Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 55 Din nedeljska izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večlem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo * Uredništva telefon St. 2050. upravnlStva St. 2328
Političen lisi zca slovenski narod
Ameriški protest
Že ob priliki podpisa Kellogove pogodbe smo trdili, da ima pogodba — politično vzeto — za ozadje evropsko-ameriško nasprotje in da hočejo Združene države severne Amerike pridobiti na času, da notranje spopolnijo svoj imperializem, ki je napovedal odločilen boj angleškemu imperiju. Omenjeno je bilo enako ponovno, da je Anglija s stališča svojega, do sedaj nezrušljivega imperija, prav za prav svetovno vojno izgubila, četudi je izšla iz nje kot zmagovalka. Pomnožila je sicer svoje posestno stanje; uničila je nemško tekmo na morju in zagospodovala nad nemškimi kolonijami. Pomagala pa je na noge Združenim državam, ki so z vojnimi dobavami med vojno započele z imperializmom po vojni pa nadaljevale delo, da prevzamejo v svoje roke vodstvo sveta. Da je moralo prej ali slej priti na dan, da ta ameriški načrt ne gre v račun evropski politiki, je moral vsakdo pričakovati.
Mnogo političnih ideologov je bilo siccr mnenja, da bo v tej borbi odločevala skupnost anglosaksonske rase, ki je eminentno državotvorna, ki drži nase in nc dopusti, da bi se kdaj namakalo orožje v bratski krvi. Anglež v Angliji je Anglež v Ameriki. Ti politiki so odklanjali primero s slovanskega oziroma romanskega sveta, kjer bratstvo v realni politiki ne obstoja. Zgled: Poljska in Litva, Poljska in Rusija ali Češkoslovaška. Ali romanski zgled: Napetost med Francijo in Španijo ter Francijo in Italijo. Za Anglosaksonce naj bi bil me-rodajen izvor rodu, ki je ponosen, ki druge sebi asimilira, sam sebi pa nikjer ne koplje jamo. Nadaljnji dokaz naj bi bilo dejstvo, da zgodovina novejšega časa ne pomni slučaja vojne med Anglijo in Ameriko.
Ti politiki pa pozabljajo, da je bilo že oklicanje samostojnosti posameznih ameriških držav dejanje sovražnosti nasproti Angliji. Tudi ne gre, da bi se v politiki preveč poudarjalo, kaj je bilo, ker je važnejše, kaj trenutno je! V tem oziru pa ne pomaga tiščati pest na oči in ne priznati, da je interes povojne Amerike povsem različen od interesa povojne Anglije. Kar je imela do sedaj v svetu Anglija, hoče odslej Amerika. Kjer je prevladoval šter-ling, tja hoče dolar. Zunanje ministrstvo v Londonu in njegove niti hočejo prevzeti Kello-govo državno tajništvo. Da torej dvoje mogočnih držav v resničnem življenju ne more imeti istih misli, je na dlani. Da bodo zbruhnila na-sprotstva, je bilo enako jasno.
Spretna zunanja politika ameriških republikanskih imperijalistov je zgrabila na široko. Osvojili so si interesno sfero na Kitajskem in tako politično nadvladali ogromno polje daljnega vzhoda. S krediti so spravili v svojo odvisnost male in srednje evropske države. Angliji so napovedali konkurenco v Egiptu, tedaj na vratih v Indijo ter so povsod zraven, kjer se upirajo dominijoni londonski politiki. Še več! Amerika se pogaja z njimi preko Londona, podpira Egipt, Irsko in Kanado in jih obravnava kot samostojne države. Pri tem pa prav nič ne skriva, da hoče pod geslom o svobodi morja morje zase in posnemati angleško pomorsko politiko velikega Cromvella. Zdi se, da beremo staroslavne »navigacijske akte«, ko čitamo poročila o novoustanovljenih ladijskih progah, ki so namenjene izključno temu cilju, da izpodrinejo angleške ladje; ko čitamo napovedi Coolidga, kaj vse bo Amerika tekom let zgradila — ladij —
Da je bilo treba nekaj protipotez z evropske strani, je zahtevalo že načelo samoobrambe. Ravno nekaj dni pred prihodom Kelloga v Pariz je povedal angleški zunanji minister Chamberlain, da ste se Anglija in Francija sporazumeli o brodovju. S tem je bil postavljen na glavo vašingtonski mornariški dogovor, ki je juridično še v veljavi. Amerika je bila razburjena; napovedala je bojkot različnim razorožitvenim konferencam. Nič ni skrivala, da gre za anglcško-francosko zvezo da-lekosežnega pomena in je sama priznala, da ima proti sebi — evropsko obrambno zvezo. Cooligde in Kellog sta sestavila in poslala predstavnikom Evrope protestno noto, ki bo kakor Wilsonovih štirinajst točk dokument za vsakogar, ki bo pisal o tej silni borbi med dvema svetovoma!
