Koga v Italiji zanimajo slovenska podjetja? Železnica si je prisvojila opensko ulico Zborovska pesem uvod v Kriški teden
Primorski
Št. 141 (20.769) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s saboj
Snami aplikacijo s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
TOREK, 18. JUNIJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
SandorTence
Predsednik vlade Enrico Letta je slovenski kolegici Alenki Bratušek izkazal zanimanje Italije za državna podjetja, ki jih Slovenija namerava privatizirati. Letta je s svojo izjavo presenetil ne le goste iz Slovenije, temveč tudi marsikaterega člana italijanske delegacije. Njegova stališča niso bila vnaprej dogovorjena, da Let-ta misli resno, pa priča napovedana ustanovitev posebne strokovne komisije, ki se bo v sklopu predsedstva vlade ukvarjala s privatizacijo državnih podjetij v sosednji državi.
Predsednik vlade je bil glede tega zelo splošen in nedorečen, kot so tudi splošni odgovori, ki smo jih o tem vprašanju dobili od pristojnih italijanskih oblasti. Dnevnik Il Sole 24 Ore kot nove možne italijanske partnerje navaja Novo kreditno banko Maribor, slovenski Telekom in letalsko družbo Adria Airways. A to ni nič novega, saj gre za tri podjetja, ki se jih država hoče znebiti.
Italijanski mediji, z izjemo občil v naši deželi, se niso kdove kako ukvarjali z obiskom Bratu-škove. Tistim bolj pozornim, med katere sodi zgoraj navedeni gospodarski dnevnik, pa ni »ušla« novica o italijanskem zanimanju za slovenska državna podjetja. Mediji v Sloveniji so - z izjemo RTV in Slovenske tiskovne agencije - skoraj prezrli obisk, kot se v glavnem ne menijo za dogajanja v naših krajih in v slovenski manjšini. Bolj zanimiv se jim je zdel »disput« o »tigrastem krilu« slovenske premierke na rdeči preprogi Palače Chigi.
vrh g8 - Predstavniki najbolj razvitih držav in Rusije
Veliki voditelji začeli optimistično
Obama in Putin o Siriji, potrjeno okrevanje evra
grčija - Sodišče
Ustavljeno zaprtje javne radiotelevizije
Vrh v bližini severnoirskega kraja Enniskillen spremljajo tudi protesti
ansa
BELFAST - Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih držav in Rusije (G8) so včeraj v bližini severnoirskega kraja Enniskil-len začeli dvodnevni vrh, na katerem se bodo, kot načrtuje britanski premier David Cameron, pogovarjali o ukrepih za učinkovitejše pobiranje davkov, za sprostitev svetovne trgovine in o večji preglednosti, ki bo zmanjšala korupcijo.
Predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Barack Obama, sta se na si-nočnjem dvostranskem srečanju strinjala, da je treba pospešiti prizadevanja za mirovno konferenco v Siriji, izrazila pa sta tudi optimizem glede reševanja iranskega vprašanja z novim iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem.
Voditelji držav skupine G8 so sinoči menili, da evrsko območje kljub krizi kaže znake okrevanja. Tudi slika svetovnega gospodarstva je boljša kot pred letom.
Na 18. strani
gorica
Za mlade ni podjetij in ni dela
GORICA - Podatki so naravnost pošastni. Po številu podjetij v rokah mladih pod 35. letom starosti je FJK zadnja na lestvici italijanskih dežel. Brezposelnost mladih pod 25. letom (30,5-odstotna) je več kot štirikrat višja od splošne brezposelnosti v deželi (7,2-odstotna). Tako poraznega razmerja ne dosegajo niti v Španiji, kjer je brezposelnost mladih dvakrat višja od splošne brezposelnosti, kar je fiziološko razmerje.
Na 12. strani
sovodnje - Vrhunec občinskega praznika
V kriznem času kvaliteta namesto malodušja
ATENE - Grško vrhovno upravno sodišče je z začasno odredbo ustavilo sklep vlade v Atenah, da zapre državno radiotelevizijo ERT, in odredilo ponovno odprtje televizije, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija. Sodišče je odločilo na podlagi pritožbe sindikata ERT, je povedal vir pri sodišču. Vlada bi zdaj morala ponovno zagnati delo radiotelevi-zije. Novico je z navdušenim aplavzom pozdravila množica več tisoč ljudi, ki pred sedežem ERT protestira proti njenemu zaprtju.
Na 18. strani
Michelangelo za uvod v Mittelfest
Na 2. strani
Občina Trst: odslej dražji odpadki
Na 4. strani
TK ne bo plačala zaostalih najemnin
Na 5. strani
Vzpenjača bo tudi podzemna
Na 12. strani
V centru za pribežnike v Gradišču 153 ljudi
Na 14. strani
Aerodrom Ljubljana
PODJETNA PRIMORSKA
Izbrali finaliste
KOPER - V Univerzitetnem inkubatorju Primorske (UIP) so predstavili 12 finalistov natečaja za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska 2013. Osem finalistov že ima podjetniške izkušnje, štirje pa šele vstopajo v podjetništvo. S podporo finalistom želijo doseči, da bi poslovne ideje zaživele v praksi. Na letošnji natečaj, kjer so uvedli ločeni kategoriji za bolj izkušene in pa za novince v podjetniških vodah, so dobili 25 prijav. Natečaj organizira UIP skupaj z Adriatic Sloveni-co in Zadružno kraško banko.
Na 2. strani
9771124666007
2
Torek, 18. junija 2013
ALPE-JADRAN
/
gospodarstvo - Natečaj Podjetna Primorska 2013
Izbrali dvanajst poslovnih idej za finalni del natečaja
KOPER - V Univerzitetnem inkubatorju Primorske (UIP) so predstavili 12 finalistov natečaja za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska 2013. Osem finalistov sodi med »navigatorje«, ki že imajo podjetniške izkušnje, štirje pa so »optimisti«, ki šele vstopajo v podjetništvo. S podporo finalistom želijo doseči, da bi poslovne ideje zaživele v praksi.
Na letošnji natečaj, kjer so uvedli ločeni kategoriji za bolj izkušene in pa za novince v podjetniških vodah, so dobili 25 prijav, kar je sicer nekoliko manj kot lani, so pa zelo kakovostne, je na včerajšnji predstavitvi finalistov natečaja, ki ga organizira UIP skupaj z Adriatic Slovenico in Zadružno kraško Banko (ZKB), ocenil predstavnik UIP Andrej Medved.
Ob tem je Medved izpostavil, da je bila kar četrtina prijav iz študentskih vrst, polovica vseh prijaviteljev pa je bila brez zaposlitve, kar po Medvedovih besedah kaže, da je natečaj lahko priložnost za osebe brez zaposlitve. Prijava za Podjetno Primorsko je sicer odprta za prijavitelje iz vse države (pogoj je, da mora biti sedež novoustanovljenega podjetja v regiji), veseli pa jih, da je kar 60 odstotkov prijav prišlo z Obale. Finalisti bodo v septembru deležni brezplačnih podjetniških delavnic, na katerih bodo lahko dodelali poslovne načrte in pridobili nova znanja. »Ne želimo si samo poslovne načrte, ampak si želimo realizirane poslovne načrte v obliki start up podjetij,« je dejal, saj želijo s svetovanji finalistom zagotoviti, da bodo njihove ideje tudi zaživele. Tako želijo dobiti 12 uspešnih, izvedljivih, realnih poslovnih načrtov, ki ne bodo samo beseda na papirju in ki bodo imeli priložnost »inkubiranja« znotraj UIP, je še dodal Medved.
Predsednik strokovne komisije natečaja in dekan Gea College Jaka Vadnjal je navedel, da so med kriteriji izbora upoštevali potencial podjetniških zamisli za ustvarjanje novih zaposlitev. Kot je poudaril, »če se vsi skupaj v tej Sloveniji ne bomo domislili takih malih, parcialnih ukrepov, kot je tudi Podjetna Primorska, potem bomo lahko samo še sanjali, da nam bo pomagal nekdo od zgoraj«.
Podpredsednik ZKB Adriano Kovačič pa je izpostavil, da je kljub krizi potrebno dobre projekte še naprej podpirati, banka pa lahko pomaga s konkretnimi nasveti, zlasti glede finančne konstrukcije posameznih poslovnih načrtov. Tudi sicer v tej zamejski banki kljub kreditnemu krču niso prekinili s kreditiranjem podjetij in bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnje, je napovedal Kovačič.
Projekti, ki so se uvrstili v finalni izbor, se nanašajo na področja gostinstva in turizma, prehrane in prehranskih dopolnil, IKT rešitev, poslovnih storitev, zdravstvene dejavnosti in proizvodnje. Rok za oddajo poslovnih načrtov je 15. november, zmagovalce pa bodo razglasili decembra. (STA)
Adriano Kovačič, Andrej Meved in Jaka Vadnjal (od leve) na včerajšnji predstavitvi finalistov
videm - Predstavitev svetovne premiere Michelangela
Pandurjev gledališki projekt za začetek Mittelfesta
VIDEM - Letošnji Mittlefest, ki bo potekal med 12. in 20. julijem v Čedadu, se bo začel s svetovno pre-miero gledališkega projekta Michelangelo, ki ga je režiral slovenski režiser Tomaž Pandur, nastalo pa je na osnovi dela enega največjih hrvaških dramatikov Miroslava Krleže. Delo so včeraj v Vidmu predstavili režiser sam, umetniški vodja Mittelfesta Antonio Devetag in predsednik fundacije Teatro Nuovo iz Vidma, kjer bodo 12. julija delo tudi uprizorili.
Pandurjev gledališki projekt je nastal v koprodukciji Hraškega narodnega gledališča iz Zagreba, Mittelfesta in Pandur Theaters iz Ljubljane, predstavlja pa nekakšno dobrodošlico Hrvaški ob vstopu v Evropsko unijo. Kot je na včerajšnji predstavitvi poudaril Devetag, gre tudi za pozitiven primer sodelovanja dveh pomembnih kulturnih inštitucij iz FJK, in sicer Mittlefesta in Teatro Nuovo, v okviru mednarodne sinergije pa tudi za model čezmej-
\ >
Režiser Tomaž Pandur
nega sodelovanja na gledališkem področju tudi v obdobju velike gospodarske krize.
Michelangelo, ki ga je dramaturško obdelala Livija Pandur, Krležev tekst prenese v današnji svet poln napetosti in predstavi življenje renesančnega genija, ki ga igra Li-vio Badurina, in še posebej dogajanje ob Michelangelovem ustvarjanju fresk v Sikstinski kapeli. Pandur ni neznan Mittelfestovemu občinstvu, saj je bil s svojimi vizionarski-mi gledališkimi projekti že protagonist dogajanja v Čedadu. Trenutno v Zagrebu potekajo intenzivne vaje za predstavo, glede predstave Michelangelo pa je povedal, da se dogajanje giblje na meji med klasičnim gledališčem in likovno umetnostjo, postavlja pa vprašanja o umetniku, svobodi in umetnikovi vlogi, pri čemer pride po Pan-durjevih besedah do močne introspekcije, v katero je lahko s svojimi čustvi vpleten vsak posameznik.
evropska unija - Podatki Eurostata za prvo četrtletje
Slovenija z največjim padcem stroškov dela v EU
LUXEMBOURG - Slovenija je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila daleč največji padec stroškov dela na uro v Evropski uniji. Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za 3,8 odstotka. V območju evra kot celoti so se medtem stroški dela v medletni primerjavi zvišali za 1,6 odstotka in v celotni uniji za 1,9 odstotka. Rast stroškov dela se je glede na predhodno trimesečno obdobje okrepila tako v območju skupne valute kot v celotni povezavi. V zadnjem lanskem trimesečju je bila namreč na letni ravni 1,3-odstotna, kažejo včeraj objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
V Sloveniji pa se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem medletno padanje stroškov dela v prvih treh mesecih občutno okrepilo. V četrtem trimesečju lani je bil padec v primerjavi z enakim obdobjem 2011 1,9-odstoten, v letošnjih prvih treh mesecih pa so se stroški dela na uro glede na prvo četrtletje 2012 znižali za 3,8 odstotka. Enakomerno so se v prvih treh mesecih znižale tako plače kot ostali stroški, med katere sodijo predvsem razni socialni prispevki. Oboji so upadli za 3,8 odstotka. V zad-
njih treh mesecih lani so se medtem v medletni primerjavi občutneje znižali ostali stroški (za štiri odstotke), medtem ko so plače upadle za 1,6 odstotka.
V	realnem sektorju so se stroški dela v medle-tni primerjavi v Sloveniji znižali za 1,8 odstotka (plače za dva odstotka, ostali stroški pa za 0,5 odstotka). Zunaj realnega sektorja, kjer prevladujejo storitve javnega sektorja, pa so stroški dela strmoglavili za 8,4 odstotka, oziroma za daleč največ v uniji (plače za osem odstotkov in ostali stroški za 11 odstotkov).
V	območju evra so se plače na letni ravni zvišale za 1,7 odstotka, drugi stroški pa za 1,4 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,4 in 0,9 odstotka). V EU so se plače zvišale za dva odstotka, drugi stroški pa za 1,9 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,2 in 1,3 odstotka).
Med državami, za katere so bili podatki dostopni, so najvišjo rast stroškov dela na uro beležile Romunija (+8,6 odstotka), Estonija (+7,5 odstotka), Slovaška (+5,5 odstotka) in Češka (+4,7 odstotka), padec pa so poleg Slovenije beležili še Španija (-0,7 odstotka), Ciper (-0,5 odstotka) in Portugalska (-0,3 odstotka).
bovec - Tuje krivde ni bilo
V nedeljski nesreči jadralnega letala na srečo samo gmotna škoda
BOVEC - V zasilnem pristanku jadralnega letala, do katerega je prišlo v nedeljo okoli 18. ure približno 150 metrov pod vrhom Javorščka na Bovškem, na srečo nihče ni bil poškodovan, so včeraj sporočili z novogoriške policijske uprave. V letalu sta bila 63-letni pilot in 74-letni sopotnik, oba z Gorenjske.
Pilot je okoli 15.30 skupaj s sopotnikom vzletel s športnega letališča v Bovcu. Med poletom nad bovškimi hribi ni bil pozoren na morebitne slabe vremenske pogoje za letenje. Ko je letel iz smeri hriba Svinjak proti Javorščku na višini približno 1500 metrov, mu je po dosedanjih ugotovitvah zmanjkalo vzgona oz. je zapeljal v t. i. zračno luknjo. Pri tem je pilot izgubil nadzor nad letalom in padel približno 200 višinskih metrov nižje, tako da je s krili letala zajel drevesne veje in takoj za tem s prednjim delom letala trčil v drevo. Letalo se je zagozdilo med krošnjami, približno 20 metrov nad strmim pobočjem hriba Javoršček. Na srečo pilot in sopotnik nista bila poškodovana.
Zaradi nevarnosti poškodb pri sestopu z drevesa so morali gorski reševalci iz Bovca s pomočjo dežurne ekipe gorskih reševalcev na Brniku in helikopterja Slovenske vojske opraviti klasično reševanje udeleženih v nesreči z alpinistično opremo in pripomočki za reševanje z višine. Po dosedanjih ugotovitvah je na letalu nastala gmotna škoda v višini približno 20.000 evrov. Policisti so po proučitvi okoliščin nesreče izključili tujo krivdo.
Pri Dolenji Trebuši umrl avstrijski motorist
TOLMIN - Okoli 12.30 se je v bližini Dolenje Trebuše zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 53-letni avstrijski voznik motornega kolesa. Po dosedanjih ugotovitvah policije je motorist v daljšem desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran ceste v trenutku, ko je nasproti pripeljal 30-letni voznik tovornega vozila in vanj trčil. Avstrijski državljan, ki je vozil po cesti iz Stop-nika proti Dolenji Trebuši, je umrl na kraju nesreče, so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica.
V	letošnjem letu so na severno-primorskih cestah umrli štirje ljudje, med njimi dva motorista. Na slovenskih cestah pa sta se v preteklem tednu zgodili dve smrtni prometni nesreči, v katerih sta dve osebi izgubili življenje. Letos so slovenske ceste zahtevale 49 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa 39 smrtnih žrtev, so včeraj sporočili z Generalne policijske uprave.
Tatvine na avtocestnih postajališčih se nadaljujejo
MARIBOR - Drzne tatvine na avtocestnih postajališčih se še kar vrstijo. Minuli konec tedna sta bili žrtvi državljana Avstrije in Nemčije. V soboto okoli 4. ure zjutraj je neznani moški na počivališču Dravsko polje med Mariborom in Ptujem nagovoril in za-motil državljana Nemčije. V času pogovora mu je drugi neznani storilec iz vozila ukradel dve ročni torbici, v katerih so bili osebni dokumenti, gotovina, mobilna telefona, fotoaparat, in ključi, skupaj v vrednosti okoli 4000 evrov.
V	nedeljo malo po 6. uri zjutraj pa je neznanec na počivališču Spodnje Dobrenje med Mariborom in Šentiljem pristopil do osebnega avtomobila, v katerem je sedel 75-letni državljan Avstrije in ga vprašal ali se lahko z njim pelje. Medtem je na sopotnikovo stran pristopil drugi neznanec, ki ga voznik ni opazil. Na sopotnikovi strani je odprl vrata vozila in ukradel torbico, v kateri je bila denarnica z denarjem, osebni dokumenti, očala in zdravila v skupni vrednosti okoli 5300 evrov. Policisti zaradi povečanja števila podobnih kaznivih dejanj na počivališčih ob avtocesti po vsej Sloveniji voznikom in potnikom znova svetujejo, da ves čas postanka nadzirajo svoje vozilo in predmete v njem. Pri oddaljitvi od vozila naj tega zaklenejo, vrednejših predmetov pa ne puščajo na vidnem mestu. V primeru, da jih skušajo neznanci ustaviti med vožnjo po avtocesti, pa ustavljanje, tudi zaradi prometne varnosti, odsvetujejo.
Eksplozija v parku v Tolminu poškodovala dve osebi
TOLMIN - Včeraj nekaj minut po 13. uri je v Tumovem drevoredu v Tolminu 52-letnemu domačinu v rokah eksplodiralo neznano eksplozivno telo. Pri tem je dobil hude poškodbe rok, obraza in zgornjega dela telesa, zato so ga s helikopterjem odpeljali na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski klinični center. Kot so sporočili s policije, je bil v eksploziji poškodovan še 54-letni občan, ki so ga reševalci z reševalnim vozilom odpeljali na nadaljnje zdravljenje v šempetrsko bolnišnico, medtem ko tretji, 52-letni domačin ni bil poškodovan.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 18. junija 2013
3
gospodarstvo - Ugibanja po zelo splošni napovedi predsednika vlade Enrica Lette
Italijo v Sloveniji zanimajo zlasti poštni, letališki in bančni sektor
LJUBLJANA - Predsednik italijanske vlade Enrico Letta je na nedavnem srečanju s slovensko kolegico Alenko Bratušek izpostavil zanimanje Italije za državna podjetja, ki jih Slovenija namerava privatizirati. Letta je omenil letališki, poštni in bančni sektor. Najbrž je imel v mislih letalsko družbo Adria Airways in Novo kreditno banko Maribor, ko je omenil poštni sektor pa morda Telekom, saj Pošta Slovenije ni na privatizacijskem seznamu, tudi zato, ker so zasebniki že delno njeni lastniki. Italija je trenutno prvi partner Slovenije na področju turizma, druga na področju trgovinske izmenjave in tretja na področju investicij. Slovenija je lani izvozila v Italijo za 2,38 milijarde evrov, uvozila pa za kar 4,05 milijarde evrov.
Za nakup državnih podjetij se seveda lahko potegujejo tudi domači kupci, toda ker so njihove finančne zmogljivosti omejene, je pričakovati, da bodo med interesenti zlasti tujci, beremo v včerajšnjem Delu. Pri tem pa se pojavlja strah glede prihodnjega obstoja in razvoja teh družb v Sloveniji, prav tako glede ohranitve delovnih mest. A kot je mogoče ugotoviti, v slovenskih podjetjih po vstopu tujih lastnikov ni bilo obsežnejših odpuščanj, poleg tega marsikje tujci veliko vlagajo.
Ekonomist dr. Janez Prašnikar, ki že leta proučuje podjetja v domači in tuji lasti, v Delu ugotavlja, da družbe v tuji lasti niso v nič slabšem položaju kot domače. Nasprotno. Kot pravi, se je njihova zadolženost pred krizo povečala, vendar večinoma zaradi naložb v posodobitev tehnologije. Tako so ta podjetja po njegovih besedah zdaj celo v boljšem položaju in se laže spoprijemajo s krizo kot domača, zlasti tista, ki so se zapletla v privatizacijske zgodbe. Prašni-kar opaža še, da ni res, da imamo malo družb v tuji lasti, saj je takšnih med 400 največjimi podjetji kar četrtina.
Delo: Dobre izkušnje z Julonom in Banko Koper
Družba Julon je v večinski lasti italijanskega Aquafila že od leta 1995. »Ju-lon je imel leta 1994 26 milijonov mark (okoli 13 milijonov evrov; op. a.) reali-
zacije in 556 zaposlenih, danes pa ima 250 milijonov evrov prihodkov in 800 zaposlenih,« Julonovo izkušnjo s tujim lastnikom ponazarja direktor družbe Edi Kraus v včerajšnjem Delu. Dodaja, da je Aquafil od leta 1995, ko je postal večinski lastnik, v podjetje vložil še 100 milijonov evrov. Krausu se zdi nasprotovanje privatizaciji, zlasti pa nasprotovanje prodaji tujim lastnikom, nelogično, saj so podjetja s tujim kapitalom uspešnejša.
Razprave o prodaji bank so bile vselej polemične in tako je bilo tudi leta 2002, ko je večinski lastnik Banke Koper postal italijanski Sanpaolo IMI. Deset let kasneje ta banka še vedno obstaja pod svojim imenom. Lansko leto, ki so ga vse državne komercialne banke sklenile z visoko izgubo, je imela Banka Koper dobiček, je pa bil ta nižji kot leta 2011. Njen tržni delež po bilančni vsoti se je v zadnjih treh letih povečal s 4,5 na 5 odstotkov, število zaposlenih pa se ni bistveno spremenilo, piše Maja Grgič v Delu.
Enrico Letta s svojo slovensko kolegico Alenko Bratušek med srečanjem v rimski Palači Chigi
ansa
trst - Strokovni posvet »InnovAction«
»Spletna trgovina nikakor ni kriva za hudo krizo tradicionalne trgovine«
TRST - Tržaška trgovinska zbornica je včeraj gostila strokovni posvet InnovAction, ki je bil namenjen razvoju podjetništva in inovacijam. Pobuda sodi v okvir čezmej-nega projekta Italija-Slovenija 20072013, eden od partnerjev je tudi koprski Regionalni razvojni center.
Tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus je poudaril, da je inovacija bistvenega pomena za prihodnost malih in srednjih podjetij, medtem ko je predsednik Trgovinske zbornice in pokrajinskega združenja Confcom-mercio Antonio Paoletti predstavil razvejano dejavnost teh dveh ustanov. Spregovoril je tudi Fabio Ful-vio, ki v sklopu državnega Conf-
commercio odgovarja za razvojne politike.
Fulvio je omenil velik razvoj, ki ga povsod (tudi v Italiji) doživlja t.i. spletna trgovina, posebno na področju turizma (npr. kupovanje letalskih vozovnic ter hotelskih storitev doma in v tujini). V zadnjih časih narašča zanimanje tudi za spletno nakupovanje oblek, časopisov in revij ter gospodinjskih naprav. Ful-vio je prepričan, da spletna trgovina ni eden od krivcev - kot trdijo nekateri - za krizo trgovskega sektorja, ki se lahko primerno razvija v svojih nišah ter pri tradicionalnih klientih-odjemalcih, ki se iz raznih razlogov ne poslužujejo spletnih storitev oziroma spleta.
Tržaški odbornik Edi Kraus
PredsednikTTZ Antonio Paoletti
livek - Prihodnjo soboto
Brezmejni festival LiwkStock z mladimi krajevnimi bendi
LIVEK - V soboto, 29 junija, bo na sporedu 2. brezmejni festival LiwkStock, čezmejni dogodek v »beneški« vasi Livek, s katerim želijo organizatorji spodbuditi medsebojno spoznavanje mladih, ki živijo na obeh straneh nekdanje meje, in ovrednotiti krajevne mlade bende. Festival tudi letos prireja Športno društvo Livek v sodelovanju s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, skupino Mladi Benečani, KD Rečan, z Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra, društvom TIGR Primorske, Agrarno skupnostjo Livek ter pod pokroviteljstvom Občin Kobarid in Sovodnja.
Koncert se bo začel ob 19. uri s skupino Bk evolution. Nato bodo prišli na vrsto Blue Fingers, Shape, Genjido, Hackers, Sons of a Gun, glasbeni večer pa bodo zaključili člani skupine The Maff. Novost letošnjega LiwkStocka pa je mešani turnir v odbojki na travi 3x3 LiwkGreenVolley, ki se bo pričel ob 14. uri.
Več informacij in predstavitve skupin so na razpolago na spletni strani liwkstock.wix.com/liwkstock, na posebni strani omrežja facebook www.facebo-ok.com/LiwkStock ali preko elektronske pošte liwk-stock@gmail.com. (NM)
hrvaška
Za nove avtoceste ni denarja
ZAGREB - Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo ter uprava javnega podjetja Hrvaške avtoceste (Hac) sta se odločila, da bosta zaradi pomanjkanja denarja ustavila izgradnjo nekaterih avtocest. Med drugimi ne bodo nadaljevali izgradnje avtoceste Zagreb - Si-sak, medtem ko bodo v Slavoniji namesto avtoceste izgradili državno cesto. Hrvaška je pred tem že opustila projekt izgradnje avtoceste proti Dubrovniku kot tudi mreže avtocest v Podravini. Nameravajo končati zgolj dalmatinsko avtocesto do Ploč, poroča včerajšnji Večernji list. V Zagrebu še čakajo, kaj se bodo odločili v Bruslju glede financiranja izgradnje mosta proti Pe-lješcu iz skladov EU.
Hac ima približno 3,6 milijarde evrov dolgoročnih obveznosti zaradi posojil, ki so jih najemali od leta 2001, ko so začeli graditi avtoceste. Država napoveduje, da bo del dolgov plačala s ponudbo avtocest v koncesijo, del pa naj bi pretvorili v javni dolg.
dežela - Star je bil 83 let
Umrl je nekdanji predsednikTurello
VIDEM - V starosti 83 let je umrl Vinicio Tu-rello, ki je od januarja 1992 do avgusta 1993 predsedoval Deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, še prej pa tudi vi-demski pokrajinski upravi. Turel-lo, ki je pripadal Krščanski demokraciji, je bil po
poklicu odvetnik in so ga spoštovali v vseh političnih strankah, saj so ga vsi imeli za pravega gospoda v politiki ter za človeka dialoga.
Videmski župan Furio Honsell pravi, da je Videm izgubil sposobnega upravitelja ter veliko osebnost, ki je naredila veliko koristnega za furlansko in deželno skupnost.
4 Čet
rtek, 13. junija 2013
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
tržaški občinski svet - Mrzel tuš za davkoplačevalce (+10%)
dražji odpadki
sinoči
Pokrajina:
odobren
proračun
Tržaški pokrajinski svet je sinoči s 15 glasovi levosredinske večine odobril letošnji proračun in triletni proračun za obdobje 2013-2015. Sedem svetnikov des-nosredinske opozicije je glasovalo proti.
