/23—27 Prostovoljna sodna 1 dražba nepremičnin.
Na prostovoljni sodni dražbi se proda HIŠA Z VRTOM pri izklicni ceni 98.290 Din 10 p 29. maja t. I, ob 15 popoldne v Ljubljani, Krakovski nasip it. 29. Draibeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, aoba Stev. 33.
Okr. sodiU« t Ljubi|ani,
odd. L, dne 8. maja 1926.
STANOVANJE
za HIŠNIKA se zamenja sredi mesta, obstoječe iz
1	sobe, kuhinje in oriti-klin za enako ali tako s
2	sobama. - Ponudbe pod -Zamenjava- na uprave.
fi6|o Mri i
Tekstilbazar
na Krekovem trgu 10
Ne moreš se zoper-stavljati izložbenim cenam da ne bi kupili
Štefan Vincek
Tržaška cesta št. 9 GLINCE
Specialna delavnica za tapeciranje avtomobilov in otroških vozičkov. Izdelovanje damskib torbic ter vseh vrst popotnih predmetov.	2774
DAMSKO MODNO KROJAŠTVO
Šetinc - Bersin
LJUBLJANA, Rožna nI. St 41 — se priporoča za izvriitev oblek.
Vsakovrstno
zlato kupole
po najvišjih cenah Čeme, Jnvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
RABIČ
Ljublj
ana
^ORSKN

Omara za led in Biljar-karemboi
se ceno
proda
Dopisi pod „Omara ozir. Biljar" št. 3104
Traverze Cement Apno
in n« vrat* ŽELEZNINO po na|nii|l ceni pri
Ivan Koražija
železnina MARIBOR
pri kolodvor«.
HARMONIJ
naprodaj pri »Naši Slogi« Ljubljana, Poljanski nasip Stev. 10.	3283
In. Brunfiio i fr. RtM
Pleskarja in tlCapJa
Llnbljsna, Kotnikova nI.
IV. DUZZOLINI
trgovina z Ae.lbatosaml
LJUBLJANA Lingarjeva ul. t
FRANC D0LINAR
parna pekarna
Ljubljana Pred Skotijo in Poljanska cesta 19
91£-c?na tujo^vna
S.
Cj«-f'Cja«a, Sv. SiUm C. a
IVAN JAV0RN1K
mesar
Ljubljana, Domobranska c. 7
Stojnica poleg Zmajskega mestu
Franc Hitti
zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev
Ljubljana, Martineva cesta 2
ilngelosia« Hrastnik
manufakturna trgovina
Ljubljano. Harlo^sHa c. B
Franc Janko
tirnica orgelj in harmonllev
Gundje 28 p. Št. Vid n. Ljubljano
„Jugoinei3lija"r.uo.z.
Industrija ploievlnastlh Izdelkov
Ljubljana Kolodvorska ulica 18
Stanko Helšin
brlvaicl aalon
Ljubljana
Kopitarjeva ulica stev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne
TCOD. hom
kleparsko in Instalacijsko podjetji
Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
Ivan Krlžnar
kroveo
Ljubljana Hrenova ulica štev. 9
Jakob Kavčič
parna pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Franc Jeger
tapetnik Kolodvorrka nliea 28
Deželna lekarna pri .Mor. Pomaga!'
Mr. oh. M.Leusiek
Ljubljana. Resljeva cesta 1
IRAN C LEVEČ
meaar srovajesa znana
Ljnbljana tik Zmajskeia mostu, blizu Jugoslovanske tiskarne
Martine, Cerne & Komn.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Josip JYCusar
mesar, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 61 in Šolski drevored
Damske obleke
krila, bluze etamin, opal. ceiir, surova svila ter otroške oblekce, majhne in velike predpasnike in razno damsko perilo nudi najceneje tvrdka
F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Pelra c. 29.
Za starše in faotve blvrnanzevl
Najlepša, največja in rajccnejša izbira vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi Ic naSa uclajina trgovina na Erjavčevi cesti Stev. 2
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie., Ljubljana
Edino najboljši šivalni sir o? I in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
)os. Petelinca
Oritzner, Adler
Najnižje cenel	Tudi na obroke
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija
POMLADNE NOVOSTI
nogavice v raznih barvali, žepne robce, Sipke, rokavico, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
losip Peteline. LlnMfana cene
|oi> vodi) bltau P;e!.ernovece spomenika
Oralem & Jančar
pohištven? ličarja ln pleakarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina manufakture in oblek Ljubljana, Stari trg 2
(na vogalu)
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
PRISTOU & BRICELJ
črkoshkarja, Ljubljana
Aleksandrova c. I Telef. 908 Ustan. 1903
tapetnik Ljubljana, Krekov trs 1
Inserirajjte v
.Slovencu'!
Josip Satran
špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Semenišč«)
Oroslau Slepar
krojač
Nizke cene.
Ravnikarjeva ul. 13
Sieiou Spelefic
sobni slikar Ljubljana, Rimska cesta 16
Pavel Slerle
ACTOTAKSI Ljubljana, Poljanska cesta 3
Telefon 942
LEOPOLD m
jermenov LlubKana, Poliansha c.»9
VIKTOR SOBER
trgovina u ipeoar,, kolonij. ln maš. blagom
Ljubljana St. Jakoba trg itev. 4
JAKOB TERČEK
pekarija LJUBLJANA. Breg 4
A. TrinK & J. Bcrnlk
stavbno in pohištveno mizarstvo, Ljubljana, Linhartova ul. 8
I. Vižintin
izvršuje vsakovrstna
zidarska dela Ljubljani! MotnlKova ul. 13
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Klobuke, perilo, kravate, dežnike,	palice,
dežne plašče, telovadne potrebščine itd.	kupite najceneje
pri	, Ljubljana, Stari	trg 10
IVAN JAK in sin
— Ljubljana — Gosposvetska cesta it. 2
Najboljši Šivalni In pletllni stroji. Izboroa kontu kdja in elegantna Izvršitev iz tovarne v Uncu. Ustanoiljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli. — 1U letna garandla Pisalni stroji Adler. — Kolesa Iz prvih lovarn „0Drkopp", ,St»rla", „Waf-fenrad" In „Ka»ser".
za pisarne, klube in spreiemnlte
nudi Vam po zmernih cenah tvrdka
L
Zaloga pohištva, žime, morske trave itd. — Lastno tapetništvo Izredna prilika: Modrcci po Din 200
Najpopolnejši STOEWEB
šivalni streti
za šivilje, krojače In čevljarji ter za vsak dom Preden si nabav, jtro.ogie It« si to izrednost pri tvrdk
L.BARAGA
*.|i'bl!arici Šelenburgova ulica št. 6/1 Rruplsčen pniik 15!. ;|im
Teloton Stev lt'io-
Za Jufioslovanako tiskarno t Liubiuuiit Karol Co4.
Udaiatoli; dr. Fi. kulovec.
Urednik: Franc Terseglav