Kako pot boste krenili obe zapadni velesili, namiguje Pariz, ki pravi, da se da angle-5ko-francoski mornariški dogovor spremeniti, da torej še ni padla končna beseda. Razumljivo. Evropska diplomacija ima neposredno pred seboj ureditev reparacij in vojnih dolgov. Brez Amerike ne bo šlo! Denarna in proračunska vprašanja pa so itak osrednja točka vsake državne politike. —
Uprava le t .iopltarlevl ul.St.G - Čekovni račun: Clubllana Stev. lO.OSO In 10.349 xa Inserate, SaralevoSl.75G3, Zagreb St. 39.0U, Praga In Diinaf St. 24.797
Resolucija NRS umirila poioiaj
Poslrnski klub priznava Aco Stanojeviča - Pred kongresom NRS — Sedan o vlado odobrava tudi novi šef NRS — Sporazum s Hrvati - Na volitve sedal ni misliti
n Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Izvolitev g. Stanojeviča za šela NRS in resolucija, sklenjena na seji širšega glavnega odbora, pomenja zmago pomirljivih elementov. Dasi so borbeni člani širšega glavnega odbora zahtevali vso ostrejšo resolucijo, s svojimi zahtevami niso mogli prodreti. G. Velja Vukičevič jo z izidom zadovoljen. ' Po izjavi prvakov v klubu NRS, ne misli na sobotni klubski seji zavzeti posebnega stališča, dasi bo tu govora o seji širšega glavnega odbora. Pričakuje pa se. da bodo poslanci, pristaši glavnega odbora svojo stališče nasproti Velji Vukičeviču v klubu poostrili. Druge posledice so ne pričakujejo. Poslanski klub bo brez obotavljanja priznal Aco Stanojeviča za šefa NRS.
Radikalni člacn vlade nam je izjavil, da je zadovoljen z izidom seje širšega glavnega odbora, posebno šo radi tega, ker so jo toliko prerokovalo. Pod Stanojevičcvo upravo da lahko stopi, ker je dosledno izvedel svojo pomirljivo politiko, ki je ublažila vso napetosti. Radikalni klub bo aklamiral Stanojeviča. Brezdvoma pa bo klub nastopil proti izjavam posameznikov na soji širšega glavnega odbora ter bo v okrajih, od koder so prišli ti delegati, prinesel natančno statistiko, iz katere bo razvidno, (la za dotičnimi delegati ne stojijo radikalni volivci.
Demokrati so na očitke članov glavnega odbora danes že odgovarjali in podčrtali, da so nastopili proli njim najbolj radikalni centrumaši, ki bi radi razcepili današnjo railikalno-demokratsko sodelovanje v vladi.
Manj zadovoljni so z izidom seje širšega glavnega odbora pašičevci, ki so bili z resolucijo iznenadeni. Koncem oktobra bo glavni odbor sklical sejo, kjer bo izvolil dva podpredsednika in na kateri se bo določil dan za sklicanje strankinega kongresa, kateremu se bodo predložila v odobritev nova pravila in razširjenje programa.