Oba dokumenta je predstavila odbornica za proračun Mariella De Francesco. Proračun 2013 je »vreden« 113 milijonov 899 tisoč evrov. Na seznamu javnih del, ki jih bo pokrajinska uprava izvedla v triletju 20132015, je tudi več posegov v kraških vaseh in okoliških občinah.
Tako je za ureditev smerokazov v vaseh repentabrske, zgo-niške in dolinske občine »v skladu z zakonom o zgodovinsko priznanih jezikovnih manjšinah iz leta 1999« predvidenih 50 tisoč evrov. Izredno vzdrževanje in prilagoditev varnostnim normam poslopja poklicnega zavoda Jožefa Stefana pri Sv. Ivanu bo stalo skupno nekaj več kot 2,5 milijona evrov.
Pokrajinska uprava bo zgradila pločnik v Trebčah, za kar je predvidenih 235 tisoč evrov. 140 tisoč evrov pa bo stala gradnja novega pločnika v Bazovici. Nadalje bodo na pokrajinski cesti v zgoniški občini uredili sistem zbiranja deževnice (investicija je vredna 35 tisoč evrov). Med predvidena javna dela, ki so predvidena za letošnje leto, pa sodi tudi ureditev cestišč in obnova območij nekdanjih mejnih prehodov. Strošek znaša milijon evrov.
M.K.
Računi za odvoz odpadkov bodo v tržaški občini letos dražji za kakih deset odstotkov. Tako kaže po gospodarsko-finančnem načrtu o upravljanju službe za odpadke, ki ga je podjetje AceasAps predložilo tržaški občinski upravi. Služba bo stala občino 28 milijonov 978 tisoč evrov, to je 10 odstotkov več kot lani. Kar preprosto pomeni, da bodo občani tržaške občine plačali za odvoz odpadkov z letošnjim na novo uvedenim davkom Tares 10 odstotkov več kot so plačali z lanskim davkom Tarsu.
Ukrep je s finančne plati predstavil odbornik za proračun Matteo Mon-tesano, praktično, okoljsko plat, pa je pojasnil odbornik za okolje Umberto Laureni. Služba naj bi bila dražja zaradi uvedbe ločenega zbiranja vlažnih odpadkov, ki ga predvidevajo zakonske norme.
Znatni povišek davka na odvoz odpadkov ni šel po godu desnosre-
kroma
dinski opoziciji in Gibanju petih zvezd, pa tudi dva predstavnika levosredin-ske večine, vodja skupine SEL Marino Sossi in član mešane skupine Paolo Bassi, sta iznesla nekaj pomislekov. Skupno sta predložila amandma, po katerem naj bi strošek službe za odpadke znižali za dober milijon 800 tisoč evrov (na 27 milijonov 134 tisoč evrov), s čemer naj bi omilili podražitev na vsega 3 odstotke. »Če bo upra-
va amandma sprejela, bom podprl sklep, sicer pa ... « je namignil Sossi.
Opozicija je občinski upravi očitala, da se je uklonila upravi podjetja Ace-gasAps oziroma bolonjski Heri, ki jo nadzoruje, in brez kakega pogajanja sprejela njeno zahtevo. Stefano Patua-nelli (Gibanje petih zvezd) je žalostno ugotovil, da obsega načrt, ki ga je predstavilo podjetje AcegasAps, vsega pet strani, iz katerih pa ni mogoče upravičiti tolikšnega poviška. Podjetje je sploh vključilo v načrt postavko, ki je v drugih mestih niso. Če bi jo črtali, bi prihranili milijon 400 tisoč evrov. Svetniki Ljudstva svobode (Rovis, Bertoli, Camber, Bucci, Giacomelli) so opozorili na »okolj-sko škodo«, ki naj bi jo uvedlo ločeno zbiranje vlažnih odpadkov. Te bi morali prevažati v Maniago s 600 tovornjaki letno, kar ne bi preveč prijalo okolju.
Seja se je zavlekla v noč.
M.K.
acegas-aps
Novi ukrepi za ločevanje odpadkov
Družba Acegas-APS izvaja in bo še izvajala informativne pobude za bolj smotrno in učinkovito ločevanje odpadkov v naši pokrajini. Državna zakonodaja s tem v zvezi določa, da za sortiranje in morebitno uničevanje odpadkov skrbijo posamezni obvezni konzorciji.
Novost predstavlja sedaj novica, da se lahko v zabojnike za plastiko odvrže tudi krožnike in plastične kozarce za enkratno uporabo, medtem ko se izdelke v t.i. kompostiranih materialih lahko odvrže v zabojnike, ki so namenjeni kompostiranju organskih snovi. Italija in pristojni lokalni dejavniki se na področju ločenega odvažanja in sortiranja odpadkov morajo obvezno prilagoditi zakonodaji Evropske unije.
božje polje - Območje nekdanje vrtnarije Il Giardiniere zanima vinogradnike iz Veneta
Druga dražba za vrtnarijo
Lanska dražba ni uspela - Izklicna cena zdrknila iz prvotnih 800 tisoč na 450 tisoč evrov - Dražba 30. julija
Območje nekdanje vrtnarije Il Giar-diniere na Božjem polju že več kot leto sameva. Po tragični smrti lastnika je šlo podjetje, ki je upravljalo vrtnarijo, v stečaj, območje obsežno nekaj več kot hektar pa na sodno dražbo. Prva dražba je bila aprila lani, a se je iztekla neuspešno. Zato bo konec julija nepremičnina spet na dražbi, tokrat po znatno nižji izklicni ceni.
Za območje se že dobri dve leti zanima združenje Uomo&Ambiente San Martino iz Veneta. Njen predstavnik Angelo Pradella, ki se je bil prav v ta namen preselil na Prosek, je pred lansko dražbo potrdil, da vrtnarija »mika« njegovo združenje in sploh vinogradnike iz območja Trevisa. Organizacija se je že seznanila z načrtom za razvoj območja, ki ga je bila tržaška občina odobrila julija 2003. Vrtnarijo naj bi preuredila v ne-
kakšen prodajni center domačih proizvodov in penine Prosecco DOC. Pradel-la je vsekakor zanikal, da naj bi na Božjem polju sadili glero za proizvajanje pro-seške penine prosecco.
Prva dražba je bila 20. aprila lani. Izklicna cena je znašala 800 tisoč evrov. »Nekoliko previsoka je,« je pred dobrim letom ocenil Pradella. Kupcev, ki bi plačali zahtevano ceno očitno ni bilo, območja niso prodali.
Zato je bila potrebna druga dražba. Ta bo 37. julija dopoldne. Izklicna cena je znatno nižja; skoraj polovico manj kot lanska: 450 tisoč evrov. H kateri pa bo moral novi lastnik prišteti še 12.500 evrov za poravnavo gradbenega odpusta.
Bo nova, občutno nižja cena, »zamikala« vinogradnike iz Veneta?
M.K.
opčine - Aktualno vprašanje na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta
Si je železnica »prisvojila« Ul. Ferrovia?
Na začetku ulice, ki pelje proti openski železniški postaji, je dalo železniško podjetje namestiti napise o prepovedanem vstopu za nezaposlene na tistem območju
Openska železniška postaja je vse do devetdesetih let preteklega stoletja veljala za italijanska »vrata« na relaciji Zahod-Vzhod in obratno. Bila je prva postaja vlakov, ki so na tem območju prihajali z vzhodnega zaledja. V letih železne zavese je predstavljala nekakšno stično točko. Skozi železniško postajo je prihajalo - po nekdaj zelo strogih carinskih in policijskih pregledih - na Zahod na tisoče ljudi.
V osemdesetih letih se je celo znašla v središču mednarodne črne kronike, ko so italijanski policisti prav na vlaku, ki se je pripeljal iz Sežane na Opči-ne, odkrili v lažnih trebuhih ostarelih nosečnic (!) več kot 50 kilogramov heroina. Ker je del teh svojevrstnih tiho-tapk mamil v Ljubljani zamudil vlak za Italijo, so drugo skupino »nosečnic« pričakali na Opčinah dan kasneje ...
Odtlej se je na openski železnici dejansko vse spremenilo. Vlaki iz Italije že tri ali celo štiri leta ne ustavijo več na Opčinah, temveč nadaljujejo svojo pot proti Sežani. Čeprav je postaja iz-
Železniško podjetje je namestilo napis, po katerem naj bi bil vstop v Ul. Ferrovia na Opčinah prepovedan
kroma
gubila svoj glavni namen, pa so železničarji ostali. Postaja je postala nekakšna delovna postojanka: zaposleni so opravljali tam razna dela, opoldne je na
postaji delovala menza.
Od polovice februarja je tudi men-za zaprta, kar predstavlja dodaten korak v počasnem a - kaže - neustavljivem od-
miranju openske železniške postaje.
O njej je bil - posredno - govor na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta. Domače svetnike je namreč
preseneti napis, ki ga je dala namestiti uprava železniškega podjetja na začetek Ul. Ferrovia, ulice, ki s Proseške ulice pelje do železniške postaje. Na njem piše, da sodi v železniško območje in da je zato »vstop nezaposlenim prepovedan«. Kršitelji naj bi bili kaznovani z globo od 10 do 30 evrov, je še grozeče zapisano v opomin.
Rajonski svetniki so izrazili svoje ogorčenje nad odločitvijo železniškega podjetja. Ul. Ferrovia namreč pelje tudi do bližnjih zasebnih hiš. Kako jo je mogoče zapreti? so se vprašali. Zastavilo pa se je tudi vprašanje: če železnica smatra, da je Ul. Ferrovia njena last, zakaj pa se poslužuje javne razsvetljave? Ali jo sama plačuje?
Četudi bi bila ulica zasebna last, pa bi to bila res grda vizitka za italijanske železnice. Cestišče je polno lukenj, majhnih in velikih; nekatere so globoke kakih 20 centimetrov, da vožnja res zahteva od avtomobilistov slalomske sposobnosti ...
M.K.
/
TRST
Nedelja, 16. junija 2013
5
tržaška knjigarna - Jadranska finančna družba o najemnini
Odpisali terjatve za 80.000 evrov
Pooblaščeni upravitelj JFD Adriano Sossi: V letnem znesku 40.000 evrov tudi najemnina za prostore TK na Opčinah
Medtem ko je prihodnost Tržaške knjigarne (TK) še vedno pod vprašajem, se lastniki knjigarne ter stavbe, v kateri se le-ta nahaja, odzivajo na trditve o domnevno previsoki najemnini, ki jo je upraviteljica Ilde Košuta omenila v pogovoru, objavljenem v nedeljski številki Primorskega dnevnika. Pooblaščeni upravitelj Jadranske finančne družbe (JFD) Adriano Sossi je včeraj pojasnil, da Tržaška knjigarna že dalj časa ne plačuje najemnine, družba pa ji je v zvezi s tem odpisala terjatve za skupnih 80.000 evrov.
»Tržaška knjigarna v letih 2011, 2012 in do junija 2013 (vključno) ni plačala nobene najemnine Jadranski finančni družbi. Družba pa se je odrekla terjatvam za približno 80.000 evrov v dveh letih,« je povedal Sossi. Lastnik, skratka, ne bo zahteval teh zneskov, ki torej ne bodo bremenili blagajne knjigarne. »Vodstvo Jadranske finančne družbe se je odločilo za to potezo, da bi prispevalo k reševanju težav in preživetju knjigarne,« je dodal Sossi. V Jadranski finančni družbi pa se ne strinjajo z oceno, da je najemnina previsoka. Pooblaščeni upravitelj je povedal, da znesek 40.000 evrov zaobjema poleg najemnine v Ulici San Francesco »tudi pritikline in najemnino, ki jo Tržaška knjigarna plačuje za prostore v Proseški ulici na Opči-nah«.
Jadranska finančna družba je de-vetdesetodstotni lastnik Tržaške knjigarne, preostalih deset odstotkov ima knjižna založba Založništvo tržaškega tiska, ki vsekakor spada pod okrilje JFD. Dejstvo, da TK, ki je v lasti JFD, plačuje najemnino svojemu lastniku, je po Sos-sijevih besedah normalno, »saj sta to različna pravna osebka, ki imata medsebojne odnose; naša poteza je bila potem znak dobre volje z namenom reševanja knjigarne«. Jadranska finančna družba je naslednica družbe Založništvo tržaškega tiska (s tem imenom sicer še vedno nastopa prej omenjena knjižna založba), do preimenovanja je prišlo leta 2007. (af)
Adriano Sossi in stranke v Tržaški knjigarni
kroma
boljunec - Izobraževanje v organizaciji Občine Dolina
Spoznavanje biodiverzitete s pomočjo interaktivnih orodij
Občina Dolina je 11. junija kot partner v projektu »SiiT - Interaktivna določevalna orodja za šole« organizirala izobraževalni program z naslovom »Spoznavanje biodiverzi-tete z interaktivnimi orodji«. Izobraževanje je potekalo v Sprejemnem centru naravnega rezervata doline Glinščice v Boljuncu in je bilo namenjeno učiteljem osnovnih in profesorjem srednjih šol ter vodičem z namenom, da bi le-te vključili v aktivnosti projekta, ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013.
Prof. Pier Luigi Nimis, docent botanike na Univerzi v Trstu, je kot glavni koordinator projekta SiiT predstavil načrt, dosedanje rezultate, uporabnost interaktivnih orodij ter natečaj za šole, ki je bil objavljen na spletni strani projekta (www.siit.eu). Med delavnico »Botanični lov na zaklad v dolini Glinščice« so udeleženci lahko preverili uporabnost in ino-vativnost interaktivnih orodij preko določanja rastlin v okolici Sprejemnega centra, in sicer z uporabo tabli-čnih računalnikov ter predvajalnikov.
Občina Dolina spodbuja šole k
uporabi interaktivnih orodij za določanje rastlin in živali naravnega rezervata doline Glinščice. V ta namen bo Občina v naslednjem šolskem letu organizirala sklop vodenih obiskov naravnega rezervata za občinske šole, da bi le-te testirale uporabo interaktivnih določevalnih orodij, diho-tomnih ključev za določanje rastlin in drugih organizmov, ki se jih lahko naloži na tablične računalnike, iPode ali pametne telefone ter so tako poenostavljeni, da jih otroci ali kdorkoli, ki ne obvlada botaničnih izrazov, z lahkoto uporablja.
čarbola - V stanovanju gorel kavč
Zaspal s cigareto
Soseda pravočasno poklicala gasilce in preprečila tragedijo
V nedeljo zvečer se je v nekem stanovanju v Ulici Capodistria vnel manjši požar. V drugem nadstropju stanovanjskega poslopja pri hišni številki 59 si je stanovalec prižgal cigareto, se usedel na kavč in zaspal. Cigareta je padla na kavč in skoraj bi prišlo do tragedije. Njegova soseda pa je kmalu opazila dim in poklicala gasilce, ki so hitro prispeli ter preprečili izbruh pravega požara. Moški, ki je lastnik stanovanja, se ni poškodoval: moral bo zamenjati kavč, predvsem pa bolj paziti, saj je kajenje škodljiva navada, ki zna biti tudi izredno nevarna.
Pet preiskovanih zaradi smrti v pristanišču
Na seznamu preiskovanih zaradi smrtne nesreče v tržaškem starem pristanišču je trenutno pet oseb. Prejšnji ponedeljek sta v Adria Terminalu dobri dve toni lesa med pretovarjanjem zgrmeli na sicilskega tovornjakarja Valeria Platanio in ga ubili. Med preiskovanimi so po poročanju dnevnika Il Piccolo tržaški delavec podjetja GMT iz Genove, ki je z dvigalnikom pretovarjal les na Plataniovo tovorno vozilo, pokojnikov delodajalec iz transportnega podjetja Zuccaro v Catanii ter predstavniki podjetij, ki so tovor naročila oz. skrbela za logistiko. Tožilec Matteo Tripani je v bistvu vzel v pretres celotno verigo, da bi ugotovil, kje tičijo odgovornosti za nesrečo. Tripani je specialist za nesreče pri delu: v Trstu je že preiskoval okoliščine smrti mladega delavca pred Jovanottijevim koncertom v športni palači ter eksplozije v centru Avalon pri Briščikih (oba sodna postopka sta v teku).
Policisti pri Bazovici prestregli eritrejske begunce
Šest eritrejskih beguncev, starih od 24 do 40 let (štiri ženske in dva moška), je bilo na poti proti Nizozemski, konec tedna pa so jih pri Bazovici ustavili tržaški mejni policisti. Policistom so povedali, da so se za nekaj tisoč evrov z raznimi prevoznimi sredstvi pripeljali do osrčja Evrope, pred slovensko-italijansko mejo so sredi gozda stopili iz dostavnega vozila in nadaljevali peš. Sploh niso vedeli, kje so. Policisti so jih odvedli na kvesturo.
Tržačan po nakupih z lažnim evrskim stotakom
Karabinjerji so v soboto ovadili na prostosti 43-letnega Tržačana G. M., ki se je odpravil po nakupe v center Torri d'Europa z lažnim evrskim bankovcem po sto evrov.
miramar - Zjutraj so ga našli na plaži
Poginil delfin
V daljavi pa je skočil iz vode »devinski« del finski par
Na miramarski plaži - prav pri vhodu v miramarski park - so včeraj zjutraj opazili poginulega delfina (na sliki Kroma). Ostanki morskega sesalca so s tokom priplavali do obale, razpadajoče truplo pa kaže, da je žival poginila že pred časom. »Rep je zglodan, zob je malo. Težko bi rekli, kako je žival poginila in tudi njene starosti ne moremo z gotovostjo določiti. Delfin je vsekakor odrasel, saj meri dobra dva metra,« je povedal Saul Ciriaco z miramarskega
morskega rezervata. Gre za veliko pliskav-ko, najbolj razširjeno vrsto delfina.
Prav ko so si mestni redarji, lovski čuvaji in morski biologi ogledovali ostanke delfina, sta v daljavi skočila iz vode delfina, ki so ju prvič zagledali pred desetimi dnevi pri Devinu. Onadva sta torej živa in zdrava. Truplo bodo uničili, vzrok pogina pa ne bo znan, saj so analize dokaj drage in veterinar opravi obdukcijo samo v posebnih primerih, ko so razlogi tehtni. (af)
Predstavitev poslovnih priložnosti na Poljskem
Specializirano podjetje tržaške Trgovinske zbornice Aries prireja danes
v	Rdeči dvorani Trgovinske zbornice ob 9.30 srečanje, na katerem bodo predstavili poslovne priložnosti, ki jih ponuja Poljska. Po pozdravu predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paolettija bosta poljsko tržišče predstavila načelnik urada za promocijo trgovine in investicij na poljskem veleposlaništvu v Italiji Michal Gorski in generalna sekretarka italijansko-poljske trgovinske in industrijske zbornice Beatrice Tenca.
Odbor Rilke o cerkvi v Štivanu
Odbor Rilke v sporočilu za javnost opozarja na temeljni pomen del za obnovo stare cerkve v Štivanu, ki so se začela pred nedavnim. Odbor pozitivno ocenjuje doslej opravljena dela s popravilom strehe, vendar dodaja, da je treba čim prej najti nova sredstva za nadaljevanje del, saj mozaik, ki krasi cerkvena tla, je večkrat zalila voda zaradi pomanjkanja primernih odtočnih kanalov.
Xydias in Pangerc danes v Državni knjižnici
Ob zaključku razstave o kmečki arhitekturi v občini Dolina, ki jo je pripravil odbor prijateljic Giuliane Jez, bo danes v Državni knjižnici Stelio Crise na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 ob 16. uri srečanje s pesnikoma Spi-rom Dalla Porta Xydiasom in Borisom Pangercem, ki ju bosta predstavila Sergio Brossi in Claudio Grisan-cich, medtem ko bo odlomke iz njunih del brala igralka Nikla Petruška Panizon.
Možne alternative mleku
Na kmetiji Milič v Zagradcu bo dre-
vi	ob 20. uri srečanje, primerno za osebe, ki so alergične na mleko oz. ga težko prebavljajo. Udeleženci se bodo naučili pridelati mleko iz kanape, kremo iz kanape in kokosa, tafu z žaj-bljem in oljkami, »čufte« iz okare in zelenjave z vrta ter kruh iz konopljene okare. Za informacije sta na voljo telefonski številki 040-229383 in 040-229286.
Štirje poslanci iz FJK proti vojaškim letalom
Tudi štirje parlamentarci iz naše dežele so se opredelili proti nakupu novih vojaških letal F 35. Pozivu odbora proti oboroževanju so se doslej odzvali poslanci Pellegrino (SEL), Prodani in Rizzetto (oba Gibanje 5 zvezd) ter demokrat Zanin.
Marina Bernard v Železniškem muzeju
Ob priložnosti zaključka sezone torkovih večerov združenja Federmanager bo danes v Železniškem muzeju pri Sv. Andreju dvojno srečanje: ob 17.30 bo voden ogled muzeja s predsednikom deželnega združenja Federmanager Francom Frezzo in vodjem prostovoljcev muzeja Robertom Carollom, ob 18. uri pa bo srečanje s pesnico Marino Bernard.
V Miljah video o Emanueli Marassi
V konferenčni dvorani kulturnega centra G. Millo na Trgu republike 4 v Miljah bodo danes ob 18. uri predstavili video Continental Breakfast. Gre za produkcijo združenja Trieste Contemporanea, v kateri je orisan performans umetnice Ema-nuele Marassi na Ljubljanskem gradu leta 2005.
6
Torek, 18. junija 2013
TRST
ricmanje - Tradicionalni festival in razstava ob izteku šolskega leta
Malčki otroškega vrtca Palčica pokazali svoje delo
Razstava ročnih in likovnih izdelkov v Babni hiši
Prostori SKD SLAVEC v Ricma-njih so se prejšnji vikend prelevili v pravo festivalno dvorano, saj je na z rožami in napisi okrašenem odru zaživel 13. Ricmanjski festival. Tradicionalno pevsko in plesno prireditev so oblikovali malčki otroškega vrtca Palčica iz Ri-cmanj, ki so številnemu občinstvu ponudili bogat izbor pevskih točk, plesnih koreografij, magije in bleščic.
V soju žarometov in pod spretno roko vzgojiteljic Miriam in Urške so se otroci izkazali kot prepričljivi voditelji, energični pevci in plesalci ter številni učinkoviti liki, ki so lepo zaokrožili ce-
Ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija so v nedeljo zvečer v razstavnem prostoru Postaje Rogers na nabrežju odprli razstavo Typos v spomin na preminulega tržaškega grafika in fotografa Marca Stulleja, ki bo na ogled vsak dan med 16. in 24. uro do prihodnjega torka, 25. junija. Razstava je razdeljena na štiri sklope: prvi obsega dvesto Stullejevih fotografij oz. fotografskih eksperimentiranj, ki si jih je mogoče ogledati na ekranu, v okviru drugega sklopa si je mogoče ogledati nastajanje lepakov, znamk, črk in logotipov, tretji sklop pa sestavljajo reklamni lepaki, ki jih je izdelal Stulle. V okviru četrtega sklopa pa so na ogled številni izdelki in gradivo za izid najrazličnejših publikacij, med temi tudi za revijo Asimmetrie. V okviru razstave bosta stekli tudi dve srečanji: prvo bo jutri ob 19. uri o knjigi o psihiatru Francu Basagli, govorili pa bodo psihiater Peppe DellAcqua ter novinarja Fabio Dorigo in Claudio Erne. 25. junija pa bo, vedno ob 19. uri, srečanje o grafiki in znanosti, na katerem bosta govorila oblikovalec Roberto Duse in prvi urednik revije Asimmetrie Andrea Vacchi.
lotno prireditev, obogateno z gala kostumi in frizurami. V uro dolgi predstavi je z odra izžarevala otroška neposrednost in radoživost in brez dvoma lahko trdimo, da so se malčki pri tem zelo zabavali. Festival je sklenila pesem o malih maturantih, ob kateri so se velički poslovili od vrtca in z diplomo v rokah bodo septembra sedli v šolske klopi.
Občinstvo se je nato preselilo v galerijo "Babna hiša', kjer je bila na ogled razstava ročnih in likovnih izdelkov. Su-gestiven prostor so napolnili izdelki, ki so jih mali prstki ustvarjali čez celo šolsko leto, ko so navijali volno, vbadali,
Literatura v Devinu
V prostorih Zavoda združenega sveta v Devinu bo od četrtka do ponedeljka potekala že štirinajsta delavnica poezije, književnosti in kulture Poletne rezidence 2013, ki jo prirejata združenje in revija Almanacco del Ramo d'Oro v sodelovanju z Zavodom združenega sveta in pod pokroviteljstvom tržaške Hiše književnosti, pri kateri bodo sodelovali številni književniki iz Furlanije Julijske krajine in od drugod. Še posebej pod drobnogledom bo ženska moč v sodobnosti, v okviru letošnje pobude pa bodo predstavili tudi nov prevod De-vinskih elegij Rainerja Marie Rilkeja izpod peresa Renate Caruzzi, ki je izšel letos pri založbi Belt. Udeležba na srečanjih je prosta in brezplačna, pobudniki pa vseeno prosijo za predhodno prijavo na naslov elektronske pošte eventiletterari@gmail.com.
trgali, lepili, gubali, strigli, barvali, risali in se preizkušali v različnih likovnih tehnikah ter tako urili fino motoriko, pomembno, vsestransko koristno, spretnost. Ogledali smo si lahko čudovite ogrlice za mame, elegantne svečnike, spomladanske vaze, snežake iz maše papirja, delovne zvezke z grafomotorični-mi vajami, s katerimi se velički pripravljajo na vstop v šolo, ter nešteto drugih izdelkov.
Tradicionalna festival in likovna razstava sta lepo sklenila celoletno pedagoško in hkrati zabavno delo v ri-cmanjskem otroškem vrtcu.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 18. junija 2013
MARKO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 15.09 in zatone ob 1.28
Jutri, SREDA, 19. junija 2013
JULIJANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, račni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 2 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj C.
[12 Lekarne
Do sobote, 22. junija 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15 »Una notte da leoni 3«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quan-
do meno te lo aspetti«. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45,
21.00 »Il ministro«. CINECITY - 16.15, 18.20 »Hates -House at the end of the street«; 16.30, 19.10, 21.50 »Into the Darkness - Star Trek 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una notte da leoni 3«; 21.00 »Fast & Furious 6«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »After Earth -Dopo la fine del mondo«; 16.20 »Epic«; 16.20 »Monster & Co. 3D«; 18.30, 21.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Niente puo fermarci«; 19.30, 21.30 »Storm Surfer 3D«. FELLINI - 16.00, 19.20 »Paulette«;
17.30, 21.00 »Tutti pazzi per Rose«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il fondamentalista riluttante«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00,
21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40 »Epic«; 18.15, 20.00, 21.40 »Killer in viag-
gio«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.05, 20.20 »Čas po zemlji«; 18.20, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 16.30, 20.10 »Izhod«; 18.15, 20.40 »Mojstri iluzij«; 17.30 »Najboljša ponudba«; 18.10, 19.00, 21.10 »Prekrokana noč 3«; 16.00, 18.10 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 15.20, 16.50 »Skrivnostni varuhi gozda«; 20.30 »Veliki Gatsby 3D«; 16.10 »Zambezija«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Ted«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »After Earth«; Dvorana 3: 16.30, 20.30, 22.15 »Hates - House at the end of the street«; 18.15 »Il grande Gatsby«; Dvorana 4: 17.00 »Monster & Co.«; 18.40, 20.20, 22.15 »Niente puo fermarci«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; Dvorana 2: 17.30 »Monster & Co. 3D«; 20.10, 22.10 »Una notte da leoni 3«; Dvorana 3: 18.00, 21.10 »Star Trek - Into the Darkness 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.15, 22.15 »Solo Dio perdona -Only god forgives«; Dvorana 5: 18.00, 21.00 »Dies Irae«.
-/
H Šolske vesti
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it).
SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slo-vik.org do 15. septembra. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
Danes, 18.6.2013 praznuje svoj 90. rojstni dan
Emilio Skabar
Vse najboljše mu želimo iz srca vsi domači
Na tržaški univerzi je uspešno zaključil pedagoški študij
Gleb Verč
Veselimo se z njim in mu iskreno čestitamo!
Jurij, Vanček in Milica
H Čestitke
V Repnu na t-rgasce slavi Miljo
Skabar visok življenjski jubilej. Naše najlepše čestitke in vse najboljše mu želimo
družine Skabar, Gomizelj in Leghissa.
S Izleti
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva Konferenca vabita na izlet v Celje v sredo, 26. junija: ogled mestnih znamenitosti in Starega gradu, kosilo v domu sv. Jožefa z ogledom kraja. Info in vpisovanje do 20. junija: 040-225468 (zvečer), 3471444057 (Vera), 347-5469662 (Ivica).
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 8. do 15. septembra letovanje v Rimini za občane s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki so dopolnili 60. leto. Vpisovanje bo v Ana-grafskem uradu do petka, 28. junija. Urnik: torek-petek od 8.30 do 12.15; ob sredah tudi od 14.30 do 16.45.
FANTOVSKA IN DEKLIŠKA in Pustni odbor iz Boršta in Zabrežca organizirata v soboto, 6. julija, voden izlet po Istri z ogledom treh znanih kleti v Groznjanu in Momjanu. Informacije na tel. 3348228994 (Boris) in 346-3012323 (Alek-sija).
in Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lo-njerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040-208451.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU na Orešju je odprta osmica. Toplo vabljeni!
umetnost - V razstavnem prostoru Postaje Rogers
Fotografije, lepaki in gradivo v spomin na delo Marca Stulleja
/
TRST
Nedelja, 16. junija 2013
7
3 Obvestila
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.0018.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Predvideni ekspresivni delavnici sta Metuljevo drevo in Barvani zamaški. Info na tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZSKD za osnovnošolce »Mala akademija estetske vzgoje« bodo od 27. do 31. avgusta v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču (SLO). Za informacije in vpisovanja so na razpolago uradi ZSKD (040635626).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 18. junija, ob 20.45 redna pevska vaja.
JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v sredo, 19. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Op-činah.
ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina, vabi na večer posvečen Lambruscom, ki bo potekal v sredo,
19.	junija, ob 20.00 v restavraciji v pristanišču Sv. Roka v Miljah. Informacije in vpis na tel.: 333-9857776 in trieste@onav.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST vabi člane in vse slovenske čebelarje, ki bi se radi vključili v društvo, na srečanje, ki bo v četrtek,
20.	junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KRU.T obvešča udeležence skupinskega letovanja na Mali Lošinj, da je odhod avtobusa v četrtek 20. junija ob 7.uri iz Trsta, Trg Oberdan (izpred Deželne palače) in ob 7.15 iz Bazovice, nasproti bivšega poštnega urada. Prosimo za točnost!
OČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za dopust do vključno četrtka, 20. junija.
ORATORIJ V MARIJANIŠČU: za osnovno šolo počitniški dnevi bodo potekali od ponedeljka 1., do vključno petka, 5. julija. Začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden dan kopanja na morju, dan izleta v planine in 3 dni dejavnosti v Marijanišču. Ostale informacije in vpisovanje do 20. junija na tel. 3358186940.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v drugem sklicanju v četrtek, 20. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu.
KD SLOVAN s Padrič, v sodelovanju s ŠZ Gaja, organizira 13. nočni orientacijski tek Lov na mrjasca, ki bo v petek, 21. junija, na Padričah. Letošnja novost je lažja družinska proga. Obvezna je predprijava po e-pošti: kdslo-van@gmail.com. Informacije na tel. 349-7386823.
KD SLOVAN vabi na Kresovanje 2013, ki bo Zad za kalom na Padričah. V petek, 21. junija, ob 21.45 13. nočni orientacijski pohod. V soboto, 22. junija, koncert pevskih zborov Rečan iz Beneške Slovenije in Slovan-Skala s Padrič in iz Gropade. V nedeljo, 23. junija, ob 10.00 ex tempore za otroke. Ob 19.00 razstava svetoivanskih venčkov. Ob 21.00 nagrajevanje nočnega orientacijskega pohoda in igrica »Kresna noč« v izvedbi vaških otrok (režija Andrej Rismondo in Andraž Mermolja).
SKD GRAD OD BANOV vabi na nabiranje poljskega cvetja. Zbirališče v Stajah v soboto, 22. junija, ob 8. uri ter ob 16. uri v društvenih prostorih za pletenje svetoivanskih venčkov.
SKD VIGRED vabi v nedeljo, 23. junija, od 20.30 v Šempolaj (pri kalu) na tradicionalno kresovanje.
AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega od-
bora, ki se bo odvijala v ponedeljek,
24.	junija, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika v ponedeljek, 24. junija, k slovesni sv. maši ob 20. uri. Sv. mašo bo daroval upokojeni škof, msgr. Ev-gen Ravignani.
FOTOVIDEO TRST 80 organizira »Za-četniški tečaj fotografije«, od 24. junija do 6. julija. Informacije na www.trst80.com ali na tel. 3477937748 (Mirna). Vabljeni!
JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira 10-dne-vne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 24. junij-5. julij; 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bodo likovne delavnice za otroke »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami« z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic potekale: od
25.	do 28. junija, 9.00-11.30 na Opči-nah, Villaggio del Fanciullo; od 2. do 5. julija, 9.00-11.30 v Miljah. Info na tel. 040-774586, 338-3476253, 3334784293. Delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom pa bo potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040-774586 ali 333-4784293.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski Tradicionalni poletni center, ki se bo odvijal od 1. do 26. julija pri Domju, potekala v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure), do srede, 26. junija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. Dodatne informacije na tel. št. 040-8329 281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it.
SSO sklicuje zasedanje Izrednega občnega zbora, ki bo v sredo, 26. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. Zasedanje Deželnega sveta pa bo vedno v sredo, 26. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah.
PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba nadaljevala v juniju ob torkih od 19. do 20. ure ter ob četrtkih od 18. do 19. ure. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi radi brezplačno poskusili pilates vadbo.
ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino obvešča, da bo v juniju ob petkih odprt sedež v Repnu št. 20, od 17.30 do 19.30 za informacije in obvezne prijave panjev.
KRU.T obvešča, da deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. junija, ob 18. uri na srečanje in družabnost z zlatomašni-kom Francem Vončino. Srečanje bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cor-daroli, 29).
TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo Nazaj ... v taborniški raj podaljšan do nedelje, 30. junija. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu taborniski-raj@gmail.com ali telefonsko na 3394120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel).
ARTEDEN JUNIOR - Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lo-njer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na
tel. 338-4409922 (Emma) ali na em-malina.marinelli@yahoo.it.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 3471621659, info@accademialiricasan-tacroce.com.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it.
KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com.
0 Prireditve
DUHOVSKA ZVEZA vabi na predavanje dr. Jožeta Bajzeka »Moj boj za osebno vero« v sredo, 19. junija, ob 20. uri v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu.
KRIŠKI TEDEN: SKD Vesna, v sodelovanju z ZSKD, vabi na niz prireditev: v sredo, 19. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu »Podobe Križa« -fotografska razstava Lorenza Bogat-ca - Bruži in pokušnja vin kriških vinogradnikov. Katalogi fotografij na ogled v gostilni La Lampara, v barih Andre, pri Bojani in v Bennigan's pu-bu 1902; v nedeljo, 23. junija, v sodelovanju s Š.D. Mladina, pohod po ledinskih krajih v Križu od Bošketa, mimo Kala, proti Babci, do Šonika po obali do Mula in vzpon na Skdanc. Zbirališče na Bošketu (pri spomeniku padlim) ob 8.30. Pohod traja tri ure, zaključek na Skdancu z opisom prehojene poti. V primeru slabega vremena pohod odpade. Zvečer kresna noč s cigansko glasbo dua Kozina - Karalic pri Procesji ob 21.30, sledi svetoivanski kres. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
UNINT - Umetniška šola z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic vabi na konferenco »Avantgarda umetnosti na začetku 20. stoletja: Umetniki, ki so spremenili svet« v sredo, 19. junija, ob 19.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 333-4236902, 0402602395.
FOTOVIDEO TRST80 vabi v četrtek, 20. junija, ob 18.30 v picerijo na Op-činah, Proseška ul. 35, na otvoritev fotografske razstave Gina Dal Cola z naslovom »Dolomitsko cvetje«.
SKD SLOVENEC vabi v četrtek, 20. junija, ob 21.00 v park Hribenca v Za-brežec na Mladinski kulturni večer. Sodelujeta Mlpz Tončka Čok iz Lo-njerja pod vodstvom M. Purgerja in mladinska dramska skupina Breg z igro Z. Petana »Cirkus z divjega zahoda« v režiji B. Hrvatič.
ZTT IN KNJIŽNICA KOMEN vabita na pesniški večer s Cirilom Zlobcem in koncert dua Martina in Marko Feri. Dogodek bo v četrtek, 20. junija, ob 19.00 pri Davidu in Martini, Volčji Grad pri Komnu, 54.
ARTEDEN/13 Predstavitev 11. izvedbe mednarodne umetnostne delavnice trteden bo v petek, 21. junija, ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lo-njerju. V sodelovanju z Društvom za umetnost Kons bo potekalo tudi odprtje razstave »Prostor«. Razstava bo na ogled tudi 22. in 23. ter 29. in 30. junija od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni!
PREŠERNO 110 LET: SKD F. Prešeren Boljunec vabi na niz prireditev ob praznovanju obletnice društva: v petek, 21. junija, od 20. ure dalje na dvorišču društvenega bara na G'rici, koncert mladih ustvarjalcev in žur s skupinama Coloured Sweat in Black Mamba Rockexplosion; v soboto, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara na G'rici, glasbeno-gle-dališka predstava Grand pok! v izvedbi treh virtuoznih ustvarjalcev iz Slovenije in v režiji Marka Bratuša, sledi glasbena zabava v živo s skupino Klapa iz Brega; v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri društvene igre na jami: športno/kulturno/zabavno tekmovanje med vasmi iz Brega, ob 20.00 nagrajevanje iger in natečaja Ex-tempore, nastop harmonikarja Marka Hatlaka, bivšega člana skupine Terrafolk in domače moške pevske skupine »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja, sledi prižig tradicionalnega svetoivan-skega kresa na Jami.
SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 21. junija, ob 20.30 na »Svetoivanski večer pod zvezdami« s Tamburaškim Ansamblom SKD France Prešeren iz Boljunca. Večer bo popestrila Ingrid Verk.
SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo »Country night Trebče pod zvezdami« v petek, 21. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Treb-čah z nastopom plesne skupine društva American Country Dance Trieste.
SKD V. VODNIK vabi v petek, 21. junija, ob 21.00 na K'lužo na tretji Junijski večer. Na vrsti je glasbeno-li-terarni večer pesmi skupine Mi2: Tone Kregar, Jernej Dirnbek.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi skupaj z župnijo v soboto, 22. junija, ob 20. uri na predstavo Krojač za dame, v izvedbi Gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Igra bo v dvorani Mladinskega doma in sodi v okvir praznovanja župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika.
SKD BARKOVLJE IN GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabita na koncert Pod zvezdami: Nova Filharmonija -Toccata&fuga. Dirigent Simon Per-čič. V nedeljo, 23. junija, ob 21. uri na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bona-fata 6. Koncert je omogočila ZKB. V primeru slabega vremena koncert odpade. Informacije za vstop na tel. št.: 338-7845845 ali 040-415797.
SKD PRIMORSKO - MAČKOLJE, Turistično društvo Porton iz Zazida in VZPI-tNPI, Sekcija Dolina, Mačko-lje in Prebeneg vabijo na prireditev ob 70-letnici usmrtitve desetih Mač-koljanov na Lipniku, 30-letnici postavitve spomenika padlim v Zazidu in deseti izvedbi pohoda na Lipnik. Prireditev bo v nedeljo, 23. junija. Zbor pohodnikov ob 8.00 uri v Za-zidu. Ob 11.00 krajša slovesnost na Lipniku. Osrednja proslava bo ob 17.00 uri v Zazidu. Nastopajo: otroci iz Zazida (S. Rajh), Nonet Primorsko (t. Pertot) in Godba na pihala Breg (E. Križmančič). Slavnostni govornik dr. Borut Klabjan.
SKLAD MITJA ČUK organizira tradicionalno kresovanje v nedeljo, 23. junija, na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki bomo nabirali les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc od 19. ure dalje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. junija, na srečanje z Vilmo Purič, avtorico romana Brez zime (Mladika, 2012). Pisateljico in njeno delo bosta predstavili Marija Cenda in Majda trtač Sturman. Glasbeni utrinek bo ponudil duo flavt Valentina Jogan in
Nausikaa Concina iz razreda prof. Erike Slama pri Glasbeni matici. Srečanje bo potekalo v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. Začetek ob 20.30.
SKD BARKOVLJE, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v torek, 25. junija, na Pozdrav počitnicam. Nastopili bodo mladinci Glasbene Kambrce ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta. Začetek ob 20. uri.
SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: četrtek, 27. junija, Pihalni orkester Ricmanje »Poletni operni večer... in ne samo« (solisti: Monica Cesar - sopranistka, Pierpaolo Cappuccilli - baritonist; dirigent - tljoša Tavčar); četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato posi-tivo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Gi-rotondo dtrpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri, v slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ, ob praznovanju 100-letnice godbe, vabi na »Jubilejni koncert« na vrtu Ljudskega doma v Trebčah v nedeljo, 30. junija, ob 20. uri.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB
v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20.30 na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'ri-co na ogled razstave fotografij »Bo-ljunec sredi prejšnjega stoletja«.
H Poslovni oglasi
VELIKA AKCIJA:
PELETI 220eur/T,
DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur
legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393.
44-LETNIK išče katerokoli delo. Tel. št.: 340-8356877.
PODARIMO mucke. Tel. št. 040213701.
PRODAM diationično štirivrstno harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g za 1200,00 evrov. Tel. št.: 335-8123791.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete, nudi pomoč pri učenju osnovnošolskim otrokom. Tel. 340-9732328.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Bernarde Purger darujeta Gina in Mirko Tul 20,00 evrov za Nonet Primorsko.
Namesto cvetja na grob najstarejše članice Bernarde Purger daruje VZPI-ANPI Dolina- Mačkolje-Prebeneg 20,00 evrov za Nonet Primorsko.
V spomin na drago Bernardo Purger daruje Vesna 50,00 evrov za Nonet Primorsko.
8
Torek, 18. junija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
križ - V petek koncer zbora iz Abrucev, v soboto Pesem ne pozna meja
Uvod v letošnji Kriški teden v znamenju zborovske pesmi
Pevska revija še vedno sloni na prijateljstvu in solidarnosti med Slovenci v različnih državah
Splošno pomanjkanje likvidnosti, ki je na poseben način prizadelo kulturne dejavnosti, ni samo refren, ki ga politiki in organizatorji dogodkov ponavljajo v opravičilo, ampak dejansko stanje, ki ogroža tudi ohranitev dolgoletnih tradicij. Zato je vztrajnost mnogih društev v tem trenutku vredna posebne pohvale tako kot podpora vedno bolj redkih sponzorjev. S prostovoljnim delom in ustvarjalnostjo, ki predstavljata osnovo vsake društvene dejavnosti, je kulturno društvo Vesna zagotovilo svoji številni publiki novo izvedbo vsakoletnega Kriškega tedna, ki se je pričel v znamenju zborovske glasbe. V petek je s celovečernim koncertom nastopil moški pevski zbor Schola cantorum Aristotele Pacini iz Abrucev. Gostovanje je najnovejša etapa že štiriletnega sodelovanja med zbori, ki jih vodi in v katerih poje Rado Milič, in zborovsko revijo v kraju Atri (Teramo). Abruški pevci so že dvakrat zapeli v naših krajih, zbora Rdeča zvezda in oktet Volnik sta vrnila obisk, letos novembra pa bo na vrsti zbor Vesna.
Na koncertu v Križu, ki je nastal s sodelovanjem Slomškovega društva in župnije, so pevci pod vodstvom novega zborovodje Alberta Ortolana pokazali širino svojega repertoarja, od Arcadelta in Tallisa do romantikov, sodobnih avtorjev (predvsem Lauridsen) in ljudske pesmi. Razlikovanje dinamike in stilov ni glavni adut zbora, ki je prepričal z dobrim zvočnim potencialom in srčnim pristopom,
Moški pevski zbor Vesna s svojim dirigentom Radom Miličem
kroma
Pevke in pevci so v kriškem Ljudskem domu zapeli tudi na odprtem
kroma
s katerim so na poseben način blestele izvedbe priredb abruških ljudskih pesmi. Krajši ljudski program je prevzel občinstvo tudi naslednji dan na reviji Pesem ne pozna meja v Ljudskem domu, kjer publika ni hotela pustiti abruških gostov z odra in je glasno zahtevala dodatek, saj sta mediteranska toplina in temperament od nekdaj v soglasju s primorskim značajem (naravno afiniteto na podoben način potrjuje tudi širša priljubljenost dalmatinskih pesmi, katerim bo zbor Vesna 26. junija posvetil koncert ob zaključku pevskega leta).
Mednarodna, potujoča revija Pesem ne pozna meja obstaja že 45 let in povezuje Italijo, Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo pod skupnim imenovalcem slovenskega petja. Njen povezovalni pomen je na začetku večera poudaril odbornik Mitja Košuta, ki je v uvodnem nagovoru razmišljal o političnih mejah, ki so ločevale sodelujoče države in so se danes spremenile v nove meje, na osnovi finančnih zmogljivosti. Pevska skupina iz Porabja se je morala letos odpovedati udeležbi ravno zaradi krize, ki hromi (tudi) kulturno dejavnost. Govornik je obenem ugotovil, da
je vsiljevanje individualističnih modelov ošibelo vrednote prijateljstva in solidarnosti, na katerih sloni tudi ta pevska revija. Vzdušje na odru in v dvorani pa je zrcalilo iskrene prijateljske vezi med nastopajočimi zbori z nasmehi in rokovanjem med pevci.
Zapeli so soustanovitelji revije oz. moški zbor Vesna iz Križa, moški zbor Franc Zgonik iz Branika in mešani zbor Svoboda iz Trbovelj, a tudi doberdobska zbora Jezero v ženski in moški zasedbi, koroški moški zbor Foltej Hartman iz Pli-berka, moška skupina U'ns Trboul ter že
omenjeni italijanski gostje. Prisrčno, občuteno, natančno dodelano ali bolj sproščeno petje je prijetno pospremilo poslušalce do skupnega zaključka, ko so vsi pevci zapeli Bučarjevo Pobratimija, himno revije Naša pesem Mirana Rustje in še primorsko himno Vstajenje Primorske. Pred tem pa je potekala izmenjava spominskih plaket in daril.
Kriški teden se bo nadaljeval jutri v Ljudskem domu z odprtjem fotografske razstave Lorenza Bogatca Podobe Križa, v nedeljo pa s pohodom po ledinskih krajih in kresno nočjo s cigansko glasbo. (ROP)
bazovica - Pesem na M'zarju olepšala nedeljski večer
Ob petju in zvokih godbe konec sezone domačih zborov
devin - V priredbi OPZ Ladjica
Več kot dvajset otrok na lutkovni delavnici
Nedeljski večer so oblikovali domači zbori in Kraška pihalna godba Sežana
kroma
Skupina mlajših devinskih lutkarjev na petkovi predstavi
kroma
S Pesmijo na M'zarju se vsako leto zaključi sezona zborov kulturnega društva Lipa v Bazovici; prireditev lahko resnično počasti svoje ime le ob lepem vremenu in letos je bila sreča naklonjena organizatorjem, saj je bil nedeljski večer idealen za koncert pod zvezdami.
Poletno razpoloženje se je najprej oprijelo najmlajših pevcev, ki so začeli svoj nastop s pesmijo Na morju. Zbo-rovodkinja Zdenka Kavčič Križmančič je kot običajno poskrbela, da je otroški zbor A.M.Slomšek zapel samozavestno in z dobrim vokalnim nastavkom. Smo fantje z vasi pa je bila predstavitvena skladba moškega zbora Lipa, ki je v prijetnem domačem okviru zapel sproščeno in navdušeno pod vodstvom Anastazije Purič. Zborovodkinja Tamara Ražem Locatelli pa je za mešani zbor Lipa izbrala slovenske ljudske pesmi v avtorskih priredbah s kančkom madžarske eksotike, ki so bile posebno primerne za to priložnost in okvir.
Domače skupine so prepustile drugi del koncert-
nega sporeda članom gostujoče Kraške pihalne godbe Sežana, zasedbe mladih in nadarjenih glasbenikov, ki imajo za seboj že veliko uspehov na tekmovanjih in mednarodnih gostovanjih. Program je bil zelo raznolik, saj je občinstvo prisluhnilo narodnozabavnim vižam, tekmovalnim skladbam, filmski glasbi in tudi aranžmajem pop uspešnic, s katerimi so glasbeniki pod suverenim vodstvom Iva Bašiča pokazali svojo pozornost do detajlov z muzikaličnimi, dovršenimi izvedbami, pri katerih je izstopalo več talentiranih solistov.
Z glasbo in petjem se je zaključila sezona, ki se je za društvene zbore pričela v znamenju 150-letnice vaške cerkve in jo je spomladi kronala nova izvedba revije Fantje pojejo na vasi. Poleg pevskih dejavnosti sta na drugih področjih izstopala še klekljarska razstava Ples v maskah, ki je bila na ogled do nedelje, in pohod po poteh pastirskih hišic, ki je postal tudi tema društvenega koledarja.
ROP
Z dvojno predstavo na sedežu devinskih zborov se je minuli petek končala enotedenska lutkovna delavnica, ki jo pod naslovom Devinski vrt ustvarjalnosti že vrsto let prireja Otroški pevski zbor Ladjica z dirigentko Marjo Feinig na čelu v sodelovanju z gledališčem Zapik iz Ljubljane.
Letos se je na delavnico prijavilo več kot dvajset otrok, tako da so jih razdelili na dve skupini. Mlajši - prvošolčki - so pod vodstvom Igorja Cvetka uprizorili ljudsko basen o podkovani žabi. Otroci so nazorno in duhovito prikazali, kako je velika žaba hotela biti podkovana, ko je z drugimi žabami pred štorkljami skočila v vodo, pa je utonila, saj zaradi teže podkev ni mogla več splavati na površje.
Starejše lutkarje - od drugega razreda osnovne šole do drugega razreda nižje srednje šole - je vodila Jelena Sitar. Izvedli so del igre letošnjega aprila umrlega Franeta Pun-tarja Huške gor, hruške dol, ki pripoveduje o tem, kako hruške na trgu niso hotele biti prodane, tako da so jih gasilci obesili na drevo, potem pa so hotele spet dol, da ne bi postale marmelada. A zgodilo se je, da so namesto njih na drevesih obviseli gasilci ...
Obe predstavi so v petek dvakrat izvedli. Najprej so si ju ogledali malčki krajevnih otroških vrtcev, potem pa starši in prijatelji nastopajočih. Sicer pa se s tem lutkovna delavnica ni povsem končala, saj bodo mladi lutkarji nastopili še na skorajšnjem Festivalu amaterskih gledališč v Mavhinjah.
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 18. junija 2013
9
gorjansko - Nagrado so ji podelili v nedeljo
Jasna Majda Peršolja letošnja Strekljeva nagrajenka
GORJANSKO - V rojstnem kraju jezikoslovca, slavista, publicista, etnologa in zbiratelja ljudskega blaga Karla Štreklja so v nedeljo podelili 13. Štrekljevo nagrado. Prejela jo je Jasna Majda Peršolja (na posnetku), upokojena učiteljica zgodovine in likovne vzgoje, ki je ob poučevanju našla čas tudi za zbiranje ljudskega blaga in iskanje zgodovinskih virov. Rojena v Rodiku pri Kozini, se je po nižji gimnaziji v Hrpeljah vpisala na učiteljišče v Kopru in pozneje Pedagoško akademijo v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlila v Dutovljah, kjer je poučevala do upokojitve. Ob tem je vedoželjno mladež vodila tudi v raziskovanje in spoznavanje preteklosti kraških vasi. Pisali so o gradiščih, najstarejših hišah, ledinskih imenih, prvi svetovni vojni, najstarejših listinah in knjigah, kulturnih društvih, gasilstvu, kmečki stavbni dediščini in še marsičemu. Na podlagi tega je Peršolje-va objavila vrsto člankov z zgodovinsko tematiko Krasa in Brkinov, njene pravce so izhajale v mladinskih revijah Kekec in Ciciban, brali pa so jih na radiu Trst, Študent, Slovenija in Koper.
Upokojitev je Jasni Majdi Peršolja ponudila čas za urejanje gradiva in pisanje knjig. Dosedaj je izdala pet samostojnih zbirk pravc Rodiške pravce in zgodbe, Templjarske pravce in Škocjanski kaplanci; z učitelji in učenci osnovne šole Karel Destovnik Kajuh - Primož Trubar iz Bazovice je zbrala ledinske in druge pravce, ki so leta 2005 izšle v knjigi pod naslovom Ti povem ano pravco; leta 2007 je sledila knjiga Pričevanja kamnov in škocjanskih kaplancev, lani pa pripovedi Teta Liza para, pravce časa, nastala pa je po pripovedih invalidov paralitikov iz Slovenskega društva paralitikov. V soavtorstvu s Herto Sorta so izšle tri pesmarice starih ljudskih pesmi Tam v starodavnih časih - pesmi naših non s Krasa in Brkinov. Prvi zvezek je prinesel vesele pesmi, drugi obredne in tretji priredbe pesmi, ki so jih peli na Krasu in v Brkinih med leti 1914 in 1945. Pred štirimi leti je
Jasna Majda Štrekelj
Peršoljeva izdala še obsežno zgodovino rodiških rodov, v kateri je opisala vse rodiške družine od 16. stoletja do danes.
Po običaju so nagrado podelili na Štrekljevem borjaču v Gorjanskem. Pozdravni nagovor sta imela župan občine Komen Danijel Božič in direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Igor Teršar, nagrajenko pa je predstavila slovenska pisateljica in raziskovalka ljudskega slovstva Alenka Goljevšček. Kulturni program je oblikoval pevski tercet Kulturnega društva Karla Štreklja iz Komna.
Od ustanovitve do danes so podelili že 13 Štre-kljevih nagrad, poleg letošnje nagrajenke pa so jih prejeli še Pavle Merku, Milko Matičetov, Zmaga Ku-mer, Mira Omerzel Mirit, Marija Kozar-Mukič, Janez Dolenc, Jasna Vidakovič, Julijan Strajnar, Mirko Ramovš, Viljem Černo, Engelbert Logar in Marija Stanonik.
Irena Cunja
JEZIK NA OBROBJU
Posebno velik je vpliv italijanskega jezika na naše politično izražanje. K temu je veliko prispeval dolgoletni različen politično upravni sistem Italije in Jugoslavije z novo terminologijo. Zaradi prepovedi slovenščine pod fašizmom se jezikovno nismo razvijali, hkrati pa smo izgubili čut za glagolsko izražanje.