Govorice, da je današnja vlada tangirana z resolucijo in poročilom o političnem stanju glavnega odbora, moramo najodločneje zavračati, ker se niti v poročilu niti v resoluciji današnja vlada ne omenja. Vlado odobrava tudi novi šef NRS. Za sporazum s Hrvati pa so brezdvoma vsi krogi, ako pa Hrvatje vsak sporazum in vsaka pogajanja in vsako spravo odbijajo, jo v tem njihova krivda. Po ustavi se mora sklicati narodna skupščina 20. oktobra k rednemu zasedanju, v katerem c predloži proračun. Da bi bile že sedaj novo volitve, kakor zahtevajo Ilrvati, na to ne more nihče iz vsakomur razumljivih razlogov misliti.
zagrebški občini
č Zagreb, 27. septembra. (Tel. Slov.) Kampanji tiska KDK proti županu Heizlu se je danes pridružil »Hrvat«. Dosedaj je HFSS brezpogojno podpirala Heinzla, četudi je ta pred volitvami sedanjega občinskega sveta formalno izstopil iz HFSS, da bi mogel sestaviti delovno večino, ki jo tvori Hrvatski blok. Raznesli so se glasovi, da je v HFSS opozicija proti Heinzlu, ki je pa ne vodijo načelni razlogi, nego želje nekaterih federalistov, ki se potegujejo za županski stolček. V Zagrebu so mnenja, da vodi to akcijo dr. Srkulj, dejanski urednik »Hrvata« in bivši župan, ki pa se ponovno poteguje za to mesto. V sami HFSS ima dr. Srkulj mnogo nasprotnikov, ki ne žele Sr-kulja za župana. Če že ne iz nobenega drugega razloga, že zaradi afere z likvidacijo mestne aprovizacije. Ti krogi se zavzemajo za zagreb-
škega odvetnika Miškulina, ki bi bil po volji Hrvatski stranki prava. Gospodarski krogi v stranki pa so zato, da bi postal župan zagrebški mesini župnik dr. Rittig, ki bi nadaljeval občinsko politiko po Heinzlovih potih. Dr. Rittig je znan kot Heinzlov najboljši sodelavec.
Da obstoja v vrstah HFSS proti Heinzlu opozicija, dokazuje »Hrvatova« pisava, ki zelo slabo brani sedanji občinski svet ter napoveduje, da bo Heinzel najbrže odstopil iz zdravstvenih razlogov.
Ta akcija se smatra kot popolnoma zgrešena. Ker ni nobena oseba niti od HFSS niti od HSS niti od SDS dobila večine, zato bi se moral imenovati komisarijat, v katerem bi vci dobili večino. To bi pa bilo za zagrebško občino katastrofalno.
Sloga NRS ne gre v rarun SDS
č Zagreb, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Razen radičevcev, ki so snoči po dr. Krnjeviču odklonili vsak sporazum z radikalnimi pristaši glavnega odbora, so danes tudi samostojni demokrati kritizirali delo širšega glavnega odbora v »Riječi.« Sklep širšega glavnega odbora je presenetil vse kroge KDK, posebno SDS. Prepričani so bili, da bo širši glavni odbor zahteval takojšnji odstop današnje vlade in sestavo nevtralne volivne vlade. Videli pa so, da širši glavni odbor ni posegel v najaktualnejše stvari, zato otvarjajo ogenj na širši glavni odbor. »Ri-ječ« razpravlja o resoluciji širšega glavnega odbora in pravi, da ima vtis, da jc ta resolucija sestavljena v popolnem dogovoru z Veljo Vu-kičevičem in da je zato ostala polovičarska po stari radikalni navadi. »Riječ« je mnenja, da so prišla na seji širšega glavnega odbora na dan tako različna stališča, da je nerazumljivo, kako morejo ti radikali ostati v isti stranki. Zato ni-nihče doumel težavnega problema. Zato je bila seja širšega glavnega odbora hroma in zgrešena.
Nao*d na Pribičeviča iz vrst KDK
č Zagreb, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Osiješki federalistični »Hrvatski list«, ki je znan radi svojega hujskanja proti Stjepanu Radiču pred dogodki 20. junija, ko je pisal, da bi bila največja dobrota za hrvatski narod, čc bi kdo odstranil Stjepana Radiča, se bavi na uvodneiti mestu z zločini slovenske Orjune. V članku zatrjuje, da so vse politične umore in napade na Hrvatskem izvršili člani terorističnih orga-
Naj sc pa boj razvija bolj ali manj ofenzivno, tega dokaza nc bo nihče ovrgel, da se stari svet« poslavlja s svetovnih postojank, da naredi prostor »novemu« — ameriškemu.