V enem izmed prispevkov o zadnjih deželnih volitvah, sem brala: »D. S. je predstavila dober program, z njim pa je neumorno obredla vse kotičke dežele.« Umorni so Hrvati, Slovenci pa smo utrujeni, zato je neustrezen tudi prislov neumorno, ki ga moramo zamenjati z neutrudno. Neutrudno lahko delamo, pišemo, prevajamo, hodimo po deželi iz kraja v kraj, ne moremo pa ničesar ne obresti ne storiti. Neutruden ali neutrudljiv je človek, ki se nikdar ne utrudi, ki nenehno, brez premora dela, gre torej za neko trajno lastnost ali značilnost, zaradi česar moramo uporabiti nedovršni glagol. Neutrudno lahko dolgo ali večkrat potujemo po deželi, medtem ko kraje obredemo enkrat, torej mimogrede,
kar je v popolnem nasprotju z neutrudljivost-jo, ki je, če že ne trajna, vsaj običajna lastnost nikdar utrujenega človeka.
Raje kot predstavila je, bi rekla, da je predložila volilcem dober program in z njim prehodila vso deželo... Če uporabimo dovršnika predložiti ali prehoditi, moramo opustiti prislov neutrudno, ki pomeni tudi brez postanka, nepretrgano.
Zapisano je bilo tudi, »da so pripravljenost na poslušanje in smisel za kontakt z ljudmi pomembni rekviziti, zlasti v času splošnega odklona ljudi od politike in njenih razvpitih zablod.« Napačna je predložna zveza pripravljenost na kaj.
Ne pripravljenost za poslušanje ne smisel za stike z ljudmi niso slovenski rekviziti. Rekvizit v slovenščini ni sposobnost, ampak samo predmet ali priprava, ki se uporablja kot pripomoček za ponazoritev kakega dogodka. Športni, igralski, tehnični rekviziti so na primer konkretni pripomočki, ne pa sposobnosti, oz. ab-
straktni pojmi, kot sta pripravljenost in smisel.
Namesto neustrezne zveze splošni odklon
ljudi od politike, bi lahko rekli odmik ljudi od politike in njenih zloglasnih (splošno znanih) zablod.
Ko beremo: »V Rimu se je v finalu njene tekme sesuvala stranka.«, se nam v mislih prikazuje sesipanje kamenja ali peska z brega na cesto ali z nabrežja v reko. Ob eksploziji se sesuje mestno obzidje, pod udarcem se sesuje (razpade) kamen v droben in sipek pesek. Stranka lahko razpade, ali razpada, se razkroji ali razkraja (zaradi nesoglasij). Razvpit je človek ali stvar zaradi splošno znanih slabih lastnosti ali značilnosti (npr. razvpit pijanec, razvpita ženska - vlačuga; razvpita igralnica).
Na starem izpisku imam zapisano: »Vlada je kljub težkemu gospodarskemu položaju zašla v negibnost in vse večjo diskreditacijo tudi na mednarodni ravni.« Popravljen stavek bi lahko bil: »Vlada je... obtičala na mestu, ne ukrepa in je izgubila ves ugled, tudi na mednarodni ravni.«
Ob tej priložnosti bi rada opozorila na našo pogosto nepotrebno napako »na vsedržavni ravni«. Raven je samo državna, lahko je tudi občinska ali deželna. Pridevnik vsedržaven -na -no, smo si izmislili in ga začeli uporabljati pri nas, ker nismo hoteli napisani nacionalen, kar je tudi v Sloveniji (ne samo v Italiji) v splošni rabi, ko gre za državno ozemlje. Tukaj to strogo ločujemo, ker se bojimo dvoumnosti med državljanstvom in narodnostjo. Pri ravni ni dvomov.
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
Svobodno tržaško ozemlje
Upoštevajoč, da živimo na območju, kjer so kraški pojavi na dnevnem redu, se ne bi smeli preveč čuditi, da lahko celo države izginejo za več desetletij in se potem čudežno ponovno pojavijo v politični debati. Mislim na Svobodno tržaško ozemlje, ki se je vrnilo v ospredje po letih pozabe, razen za tiste, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi študiji. Pod njegovimi zastavami (ki so zelo raznolike, od zastave OZN do kakega ne ravno umestnega Leva sv. Marka in še kakšne rdeče-bele-rdeče zastave, ki ima res antični priokus) se družijo res različni ljudje. Avtonomisti, osebe, ki menijo, da razne državne vlade, ki so si sledile v času iz raznih razlogov niso nudile odgovorov problemom tega mesta in še osebe, ki zaznajo v podpori STO majhen kanček inter-nacionalizma v politični sceni, ki se te besede ne spominja več.
Gre za fenomen, ki nam postavlja nekaj vprašanj poleg radovednosti, ki jo lahko vzbuja: lahko bi se vprašali npr., v kolikšni meri lahko ponovni predlog znanstvenofantastičnega Svobodnega tržaškega ozemlja (naj omenim le nekaj problemov: a) kaj storiti s cono B? bomo rekli Sloveniji in Hrvaški, naj zapustijo Istro? Srečno..; b) STO sodi v Evropsko unijo ali bi se moral pogajati
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s saboj
X
Snami , aplikacijo ^ s spletne trgovine
□ Available on the
App Store

za vstop kot npr. Albanija ali Srbija? c) kateri denar bi uporabljali?; d) si res želimo, da bi Trst obdali z mejo na vseh straneh? Se nam res tako toži po mejah?) pomaga tistim istim skupinam, ki so si preko nekaterih občutljivih tem, mislim na močan avtono-mizem in na določeno samopomilo-vanje v odnosih do države pridobile več kot dvajsetletno obdobje političnega vpliva in pogojevanja nad mestom. V osemdesetih letih so postale zahteve po prenovi, avtonomiji, ponovnem zagonu Trsta sredstvo za gradnjo volilnega konsenza; lahko bi se vprašali, ali bomo čez par let ugotovili, da doživljamo v majhnem isti proces, le da sedaj ne gre za gradnjo konsenza temveč za ohranjanje, večkrat tudi ne zavestno resnici na ljubo, sedanjega stanja.
Pravo vprašanje na katerega bi morali dati odgovor, je torej sledeče: v kolikšni meri lahko za to čudno idejo Svobodnega tržaškega ozemlja preti nevarnost (ali mogoče upanje za nekatere..) da bi na koncu vse ostalo, tako kot je. Če lahko dam le nekaj primerov, da bi Regulacijski načrt pristanišča še vedno obtičal v kakem predalu v Rimu; da si še ponavljamo, da je s pristaniščem vse v redu, ker skozi pristanišče gre določena količina tovorov, s tem pa pozabljamo, da ta količina vsebuje tudi gorivo ter številne kontejnerje, ki se v Trstu le premaknejo z ene ladje na drugo in torej napihujejo statistike; da bi Staro pristanišče ostalo tako kot je, romantični spomin, ki naj omogoča nam pravim Tržačanom, da se iz Pomola Audace (San Carlo za bolj osveščene nostal-gike) spominjamo na to, kako je bilo veliko mesto, ko je bil Franc ali (trenutna moda) general Whinterton.
Gre za vprašanja, ki nagovarjajo vse politične sile: kar se tiče Demokratske stranke, je treba nanje odgovoriti z razlago, da STO ne predstavlja realne perspektive in s poglobljeno analizo situacije tržaškega pristanišča, tako kar se tiče pristaniške dejavnosti v ožjem smislu kot potre-
be, da se odpre Staro pristanišče mestu. Odgovor moramo nuditi predvsem s skrbjo, da dobita Trst in njegovo pristanišče svoj pravi prostor na deželni, državni in po možnosti mednarodni sceni; to je naloga, ki čaka predstavnike Demokratske stranke na vseh nivojih.
Bilo bi koristno in znak intelektualne poštenosti, če bi si tudi ostale politične sile (po možnosti v kratkem času) razjasnile pojme glede teh tem, ker če si nameravamo kratiti čas z razpravo, ali pripada ali pa ne ozemlje od Devina do Novigrada v Istri Italiji, Sloveniji in Hrvaški imamo občutek, da bomo dosegli kot edini rezultat še dodatno poglavje žalostnemu seznamu priložnosti in časa, ki jih je zgubilo to mesto.
Štefan Čok, tržaški pokrajinski tajnik Demokratske stranke
Nejasni odnosi med slovenskimi
organizacijami
Kdo je lastnik stavbe v ulici sv. Frančiška Asiškega 20? Razprave okoli prostorske stiske Narodne in študijske knjižnice, katere funkcionalnost hromi vedno večji del gradiva v vedno bolj oddaljenih skladiščih, in okoli krize Tržaške knjigarne postavljajo vprašanje »kdo je lastnik stavbe v ulici sv. Frančiška Asiškega 20?« V zemljiški knjigi je stavba vpisana v zemljiškoknjižnem vložku št. 1832. In tam so vpisani vsi lastniki od dne, ko se je izoblikovala ustrezna katastrska parcela. Za Slovence je stavba postala pomembna 22. junija 1912, ko jo je kupila vpisana zadruga z omejenim poroštvom Tiskarna Edinost v Trstu. Kot pove že samo ime je dobila v njej sedež tiskarna takratnega slovenskega dnevnika Edinost in bilo je povsem logično, da je imelo v stavbi sedež tudi uredništvo dnevnika. Po ukinitvi dnevnika (zadnja številka je izšla 4.
septembra 1928) so 25. februarja 1929 stavbo prodali zasebniku Adol-fu Cavalieriju, čigar dediči so jo 25. avgusta 1945 prodali dr. Stanislavu Peterinu pokojnega Ivana, ki pa ni bil neki zasebnik, temveč načelnik upravno politične komisije Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst. Ker je bil še močno prisoten strah, da bi lahko zavezniške oblasti, ki so bile pod močnim vplivom italijanskih šovinistov, zaplenile nepremičnino slovenske organizacije, so takrat kupljene nepremičnine vpisali na ime zaupanja vrednih posameznikov. V pritličju stavbe je tudi po njeni prodaji Cavalieriju ostala tiskarna, ki je pod imenom Zadružna tiskarna ali Tipografia Con-sorziale delovala do leta 1952. Od tega leta dalje se je imenovala Graphis. Dne 21. decembra 1973 je postala lastnica stavbe delniška družba Editoriale Stampa Triestina (EST). Leta 2007 je bilo dodano ime Založništvo tržaškega tiska. Lastnik je 17. aprila 2009 prijavil, da je spremenil ime v Jadranska delniška družba d.o.o. Iz tega logično izhaja, da Založništva tržaškega tiska ni več, ker je menjalo ime. Vendar se v javnosti še vedno pojavlja založba s tem imenom. Vest spletnega Primorskega dnevnika z dne 15. junija 2013 (ob 20:03) pa navaja, da je Tržaška knjigarna družba z omejeno odgovornostjo, ki je last tako družbe z omejeno odgovornostjo Jadranska finančna družba (90 %) kot Založništva tržaškega tiska (10 %). Res je minilo že lepo število let od propada Tržaške kreditne banke, toda ljudje se tega neljubega dogodka še dobro spominjajo. Zato bi bilo dobro, ko bi kdo prepričljivo razložil kakšno razmerje je med Založništvom tržaškega tiska, ki je spremenilo ime v Jadransko finančno družbo, in Založništvom tržaškega tiska, ki je skupaj z Jadransko finančno družbo lastnik Tržaške knjigarne. Da pa večinski lastnik Tržaške knjigarne duši to kulturno ustanovo z letno najemnino 39.600 € ali okroglo
Nlfi
40.000,00 €, bo verjetno težko obrazložiti prepričljivo.
Samo Pahor
Odprto pismo
Primorskemu dnevniku Upravi Občine Devin Nabreži-no - Davčni urad V vednost
Gospodu županuVladu Kukanji Danes, 17. junija 2013 (zadnji dan za plačilo davka IMU), sem plačal občinski davek IMU, da pravočasno zadostim svoji državljanski dolžnosti. Ne morem se rešiti dvoma, če sem pravilno izračunal svoje dajatve, saj še vedno pričakujem (kot je bilo obljubljeno - ali ne?), da mi občinski davčni urad pošlje že izpolnjene plačilne pole ali vsaj ustrezna navodila z odgovarjajočimi odstotki dajatev. Po zastonjskem pričakovanju in povpraševanju sem ugotovil, da je marsikdo prejel na dom obljubljena obvestila, v glavnem tisti, ki so bili lastniki samo svojega stanovanja/hiše in jim ni bilo treba plačati ničesar. To so dejstva!
Vprašam se, zakaj je n.pr. Občina Dolina že pred kakim tednom dostavila upravičencem že izpolnjene položnice. Mar je naša Občina nesposobna opraviti dela (usluge) za svoje občane. Kdor nima svojega komercialista in želi sam opraviti svoje dolžnosti, mar ni vreden, da mu Občina, kateri gre tokrat ves denar, priskoči na pomoč!
Hvala za pozornost, v pričakovanju zadovoljivega odgovora ostajam,
Antek Terčon
306	Sobota, 15. junija 2013
KULTURA
/
trst - V Tržaški knjigarni je do sobote na ogled razstava Tine Dobrajc Nepravljični pravljični svet
Slike in izvirne lutke preveva pravljično vzdušje
Akademska slikarka Tina Dobrajc nam v prostorih Tržaške knjigarne razkriva Nepravljični pravljični svet s svojimi izvirnimi lutkami in slikarskimi objekti. Umetnica je po rodu iz Kranja, likovno se je izoblikovala v Ljubljani, kjer je leta 2011 tudi dokončala podiplomski študij slikarstva. Živi in ustvarja v Škofji Loki ter razvija specifične tematske sklope.
V novejšem ciklusu se navezuje na ljudsko izročilo, raziskuje različne inačice klasičnih pravljic, predvsem onih, ki sta jih zbrala brata Grimm ali Hans Christian Andersen. Pri tem je posebno pozorna na različice, vezane pogostoma tudi na prevode v drugačne jezike, kjer je opazen pečat specifičnega kulturnega konteksta. Likovne upodobitve, ki nas na razstavi nagovarjajo, preveva pravljično vzdušje, umetnica namenja pozornost predvsem glavnim protagonistom oziroma tistim ključnim prvinam pripovedi, ki jim pripisujemo arhe-tipski značaj, zaradi katerih postanejo nosilke vrednot in večplastno berljivega pomena v simboličnem ključu.
Preko asociativnosti, ki nam jo simbolične podobe omogočajo, zlahka projiciramo sebe v pripoved in razbiramo kompleksnost medo-
sebnih mrež, ki se v pravljici pojavljajo kot projekcija življenja.
Podoživljanje pravljice spremlja obenem ustvarjalni proces, preko katerega Tina Dobrajc pridahne še svoj pogled na prizorišče dogajanja. Prevladuje paleta temnih toplih barvnih odtenkov in izrazitih svetlostnih kontrastov, kjer so s pestrejšimi barvami označeni le nekateri detajli, ki tako pridobijo na pomenu. Prav zato, ker gre za pravljice, ki jih vsi poznamo, postane bolj očitno, ko naletimo na nekoliko spremenjene okoliščine v primerjavi z obče poznano pravljico. Tak je primer Rdeče kapice, ki se odpravi na pot, da bi obiskala babico v zasneženi zimski krajini.
Posebno sugestivne so lutke, ki delujejo kot avtonomni likovni objekti, ujeti v brezčasni prostor pravljice, nikakor ne gre za lutke, namenjene uprizoritvi, niti ne igri, gre bolj za pravljični kiparski objekt. To so unikatne upodobitve protagonistov pravljice, ki jih umetnica izdeluje z uporabo silikona, na katerega zalepi lase iz naravnih vlaken in prišije obleko.
Razstava, ki sta jo omogočila Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu in Tržaška knjigarna, je na ogled še do sobote.
Jasna Merku
Tina Dobrajc se v svojem novejšem ciklusu navezuje na ljudsko izročilo in pravljice
kroma
poletje v stari ljubljani - 25. obletnica Imago Sloveniae
Jutri začetek na Kongresnem trgu v znamenju Wagnerja in Verdija
Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje LETOS 25. obletnico obstoja. V vseh teh letih so pripravili dva tisoč koncertov, na katerih je nastopilo deset tisoč glasbenikov. Letošnji cikel Poletje v stari Ljubljani bodo pričeli jutri na Kongresnem trgu s koncertom, ki bo posvečen dvema velikanoma opere - Ric-hardu Wagnerju in Giuseppeju Verdiju. Slavnostni koncert opernih arij s pričet-kom ob 21. uri bo posvečen 200. obletnici rojstva obeh velikanov klasične glasbe, z njim pa bodo obeležili tudi jubilej projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Koncert sodi tudi v program Junija v Ljubljani.
Po besedah umetniškega vodje SNG Opera in balet Ljubljana Milivoja Šurbka želijo občinstvu ponuditi najboljše, kar lahko, in v opernem svetu sta to Verdi in Wagner, repertoar pa bo namenjen najširšemu občinstvu. Zbor in orkester ljubljanske opere bosta vodila dirigenta Loris Vol-tolini in Igor Švara. Prvi del bo posvečen Verdiju z uverturo iz opere Nabucco in opernimi arijami ali dueti iz Rigoletta, Macbetha, Trubadurja, Traviate, Don Carlosa in Aide. V drugem delu pa bo zbor poustvaril zborovske dele iz Wagnerjevih oper Lohengrin in Leteči Holandec, sledili bosta ariji iz opere Tannhâuser ter del iz opere Mojstri pevci nurnberški.
Kot solisti bodo nastopili italijanska sopranistka Alessandra Rezza ter sopra-nistki Rebeka Radovan in Urška Arlič Go-loličič, tenorista Aljaž Farasin in Branko Robinšak, baritonista Slavko Savinšek in Darko Vidic ter basisti Saša Čano, Luka Ortar in Domen Križaj.
Slavnostnemu odprtju bo sledil pester program. Med nastopajočimi je violinist in profesor na Akademiji za glasbo Tomaž Lorenz izpostavil koncert dveh glasbenih sestavov, s katerima sodeluje. Tako bo 23. junija v rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata nastopil Klavirski kvartet Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, v katerem igrajo violinistki Ana Krpan in Klara Gruden, violončelistka Katarina Kozjek in pianistka Ana Maria Be-guš. V juliju pa bo v zdravilišču v Dobrni nastopil slovensko-japonsko-ruski trio Brezavšček, ki ga sestavljajo Maruša Bre-
zavšček (kljunasta flavta), Makiko Kura-bajaši (fagot) in Olga Watts (čembalo).
Kot je povedal direktor Ustanove Imago Sloveniae Janoš Kern, segajo začetki njihovega delovanja v leto 1986, ko je pianist in pedagog Primož Lorenz začel organizirati koncerte v Ljubljani, leta 1988 pa je bilo ustanovljeno Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra. Projekt se je razširil tudi izven prestolnice, Imago Sloveniae - Podoba Slovenije danes povezuje 25 občin, z njim pa želijo predvsem širiti vrhunsko umetnost iz večjih krajev v manjše ter promovirati glasbene ustvarjalce in poustvarjalce, pri čemer dajejo velik poudarek visoki kakovosti izvajalcev in vsebin.
Ker ministrstvo za kulturo vsako leto prispeva le šest odstotkov sredstev, stroške v večji meri pokrivajo s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi, pri pripravi projekta pa vsako leto sodelujejo z vsemi pomembnimi institucijami s področja kulture. (STA)
Ob 25. obletnici ustanove Imago Sloveniae bodo počastili tudi 200-letnico rojstva Giuseppeja Verdija in Richarda Wagnerja
glasba - To soboto in nedeljo v Šentvidu pri Stični
Na 44. zborovskem taboru tudi MoVS Lipa iz Bazovice
V soboto in nedeljo bo v Šentvidu pri Stični potekal že 44. Tabor slovenskih pevskih zborov, ki se ga bo letos udeležila tudi Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice.
Vsakoletno tradicionalno glasbeno prireditev, ki že desetletja privablja na tisoče pevcev iz vse Slovenije in zamejstva, prireja Javni sklad Republike Slovenije, ki skozi leto tudi pripravlja program, pri tem pa je ključen seminar za pe-vovodje, ki ga dvakrat letno vodi prof. Igor Šva-ra in katerega cilj je priprava zborovodij na skupni nastop v živo na taboru.
Kot že rečeno, bo letošnji tabor v soboto, 22., in nedeljo, 23. junija, iz zamejstva pa se ga bo udeležila MoVS Lipa iz Bazovice pod vodstvom Anastazije Purič. Skupina je nastala v Bazovici leta 2001 skoraj slučajno, iz čistega veselja do petja in druženja ob njem. Do leta 2005
jo je vodila Xenja Brass, zdaj pa jo uspešno vodi Anastazija Purič. Zbor goji slovenske ter mednarodne ljudske in avtorske pesmi, redno gostuje na reviji Primorska poje ter nastopa tako doma kot v tujini. Važen mejnik je potekal 29. oktobra 2011, ko je moška vokalna skupina praznovala desetletnico delovanja. Že deveto leto zapored je organizator revije Fantje pojejo na vasi, s katero želi obnoviti tradicijo vaškega fantovskega petja. V današnjih časih, posebno pri nas, je seveda zelo težko ustvariti pogoje, ki so vladali pred nekaj desetletji, ko je pesem lahko v miru in tišini odmevala v toplo majsko noč.
Šentviški tabor bo obsegal sobotni večerni koncert slovenskih zborov iz drugih držav in nedeljsko povorko ter koncert združenih zborov iz Slovenije in zamejstva, ki ga bo v živo prenašala RTV Slovenija.
revija - Pastirček št. 9
Majska številka
V« II	•	•
o življenju v naravi
Čeprav je ta pomlad deževna in hladna, nas majski Pastirček z zgodbicami in pesmicami skuša spomniti, kakšno je življenje v naravi. Na čas prihajajočih počitnic pa nas spominja uvodni pozdrav urednika Marijana Markežiča, ki poziva mlade uporabnike, naj tudi letos v velikem številu pošljejo risbe za naslovno stran Pastirčka v novem šolskem letu. Urednik je tudi razložil, zakaj je mesec maj tako lep čas. Maj je namreč Marijin mesec, čas prvih sv. obhajil in čas, ko rastejo šmarnice. Njim je posvečen tudi prvi prispevek, v katerem avtor razlaga, da so številna imena krajev, rastlin, živali in celo predmetov nastala po imenu Marijini. Tudi Šmaren pomeni Marijin.
Duhovno vsebino ima rubrika Drobci davne zgodovine, ki jo ureja Berta Golob. V tokratni številki lahko spoznamo sv. Janeza Vianneya, župnika Arsa v Franciji. Walter Grudina pa nam je tokrat pripravil še eno poučno zgodbo iz Svetega pisma. Z ilustracijami Paole Bartolini Grudina je na simpatičen način mogoče spoznati zgodbico o pastirju in njegovih ovčkah. Moralni nauk te zgodbe je, da mora dober pastir vedno skrbeti za svoje ovce. Poučna pa so tudi druga, posvetna besedila. Ana Rupil nam v svoji rubriki Pastirček nabira predstavlja divjo češnjo, ki uspeva po naših gozdovih, med grmovjem in po prisojnih pobočjih. Za razvedrilo skrbi tudi pobarvanka, ki prinaša cvetlice in živalice na travniku. Zelo slikovit pa je prispevek o naravi, v katerem je mogoče brati, kakšen odnos moramo imeti do le-te. Živalsko vsebino ima basen Janeza Trdine, ki govori o tem, kaj se zgodi, če drugemu jamo kopljemo.
K napetemu poslušanju pa vabijo tudi zgodbice. Ma-riza Perat je tokrat napisala zgodbico o gozdarju Mihi, ki je bil zelo širokogruden. Dojenčica gre na izlet pa je naslov zgodbice, ki jo že vse leto piše Barbara Rustja. Avtorica je tokrat dojenčico peljala v živalski vrt, kjer je lahko spoznala tudi pingvine. Stric Maks je stari znanec Pastirčkovih strani. A se nikoli ne ponavlja. Tokrat nam je ponudil prav poseben potep. Stric Maks opisuje namreč dogodivščino skupine malih in velikih pohajačev, ki so se zbrali v Solkanu in se napotili proti Soča fun parku.
Poleg vsega naštetega naj omenimo še dopolnje-vanke, pobarvanke in podobne didaktične igre, ki bodo marsikateremu uporabniku ponudile zanimivo praktično delo. (sč)
/
ITALIJA
Torek, 18. junija 2013 1 1
politika - Bivši premier poskrbel za novo politično polemiko
Berlusconi: Preseči moramo 3-odstotni prag primanjkljaja
RIM - Če Italija želi popraviti stvari in najti potrebnih osem milijard evrov, da ponovno zažene svoje gospodarstvo, mora preseči prag treh odstotkov primanjkljaja, ki ga določajo evropski parametri, itak je nihče ne bo izgnal iz Evropske unije in evrskega območja. Za izjavo, ki je poskrbela za nov politični vihar, ki je zajel tako Italijo in tudi presegel njene meje, saj na odgovor Bruslja ni bilo treba dolgo čakati, je kajpada znova poskrbel nekdanji premier in vodja Ljudstva svobode Silvio Berlusconi, ki je te besede izrekel včeraj ob priložnosti odprtja nekega zdravstvenega doma v Lombardiji.
»Vlada išče osem milijard evrov. Sprašujem se, katero podjetje ne more znižati stroškov za odstotek. Zares nesprejemljivo je, da se ta sredstva ne najdejo,« je med drugim dejal Berlusconi in dodal, da mora nekdo v vladi imeti »pogum in avtoriteto iti v Bruselj in reči tistim gospodom: Mi smo v tem položaju, ker ste nas vanj postavili vi z vašo prekleto politiko varčevanja. Stvari moramo popraviti, odslej lahko pozabite na triodstotno mejo.« Kdor gre v Bruselj, naj ne udari s petami, saj kdor se pogaja v Bruslju, so vedno tisti, ki jih vse države pošljejo tja, ker se jih hočejo znebiti, je pikro dejal Berlusconi.
Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati: najprej je prišel iz italijanskih vladnih kro-
carigrad
Pretepen
italijanski
fotoreporter
CARIGRAD- Spopadom med turško policijo in protestniki še ni videti konca. V Carigradu in Ankari je tako v noči na ponedeljek ponovno prišlo do spopadov med do vlade kritičnimi protestniki in policijo. V Ankari je slednja proti pro-testnikom uporabila vodni top in solzivec, v Carigradu pa je policija z nasiljem preprečila protestni-kom, da bi zasedli trg Taksim. Prav tako naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pristaši turškega premiera Recepa Tayyipa Er-dogana prvič napadli protestnike. Policija pri tem po navedbah aktivistov opozicije ni posredovala.
Policija je med represivno akcijo s pendrekom pretepla tudi italijanskega fotoreporterja Danie-leja Stefaninija iz Livorna. Medtem ko je s svojim fotografskim aparatom slikal dogajanje na trgu Tak-sim, so ga nenadoma napadli policisti s pendreki. Ranjenega so odpeljali v bolnišnico, vendar njegovo stanje ne vzbuja zaskrbljenosti. Policija ja Stefaninija pridržala, zanj pa se je takoj aktiviralo italijansko zunanje ministrstvo.
Po podatkih carigrajske odvetniške zbornice naj bi samo na območju Bosporja policija od sobote priprla 350 ljudi. Turški notranji minister Muammer Guler je poziv k stavki označil za nezakonit, stavkajoče pa opozoril, naj se ne podajajo na ulice. Dodal je, da varnostne sile ne bodo dovolile zborovanja na ulicah.
Člani sindikatov DISK in KESK naj bi se zbrali ob 15. uri po srednjeevropskem času v središču Carigrada in se sprehodili do trga Taksim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Berlusconi je s svojimi izjavami o potrebi po preseganju triodstotnega praga primanjkljaja poskrbel za novo polemiko
ansa
gov, kjer so poudarili, da bo Italija spoštovala obveze, kar je bilo že poudarjeno na sobotnem srečanju s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Bar-rosom. Oglasil pa se je tudi Bruselj s svo-
jim evropskim komisarjem za gospodarske zadeve Ollijem Rehnom, ki je v evropskem parlamentu dejal, da je ključ za ponovni zagon gospodarstva v Italiji zagotovitev, da bo primanjkljaj ostal pod tremi odstotki in da
pogovor z ministrico josefo idem
»Mladi so prioriteta«
MODENA - Josefa Idem je bila več let med najvidnejšimi in uspešnimi predstavnicami tistih manj znanih športov, ki Italiji prinašajo obilo uspehov in kolajn na olimpijskih igrah. Izvrstna kanuistka nemškega rodu je leta 1990 postala italijanska državljanka in po letošnji izvolitvi v senat jo je predsednik vlade Enrico Letta imenoval za ministrico s pooblastili za šport, enake možnosti in politike do mladih.
Ministrica Idem je bila gost na kongresu mladih upraviteljev vsedržavnega združenja občin ANCI, ki je potekal minuli eden v Mirandoli pri Modeni. Nekdanja izvrstna športnica (olimpijska in 5-kratna svetovna prvakinja v kategoriji K1 - enosede-žni kajak) je najprej odgovarjaa na vprašanja številnih prisotnih novinarjev in nato posegla pred dvorano polno mladih. Začela je prav z vlogo mladih v sedanji družbi:
»Mislim, da morajo mladi biti vse bolj aktivni in soudeleženi pri gradnji bodočnosti te države. Mladinska brezposelnost v Italiji je skoraj 40-odstotna, kar jasno kaže, da so bile dosedanje politične izbire gluhe za potrebe mladih. Nujne so spremembe, ki bi omogočile mladim, da se vključijo v svet dela. Ker pa je denarja vse manj, bo treba z omejenimi sredstvi res dobro upravljati in menim, da je učinkovitost večja, če predlogi pridejo s strani mladih samih. Mislim, da so taka srečanja pomembna, ker na njih lahko mi poslušamo mlade, oziroma mlade upravitelje, ki imajo najbolj neposreden stik z mlajšo generacijo.
Ob tem je bistvenega pomena vloga občin, saj so nekateri načrti, ki zadevajo vključitev mladih, nujno odraz potreb teritorija, to se pravi občin.
Občine so v vse večjih težavah, saj nimajo sredstev, da bi uresničile večino načrtov. Zavedam se, da so občinske uprave v stiski in so morale v tem obdobju zelo zategovati pas. A občine so bistvenega pomena zaradi neposrednega stika z ljudmi. Imajo najboljši pregled nad željami in potrebami občanov.
Ministrski predsednik Letta vam je zaupal pooblastila za enake možnosti in za mladinsko politiko.
Bila sem na gay-pridu v Palermu. Bila sem deležna kritik zaradi te svoje odločitve, a menim, da je šlo za zelo lepo izkušnjo. Spoznala sem svet, ki sem ga pred
Ministrica Josefa Idem s Palermskim županom Leoluco Orlandom na Paradi ponosa
ansa
tem bolj površno poznala. Treba se boriti za pravice gejev, lezbijk, biseksualnih in transseksualcev, saj je vsaj 40% teh ljudi doživelo kake vrste diskriminacijo. V obdobju ekonomske krize ne gre postavljati na stransko pot državljanskih pravic. Tudi istospolne zveze morajo biti pravno zaščitene. Nujen je zakon o istospolnih zvezah in proti katerikoli diskriminaciji zaradi spolnih nagnjenj.
Kaj pa glede mladinske politike? Ne bom vam skrivala, da ima moj re-sor res omejena sredstva. Pred leti je vlada namenila do 120 milijonov evrov za mladinsko politiko. Vsakdo se lahko vpraša, kako so porabili teh 120 milijonov, če smo dosegli 38,8 % mladinske brezposelnosti. Računsko sodišče pregleduje celotno dokumentacijo, tako da ne bom izdajala sodb, a ne skrivam, da je bilo v preteklosti slabo porabljenih skupno skoraj 500 milijonov evrov. Jaz pa imam na razpolago zgolj 5,2 milijona evrov.
Borila se bom, da bi se našla dodatna sredstva. Zlasti je treba črpati iz evropskih skladov. Mislim, da bo treba sestaviti delovne skupine, ki bodo določile prioritete glede tega, kateri načrti so vredni zaupanja oziroma prispevkov, saj bi bila drugače sredstva izgubljena. Mislim, da pridejo v tem trenutku v poštev ravno občine, ki morajo sestaviti načrte in jih nato pred-
staviti ministrstvu, ki ima zadnjo besedo.
Kako pa smo s civilno službo, saj se tudi nad to področje zgrinjajo črni oblaki.
Govorilo se je o kritju 18.000 mest, vendar bi sredstva črpali iz proračuna za leto 2014, kar bi pomenilo, da bi se lahko prihodnje leto znašli s prazno blagajno in brez tega pomembnega vira zaposlitve za mlade. Morali smo nekaj mest črtati, a smo vsaj dosegli, da bo letos 15.000 mladih opravljalo to s socialnega vidika pomembno poslanstvo.
Kaj pa lahko poveste o vašem pooblastilu za šport?
Šport se prav nič ne razlikuje, saj je tudi na tem področju denarja vse manj. Italijanski olimpijski komite CONI se je že zavedel, da je obdobja debelih krav zdavnaj konec in treba pozorno paziti na vsak evro. Gotovo gre veliko pozornost nameniti manj razvitim športom, ki imajo večjo potrebo po javnih prispevkih. Prepričana sem tudi, da je treba besedo šport vključiti v ustavo.
Ministrico smo želeli vprašati še o marsičem. O vlogi telesne vzgoje v šoli (zlasti osnovni), o t.i. Maronijevem dekretu za varnost na športnih prizoriščih, o splošnem zdravstvenem stanju italijanskega športa. A žal je morala nujno v Rim na ministrski svet. (I.F.)
»proces« g5z
O usodi senatorke »odloča« splet
bodo zahtevane reforme stekle.
Tudi na odzive italijanske politike ni bilo treba dolgo čakati. Tako je tajnik Demokratske stranke Guglielmo Epifani dejal, da s svojimi izjavami Berlusconi šibi italijanski položaj, poleg tega so omejevanja pri preseganju stopnje primanjkljaja sad odločitev, ki so bile sprejete, ko je bil na čelu vlade prav Berlusconi.
V bran bivšemu premieru pa se je postavil njegov bivši minister Renato Bru-netta, ki je dejal, da je Berlusconi povedal veliko resnico. Italija je namreč žrtvovala vse, kar so od nje zahtevali oz. žrtev je bilo še preveč, rezultat pa je bil, da je italijansko gospodarstvo padlo v največjo recesijo po drugi svetovni vojni. Evropsko gospodarsko politiko je treba globoko spremeniti in italijanska vlada ima vse vzvode za to, da prispeva k tej spremembi, začenši s potrebno fleksibilnostjo pri proračunskih omejitvah za rast in zaposlovanje, je dejal Brunetta.
Adele Gambaro
ansa
RIM - V napetem vzdušju se je včeraj proti večeru začel »proces« parlamentarcev Gibanja 5 zvezd proti senatorki Adela Gambaro, ki si je »upala« o Grillu izraziti kritično oceno. Dogajanje so prej nameravali oddajati neposredno po spletu, a so si potem premislili.
Gambarova je novinarjem izrazila svoje nelagodje, saj se je po spletni strani gibanja nanjo usul pravi plaz očitkov, nasilnih definicij in tudi žaljivih obdol-žitev, češ, da je izdajalka in mora zapustiti gibanje, kakor je ukazal tudi sam Grillo. Z njim je Gambarova večkrat poskusila komunicirati, a ji ni odgovoril.
Vsekakor so bila o zadevi v vrstah gibanja tudi včeraj deljena. Dobršen del parlamentarcev se je izrekel za dialog in proti izključitvi Gambarove, del pa je ostro proti njej in hoče obračun. Parlamentarci skušajo pred novinarji vsekakor prikriti medsebojna nasprotja, ki pa so očitna, tako da nekateri že govorijo o razbitju parlamentarne skupine.
Gambarova je ponovila svoje stališče, da ne namerava odstopiti, senatorja Vito Crimi in Nicola Morra (ki sta bila v vidnih težavah) pa sta povedala, da bo o usodi Gambarove odločal splet.
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.290,59€ -173,20

SOD NAFTE
(159 litrov)
105,93 $ +0,93
■ EVRO
1,3337 $ +0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
17. junija 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 17.6. 14.6.	
ameriški dolar	1,3337	1,3303
japonski jen	126,36	126,37
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,724	25,718
danska krona	7,4586	7,4582
britanski funt	0,84755	0,85150
madžarski forint	290,60	291,41
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7017	0,7017
poljski zlot	4,2296	4,2347
romunski lev	4,4508	4,4588
švedska krona	8,6122	8,6096
švicarski frank	1,2308	1,2322
norveška krona	7,6345	7,6405
hrvaška kuna	7,4680	7,4718
ruski rubel	42,2375	42,2453
turška lira	2,4906	2,4674
avstralski dolar	1,3876	1,3524
braziljski real	2,8656	2,8302
kanadski dolar	1,3548	1,3524
kitajski juan	8,1688	8,1558
indijska rupija	77,2280	76,5390
južnoafriški rand	13,1706	13,2051
1 2 Torek, 18. junija 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Brezposelnost mladih več kot štirikrat višja od splošne brezposelnosti
Mladi zaman čakajo na štafetno palico
Podatki so naravnost pošastni. Po številu podjetij v rokah mladih pod 35. letom starosti je Furlanija-Julijska krajina zadnja na lestvici italijanskih dežel. Brezposelnost mladih pod 25. letom v FJK (30,5-odstotna) je več kot štirikrat višja od splošne brezposelnosti v deželi (7,2-odstotna). Tako poraznega razmerja ne dosegajo niti v Španiji, kjer je brezposelnost mladih dvakrat višja od splošne brezposelnosti, kar je fiziološko razmerje, je deželni podatek včeraj v Gorici poko-mentiral Giovanni Da Pozzo,predsednik deželne zveze Trgovinskih zbornic Union-camere. Na pobudo le-te so tudi v Gorici priredili t.i. dan ekonomije, ki je potekal v dvorani palače de Bassa pred kvalificirano publiko gospodarstvenikov, javnih upraviteljev, osebnosti s področja izobraževanja; izstopali so župana Gorice in Vidma Ettore Romoli in Furio Honsell, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in rektorica Videmske univerze Cristiana Compagno.
Podjetij, ki imajo na čelu osebe z manj kot 35 leti, je v FJK komaj 8.690 (8,4 odstotka vseh podjetij), soroden negativni podatek beležijo tudi na Južnem Tirolskem (8,6 odstotka) in v Emilii Romagni (9,1 odstotka); podjetij v rokah mladij podjetnic je 2.249, mladih tujcev pa 2.037. Skromne številke, če jih primerjamo z odstotki mladih podjetnikov v Kalabriji (16,7 odstotka), Kampanji (15,1 odstotka) in na Siciliji (14,9 odstotka).
GORICA
Delo, mladina in levica
V gostilni Primožič Na Vialu v Gorici bo danes ob 17. uri javno srečanje na temo dela, ki ga je za mlade vse manj, o čemer govorijo tudi naravnost porazni podatki, ki so jih včeraj posredovali v Gorici. Besedo bosta imela Gian Paolo Patta in Matteo Gaddi iz državnega vodstva sindikata CGIL. »Zaradi krize se številnim družinam slabša življenjski standard, levičarske stranke pa s svojimi predlogi niso dovolj prepričljive. Levica se mora reorganizirati, zato da bo tudi sama prispevala k reševanju konkretnih težav ljudi,« poudarjata Damjan Načini (SEL) in Roberto Criscitiello (SKP), ki sta pobudnika srečanja.
Štirje mlajši podjetniki iz dežele FJK z vodjo včerajšnjega soočanja v Gorici (zgoraj)
»Naša deželna uprava je mladim podjetnikom namenila 500 tisoč evrov, s takšno vsoto priredimo kvečjemu kulturno manifestacijo,« je pripomnil Da Pozzo, malodušje v dvorani pa je povzročil še drug podatek: »V petih letih je v FJK zamrlo okrog 5 tisoč podjetij, kar pomeni, da je naša dežela bila ob 5 odstotkov celotnega števila podjetij.« Postregel je še s podatkom, da na Koroškem v Avstriji najdemo 200 podjetij, v Sloveniji pa kar 471 podjetij z italijanskim lastništvom. »Znano je, da so pogoji za podjetnike tam ugodnejši, hkrati pa je očitno, da je v našem sistemu nekaj napačnega,« je dodal, opozoril, da je močan upad v deželi utrpel izvozni sektor, ravno tako gradbeništvo (tudi zaradi učinkov pakta stabilnosti), rasteta le terciarni sektor in pa turizem, »čeprav naša dežela ni sposobna sistemskega izkoriščanja priliva turistov in je oslabljena zaradi vrtičkar-stva in razdrobljenosti ponudbe«.
Zakaj je število mladih podjetnikov v FJK porazno nizko? Na vprašanje so ob včerajšnjem goriškem »dnevu ekonomije« odgovarjali štirje (relativno) mladi podjetniki iz dežele: Robert Prinčič za Gorico, Andrea Taurian za Pordenon, Andrea Gelfi za Trst in Matteo Tonon za Videm. V družinskih podjetjih prihaja z velikimi težavami do prenosa štafetne palice na mlajše generacije, podjetjem povzroča preglavice davkarija pa tudi počasnost birokratskih postopkov, je povedal Prinčič, ki je izhajal iz svoje izkušnje lastnika vinarskega podjetja. Taurian je izpostavil trnovo pot, ki je usojena mlademu
bumbaca
podjetniku brez začetnega kapitala in opore že utečenega družinskega podjetja. Za Gel-fija med mladimi ni prave podjetniške kulture tudi zato, ker je bilo v FJK od zmeraj na voljo veliko delovnih mest v javnem sektorju, zaradi česar je takšno delovno mesto tudi v vrhu mladeničevih ambicij. Tonon pa je poudaril, da smo talci družbenega sistema,
ki ne omogoča mladim, da bi se uveljavili ter prišli na površje s svojimi sposobnostmi in novimi pristopi. To seveda spodbuja t.i. beg možganov in najbolj dinamičnih oseb. Glede tega smo včeraj slišali tudi podatek, da vsako leto zapusti tržaško pokrajino tisoč mladih zaradi pomanjkanja zaposlitve. Večina teh odide v tujino in se jih ne vrne.
gospodarstvo
»Glejmo dlje od svojega nosu«
V prvih petih mesecih letos je bilo v deželi FJK ukinjenih 3.921 podjetij. Aktivnih podjetij je skupno 95.660 (od tega 29.401 v obrtnem sektorju), novih podjetij je bilo v istem obdobju 3.140. Lani so zabeležili 5.840 novoustanovljenih podjetij, kar je bil najslabši rezultat zadnjega desetletja. Upad števila podjetij v kmetijskem sektorju je bil 11,65.-od-stoten, v obrtnem sektorju preko 7-odstoten, na področju trgovine pa 3,37-odstoten. Tudi s temi podatki so včeraj postregli v Gorici in o negativnem trendu v deželnem gospodarstvu še povedali, da podjetja beležijo peto zaporedno trimesečje upad v izvozu. Glede na isto obdobje lani je izvoz v prvem letošnjem trimesečju upadel za 6,84 odstotka, kar je nad italijanskim povprečjem. Najslabše so se odrezala tržaška (-16,55 odstotka) in videmska (-7,23 odstotka) podjetja, nekoliko bolje se godi izvozu v pokrajini Pordenon (2,98 odstotka) in na Goriškem (-1,44 odstotka) . Vrednost izvoza je med januarjem in marcem letos znašala
2.450.283.896 evrov, obenem so zabeležili 4,83-odstoten upad uvoza.
Kako namerava nova deželna uprava reagirati na
takšno nespodbudno stanje? Zametek odgovora je včeraj v Gorici ponudil podpredsednik deželne vlade in hkrati odbornik za proizvodne dejavnosti Sergio Bolzonello. »Proizvodni sistem naše dežele potrebuje predvsem tri reforme, in sicer reformo kme-tijsko-živilskega sektorja, kreditnega sistema v službi podjetij in energetskega sektorja,« je poudaril in dodal: »Zmanjšati moramo razdrobljenost v proizvodnem sistemu, naučiti se moramo gledati dlje od svojega nosu. Še pred tem pa se moramo sprijazniti z resnico, ki pravi, da naš proizvodni sistem ni več med najbolj krepostnimi v svetu, da nismo več konkurenčni, kar potrjujejo podatki o izvozu. Ne bomo se pobrali, če bo naše gospodarstvo še naprej slonelo skoraj izključno na mali industriji in ne bomo vlagali v kmetijsko-živilski sektor in v turizem. Na vseh ravneh moramo zasledovati kvaliteto proizvodov in imeti najboljše osebe na ključnih mestih, bolje moramo izkoristiti mladino, ki zaključuje študij na naših univerzah.«
S. Bolzonello
gorica - Spomeniškemu varstvu je bil predstavljen nov načrt
Vzpenjača tudi podzemna
Zaščitenemu obzidju naj bi se izognili brez dodatnih stroškov, povezava z gradom pa bo vsekakor stala preko 4 milijone
Gradbišče grajske vzpenjače
bumbaca
Zaščitenemu obzidju se bodo izognili tako, da bodo del trase speljali pod zemljo. Novost je predvidena v varianti projekta vzpe-njače na grad, ki ga je občina Gorica pripravila po odkritju ostankov utrdbe na grajskem griču. Župan Ettore Romoli se je sestal z deželno direktorico spomeniškega varstva in ji napovedal novost, ki naj bi bila sprejemljiva in izvedljiva. Če bo spomeniško varstvo prižgalo zeleno luč, se bo gradnja lahko nadaljevala s polno paro in se zaključila konec leta. Sledila bo dražba za nakup dvigal (ni še jasno, če dveh ali treh), spomladi prihodnjega leta pa bi se lahko z vzpenjačo že peljali prvi turisti.
S to novostjo je udeležence srečanja v dvorani občinskega sveta seznanil župan Ro-
moli, eden izmed treh »protagonistov« neskončne zgodbe vzpenjače, ki jih je včeraj na javno srečanje povabilo Gibanje 5 zvezd. Za uvod, v katerem je s pomočjo dokumentov obnovila večletni postopek, je poskrbela na-čelnica Grillovega gibanja Manuela Botteg-hi, nato pa je prepustila besedo bivšima občinskima odbornikoma Dariu Baresiju in Brunu Crocettij. Baresi je spomnil, kako je v času Valentijeve uprave prišlo do izbire projekta obnove Travnika in vzpenjače, Crocetti pa je povedal, da je Brancatijeva uprava po umestitvi odobrila dokončni projekt soglasno. Pojasnil je tudi, da so iz izvršnega projekta izključili nakup dvigal (515.000 evrov so namenili obnovi Raštela in Nunske ulice), ker bi drugače denar dve leti ostal neuporabljen.
Spregovoril je tudi o vzrokih za dodelitev del podjetju Luci costruzioni, s katerim se je začela »kalvarija«. »Podjetje je ponudilo 42-od-stotni popust, kar je bilo sumljivo, uprava in vodja tehničnega urada pa imajo v teh primerih zvezane roke,« je povedal. Romoli je ocenil, da so tri občinske uprave v zvezi z vzpenjačo ravnale transparentno, med drugim pa je omenil, da je uporabo sivega kamna, s katerim so pretlakovali cesto pred cerkvijo Sv. Ignacija in ki se danes kruši, vsilil takratni direktor spomeniškega varstva Bocc-hieri kljub nasprotovanju vodje tehničnega urada občine. Med udeleženci srečanja so bili predvsem sedanji in bivši občinski svetniki ter predstavniki civilne družbe, ki vzpenjači nasprotujejo. Bivša svetnica Foruma Anna Di
Gianantonio je bila kritična do župana, ker se kljub gospodarski krizi ni odrekel projektu vzpenjače, kar pa po županovih besedah ni bilo mogoče, saj bi občina v tem primeru morala vračati denar. To je odločno zanikal načelnik DS Giuseppe Cingolani, ki se je skliceval na amandma k deželnemu finančnemu zakonu iz leta 2005. Cingolani je tudi ugotavljal, da bo vzpenjača v vsakem primeru (tudi z morebitnim popustom na dvigalih) stala več kot 4 milijone evrov, kar je po njegovem mnenju potrata denarja. Kot je poudarila Botteghijeva, ostajajo še vedno neznani stroški vzdrževanja - po starih izračunih okrog 85.000 evrov -, v zvezi s katerimi je Romoli izrazil namen, da bi vzpenjačo vključili v sistem javnih prevozov. (Ale)
GORIŠKI PROSTOR
13	Torek, 18. junija 2013
GORIŠKI PROSTOR	/
sovodnje - Vrhunec občinskega praznovanja
»Aktualna situacija nas sili k skupnemu delu in h kvaliteti«
Z nedeljskega dogajanja v sovodenjskem Kulturnem domu
bumbaca
Letošnje občinsko praznovanje v Sovodnjah je ob koncu tedna doseglo vrhunec. Z njim so ponovno obeležili obletnico obnovitve upravne samostojnosti, ki sega v leto 1951. Nedeljsko slavje je privabilo v sovodenjski Kulturni dom domačine in goste, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano; med institucionalnimi gosti zaslužijo omembo podpredsednica pokrajine Mara Černic, pokrajinska odbor-nica Vesna Tomsič, županja Števerjana Franca Padovan, župana Mirna-Kostanje-vice in Šempetra-Vrtojbe Martin Zlatko Marušič in Milan Turk, predstavnik pobratene občine Škofja Loka Anton Peršin.
V kulturni program sta uvedli mladi glasbenici, violinistka Ivana Jug in pianistka Julija Cotič na klavir s centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Sledil je enominu-tni molk v spomin na padle partizane, delegacija krajevne zveze borcev pa je k so-vodenjskemu spomeniku ponesla venec. Povezovalka programa, Maja Devetak, je k mikrofonu povabila županjo Alenko Flo-renin, ki je po ustaljenem vzorcu imela osrednji nagovor. Najprej se je »sprehodila« skozi zgodovino občine, predvsem pa pa izpostavila aktualni položaj in odprta vprašanja, zato »da se oddolžimo spominu občanom, ki so po vojni vztrajno zasledovali in dosegli cilj ponovne vzpostavitve občinske samostojnosti, skratka da
potrdimo zavezanost teritoriju in skupnosti, ki sta nam bila dodeljena v oskrbo. Vsi smo tako ali drugače poklicani, da služimo javni koristi in temu se ne želimo izneveriti ... Obdobje, ki je za nami, je bilo polno izzivov in problemov, a tudi možnih rešitev, ki so kljub nelahkim odločitvam uspele zagotoviti zadovoljivo raven storitev in uslug, hkrati pa so pustile še nekaj manevrskega prostora za izvajanje javnih del, vzdrževanje imovine, urejanje okolice, načrtovanje kulturnih pobud in krepitev povezav med raznimi institucionalnimi subjekti. Kljub občutnemu znižanju postavk in prenosov sredstev s strani dežele smo bili vse do lani kos predvidenim in tudi nenačrtovanim zahtevam, ki jih naš teritorij z raznoliko morfološko podobo in občutljivim okoljskim ravnovesjem vsakodnevno proizvaja. Realnost pa je v zadnjem letu pokazala zobe, prvič smo junija še brez odobrenega proračuna za tekoče leto in prvič smo morali v ta finančni dokument vključiti davek na dohodnino, ki smo ga doslej prepričano puščali ob strani, da bi ne dodatno obremenjevali občanov. Ne tolaži nas dejstvo, da je večina teh občin že zdavnaj uvedla ta davek in da so v povišanje davkov letos primorane domala vse občine, sicer bi bilo poslovanje pod velikim vprašajem in tveganje komisarske uprave otipljivo. Dodatno kapljo grenkobe prina-
ša pakt stabilnosti, ki je preprečil zagon vsaj treh javnih del, ki bi v normalnih pogojih že bila v polnem teku. Recimo samo leto nazaj v tem mesecu bi stroji že brneli na Peči za kritje kotalkarske plošče, v obrtni coni in skladno z deli na avtocesti tudi na predelu starega nogometnega igrišča.
Aktualna situacija nas torej sili v razmislek o novih oblikah ukrepanja v javno dobro. To lahko prinaša posameznikom ali interesnim skupinam dodatna odrekanja, krčenje manevrskega prostora, omejevanje
dejavnosti in posledično splošno kulturno ter duhovno obubožanje. Na to želim opozoriti predvsem zato, ker malodušje lahko prepreči iskanje alternativnih načinov uporabe skromnejših sredstev. Skratka, toliko bolj moramo biti naravnani h kvaliteti in skupnemu delu, kar pomeni, da mora biti sodelovanje med posamezniki in skupinami čedalje bolj prisotno in okrepljeno.« Županja se je posebej zahvalila občinskim uradnikom in funkcionarjem, pa tudi sodelavcem in članom občinskega sveta.
Sledila je podelitev priznanj zaslužnim občanom. Posmrtno priznanje je šlo Claudiu Terpinu za neprecenljivi napor, ki ga je vlagal v delovanje športnega društva Sovodnje; prevzela sta ga hči Katja in sin Erik. Za vestno delo na raznih področjih je priznanje prejela Anamarija Devetak z Vrha. Priznanje je prejela tudi organistka Marinka Lasič, ki sicer živi v Števerjanu, a je vsako nedeljo prisotna pri maši v So-vodnjah. Priznanje za stoletnico društva in 30-letnico pevskega zbora je že večer prej na posebni slavnosti prejelo društvo Skala iz Gabrij. Občina je s kolesoma nagradila še Petro Sardoč iz Sovodenj in Manuela Lakoviča z Vrha, ki sta se izkazala na šolskem natečaju prometne vzgoje; dar zanju
je omogočila Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Podelili so tudi diplome za najboljše vino, olje, kruh, med in »gubanco«. Pri rdečih vinih je na najvišjo stopničko stopil Salomon Tomsič, sledila sta mu Rado Buzin in Bernard Florenin. Pri belih vinih se je najbolje izkazala Nataša Černic, drugi je bil Rado Buzin, tretji pa Salomon Tom-sič. Diplomo za najboljše olje je prejela Vi-ljena Devetak, za med Mauro Juren, za kruh Rado Buzin, za »gubanco« pa Maura Devetak. Občanom, ki letos dopolnjujejo osemnajsto leto starosti, je županja izročila italijansko ustavo.