nizacij ter da je tako tudi zločin Puniše Račiča s tem v zvezi. Da so se v resnici solidarizirali s tem zločinom, sklepa »Hrvatski list« iz njihovega molka k poslednjemu zločinu in trdi. da so vpletene cele politične državotvorne stranke, ki so jih z denarjem podpirale, namigava-joč na Pribičevičevo stranko, ki da je Orjuno ustanovila in podpirala. Kakor se vidi, skuša »Hrvatski list« napadati Orjuno in s tem indi-rektno onemogočiti Pribičeviča pred hrvatskim ljudstvom, iz česar se sklepa, da razmere v KDK niso tako rožnate, kakor zatrjujejo zagrebški listi, ki so naklonjeni KDK.
Se»a KDK
č Zagreb, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja vodstva KDK v saborni dvorani. Navzoči so bili tudi nekateri poslanci KDK, ki niso člani vodstva. Razpravljalo se je o političnih stvareh. V glavnem pa so se vzela na znanje poročila narodnih poslancev o razpoloženju med ljudstvom.
S potvorbami pitata javnost
č Zagreb, 27. sept. (Tel. »Slov.«) »Hrvat« nadaljuje z »odkritji« o domnevnem belgrajskem amputaškem načrtu. V današnji številki navaja, da je Pašič sporazumno s Protičem hotel amputirati Hrvatsko na ta način, da bi tvorila Hrvatsko današnja zagrebška oblast. Razen tega napoveduje »Hrvat«, da bo jutri objavil »angleški« zemljevid, ki bo najbrž nova izdaja ma-djarske potvorbe, ki jo je odkril vaš dopisnik. Čuditi se je naivnosti takih podtikanj, ko je vendar znano, da je v dveh Protičevih vladah sodelovala (udi bivša hrvatska zajednica, ki je predhodnica HFSS in da je bil tudi v Pašičevi vladi Tmmbič, današnji predsednik HFSS, zunanji minister, ki jc s tem postal tudi soodgovoren za take načrte svojega bivšega šefa.
Češkoslovaški minister za zdravstvo pri dr. Korošcu
n Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Vest današnjih »Novosti«, da predsednik vlade g. dr. Korošec ni sprejel v avdienco češkoslovaškega zdravstvenega ministra g. dr. Tiso, ni resnična. Predsednik vlade g. dr. Korošec je ob določeni uri ob 5 popoldne sprejel ministra dr. Tiso, ki sc je z njim dolgo raz-govarjal, nakar je skupno z ministrom B a -r ič e m bil ob 7 zvečer na čajanki pri češkoslovaškem poslaniku g. Š c b i.
Hrvatski demokratje pri dr. Korošcu
n Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je danes popoldne sprejel v avdienco demokratske prvake iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, in sicer g. ing. Paštroviča, g. Bonetija in g. dr. B e r o š a , predsednika demokratske organizacije v Splitu. Z njimi sta obiskala predsednika vlade gg. Timotijevič in K o s t a K u m a n u d i.
Sela kluba NRS
11 Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Predsednik radikalnega kluba g. Velja Vukičevič je poslal vsem radikalnim poslancem poseben poziv, da se udeležijo seje kluba, ki se bo vršila v soboto, 29. septembra.
Mednarodni kongres za avtorsko pravo
n Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Danes ob 10 dopoldne se je vršila otvoritvena seja mednarodnega kongresa za avtorsko pravo beji je predsedoval pisatelj g. Branislav Nu-s 1 c Nj. Vel. kralja je zastopal podpolkovnik g- baric, vlado pa ministra gg. Grol in dr. Spaho. P0 Nušičevem pozdravnem govoru je v imenu vlade pozdravil kongres minister g. Grol, v imenu belgrajske občine pa dr K u m a n u d i. Nato je imel g. Geor-ges M a y e r daljši ekspoze, v katerem pravi, da se je ravno pred petdesetimi leti vršil v Parizu prvi mednarodni kongres literatov kateremu je predsedoval Viktor Hugo Zve' čer je Nj. Vel. kralj povabil udeležence mednarodnega kongresa za avtorsko pravo in udeležence kongresa ruskih učenjakov na čajanko, katere se je tudi udeležil predsednik vlade g. dr. Korošec.