Dogodek v Kulturnem domu je sklenila glasba. Ob klavirski spremljavi Katje Lavrenčič je na flavto zaigrala Ivana Cotič z Vrha, nakar so na oder stopili še gojenci Glasbene matice Dejan Bacicchi, Tjaša Fur-lan in Hana Kifle na violino, Johana Rado-jevič na harmoniko, Jasna Reščič na ksilofon in Sophia Koching na klavir. Po slavju v Sovodnjah se je praznično razpoložena publika preselila na Peč, kjer je bilo živahno kot malokrat. Toplo vreme je ob tamkajšnje kotalkališče privabilo veliko množico ljudi, ki so z navdušenjem spremljali plesne in kotalkarske točke kulturno-športnega društva Vipava. O tem bomo posebej poročali jutri. (vip)
nova gorica - Začetek kopalne sezone
Bazen je odprt
V soboto se je v novogoriškem bazenu začela letošnja kopalna sezona. V prvem vikendu so zabeležili po 300 kopalcev na dan, sedaj, ko je poletna vročina zares pritisnila, jih bo zagotovo še več. »Nekih bistvenih novosti letos ni. Nabavili smo sicer nove in bolj udobne ležalnike, cenik ostaja enak lanskemu, prav tako tudi urnik,« pojasnjuje Uroš Jug, direktor novogori-škega Športnega zavoda. V pripravo bazena na novo kopalno sezono so vložili 20 tisoč evrov. Tudi letos pričakujejo veliko kopalcev iz Italije. »K nam jih pritegnejo ugodne cene in pa čist bazen,« pravi direktor in dodaja podatek: »Lanskoletna sezona je bila rekordna, zabeležilo smo 33.000 obiskovalcev, med njimi je bilo precej gostov iz Italije.«
Letošnje cene so enake lanskim: otroci, stari manj kot tri
V bazenu so nabavili nove in bolj udobne ležalnike
fotok.m.
leta, imajo brezplačen vstop, med 3. in 7. letom starosti plačajo 2,5 evra, mladina do 18 let 3 evre, kar velja tudi za študente in upokojence. Odrasli pa za vstop v bazen odštejejo 4,5 evre, za popoldansko kopanje od 14. ure dalje pa 3 evre. Nočno kopanje stane 4 evre. Za najem omarice je treba odšteti dodaten evro, za najem ležalnika pa 3. Tudi letos so na voljo različni abonmaji, ki prinašajo določene ugodnosti. Obiskovalcem bo na voljo izposoja knjig. Do 21. junija je bazen od ponedeljka do petka odprt med 13. in 18. uro, nočno kopanje je mogoče med 20. in 22. uro, med vikendi pa so odprti med 9. in 19. uro. V času šolskih počitnic (od 22. junija do 1. septembra) se med ponedeljkom in petkom bazen odpira že ob 10. uri; zaradi tradicionalnega plavalnega mitinga Pokal Goriške bo bazen zaprt 25. junija. (km)
goriška - Poletno branje v senci dreves
mm •• V •	■ ■	V •	•
Knjižnica pod krošnjami ponovno v obeh mestih
Goriško prizorišče bo tokrat Ljudski vrt - Jutrišnji gost bo Dušan Jelinčič
Do nedelje se bo v senci dreves in z žgečkajočo travo pod podplati v novogoriškem Borovem gozdičku mogoče zatopiti v knjige in revije ali pa prisluhniti raznim gostom. V Novi Gorici je namreč tretje leto zapored organizirana Knjižnica pod krošnjami, ki se bo po letu premora prezrca-lila tudi pod krošnje goriškega Ljudskega vrta; tam bo sicer potekala samo v petek in soboto, pod novogoriške krošnje pa se bo za en teden vrnila še v avgustu. V Gorici so Knjižnico pod krošnjami pred dvema letoma v sodelovanju s knjižnico Damirja Fei-gla že izpeljali, in sicer v atriju. Tokratna lokacija v Ljudskem vrtu naj bi v hladno senco privabila tudi naključne mimoidoče.
»Izkušnje, ki jih imamo v Novi Gorici so pozitivne. Ljudje so se že navadili, da se pri nas lahko usedejo le za kratek čas, lahko tudi kaj preberejo ali pa prisluhnejo programu,« pravi Mateja Zorn, koordinatorka Knjižnice pod krošnjami. Ta bo v svojo senco vabila od 10. do 20. ure. Vsak dan, do nedelje, bo poskrbljeno tudi za spremljevalni program: danes bo ob 11. uri na obisku prevajalec in stand-up komik Boštjan Gorenc - Pižama, ki se bo z dijaki pogovarjal o elektronskih knjigah in branju ter spletnem raziskovanju. Jutri bo ob 18. uri na obisku Dušan Jelinčič, ki bo pred-
Knjižnica pod krošnjami
foto km.
stavil svoj roman »Nocoj bom ubil Chom-skega«. V četrtek bo ob 17. uri lutkovna predstava »Pulcinella«, v petek ob 17. uri bo Ana Žerjal pripravila branje in ustvarjalnico z naslovom »Dolga kačja zgodba«, v soboto bo ob 17. uri na obisku Gregor Kamnikar, ki bo vsebino svoje knjige »Zmes za ples« predstavil skozi skupno branje, gibanje in raziskovanje, v nedeljo ob 10. uri pa bo znova ustvarjalni-ca Dolga kačja zgodba.
Bralni priboljški bodo v Novi Gorici na voljo še med 21. in 28. avgustom; tedaj bodo med drugim gostili Cirila Zlobca, pravljično jogo, lutke in odprti mikrofon. (km)
14
Torek, 18. junija 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gradišče - V centru za prosilce azila in pribežnike 153 ljudi
V »limbu« nekateri preživijo tudi več let
Na podlagi zakonskega odloka št. 140 iz leta 2005, ki določa standarde pri sprejemanju prosilcev za azil, bi morali v »limbu«, ki jih ločuje od svobodnega življenja, preživeti največ 35 dni. Žal pa se realnost, kot se pogosto dogaja, od zakonskih določil precej razlikuje. »Zgodi se, da preživijo nekateri tuji državljani v centru za pribežnike CARA celo nekaj let, kar škodi predvsem njim,« pravi Ferdinando Firenze, direktor ustanove, ki ima sedež v Ulici Udine v Gradišču, tik ob centru za nezakonite priseljence CIE, s katerim si deli tudi vhod. »Bližina je pripomogla k temu, da mnogi ne razlikujejo med centroma CIE in CARA, čeprav imata drugačno vlogo,« poudarja Firenze, ki je ob priložnosti svetovnega dneva beguncev - le-tega obeležujemo 20. junija - pospremil novinarje na ogled prostorov centra CARA.
»Naš center je eden izmed najmanjših v Italiji. V sorodni ustanovi v kraju Mineo na Siciliji lahko sprejmejo do 2500 beguncev, v mestu Crotone 1300, v mestu Foggia pa prek 800. Uradno bi lahko v centru v Gradišču živelo 138 beguncev, trenutno pa jih imamo 153. Zaradi izrednih migracijskih tokov so v zadnjih časih vsi centri CARA nabito polni,« je povedal Firenze, predstavnik zadruge Connecting People, ki upravlja tako center CARA kot CIE. Razlika med njima je predvsem v tem, da imajo »gostje« ustanove CARA med 8. in 20. uro možnost, da zapustijo center - med tem časom so popolnoma prosti -, nezakoniti priseljenci pa so dan in noč zaprti v centru CIE. Druga razlika je tudi prisotnost žensk in otrok: v centru CIE so le moški, v centru CARA pa imajo trenutno 6 žensk in 8 otrok. Pred kratkim, je opozoril Firenze, se jim je pridružil tudi novorojenček Carlo. »Mama, ki je turška državljanka, ga je poimenovala po enem izmed uslužbencev zadruge, ker ji je posebno simpatičen,« je pojasnil direktor.
Center CARA nekoliko manj spominja na zapor kot center CIE, kljub temu pa nima najlepšega videza. Prostori so pusti in sivi, čeprav so vodstvo zadruge, uslužbenci in prostovoljci skušali pribežni-kom omogočiti čim bolj udobno življenje. Moški in ženske spijo v ločenih prostorih, v vsaki spalnici pa je največ osem ležišč. Pribežni-kom so na voljo zdravniška in psihološka služba, socialni asistent, pravna služba in kulturni posrednik, prosti čas znotraj centra pa lahko preživljajo v multimedijski sobi, na odbojkarskem igrišču ali na notranjem cementnem dvorišču, ki pa je zaradi varnostnih predpisov v dobri meri neizkoriščen. Za otroke so uredili ludoteko, za muslimane pa malo mošejo. Pribežniki nimajo pravice do denarja, priskrbijo pa jim sim kartico, cigarete in ključek za avtomat s pijačami. »Na zunanjem dvorišču bi radi uredili nogometno igrišče, čeprav igrajo mnogi gostje raje kriket,« je povedal Firenze, po katerem v centru CARA ne beležijo hujših izgredov, do občasnih prepirov pa prihaja. Tudi sobivanje z domačini ni vedno lahko: v minulih dneh je kmet, ki ima sadovnjak v bližini centra za priseljence, zalotil pri kraji večje količine marelic skupino tujcev, ki po vsej verjetnosti bivajo ravno v cen-
Begunci pred centrom Cara
ale
tru CARA. Sil javnega reda kmetovalec ni poklical, apeliral pa je na občinsko upravo, ki bi po njegovem mnenju morala ukrepati.
Srednja starost »gostov« centra CARA v Gradišču je okrog 35 let, v povprečju pa ostanejo v njem 160 dni, kar krepko presega zakonsko določen čas bivanja v centrih CARA. Nekateri čakajo na vključitev v družbo nekaj let: primer je ne še 33-letni Mehdi iz mesta Isfahan na jugu Irana, od koder je pobegnil pred štirimi leti. V odlični italijanščini nam je povedal, da je domovino zapustil tri dni po drugi volilni zmagi Mahmuda Ahmadinedžada, zdaj, ko se je na predsedniško mesto povzpel reformist Rohani, pa razmišlja o vrnitvi domov. »Problem je v tem, da državni sistem za zaščito prosilcev azila in pribežnikov Sprar, ki bi moral omogočiti beguncem, da se integrirajo, ne deluje, kot bi moral. Tu v Gradišču dobro sodelujemo s pokrajino, občinskima upravama in prostovoljnimi združenji, drugje pa ni vedno tako. Ko tujci dobijo status azilanta, imajo kot ostali italijanski državljani pravice in dolžnosti, potrebno pa jim je pomagati, da se vključijo v družbo, v svet dela ali šolski sistem, saj postanejo drugače zlahka žrtve izkoriščanja,« je povedal Firenze in ocenil, da bi morala vlada izboljšati sistem sprejemanja pribežnikov in učinkoviteje uporabljati sredstva, ki so na razpolago. (Ale)
gradišče - 20. junij
Ob dnevu beguncev tudi gledališka igra
Goriška pokrajina, zadruga Connecting People in občina Gradišče bodo ob letošnjem svetovnem dnevu beguncev, ki poteka 20. junija, priredili vrsto pobud, ki jih bodo uresničili s pomočjo goriške Karitas, Italijanskega sveta za pribežnike in Fundacije Con-tavalle, s katerimi sodelujejo v okviru pokrajinskega sporazuma Sprar.
Begunci, ki živijo v centre CARA, se bodo udeležili turnirja v odbojki in nogometu, 20. junija ob 18. uri pa bodo na stadionu Colussi odprli multie-tnično gastronomsko stojnico. Istega dne se bo ob 20.30 začel koncert, ki ga bodo oblikovali gostje centra. 21. junija ob 21. uri pa bo na dvorišču županstva v Gradišču na ogled gledališka igra »La terra del re«. Oblikovalo jo bo osemnajst beguncev, katerim so se pridružili tudi štirje igralci z Goriškega. Projekt, ki je namenjen spodbujanju integracije, sta vodila Elisa Menon in Riccardo Van-nuccini. Igra bo ponovno na ogled 23. junija ob 17.30 v okviru Praznika narodov v Tržiču, kjer bodo istega dne ob 12. uri gostje centra prisotni tudi z gastro-nomsko stojnico. Program so včeraj predstavili odbornica goriške pokrajine Bianca Della Pietra, občinska odborni-ca iz Gradišča Linda Tomasinsig in prostovoljka goriške Karitas, ki v okviru pokrajinskega sporazuma Sprar že dve let upravlja dnevni center, kjer pribežnikom nudijo tečaje italijanščine in druge pobude, kot je bil projekt gojenja zelenjave, pri katerem so sodelovale gostje centra CARA.
gorica - Aretirali 22-letnega preprodajalca mamil
Tehtnica v spodnjicah
D.M. iz Vileša je pri sebi imel deset gramov heroina in 60 psihotropnih tablet, v spodnjih hlačah pa je skrival tehtnico in nož
Pri sebi je imel heroin in tablete, v spodnjicah pa je skrival še marsikaj. Goriški karabinjerji so v minulih dneh aretirali mladega odvisnika in preprodajalca mamil, ki so je v preteklosti že imel težave s pravico zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo. 22-letnega D.M. iz Vi-leša so karabinjerji ustavili v soboto popoldne v bližini goriške železniške postaje: mladenič se je verjetno nameraval z vla-
kom odpeljati domov, a mu ni uspelo.
D.M. je peš hodil proti postaji, ko je zagledal karabinjerski avtomobil pa je takoj spremenil smer hoje. S tem je vzbudil sum v karabinjerjih, ki so mu sledili in ga ustavili. Mladenič je bil zelo živčen, zato so ga karabinjerji odpeljali na poveljstvo. Ugotovili so, da je D.M. imel v žepih deset gramov heroina in več kot 60 psihotropnih tablet, presenečenje pa jih
je čakalo na koncu, ko so opazili, da je moškemu nekaj čudnega štrlelo iz spodnjic. V njih je skrival tehtnico za mamila in enajst centimetrov dolg nož. Mladeniča so zato aretirali zaradi posedovanja mamil, namenjenih preprodaji, in nedovoljenega posedovanja orožja. Odpeljali so ga v zapor v Ulici Barzellini: naslednjega dne je goriški sodnik zanj odredil hišni pripor.
Heroin
arhiv
gorica - Palača Coronini
Enrico Graziano na čelu fundacije
Po devetnajstih letih nasledil Flavia Mantinija
Po devetnajstih letih Flavio Mantini ni več direktor Fundacije palače Coronini Cronberg. Z 31. majem je vlogo vršilca dolžnosti direktorja prevzel tajnik Enrico Graziano. Mantini je bil za direktorja novoustanovljene fundacije imenovan leta 1994, takoj po svoji upokojitvi, na podlagi pomembnih izkušenj v javni upravi; njegov mandat je med drugim sovpadal z dolgoletnim pravdanjem z družino Herberstein, iz katerega je fundacija izšla zmagovita, in pa z uresničitvijo načrta o odprtju palače Coronini leta 2006. Graziano je od ustanovitve fundacije skrbel za njeno administracijo, finančna stabilnost bo zato še naprej njegova prva skrb, poleg tega bo spodbujal promocijo palače kot javne dobrine, kar je bila volja grofov Nicolette in Viljema.
ločnik - Proti zaprtju doma za ostarele
Že 800 podpisov
Nabirka poteka na pobudo sindikatov javnih delavcev - Do konca junija jih bodo izročili županu
Pokrajinska tajništva sindikatov javnih delavcev CGIL-FP, UIL-FPL in CSA so v le nekaj urah zbrala preko 800 podpisov proti zaprtju občinskega doma za ostarele Angelo Culot v Ločniku; dom je prepotreben obnovitvenih del, ki bi javno upravo stala 10 milijonov evrov. Nabirka, za katero so dali pobudo sindikati tudi z namenom zaščite delovnih mest v Culotovem domu, je stopila v živo včeraj dopoldne; podpise so nabirali pred vhodom v goriško splošno bolnišnico, v prihodnjih dneh bodo nabirke organizirali še po tržnicah v raznih krajih pokrajine. Podpise bodo izročili županu Gorice pred koncem meseca junija.
Dom Angelo Culot
bumbaca
nova gorica
Po tristo letih pred enakimi bitkami
»Kot bi se krog po tristo letih sklenil in se pričel ponovno vrteti v isto smer. Če so se t'minski puntarji upirali fevdalcem in novim, nečloveškim davkom in so se kmetje osemnajstega stoletja obrnili proti takratni oblasti in njenim organom, kaj to pomeni za sodobnega človeka, ki se tristo let kasneje nahaja pred istimi bitkami?« se je včeraj na javnem branju letošnjega puntarskega manifesta, ki ima tokrat v naslovu tudi pomenljivo številko 300, vprašala Barbara Poša v imenu KUD Krea. Letošnji punt, ki je že šesti zapovrstjo, torej v sebi nosi sporočilnost velikega t'minskega punta.
Pri KUD Krea ugotavljajo, da smo po tristo letih ponovno priča novim davkom, slabim letinam, dolgim deževnim obdobjem in življenju na robu preživetja. »Slehernik, ne bodi tako lahkomiseln, ne ubadaj se s sosedovim vrtičkom in njegovo solato, zavihaj rokave, vzemi življenje v svoje roke in poskrbi za tvoj danes, da ti jutri ne bo žal tvojega apatičnega, stoičnega prikimavanja in tihega odobravanja pometanja s teboj in tvojimi pravicami, ko so tvoje dolžnosti do Matere države vedno večje, osnovne pravice in dostojnost tvojega življenja pa vsak dan bolj okleščene. Mar nam mučeni in umorjeni puntarji niso res pustili nobene dediščine?« S temi besedami se zaključuje besedilo letošnjega puntarskega manifesta. »Žal nam je, da spet zvenimo pesimistično, fatalistično, čeprav je sporočilo pozitivno. Na situacijo okrog nas, na družbena dogajanja, ne moremo prav spodbudno gledati,« dodaja Barbara Poša. V manifestu omenja tudi propadli projekt male Švice - v kar naj bi se Slovenija po osamosvojitvi razcvetela. »Vsi upi, ki so bili položeni v ta raj na zemlji, vsi talenti in naravne danosti, ki jih imamo, so izgubljeni. Projekt je zaenkrat propadel - nismo ga znali speljati oziroma voditi tako kot so si nekateri naivno želeli. Ob preobratu v novo državo smo postavili očitno zelo visoke cilje, apetite po demokraciji, da bo ta ena najbolj močnih uspešnih demokracij v Evropi. Ko so visoki cilji, je treba za njihovo dosego krepko garati. Po dvajsetih letih smo se znašli tu, vidimo, da nam je marsikje spodletelo. treba je iti marsikje nazaj skoraj na začetek ...,« dodaja sogovornica, ki je kritična tudi do apatičnosti Novogoričanov do trenutnih razmer v državi in vstajniških gibanj. »Opazka gre na Novo Gorico, na nekdanji up, mesto z novo energijo, ki pa je ostalo zunaj gospodarskega in tudi drugih razvojev in izven zemljevida. Ljudi smo pozvali, naj ne bodo apatični in naj ne sedijo doma udobno v naslanjaču. Udeleževali smo se Sobote ob enajstih ..., sami smo bili priča, kakšen je odziv Novogoričanov, saj je stvar zamrla. Zadeva je žalostna, po eni strani mogoče pa tudi spodbudna, kajti to pomeni, da nam ni hudo, da nam je dobro,« ironično dodaja sogovornica.
Včerajšnje javno branje puntarskega manifesta, ki je, kot minula leta, potekalo v lokalu na Bevkovem trgu, je bilo torej uvod v ponedeljkov Kromberški punt, ki se vsako leto odvija v zunanjem amfi-teatru kromberškega gradu. Prireditev se bo začela ob 21. uri s komedijo Oblast v izvedbi Kulturnega društva Osp iz Črnega kala, sledil bo nastop dua Bakalina iz Čadrga. Drugi del prireditve bo zaznamovala ameriška skupina OPM, prireditev bo zaključila domača skupina Elvis Jackson. (km)
Branje manifesta
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 18. junija 2013
15
V	Gorici iščejo delavca
Goriška občina bo začasno zaposlila dva delavca, ki ju potrebuje za okrepitev pogrebne službe. Pogodba bo trajala tri mesece, kandidati pa morajo imeti izkušnjo na tem področju. Prijave bodo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri zbirali 24. in 25. junija.
Potrdili Tanjo Kožuh
Skupščina družbenikov Primorskega tehnološkega parka d.o.o. je na položaj direktorice družbe za štiriletno mandatno dobo imenovala dosedanjo v.d. direktorico Tanjo Kožuh. Javni razpis je bil objavljen 4. junija na spletni strani Primorskega tehnološkega parka. Rok za prijavo je potekel v sredo, 12. junija. Skupščina družbenikov, ki jo sestavljajo predstavniki vseh šestih lastnikov, je prispele vloge obravnavala 14. junija ter sprejela sklep, da potrdi Kožuhovo.
V	Desklah se je v nedeljo dopoldne zgodila nesreča, ki jo je povzročila 69-letna voznica. Le-ta je pripeljala na glavno cesto in zavijala levo, v tistem trenutku pa je iz smeri Nove Gorice pripeljala 38-letna avstrijska voznica maxi skuterja znamke Yamaha, ki je trčila v njen avtomobil. Voznico skuterja, ki se je lažje poškodovala, so odpeljali bolnišnico.
Saletta o izhodu iz krize
Fundacija Goriške hranilnice vabi jutri v razstavne prostore v Gosposki ulici, kjer bo ob 18. uri na ogled napol resna predstava o izhodu iz krize »L'anima del commercio«, v kateri nastopajo Gianfranco Saletta, Mariella Terragni in Giorgio Amodeo. V živo bo na klavir igral Livio Cecchelin, vstop je prost. Večer prirejajo v okviru razstave plakatov in skic iz fonda Passero-Chiesa.
O ljubezni in spolnosti
Danes ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu govor o ljubezni in spolnem življenju; gost bo Luigi Va-ranelli iz Trsta, avtor uspešnice »Vse, kar hočem vedeti o tebi: psihologija ljubezni in spolnega življenja«.
Memorial bo v nedeljo
V	nedeljski članek o turnirju, ki ga bo jameljski Kremenjak priredil v spomin na Martina Semoliča, se je vrinila napaka. Memorial bo v nedeljo, 23. junija, na igrišču v Jamljah.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 29. junija, ob 21.30 na ploščadi pred SNG Nova Gorica - Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Dese-tnica »Iskani«, vertikalni ples s projekcijo »eVenti Verticali«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »After Earth - Dopo la fine del mon-do«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Monsters & Co.«; 20.45 »Paulette«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »After Earth - Dopo la fine del mondo«.
Dvorana 2: 17.30 »Monsters & Co.« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Una not-te da leoni 3«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.10 »Into Darkness - Star Trek« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Solo Dio perdona - Only God forgives«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »Dies irae«.
~M Koncerti
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE vabi na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici v sredo, 19. junija, ob 18. uri ob razstavi »Réclame« na gledališko predstavo z naslovom »L'anima del commercio. Spettacolo semiserio su una futura e ipotetica ripresa economica«. Nastopajo Gianfranco Saletta, Mariella Ter-ragni, Giorgio Amodeo ob glasbeni spremljavi Livia Cecchelina; vstop prost.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA:
danes, 18. junija, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo nastopil Godalni kvartet Nova.
SKD HRAST iz Doberdoba prireja ob 45. obletnici delovanja v sodelovanju z župnijsko skupnostjo Doberdob in s SCGV Emil Komel koncert talentiranega violinista Aleša Lavrenčiča v sredo, 19. junija, o 20.45 v cerkvi sv. Martina v Doberdobu. V soboto, 22. junija, ob 20.30 bo na vrsti še zborovski večer na odprtem pred župnijsko dvorano v Doberdobu, na katerem bodo nastopali otroška zborčka Mali veseljaki in Veseljaki, MEPZ Hrast in ŽPS Jezero.
SKUPINA PERPETUUM JAZZILE iz Ljubljane bo nastopila v petek, 21. junija, ob 21. uri v parku Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Koncert sodi v pobudo goriških slovenskih kulturnih in družbeno-politi-čnih organizacij z naslovom »Nazdravimo poletju«. Pred koncertom bo ob 19.30 enogastronomski dogodek s po-kušnjo vin in prigrizkov lokalnih vinogradnikov in gostinskih lokalov. Ob slabem vremenu bo koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Vstopnice bodo v prodaji v uradih centra Bra-tuž in Kulturnega doma v Gorici.
SNOVANJA 2013: v ponedeljek, 24. junija, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici koncert s podelitvijo štipendij mladih glasbenikom z naslovom »Solo & orkester«; nastopili bodo violinist Črtomir Šiškovič, pianist Giuseppe Guarrera, simfonični orkester Arsa-telier, dirigira Marco Feruglio.
H Šolske vesti
SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org.
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da potekajo do 21. junija »Poletni izzivi« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it.
SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00).
SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00).
S Izleti
KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja v Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v četrtek, 20. junija, ob 5.30 z Majnic - Puja, s postanki v Podgori (tekstilna tovarna) na cesti proti Gorici, pri vagi (pred mostom), Gorici (avtobusna postaja pri glavni pošti - državni knjižnici), Štandrežu (lekarna), Štandrežu (trg), Sovodnjah (lekarna), Sovodnjah (cerkev). Organizatorji prosijo za točnost.
ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija tri izlete v Verono: 22. junija za ogled opere »La Traviata«; 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »L'Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE obvešča, da bo adhod avtobusa za izlet v Gardaland v soboto, 22. junija, ob 7. uri pred cerkvijo v So-vodnjah; informacije po tel. 3403423087.
SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju z CTS prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v Idrijo in ogled Divjega ter Cerkniškega jezera v nedeljo, 23. junija; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija.
□ Obvestila
LETNIKI 1973 IZ ŠTANDREZA, OBČIN SOVODNJE, DOBERDOB IN ŠTE-VERJAN bodo za praznovanje prvih 40 let šli na kratek izlet v soboto, 29. junija, ob 14. uri iz Sovodenj; vpis in informacije po tel. 339-7484533 (Dolores) najkasneje do 18. junija.
ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen
ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261).
ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju.
AŠKD KREMENJAK organizira košarkarski turnir 4. memorial Martin Se-molič v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri na igrišču večnamenskega centra v Jamljah, Prvomajska ulica, 20. Nagrajevanju bo sledil svetoivanski kres pri Bufetu, ob približno 22. uri.
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na volilni občni zbor društva v četrtek, 27. junija, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu v dvoranI društva, Rimska ulica 24 v Doberdobu.
TABORNIKI RMV sporočajo, da je rok oddaje prijav za akcijo »Nazaj... v taborniški raj« na elektronski naslov ta-borniskiraj@gmail.com ali po tel. 339-4120289 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel) podaljšan do nedelje, 30. junija.
AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor v torek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2012 in proračuna za leto 2013, pozdravi gostov, razprava,
0 Prireditve
POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v
okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli vodil sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin prikazovala meditacijske vaje Chi Kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost.
»SREČANJA V PARKU. ŽIVLJENJSKE IN UMETNIŠKE POTI«: v torek, 18. junija, na Trgu Unita pred knjižnico v Ronkah med 18. in 20. uro bo Lai-la Wadia govorila o svoji knjigi »Se tutte le donne«, sodelovali bosta novinarka Arianna Boria in plesna šola Cenacolo Arabesque, razstavljala bosta fotografa Donato La Groia in Mas-similiano Leopardi, povezovala bo Margherita Reguitti.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 - Junijski večeri v Ronku na Peči: danes, 16. junija, ob 18. uri slikarski ex-tempore za otroke; ob 19. uri nastop mažoretk iz Doberdoba, plesnega kluba iz Nove Gorice Terpsiho-ra, makedonske folklorne skupine Biser in plesnega kluba Diamante; ob 20. uri bo nastop kotalkarskih in plesnih skupin AŠKD Vipava, praznik se bo zaključil z glasbo skupine Arena. 24. junija bo kresovanje na Largi na Vrhu in prikaz dejavnosti »Movie teden«, nogometni turnir (ŠD Sovod-nje) in odbojkarski turnir (ŠZ Soča).
»PERCORSI DI-VERSI« - srečanja s prostim vstopom z branjem poezij, glasbo in gladališkimi delavnicami v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 18. in 25. junija ter 2. in 9. julija gledališke delavnice z Donatom Acamporo in Ano Saksida; 8. julija srečanje s Fabianom Alberghettijem, glasba Giancarla Lombardija; 15. julija srečanje z Robertom Cesconom in Luigino Lorenzini, glasba tria Paolo Gregorig; 22. julija srečanje z Lussio Di Uanis in Ful-viom Segatom, glasba Mattea Buc-
ciola; 29. julija srečanje z Guidom Cu-panijem in Antoniom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola. Ob zaključku vsakega srečanja kdor želi bo lahko prebral svoja dela; 7. oktobra bo zaključna družabnost z videoprojekcijo srečanj. Informacije po tel. 3288292437 (Valter) in tel. 328-8381969 (Eleonora).
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na filmski junij 2013 v gradu Krom-berk danes, 18. junija, ob 21. uri s projekcijo filmov »Prunele« in »Bombyx« avtorja Alojza Vuge.
INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO prireja srečanje z Li-liano Mlakar z naslovom »Sparizioni goriziane« v lokalu Winecafe na Travniku v sredo, 19. junija, ob 19.30.
GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba vabi v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu na zaključno prireditev. Nastopajo skupina otrok iz vrtca Čriček, Mala godba na pihala Kras in mažo-retna skupina Kras. Gost večera bo srbska folklorna skupina Sloga iz Nove Gorice.
SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sklicuje občni zbor v četrtek, 20. junija, ob 19. uri v gostilni pri »Pri Miljotu« v Doberdobu, Devetaki 2. Sledil bo pogovor o novih plačilnih sredstvih in elektronskem denarju, ki ga bo vodil prof. Stefano Miani, docent na ekonomski fakulteti Videmske univerze.
V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU bo v četrtek, 20. junija, ob 18. uri predstavitev knjige Angela Ferracutija »Il costo della vita. Storia di una tragedia operaia«. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Gabriele Polo.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno kresovanje v Selcah v petek, 21. junija, od 20.30 dalje. Ob prireditvi bo tudi nagrajevanje najlepših svetoivanskih vencev.
KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja v soboto, 22. junija, ob 21. uri v kmečkem turizmu Al diaul v Moraru. Claudio Dornik bo predstavil Verdijevo opero »Attila«, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu.
AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. junija, v dvorani KD Jezero v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev bilance in volitve za obnovitev novega odbora.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO bo potekal v petek, 28. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu (Klanec 14). Kulturni program bodo izoblikovali MePZ F.B. Sedej, sodelovali bodo Igor Ga-brovec, krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve in Svet slovenskih organizacij.
KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA vabi aktivne športnike in športne navdušence na 22. moški in ženski nogometni turnir »Štabeach 2013«, ki poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andreja Budala v Ul. Montello 9 na Pilošču v Štandrežu do 29. junija med 18. in 23. uro; informacije po tel. 329-0913340 (Maja Peterin).
Mali oglasi
POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica; tel. 00386-40272290.
Pogrebi
DANES V LOČNIKU: 10.10, Maria Bressan (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v cerkvi in na pokopališču; 11.30, Cosima Fumarola vd. Margherita (iz goriške bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 10.00, Giovanna Vanni vd. Fulizio (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
16099776
16 Torek, 18- juniJa 2013
APrimorski
r	dnevnik

Udinese bo lahko igral v Trstu
TRST - Udinese bo tekmo predkroga pokala UEFA avgusta meseca in vse tekme A-lige v sezoni 2013/2014 (verjetno pa le eno) lahko odigrala na tržaškem Roccu. Tržaški občinski odbor je odobril ustrezni odlok, ki videmskemu klubu omogoča, da anticipira denarji 20 tisoč evrov) za prilagoditev stadiona mednarodnim predpisom. Gre za izboljšanje varnostnega videonadzora, za okrepitev notranje in zunanje razsvetljave, namestitev novih smerokazov in zamenjavo 1.000 stolčkov v sektorju za goste. Občina bo investicijo odbila od najemnine, ki jo bo Udinese plačal za uporabo stadiona.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Srbska prevlada v Miljah in Portorožu
Čudovito vreme in idealni mistral so omogočili skoraj 150 jadrnicam iz Italije, Slovenije, Srbije, Avstrije in Slovaške, da so pravočasno priplule skozi ciljno črto 37. regata Milje-Portorož-Milje. Tako v soboto v Portorožu kot v nedeljo v Miljah. Oba dneva je Marko Popovič iz Srbije s svojo jadrnico Aligator 2 pometel s konkurenco. Osvojil je »Pokal Prijateljstva« in v zlati knjigi nasledil Velikega Viharnika Dušana Puha. V kategoriji belih jader pa je prevladal Sergio Lupieri s svojo Beatrix. (I.F.)
nogomet - Triestina po nedeljskem porazu upa na vključitev v D-ligo zaradi zaslug
Bo pomagala tradicija?
»Upajmo, da nas vključijo v D-ligo, a pripravljeni smo tudi na novo sezono v elitni ligi.« To so bile besede, ki jih je izrekel predsednik Trie-stine Davide Zotti takoj po spodletelem naskakovanju D-lige na nedeljski povratni tekmi finala končnice proti Pro Droneru.
Predsednik tržaškega društva je v nedeljo pričakoval pravi praznik športa in vse je kazalo, da bo res tako. Skoraj pettisočglava množica navijačev, zelo lepe koreografije in toplo navijanje pa so žal (in pričakovano) postale dvorezen meč: domačim igralcem so se tresle noge, medtem ko so gostje odigrali odličen prvi polčas. Najbrž nekateri izmed njih ne bodo nikoli več igrali v takem stadionu in pred tolikimi navijači. Predsednik Zotti gleda kljub porazu z navdušenjem in optimizmom na bodočnost. Že v tem tednu se bo sestalo vodstvo kluba in pripravilo potrebno dokumentacijo za vložitev prošnje za vključitev v D-ligo. Gotovo ima Triestina precejšnje možnosti, da bo kljub neuspehu v končnici le igrala prihodnje leto v najvišji amaterski ligi. Avtomatično je zaradi komaj zaključene sezone med prvimi ekipami, ki bi prišle v poštev za repasaž, a temu gre dodati še nekaj faktorjev, ki bi morale Triestini zagotoviti vključitev v D-li-go. Med raznimi kriteriji so tudi število gledalcev, »zgodovina« in uspehi kluba, velikost mesta. Ob tem bo najbrž deželna nogometna zveza silila k temu, da bi se Triestine »znebila«, saj je v letošnji sezoni igranje Trie-stine v elitni ligi povzročilo nemalo težav z organizacijskega vidika. Mnogo ekip se je moralo na primer seliti v druga mesta, saj mali stadioni niso bili zmožni sprejeti več sto tržaških navijačev.
Seveda bi bilo napredovanje na igrišču nekaj povsem različnega. Tudi z organizacijskega vidika. Dokler ne bo znana usoda tržaškega kluba bo namreč težko sestaviti ekipo. Predsednik Zotti pa se bo moral pogovoriti tudi s predsednikom Palerma Zamparinijem. Bo neuspeh pogojeval sodelovanje furlanskega podjetnika s tržaškim klubom?
Poraz je težko prebavil tudi trener Costantini, ki je bil po tekmi zelo zagrenjen. Costantini se je zahvalil vsem igralcem za vložen trud: »Zaslužijo si pohvalo, ker so trdo garali celo sezono in njim se moram zahvaliti, da imam znova željo po treniranju. Mislim, da smo izpeljali odlično sezono, a žal je bil konec zelo grenak. Očitno mi ni uspelo igralce pravilno psihološko pripraviti. Niso zdržali velikemu pritisku, a po tretjem golu so silovito reagirali in bili smo na pragu preobrata.
Ne vem, če bom prihodnje leto še trener Triestine. Zdaj ima vse v rokah vodstvo kluba, ki mora o tem odločati. Živim v Trstu, če me želijo potrditi, dobro vedo kje me lahko najdejo. Ne bom skrival, da je prišlo med sezono do določenih nesoglasij med mano in
Na tržaškem Roccu se je odvijala prava drama, zadnja v seriji mnogih
kroma
nekaterimi člani vodstva, a sam bi želel nadaljevati z delom in prepričan sem, da ima ta ekipa prihodnost. Seveda bi bilo velliko bolje, če bi se čim prej začelo graditi ekipo za prihodnje leto.« (I.F.)
Triestina - Pro Dronero 3:3 (1:3)
Strelci: De Peralta v 21. in 36., Madrigrano v 26., Araboni (TS) v 37. in iz 11-m v 59., Franciosi (TS) v 72.
Triestina (4-3-2-1): Del Mestre; Lapaine (Zetto), Vianello, Piscopo, Cardin (Da Ros); Cipracca, Paolucci, Sangiovanni; Di Carlo Cuttone, Franciosi, Araboni (Monti). Trener: Co-stantini. (I.F.)
Italija in Španija uspešno začeli
RIO DE JANEIRO - Italija je dobro začela svojo pot na nogometnem Pokalu konfederacij in Mehiko premagala z 2:1. Čeprav so v 11. minuti Mehiča-ni zadeli prečko prek Andresa Guardada, so bili Italijani boljši tekmec. Stoti reprezentančni nastop je Andrea Pirlo proslavil z vodilnim zadetkom, ko je s prostega strela z dobrih 20 metrov zadel levi zgornji kot. V 33. minuti pa je Andrea Barzagli v kazenskem prostoru podrl Giovanija Dos Santosa. Enajstmetrovko je zanesljivo izvedel Javier Hernandez in izid izenačil na 1:1. Odločilen zadetek je dosegel Balotelli v 78. minuti. Španija je v Recifeju premagala Urugvaj z 2:1. Špance sta v vodstvo popeljala Pedro v 20. in Roberto Soldado v 32. minuti, poraz Urugvaja je z golom v 88. minuti omilil Luis Suarez.
Vrstni red skupine A: Brazilija in Italija 3, Mehika in Japonska 0. Jutri: Brazilija - Mehika )21.00; Italija- Japonska (24.00).
Sinoči: Tahiti - Nigerija 1:6
UNDER 21 - Danes ob 18. uri finale EP med Italijo in Španijo.
motociklizem - Tretja dirka Trofeje Honda CBR 600 v Misanu Adriaticu
košarka - NBA
San Antonio loči od naslova le še ena zmaga
SAN ANTONIO - Moštvo košarkarske lige NBA San Antonio Spurs je doma premagalo Miami Heat s 114:104 in zdaj v finalu končnice vodi s 3:2. Že na naslednji tekmi v Miamiju si lahko zagotovi šam-pionske prstane. San Antonio je na peti tekmi vseskozi vodil, največ pa je k uspehu ekipe prispeval do zdaj precej zadržani Manu Ginobili (24 točk, izid sezone).
KOŠARKA 1 - Finale končnice A1-lige, 4. tekma: Siena - Roma 81:71 (stanje 3:1).
KOŠARKA 2 - Slovenski košarkar Uniona Olimpije Jaka Blažič (23 let) bo kariero nadaljeval pri beograjski Crveni zvezdi.
DEDIČ - Koprski nogometaš Zlato Dedič (28 let) se vrača v Dresden, kjer je v sezoni 2011/12 dosegel 13 golov. Doslej je igral za Bochum, prav tako v 2. nemški ligi.
POLOM - Slovenska moška rokometna reprezentanca je ostala brez nastopa na EP na Danskem. V zadnji kvalifikacijski tekmi v Ljubljani je izgubila proti Belorusiji s 33:35 (17:18).
»VROČE« KOPJE - Martina Ratej je na atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici v metu kopja kar trikrat presegla 60 m, največ z 61,86 m.
MOTO GP - Na šesti dirki svetovnega prvenstva je v Barceloni zmagal domačin Lorenzo (Yamaha), njegova rojaka, dirkača Honde Pe-drosa in Marquez, sta se uvrstila na 2. in 3. mesto.V skupnem seštevku SP je Lorenzo zmanjšal zaostanek za vodilnim Pedroso, slednji ima zdaj 123, Lorenzo pa 116 točk.
KOLESARSTVO 1 Ljubljana, 16. junija (STA) - Hrvat Radoslav Ro-gina je skupni zmagovalec jubilejne 20. kolesarske dirke po Sloveniji. Odločilna je bila sobotna zmaga na vrhu prelaza Vršič. Ciljni sprint zadnje etape je pripadel Avstralcu Bret-tu Lancastru (Orica-Green Edge).
KOLESARSTVO 2 - Portugalec Rui Costa je ubranil lansko zmago na etapni dirki Po Švici. Simon Špi-lak je skupno 9., Robert Vrečer pa je osovjil majico gorski in letečih ciljev.
Mitja Emili osvojil dragocene točke
Na tretji dirki motociklistične Trofeje Honda CBR 600 v Misanu je prose-ški motociklist Mitja Emili, član moštva Tecnica moto iz Bergama, z 2. mestom obdržal vodstvo na skupni lestvici. Zmagal - drugičletos . je njegov najnevarnejši tekmec Diego Giugovaz, ki zdaj za njim skupno zaostaja za 13 točk.
Začetek dirke je bil za Emilija vse prej kot spodbuden. Začel je s 3. mesta po kvalifikacijah, a motor se mu je na startu dvignil na zadnje kolo, tako da je takoj izgubil nekaj mest. Zaostanek je v prvi krogih delno zmanjšal, vendar pri prehitevanjih izgubil precej časa za vodilnim Giu-govazem, ki se je takoj pognal v solo dirkanje. V 3. krogu je bil Emili že četrti, v naslednjem se je povzpel na 3. mesto, tedaj pa se je vnovič zapletlo. Za njim je prišlo do množičnega padca motociklistov in organizatorji so bili prisiljeni prekiniti dirko, kot merilo pa so vzeli čase po tretjem krogu, ko je bil Emili šele četrti, tako
da je pred ponovljenim startom zaostajal za vodilnim že za dobri dve sekundi.
Vdrugič je Emili startal uspešno in se »prilepil« za Giugovazem. Do konca dirke (opravili so še štiri kroge) mu je bil stalno za petami, oba pa sta bila precej pred drugimi. Emili je nekajkrat krenil v napad, vendar ne dovolj prepričljivo. Ocenil je namreč, da je bilo tveganje preveliko. Giugovaza bi morda lahko tudi prehitel, prvega mesta pa ne bi mogel osvojiti, saj je bil zaostanek s prvega dela dirke prevelik. Zato se je zadovoljil z zasledovanjem. Po koncu dirke je imel tudi nekaj sreče. Seštevek časov je pokazal, da si je 2. mesto pred Emanuelejem Viglianom prislužil le za 0,266 stotink sekunde.
»Na tej ravni slab start drago plačaš. Zato ne morem biti povsem zadovoljen, čeprav je drugo mesto nadvse dragoceno. ,« je povedal Emili po dirki. Pomembno je tudi, da je kot novinec v tem razredu že povsem enakovreden veteranu in ak-
tualnemu prvaku Giugovazu, kot je dokazal tudi v nedeljo. »Da sem na njegovi ravni, je bilo jasno že po kvalifikacijah,« je dejal Emili. V naslednjih treh dirkah pa ga bo moral spet tudi premagati kot na drugi dirki v kraju Vallelunga. Naslednja preizkušnja bo 28. julija v Imoli, sledi pa še septembrski vikend z dvema dirkama v toskanskem Mugellu. (ak)
Vrstni red: 1. Diego Giugovaz (Ku-ja racing) 13:55,658; 2. Mitja Emili (Tecnica Moto) + 2,900; 3. Emanuele Viglie-no (Mozzoni Moto) +3,166; 4. Emanuele Pusceddu (Itaba Moto) + 4,619; 5. Fla-vio Gentile (Flash Moto racing +8,960.
Skupno: 1. Emili 65 točk; 2. Giugo-vaz 52; 3. Viglieno 43; 4. Pusceddu 40; 5. Gentile 36, itd.
/
ŠPORT
Torek, 18. junija 2013
17
nogomet - NK Kras ne pozna finančne krize in je že sestavil elipo. Močno!
»D-liga? Možnosti so«
Večina klubov moštvenih športov pri nas in v Italiji, nogometnih in drugih, se v dneh po koncu tekmovalne sezone ukvarja z mučnim sestavljanjem proračuna. Pri NK Krasu je drugače: potrjeni trener Branko Zupan že vsaj dober teden ve, s katerimi igralci bo razpolagal v prihodnji elitni ligi. V njej bo moštvo iz repenske občine vnovič skušalo igrati vidno vlogo. Spet imajo igralce za naskok na povratek v D-ligo. Vanjo bi napredovali že tretjič.
Predsednik Goran Kocman: vaša družina oz, podjetje Koimpex je glavni pokrovitelj kluba. Vsi v teh dneh stokajo zaradi pomanjkanja denarja, vi pa imate ekipo že sestavljeno. Očitno vaši posli cvetijo!
»Podjetje dela dobro. Lahko se pohvalimo. Posli v Rusiji in Belorusiji so uspešni, tako da lahko investiramo tudi v domače nogometno društvo. Pomagajo nam tudi poslovni partnerji iz Italije, od Milana do Vi-cenze. Z reklamo ob robu igrišča. Ne gre za velike vsote, vendar nekaj že pride v blagajno, saj je teh partnerjev veliko.
S sestavo proračuna torej niste imeli težav?
Nismo. Je pa vsekakor budžet manjši od lanskega. Režijski stroški so nižji, gostovanja so precej krajša. Igralci, ki smo jih potrdili, so sami želili ostati. Ker smo resen klub, ker vse obveznosti redno poravnavamo, ampak tudi zato, ker se s povratkom v D-ligo želijo oddolžiti za letošnji izpad. Zato so se tudi zadovoljili z nižjimi povračili. Stroške zmanjšuje tudi to, da so vsi igralci razen Melisa, ki je doma iz Ligurije, Trža-čani ali Furlani.
Koliko vas bo stala sezona?
Okrog 250 tisoč evrov, vključno z mladinskih sektorjem.
Spet imate zelo močno ekipo. Tako pravijo tudi poznavalci. Je torej cilj vrnitev v D-ligo?
Igralci so dobri. Možnosti so. Imamo tudi obetave mladince letnika 1996. Ostali so vsi, vsi so Tržačani, tako da smo pripravljeni na povratek v D-ligo tudi kar zadeva mladince, ki jih moraš obvezno poslati na igrišče.
So med njimi tudi zamejci?
Med mladinci jih je kar nekaj, na primer Simeoni, Miniussi. Sicer bodo mladinci
Predsednik Goran Kocman
kroma
in člani vadili skupaj. Ostaja tudi Luca Car-li. Ni več mladinec, je pa še mlad.
Kateri so najmočnejši igralci med tistimi, ki so ostali in pa med novinci v moštvu?
Vsi, ki so ostali, bi lahko igrali tudi v D-ligi. Igralca kot je Giordano (še pred dvema sezonama je igral v B-ligi, op.ur), boste težko videli v elitni ligi. On prihaja iz Jeso-la. Vsak dan se bo vozil na trening z vlakom. Tako kot lani. Imel je več ponudb, ampak se ni hotel spustiti v kakšne avanture. Mi smo resni. Čuti vsekakor tudi moralno dolžnost, da po lanski sezoni naredi kaj za Kras.
Od novih je zelo dober napadalec Corvaglia. On pripada letniku 1991. Je eden najbolj perspektivnih napadalcev v deželi. Za Manzanese je lani v elitni ligi dosegel 17 golov. Spet imamo tudi izkušenega vratarja. Angelo Caligaro (letnik 1984) je osem let igral v D-ligi. Predrag Arcaba ima 40 let, a on je pravi mož-ekipa. Vedno je igral v D-ligi. Kjerkoli je bil, je bil kapetan. San Paolo iz Padove bi ga obdržal. A je Repen zanj bližji. Živi namreč v Červinjanju.
Ste med prestopnim rokom dosegli vse cilje?
Da, potrebovali smo vratarja, branilca in napadalca. Vrnil se je tudi Modolo. Po enem letu si je spet zaželel igrati z nami. Tako lepo kot pri vas, se nisem imel nikjer in ne zaradi denarja, je dejal.
Ste med igralci priljubljeni zato, ker redno poravnate obveznosti ali še kaj drugega?
Klubi v Italiji niso kdove kako resni. Igralce pritegne dvoje: resnost kluba in dobro ozračje. NK Kras jamči oboje. Pri nas prevladuje vaško,domače ozračje. Odnosi so dobri, pritiskov ni, drugod pa je pritisk včasih velik.
Vam lahko štrene zameša Triestina?
Če Triestina vloži prošnjo za vključitev v D-ligo, jo bodo vanjo gotovo sprejeli. Vendar ne vem, ali je društvo organizacijsko in finančno dovolj solidno. Kolikor vem imajo precej težav. Poleg tega nimajo mladinskega sektorja. Pa tudi časa nimajo dosti. Derbija se ne bojimo. Mislim, da bi bilo celo zanimivo, ko bi do njega res prišlo.
Spremembe ste napovedali tdi v mladinskem sektorju
Strokovni vodja sektorja bo Andrej Pahor iz Sežane, ki je sicer z nami že sedem let. Pripravil bo program za vse, hkrati pa bo trener ekipe naraščajnikov. Vsak popoldan bo na razpolago za vse ekipe in trenerje. Pahor je nadarjen trener, živi za nogomet. Čeprav je mlad, ga cenijo tudi kolegi. Ceni ga tudi Zupan. Gledal je, kako trenira, ocenil je, da si odgovorno funkcijo zasluži.
Kaj pa sodelovanje z drugimi našimi društvi?
Ni težav. Ekipa začetnikov bo igrala v Križu, od koder prihaja večina fantov. S Pri-morjem bomo v prihodnji sezoni sodelovali tudi na ravni cicibanov. Rad bi se na tem mestu zahvalil Zadružni kraški banki za pomoč mladinskemu sektorju.
Pa še to: Kako gledate kot podjetnik na gospodarsko krizo in na težave, ki se zaradi tega pojavljajo pri financiranju našega športa?
Položaj res ni lahek, vendar mislim, da so tudi v zamejstvu posamezniki, ki bi lahko pomagali Jadranu, Slogi in drugim, a tega nočejo narediti, ker dobiček raje obdržijo zase. Vlaganje v naš šport nikoli ne bo pro-fitno. Gre za nesebično pomoč domačemu okolju. Naša družina je šla v to zavestno. Živiš le enkrat.
A. Koren
Devet potrjenih igralcev, štiri »težke« okrepitve
Potrjeni igralci: Ulpiano Capalbo (1990), vezisz, Lorenzo Colavetta (1989) branilec; Rok Božič (1985), vezist; Radenko Kneževič (1979), napadalec; Tobia Melis (1986), branilec; Fabio Giordano (1986), vezist; Milan Gru-jic 81989), napadalec; Luca Carli (1993), vezist; Gabriele La Pasquala (1994) vezist. Prihodi: Angelo Caligaro (letnik 1987), vratar; Alessio Corvaglia (1991), napadalec; Michele Modolo (1984), vezist; Predrag Arcaba (1972), branilec. Moštvo bodo dopolnili mladinci
jadranje - TPK Sirena organizator conske selekcije optimistov za državno prvenstvo
O nastopu na DP odločal en sam plov
Minuli konec tedna je Tržaški pomorski klub Sirena že tretjič zapored organiziral 2. consko selekcijo za nastop na državnih prvenstvih za kadete Pokalu Primavela, Predsedniškemu pokalu in Pokalu kadetov ter consko regato za mladince. Nastopilo je 148 krmarjev (86 kadetov in 62 mladincev) iz celotne dežele Furlanije Julijske krajine. Tudi tokrat, kot že pri vseh letošnjih conskih regatah, organizatorji niso imeli sreče z jadralnimi razmerami.. Zaradi brezveterja jim je v dveh dneh uspelo izpeljati le en plov v nedeljo z lahkim vetrom. Med regato je veter padel, zaradi tega veliko število tekmovalcev ni uspelo prijadrati na cilj v predvidenem času, to je 20 minut po prvouvrščenem.
Med kadeti se je najboljše odrezal Alessando Deluisa (Čupa), ki je zasedel 4. mesto, takoj za njim se je
□ Obvestila
AŠD BREG obvešča, da bo občni zbor jutri, 19. junija, ob 20.30, v mali dvorani gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu. AŠZ JADRAN sklicuje v četrtek, 20. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, redni volilni občni zbor.
uvrstila Gaja Pela (Duino), za njo pa Elisa Manzin (Sirena). Jan Pernarčič se je uvrstil na 11. mesto, Caterina Sedmak na 16., Elena Lo Cascio na 19. (vsi Čupa), Tinej Sterni na 24. in Marko Sancin na 28. (vsi Sirena). Nastopili so še Francesco Allegretti, Saša Pahor, Mia Sveva Jankovic, Sara Petric, Rok Golemac (vsi Čupa), Jan Zuppin, Dan Fonda in Stephan Njemcevic (vsi Sirena), ki pa niso prispeli do cilja v predvidenem času. Regato je zaključilo le 39 kadetov. Ker je prva selekcija za kadete v Gra-dežu odpadla zaradi brezvetrja, je bila ta regata odločilna za dodelitev razpoložljivih mest za nastop na državnem prvenstvu. Septembra bodo na Elbi na Predsedniškem pokalu za letnike 2002 nastopili Alessan-dro Deluisa, Elena Lo Cascio (oba Čupa) in Elisa Manzin (Sirena), na Pokalu kadetov za letnike 2003 pa Jan Pernarčič, Caterina Sedmak (oba Čupa) in Gaja Pela (Duino). Na Pokal Primavela za letnike 2004 se ni uvrstil noben zamejski jadralec. Kvalifikacija se je ponesrečila Tineju Sterniju in Marku Sancinu (oba Sirena), ki spadata drugače med najboljše, saj je Tinej nastopil s hudo poškodbo noge.
več fotografij na www.primorski.eu
Več dela na kopnem kot na morju
kroma
Med mladinci je bil najboljši Nicolas Starc (SVBG), ki je osvojil 2. mesto, Giorgia Sinigoi je bila 6., Nina Be-nedetti 8. (obe Čupa), Petra Gregori 9. (Sirena), Giulio Michelus 12. (Čupa), Sara Zuppin 19. in Leonardo Glavina 31. (oba Sirena). Nastopili so še Luca Carciotti (Čupa), Peter Marzo Magno in Pietro Osualdini, ki pa niso zaključili regate, saj je na cilj prijadralo samo 42 krmarjev. Vozovnice za državno prvenstvo mladincev bodo podelili na Trofeji Alex Moccia, ki bo v Sesljanu 29. in 30. junija. (And)
420: Posadkam prva tri mesta
Na tretji conski regati v razredu 420 so jadralci Čupe in Sirene osvojili med 20 posadkami prva tri mesta. Po treh plovih sta bili najboljši Sirenini jadralki Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo, druga sta bila Matteo Omari in Ashik Crevatin, prav tako člana Sirene, tretje mesto pa sta osvojila Matia Ugrin in Mirko Juretič (Si-rena/Čupa).
odbojka
Marko Kalc še naprej trener Koprčank v 1. ligi
Slovenski odbojkarski strokovnjak iz Trsta Marko Kalc bo tudi v prihodnji sezoni vodil odbojkarice slovenskega prvoligaša iz Kopra. Z njimi je v minuli sezoni osvojil končno 3. mesto, kar je za mlado in iz samih domačih igralk sestavljeno ekipo pomenil odličen rezultat. S to uvrstitvijo so se Koprčanke tudi uvrstile v evropski pokal challenge, vendar se mu bodo iz finančnih razlogov odpovedale. Naslednja sezona, v kateri bi moral OK Koper nastopiti z bolj ali manj nespremenjeno postavo, pogojujejo še izbire sponzorja Luke Koper.