Imenovanja pri sodišču
„ , n Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) De-zelnosodni svetnik g. Valentin Levičnik pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan za višjega deželnosodnega svetnika ravnotam Okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodi-sca v Mokronogu g. Ivan C. r o z n i k in sodnik g. Karel Novak pri okrajnem sodišču v Litiji sta pomaknjena v višjo skupino.
Invalidski kongres
n Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) V nedeljo se vrši v Bitolju kongres invalidskih organizacij iz vse države. V imenu vlade se bo kongresa udeležil minister za socialno politiko Stjepan Barič.
Čekovni in menični zakon v odboru spreiet
n Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Pod predsedništvom g. dr. H o h n j e c a se je danes popoldne vršila plenarna seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bilo poročilo odseka o čekovnem in meničnem zakonu. Poročilo je bilo sprejeto. Poslanec Nestorovič je izjavil, da temelji ta zakon na občem regle-mentu, ki ga je dala haaška konferenca. Ta zakon je bil za nas zelo potreben, ker jc za dober gospodarski razvoj potreben enoten čekovni in menični zakon.
Popoldne se je tudi vršila seja odbora za dalmatinske agrarne odnošajc. Seji jc prisostvoval minister g. Daka Popovič. Obstojali so predlogi, ki bistveno spreminjajo vladni predlog. Ker minister ni bil o tem obveščen, je poslanec V c s c n j a k predlagal, da se seja odloži tako dolgo, da zavzame minister v imenu vlade k predlogu svoje stališče.
Največja goljufija sveta. Preiskava o Stin-nesovl goljufiji jc dognala, da jc prišlo v Nemčijo za 20 milijard mark napačnih prijav o vojnih posojilih, od katerih jc 5 milijard bilo kljub potvorbi priznanih za pravilne. Teh 5 milijard jc bilo tudi dejansko izplačanih.
Klerikalci, slov.utitelistvo
in partizanstvo
V »Jutru« se je oglasil pod tem naslovom nekdo, ki zavija naš članek o partizanstvu, kakor je zavijanje v obče lastnost šibkih mož-gan. Postavimo, da se bomo razumeli, točno konkretno trditev še enkrat, da ne bo nobenega dvoma, kaj mislimo ln kako mislimo.
Mi trdimo: V učiteljskem stanu v Sloveniji so bili nekateri pijanci, prešuštniki, tatovi in pretepači; te je začela nekdanja uprava preganjati, in sicer, trdimo, brez razlike spola, strankarske pripadnosti in stanu. >Ju-tro« je radi tega začelo kričati o partizanstvu. Mi smo odgovorili, da daje s tem potuho tem elementom med učiteljstvom in pristavili med vrsticami, da je te po tuba šla tako daleč, da smo marsikje morali zagrabiti stvari, ki so jih »napredni< nadzorniki skušali prikriti, la bo se dogajale v času »naprednega« režima in o katerih smo dognali, da je režim zanje
Da smo zadeli v sršenovo gnezdo s to tr-dttvijo, nam priča javkanje »Jutra«, ki kliče na pomoč samo UJU. Mi vemo, da nam je UJU za čiščenje hvaležno, mi vemo, da so člani učiteljskega disciplinskega poverjeuištva na svojem mestu in da se po raznih ^naprednih« ovinkih skušajo onemogočiti njih sodbe.
»Jutro« navaja nekatere primere, nam ao vsi ti primeri znani, in ker so znani, so procesi že v teku, nekateri celo zaključeni že pod našo vlado za časa viš. šol. nadz. Gangla in z njegovim sodelovanjem. Primer Št. Janž se je n. pr. pred discipl. sodiščem razbli-malenkostno aferieo in je bila ostra obtožba disciplinarnega tožitelja v bistvu odklonjena.
Toda mi nismo nobene stvari zakrili, ker trdimo: kjerkoli se pojavi garjeva ovca, se mora klicati na odgovor. Mi takega učitelja ne bomo morda prestavili n. pr. iz Št. Vida za nagrado na Bled za sokolskega faktotuma nedoraslim dekletom. Mi ne bomo učiteljice, ki je bila radi nemoralnosti prestavljena, zagovarjali in vpili, da je preganjana, kakor smo imeli primer 1. 1924., ko je tak vzoren »napreden« vzgled bil prestavljen nazaj na prvo mesto v zgledovanje vse okolice.