Memorial Filipovič: zmaga v Ilirsko Bistrico
V	nedeljo je bil na sedežu SST 1904 v Trstu tradicionalni brzopotezni turnir Filipovič. V preteklosti je to bilo ekipno tekmovanje, zadnje dve izvedbi pa sta bili za posameznike. Nastopilo je dvajset ša-histov iz Slovenije in Italije, zasedba pa je bila zelo kvalitetna (en mojster FIDE in pet mojstrskih kandidatov). Zmagal je Dani-je Beletič iz Ilirske Bistrice, ki je v trinajstih kolih zbral kar 12,5 točk. Drugi je bil Tržačan Tullio Mocchi, tretji pa Vojo Sre-brnič iz Nove Gorice (oba sta imela 11 točk). Zelo dobro sta se odrezala naša mlada šahista Enrico Genzo, ki je bil deveti (6,5 točk) in Matej Gruden, ki je bil 14. (6 točk). (Marko Oblak)
Ruzzier šestnajstič prvak
Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je z AK Koper v soboto nastopil v Velenju na odprtem Državnem veteranskem prvenstvu Slovenije. V hoji na 5000m je s časom 24:53 dosegel v tednu dni že drugega, skupno pa že 16. naslov slovenskega prvaka. V nedeljo pa je Ruzzier na goriških Rojcah osvojil deželni veteranski naslov M60 v teku na 800 metrov. Zmagal je s časom 2:47.73.
Pivk z rekordom
Slovenski gorski tekač iz Žabnic Ta-dei Pivk je zmagal na 7. mednarodni sky race tekmi Carnia di Timau v Paluzzi. Šti-rindvajset kilometrov dolgo progo je pretekel v 2 ura 31,38 minute, s čimer je izboljšal rekord tekmovanja. Na tej tekmi je Pivk zmagal že četrtič.
Od danes Memorial Lachi
V	Križu se začenja 5. Memorial Matej Lachi/Lah Danes se bo v Križu začel nogometni turnir 7:7 5. Memorial Matej Lah/Lachi, ki ga v spomin na Mateja organizira dobrodelna fundacija Sklad Matej Onlus v sodelovanju s ŠD Vesna, ŠD Mladina, KD Vesna in BFC Plavi. V skupini A bodo igrali: Kosovel, Kržani, Real Kras in Vesna. V skupini B pa: Gorjansko, BFC Plavi, Opčine in Repen. Tekme bodo vsak dan ob 20.00 in 21.00. Polfinale bo v četrtek, 27. junija, finale pa v petek, 28. Danes: 20.00 Kosovel - Vesna, 21.00 Kržani - Real Kras; jutri: 20.00 Gorjansko - Repen, 21.00 Plavi -Opčine.
V petek na Padričah 13. Lov na mrjasca
Kulturno društvo Slovan v sodelovanju s sekcijo za orientacijski tek pri ŠZ Gaja bo v petek organiziralo nočni orientacijski pohod, 13. Lov na Mrjasca. Prva skupina bo startala ob 21.45 s kraja Zad za kal (pri vhodu v Dom za ostarele Ieralla) na Padri-čah, kjer bo tudi zbirališče (od 20.15 dalje). Letošnja novost je lažja družinska proga, ki je namenjena družinam z otroki. Zaradi omejitve nastopajočih bo lahko startalo 30 skupin (ekipo lahko sestavlja od 3 do 7 oseb), tako da je obvezen predvpis po elektronski pošti kdslovan@gmail.com do četrtka, 20. junija. Za informacije pokličite na 3497386823. Nagrajevanje bo v nedeljo pred prižigom padriškega svetoivanskega kresa.
1 8 Torek, 18. junija 2013
SVET
/
vrh g8 - Sinoči se je na Severnem Irskem začel dvodnevni vrh skupine sedmih najbolj razvitih držav in Rusije
Zaupanje v okrevanje gospodarstva EU Putin in Obama optimistično glede Sirije
Pred vrhom so predstavniki EU in ameriški predsednik Obama zagnali pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA
BELFAST - Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih držav in Rusije (G8) so včeraj v bližini sever-noirskega kraja Enniskillen začeli dvodnevni vrh, na katerem se bodo, kot načrtuje britanski premier David Cameron, pogovarjali o ukrepih za učinkovitejše pobiranje davkov, za sprostitev svetovne trgovine in o večji preglednosti, ki bo zmanjšala korupcijo.
Na političnem področju pa bo prevladovala Sirija, predvsem vse večja prizadevanja ZDA in nekaterih evropskih držav, da bi sirskim upornikom pomagali tudi z orožjem, čemur pa Rusija ostro nasprotuje. Predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Barack Oba-ma, sta se na sinočnjem dvostranskem srečanju strinjala, da je treba pospešiti prizadevanja za mirovno konferenco v Siriji, izrazila pa sta tudi optimizem glede reševanja iranskega vprašanja z novim iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem. Kot je po srečanju z Obamo povedal Putin, si tako Rusija kot ZDA želita zaustaviti nasilje v Siriji, zato bosta pritisnili na vse strani v konfliktu, da se udeležijo mirovnih pogajanj v Ženevi.
Gostitelj, britanski premier Cameron, je ob začetku vrha stisnil roko vsakemu od voditeljev skupine držav, ki jo ob Veliki Britaniji sestavljajo še Francija, Italija, Japonska, Kanada, Nemčija, Rusija in ZDA. Sestajajo se v hotelu ob jezeru Lough Erne v bližini kraja Enniskillen.
Pred začetkom vrha so predstavniki članic EU in ameriški predsednik Obama uradno zagnali pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA. Prostotrgovinsko območje na obeh straneh Atlantika bi bilo z 800 milijoni prebivalcev največje na svetu in ob tem tudi najmočnejše po kupni moči. Voditelji držav skupine G8 so sinoči menili, da evrsko območje kljub krizi kaže znake okrevanja. Tudi slika svetovnega gospodarstva je boljša, kot je bila pred enim letom, čeprav še vedno ni dobra, ugotavljajo v osnutku sklepne izjave, do katerega je prišla nemška tiskovna agencija dpa. Izgledi za konjunkturo so še vedno zelo šibki, vendar pa so tveganja zaradi ukrepanj ZDA, evroobmočja in Japonske manjša. To kažejo tudi vidni porasti indeksov na večini finančnih trgov, ocenjujejo voditelji sedmih najbolj razvitih držav in Rusije v osnutku sklepne izjave s srečanja pri severnoirskem jezeru Erne v bližini kraja Enniskillen. Voditelji G8 bodo sicer v sklepni izjavi evrsko območje pozvali, naj še naprej krepi gospodarsko in denarno unijo. ZDA bi morale na dolgi rok izboljšati stanje javnih financ in uravnotežiti proračun. "Boj proti brezposelnosti, predvsem dolgotrajni, in boj proti brezposelnosti med mladimi, sta odločilna za naše nacionalne in skupne načrte o gospodarskem sodelovanju," še piše v izjavi, ki jo je pridobila dpa. (STA)
Sproščeno srečanje med predstavniki EU in predsednikom ZDA Obamo ob robu vrha
ansa
grčija - Proti vladi
Sodišče ustavilo zaprtje javne radiotelevizije
ATENE - Grško vrhovno upravno sodišče je z začasno odredbo ustavilo sklep vlade v Atenah, da zapre državno radiote-levizijo ERT, in odredilo ponovno odprtje televizije, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija. Sodišče je odločilo na podlagi pritožbe sindikata ERT, je povedal vir pri sodišču. Vlada bi zdaj morala ponovno zagnati delo radiotelevizije. Novico je z navdušenim aplavzom pozdravila množica več tisoč ljudi, ki pred sedežem ERT protestira proti njenemu zaprtju.
Grški premier Antonis Samaras je samo nekaj minut prej ponovil predlog, da bi ERT ponovno odprli, dokler ne bi predloga vlade o oblikovanju nove televizije potrdil parlament. Prvič je to predlagal že minuli petek, potem ko je torkova odločitev o zaprtju televizije in odpustitvi okoli 2700 zaposlenih sprožila množične proteste po državi in kritike širom Evrope. Samaras je predlagal oblikovanje začasne komisije, ki bi ponovno zaposlila manjše število ljudi, tako da bi se oddajanje informativnega programa lahko takoj nadaljevalo, dokler ne bi oblikovali nove televizije s približno polovico doslej zaposlenih. Njegova vlada sicer vztraja, da je treba ERT zapreti in temeljito preoblikovati, ker naj bi bila preveč sko-rumpirana, da bi se jo dalo rešiti. Kot zatrjuje Samarasova Nova demokracija, je okoli 300 milijonov evrov letno občutno preveč za povprečno štiriodstotno gledanost, manj kot polovično v primerjavi s komercialnimi televizijami. Samaras ima sicer zaradi ERT tudi težave znotraj koalicije. Socialisti in zmerne levičarske stranke v koaliciji so zaprtje ERT zavrnili in napovedali, da vse do njenega ponovnega odprtja ne bodo razpravljali o reformah.
Zaposleni na ERT in novinarji so se sicer odločitvi vlade uprli, zasedli stavbe televizije v Atenah in Solunu ter po internetu nadaljevali z oddajanjem programa. Podporo so jim izrazile številne medijske skupine v Grčiji in v tujini, odločitev vlade pa označile za avtoritarno. Podporo grški radioteleviziji je z odprtim pismom izrazila tudi RTV Slovenija. Tudi Evropska ra-diotelevizijska zveza (EBU) je pozvala uradne Atene, naj spremeni odločitev o zaprtju televizije ERT. (STA)
teheran - Šef države hoče ublažiti napete odnose z Zahodom
Novoizvoljeni predsednik Rohani upa v dogovor z velikimi silami glede svojega jedrskega programa
Novi predsednik Irana malo po izvolitvi
ansa
TEHERAN - Novoizvoljeni iranski predsednik Hasan Rohani je včeraj izrazil upanje, da bo Iran dosegel nov dogovor z velikimi silami glede svojega jedrskega programa. Kot je dejal, bi morali dogovor doseči z več transparentnosti in medsebojnega zaupanja. Rohani, zmerni klerik, ki je zmagal na petkovih predsedniških volitvah, je sankcije proti islamski republiki zaradi njenega jedrskega programa označil za nepravične in neupravičene.
Rohanijeva zmaga je vzbudila upanje v ublažitev napetih odnosov z Zahodom, a je 64-letnik že na prvi novinarski konferenci po izvolitvi izključil možnost
ustavitve spornega bogatenja urana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Tega obdobja je konec,« je dejal Rohani o mednarodnih zahtevah za ustavitev programa bogatenja urana. Kot je dejal, obstaja veliko poti za izgradnjo zaupanja z Zahodom, pri čemer je obljubil, da bo Iran bolj transparenten pri dokazovanju, da so njegove dejavnosti skladne z mednarodnimi pravili. Novoizvoljeni predsednik je sicer obljubil, da bo nadaljeval z zmerno politiko. »To so bile več kot volitve, to je bil klic večine k zmernosti in spoštovanju ter proti ekstremizmu. Iran je načel novo poglavje v zmernosti,« je dejal Rohani. (STA)
praga - Po včerajšnjem odstopu predsednika vlade Petra Nečasa
Politična kriza na Češkem
Premierovo tesno sodelavko, vodjo njegovega kabineta Jano Nagyovo, v soboto priprli zaradi korupcije in zlorabe oblasti
PRAGA - Na Češkem vladne stranke že iščejo novega premiera, opozicija pa poziva k predčasnim volitvam, potem ko je premier Petr Nečas včeraj podal odstop. Za to se je odločil po sestanku s koalicijo in potem ko so njegovo tesno sodelavko, vodjo njegovega kabineta Jano Nagyovo v soboto priprli zaradi korupcije in zlorabe oblasti. Nečas je svoj odstop napovedal po srečanju s koalicijskimi strankami v nedeljo, ko je priznal politično odgovornost za škandal politične korupcije in zlorabe oblasti, v katerega je vpletena Nagyova. Pred tem je že večkrat poudaril, da v škandal ni bil vpleten in ni vedel za njena dejanja, zato je odločno zavračal pozive k odstopu.
Ob tem je dejal, da je naklonjen ohranitvi sedanje tristranske desnosre-dinske vladne koalicije, v kateri so ob njegovi desni Demokratski državljanski stranki (ODS) še manjša TOP 09 in sredinska LIDEM, do rednih parlamentarnih volitev, ki naj bi bile maja prihodnje leto. Vlado naj bi vodil novi premier iz
vrst njegove stranke ODS. Kot najbolj verjetnega naslednika omenjajo ministra za industrijo Martina Kubo, podpredsednika stranke ODS, ki je že izrazil pripravljenost na prevzem položaja. Ta rešitev bi sicer morala v parlamentu dobiti podporo 101 do skupno 200 poslancev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opozicijski socialdemokrati (CSSD), ki jim ankete kažejo na zmago na volitvah, se zavzemajo za čimprejšnji sklic predčasnih parlamentarnih volitev. Kot je včeraj dejal njihov vodja Bohuslav Sobotka, nima smisla konservativnim strankam znova naložiti sestavo vlade, potem ko so bili pri tem že neuspešni.
Po včerajšnjih pogovorih s predsednikom države Milošem Zemanom je Nečas dejal, da Zeman ni naklonjen predčasnim volitvam. Da vidi predčasne volitve kot zadnjo opcijo, je včeraj za medije potrdil tudi vodja predsednikovega kabineta Vratislav Mynar.
Načasov politični rival, levo usmerjeni Zeman, ki se po ustavi sedaj lahko
Češki premier v
odstopu Petr Nečas
ansa
odloči za novo vlado ali sklic predčasnih volitev, še ni povedal, kaj namerava storiti. Je pa od izbruha škandala posredno dal vedeti vladi, da bi bilo dobro, če bi odstopila.
Nečas je po včerajšnjem pogovoru z njim dejal, da sta »dolgo in dovolj skrbno pregledala vse možnosti« in da ni naklonjen predčasnim volitvam.
Zeman je še pred izbruhom škandala izrazil željo, da bi parlamentarne volitve potekale hkrati z volitvami v Evropski parlament - 24. in 25. maja pri-
hodnje leto, da bi s tem znižali stroške. V primeru odločitve za predčasne volitve, pa bi jih moral Zeman sklicati v 60 dneh po razpustitvi parlamenta.
Nečas je odločitev sprejel tudi po tem, ko se je razvedelo, da je policija v prisluh ujela tudi njegove pogovore z Nagyovo, njegovo domnevno ljubico, navaja srbska tiskovna agencija Beta.
Policija ji je pol leta prisluškovala v preiskavi korupcije treh bivših poslancev vladne ODS in ker je lani zlorabila Vojaško obveščevalno službo za sledenje premierovi soprogi Ratki, po ugotovitvah preiskave zato, da bi premiera prisilila v ločitev.
V policijski akciji so minuli četrtek na sedežu vlade nato prijeli osem ljudi -Nagyovo, bivšega in sedanjega šefa Vojaške obveščevalne službe, tri nekdanje poslance in nekaj državnih uradnikov. S prostosti se lahko brani samo sedanji šef Vojaške obveščevalne službe Milan Ko-vando, ker je priznal kaznivo dejanje. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 1B. junija 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 10.45 Road Italy - Day by day 10.55 Evento 12.00 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.05 Film: La ragazza dei fiori 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetec-hete, vista la rivista 21.20 Film: Il richiamo dell'Africa 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta
Rai Due
^ Rai Tre
poliziotto alle elementari (kom., ZDA, '90) 23.35 Film: Frequency - Il futuro e in as-colto (fant.)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Dokumentarec 9.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Jump - Stasera mi tuffo
C/ Italia 1
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show
6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 7.30 Risanke 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme Estate 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue Bloods 16.10 Nad.: Revenge 16.55 Nan.: Guardia costiera 17.45 Nogomet: EP, U21 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.55 Nad.: Countdown 22.50 Nad.: Strike Back
La 7
23.55 Film: 3ciento - Chi l'ha duro... la vince!
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.15 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: La carbonara 17.35 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio mari-to! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 23.20 Report Cult
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nad.: My Life 16.45 Film: Torna "El Grinta" (vestern) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Un
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (16. junija 2013)
Vodoravno: zbiralo, SOS, akt, norogla-vost, Noe, Ažman, zidarstvo, Mia, aparatura, K. Č., STA, el, glina, Anet, ranina, OAS, Dragotin, turisti, K. V., vi, rtač, Ono, Te, Dante Alighieri, rančar, aport, A. Z., Ist, Nao, Er, moratorij, Abel, astat, Oliver Stone, alokacija, Nica, Keke Rosberg, ocet, Eder, Ana, Elia, A. B., Ari; na sliki: Dragotin Kette.
^ Tele 4
18.30 Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.35 Dok. odd.: Pedalni klavir 21.10 Dok. odd.: 2Cellos 22.00 Film: Razumna odločitev
(T Slovenija 3
6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 21.30 Žarišče 7.50 Kronika 8.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 15. redna seja Državnega zbora, prenos 17.5018.50, 19.40 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Le parole più belle 15.00 La testimonianza po-polare 15.35 Nautilus 16.00 Mediteran 16.30 Buon Veneto 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Pogovor z... 21.00 Avtomobilizem 21.15 „Q" 22.15 Biker explorer 22.45 Dok.: K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba
Tv Primorka
14.50 Nan.: Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naru-to Shippuden 15.30 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Nan.: The Middle 17.45 Igra: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: L'esorcista (horor, ZDA, '73) 23.55 Film: L'esorciccio (kom., It., '75)
8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Slavnostna seja občine Brda 20.00 Pregled leta - junij 2012 20.30 6. študentski festival vin 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo...
pop Pop TV
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nad.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 SOS Tata
6.00 Risane in otr. Serije 7.00 Serija: Biser 8.40 Serija: Pod eno streho 9.3510.40, 11.50 TV prodaja 9.50 18.05 Nad.: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Beverly Hills 90210 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Nad.: Downton Abbey 23.40 Nad.: Nadarjeni mož
Kanal A
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.4016.15 Nan.: Poliziotti con il cuo-re 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il caffe dello sport
(T Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Bine 10.35 Zgodbe iz školjke 11.10 Hiša eksperimentov 11.30 Ciak Junior 11.40 Pod klobukom 12.15 Pisave 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.45 Risanke in igrane serije 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Z Breuceem Parryjem po Arktiki 18.10 Nad.: Strasti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.00 Dok. odd.: Strah pred svetovno tovarno Kitajsko 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.40 Dok. film: Admiral
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 23.40 Zabavni infokanal 12.55 Dobro jutro 16.15 19.05, 23.40 Točka 17.30 Glasnik 18.00 Mostovi - Hidak
6.55 Risanke 8.3013.45 Nan.: Vsi moji moški 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 Serija: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Počitnice družine Johnson 16.35 Nan.: Dva moža in pol 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Blisk smrti 21.45 Film: Izgubljeno in najdeno 23.40 Film: Umor v malem mestu
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 V novi dan; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 13. nad.; 18.00 Iz naših arhivov, sledi Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 IKS; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle de-gli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballan-
Torek, 18. Junija Italia 1, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
L'esorcista
ZDA 1973
Režija: William Friedkin Igrajo: Ellen Burstyn, Max von Sy-dow, Linda Blair in Jason Miller
Dvanajstletna Regan in njena mama Chris živita vsakdanje, mirno življenje v majhnem mestecu. Nekega dne se Regan začne čudno obnašati, vendar nihče od številnih zdravnikov in psihologov ne more ugotoviti, kaj je narobe z njo. Ker ne najdejo druge rešitve, mami predlagajo, naj obišče duhovnika Damiena Karrasa. Ta je kmalu prepričan, da je deklico obsedel hudič. Režiser Wiliam Friedkin bo na septemberski beneški Mostri prejel zlatega leva za življenjsko delo, kot eden najbolj revolucionarnih avtorjev Novega Hollywooda.
Eksorcist velja za najboljšo srhljivko vseh časov. Film je prejel dva oskarja, eden je šel pisatelju Wiliamu Petru Blattyju, po čigar romanu, je Friedkin posnel film.
do con Secondo Casadei; 9.00 Golosita ve-gane; 9.35 Appuntamendi d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35 Sonoricamente Pu-glia; 11.00 I magnifici 22; 11.35, 18.00, 19.00, 23.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.00 Anticipazioni GR, 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.00 Istria verde - Istria Europa; 16.00 E... state freschi; 20.00 Tempo scuola/Luog-hi e tradizioni/Speciali/Detto tra noi in musica; 21.30 Play music like; 22.00 My radio; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 20. junija 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
Nov val migrantov pritiska na italijanske obale
RIM - Italijanska obalna straža je v nedeljo na območju otoka Lampedusa rešila 95 migrantov, ki so se v morju pred Sicilijo držali za veliko kletko, namenjeno lovljenju tun. Skupno je čez vikend v Italijo prišlo več kot 900 migrantov, poroča francoska tiskovna agencija AFP, med temi je veliko število otrok in mladoletnih. V nedeljo so rešili tudi 250 ljudi, ki so se na dveh barkah v Sredozemskem morju znašli v težavah. Več kot 100 moških iz Eritreje so odpeljali na Lampeduso. Že v soboto pa so z ladij, ki sta imeli težave z motorji, rešili okoli 690 migrantov. Zaradi lepega vremena so se sicer pojavile bojazni, da bo zdaj vedno več migrantov prek morja poskušalo doseči Italijo, županja Lampeduse pa je na evropske oblasti apelirala za pomoč.
Portugalski šolniki stavkajo proti varčevalnim ukrepom
LIZBONA - Portugalski učitelji so včeraj pripravili enodnevno stavko proti varčevalnim ukrepom na področju izobraževanja. Učitelji protestirajo proti odpuščanju in podaljševanju delovnega časa s 35 na 40 ur tedensko, predvidenih v novem paketu varčevalnih ukrepov, ki ga je napovedala vlada. Profesorji so se za stavko odločili po sobotnem protestnem shodu, na katerem se je po podatkih sindikatov zbralo okoli 50.000 delavcev v izobraževanju, in neuspehu pogajanj med učitelji in ministrstvom za šolstvo. Zaradi stavke je okoli 75.000 srednješolcev v negotovosti, ali bodo danes lahko opravljali zaključni izpit iz portugalščine in latinščine.
los angeles - Pričakovanje za knjigo, ki bo izšla v juliju
Hollywoodska diva Ava Gardner in njene številne ljubezenske zveze
LOS ANGELES - V juliju bo izšla knjiga «Ava Gardner: The Secret Conversations«, v kateri so zbrani pogovori z legendarno hollywoodsko lepotico, znano po številnih ljubezenskih zvezah. Igralka sicer ni želela izdati spominov, a je novinarju Petru Evansu v pogovorih dve leti pred smrtjo leta 1990, dejala, da je morala »napisati knjigo ali pa prodati dragulje«.
Knjigo je Evans, ki je umrl septembra lani, napisal že leta 1988, a se za njeno objavo ni odločil. Med skrivnostmi, ki jih je Gardnerjeva, ki je svoje premoženje izgubila zaradi težav z alkoholom, zaupala Evansu, se je znašel tudi opis njenega prvega zmenka s tretjim možem Frankom Sinatro. Kot mu je zaupala, sta s Sinatro, ki je bil takrat še poročen, med vožnjo pod vplivom alkohola v Palm Springsu s pištolo streljala v ulične svetilke in izložbe. Sinatra in Gardnerjeva, ki sta se poročila leta 1951 in se ločila šest let pozneje, sta ostala v dobrih odnosih do konca življenja. Po poročanju časnika New York Post naj bi ji Sinatra dal denar, da ji pred smrtjo ni bilo treba objaviti spominov.
Gardnerjeva se je rodila 24. decembra 1922, kot najstnico pa so jo opazili agenti iz Hollywooda, kjer je podpisala sedemletno pogodbo s studii MGM. V Hollywoodu jo je takoj opazil njen prvi mož, igralec Mickey Rooney. Kot je Gardnerjeva med pogovori zaupala Evansu, je bil Rooney velik ženskar, ki je v njuno spalnico pripeljal drugo žensko, medtem ko je ona v bolnišnici okrevala po lažji operaciji. Kot se je izrazila, je Rooney
»skozi ženske polzel kot topel nož skozi maslo«.
Po ločitvi z Rooneyjem se je zvezdnica leta 1945 poročila z Artiejem Shawom, vendar tudi z njim ni našla sreče. Po njenih besedah je zaradi Shawa
začela kaditi in piti, saj se je ob njem počutila popolnoma negotovo. Med drugim je naredila tudi test inteligenčnega kvocienta, da bi si dokazala, da ni neumna. Po letu zakona jo je Sahw zapustil zaradi druge ženske. (STA)
peking - Tehnološki dosežek
Na Kitajskem konec leta
najhitrejši računalnik
PEKING -Na Kitajskem bo konec tega leta začel delovati najhitrejši računalnik na svetu. Naprava Tianhe-2 oz. prevedeno v slovenščino Rimska cesta je državo z mesta izstrelila v sam vrh danes objavljene lestvice 500 najhitrejših računalnikov na
svetu. Novi najhitrejši računalnik na svetu dosega hitrost 33.860 milijard računskih operacij na sekundo. To je skoraj še enkrat hitreje od doslej prvouvrščenega na lestvici, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
S tem je Tianhe-2 na drugo mesto najhitrejših računalnikov na svetu izrinil računalnik Titan proizvajalca Cray, ki ga ameriško ministrstvo za energetiko v kraju Oak Ridge v ameriški zvezni državi Tennessee uporablja med drugim za raziskovanje materialov in podnebja ter za jedrske simulacije. Titan je na prvem mestu lestvice najhitrejših računalnikov na svetu vztrajal le pol leta. K njegovi zmogljivosti 17.590 milijard računskih operacij na sekundo je prispevalo dejstvo, da 90 odstotkov operacij opravijo grafični procesorji proizvajalca Nvidia, preostanek pa so prevzeli več-jedrni procesorji proizvajalca AMD. Kitajska je s Tianhejevim predhodnikom pred časom že zasedala prvo mesto lestvice najhitrejših računalnikov na svetu. Novega so naredili na univerzi za obrambne tehnologije, uporabljali pa ga bodo v super računalniškem centru v Guangzhoju.
V računalnik Tianhe-2 so vgrajeni izključno Intelovi procesorji. Poleg čipov Xeon uporablja tudi koprocesorje Xeon Phi, ki jih je Intel začel tržiti šele pred šestimi meseci. Intelove procesorje sicer uporablja kar štiri petine od 500 najhitrejših računalnikov na svetu.
A četudi ima Kitajska najhitrejši računalnik na svetu, pa ZDA na področju zmogljivosti računalnikov ostajajo daleč najpomembnejša velesila. Ne le, da s svojima računalnikoma Titan in IBM Sequoia zasedajo drugo in tretje mesto lestvice, z 253 uvrstitvami močno prevladujejo na lestvici 500 najhitrejših. ZDA imajo med prvimi desetimi računalniki na lestvici štiri računalnike, Kitajska in Nemčija po dva, Japonska pa ene-ga.Najnovejšo lestvico, ki jo objavljajo dvakrat letno, bodo predstavili v okviru mednarodnega super računalniškega sejma, ki poteka ta teden v Leipzigu.