Urednik »Učit. Tovariša« bi vedel povedati — in je to v beležkah povedal —, ali so »najtežje klerikalne gorostasnosti«, ki jih je beležil, res povzročene po ljubljanskih ali mariborskih merodajnih krogih in ali so te malenkostne zadevice res kaj v primeri s stvarmi, ki so se dogajale za časa PP. Ali se sploh <fe primerjati nastavitev začetnika na ugodno mesto s prestavitvijo družinskega očeta iz mesta na deželo, da se na to mesto postavi mlajši in celo samec.
Glede šolskih nadzornikov pa naj »Jutro« le molči; čas PP in prej nam je dokaz, kako naš učitelj ne samo, da ni bil sposoben za nadzornika, niti enakopraven ni bil so-tovarišu. Naj se spomni »Jutro« Štreklja na Vrhniki, Rostoharjevega preganjanja, Štruklja na Viču, nadzornikov 1. 1920., Vidrovega romanja, Zirovnikove itd. — samih učiteljev, ki tudi pri naprednih učiteljih nekaj pomenijo — za »Jutro« in za tisti esdeesarski sosvet so bili ničle.
Naj pove »Jutro«, ali je SDS imenovala klerikalca za nadzornika v 1. 1924 in pozneje?
Po »Jutru« bi sploh morali naši pristaši službovati samo na najslabših mestih; če dobi kdo nekoliko primernejše mesto, je že krivica žerjavovskim kričačem. Da je pokojni Vrbirec umrl na posledicah preganjanja, to ni krivica!
Mi »Jutru« razločno povemo, da se njegovega kričanja ne bojimo, mi povemo, da nimamo klerikalnega sosveta za učiteljstvo, ker sodimo učitelja po njegovem delu, toda mi tudi povemo, da bomo stopili vsakemu, ki bi zlorabljal našo dobrodušnost, občutno na prste. Mi ne bomo dajali nikomur potuhe, kakor trdimo, da jo daje SDS svojim kričačem in kakor jo je dajala, ko je ona vladala.
Mi ne trdimo, da se naši pristaši ne pre-greše. mi trdimo samo, da bomo gnilobo, in naj se pojavi kjerkoli, preganjali. S tem ne napadamo učiteljskega stanu, ker vemo. da UJU ne mara takih elementov v svoji sredi, ki so imeli, recimo: opraviti pri kakšnih čudnih računih kakšne tiskarne, in pomagamo UJU pri njegovem naporu, da se takih elementov otrese.
Končno pa še to: Če v gozd zakličeš, se ti beseda povrne. Debato o partizanstvu je Izzvalo »Jutro«, mi smo nato povedali, kaj delamo, in pojasnili svoje delo. Nato se je »Jutro« /grozilo nad :>napadom« na učiteljstvo in kliče na pomaganje UJU. Ali misli brumni dopisnik, da bo UJU branilo pretepače, pijance, prešuštnike in tatove? Da se bo z njimi identificiralo? Ko vendar ni v debati napad na učiteljstvo, na naše dobro požrtvovalno slovensko učiteljstvo, temveč vprašanje potuhe od strani SDS in njenih glasil.
Na stavljena vprašanja o denarjih naj nam rajši odgovori, ta pojasnila 90 potrebna naši javnosti.
Dunajska vremenska napoved:
Vreme je bilo na ozemlju pred Alpami večinoma jasno, v alpskih dolinah oblačno, na gorah pa jasno. Nad Vzhodnim morjem se je pojavila močna južnozahodna struja. Sedanje vreme traja lahko še 1—2 dni. Napoved: Malo izpremembe, nekoliko topleje.
Venizelos ni Sel k marinkiuičn
Venizelos napoveduje Jugosjovensko-grško pogodbo
v Pariš, 27. sept. (Tel. Slov.) Briand je včeraj sprejel grškega ministrskega predsednika Venizelosa. Venizelos je izjavil Časnikarjem, da je cilj grško-italijanske pogodbe ta, da se odnošaji z Italijo postavijo na prijateljsko podlago, tako kakor so tradicijonalni odnošaji med Francijo in Anglijo. Pogodba ni naperjena proti nikomur in GrSka npa, da bo sklonila sližne pogodbe tudi s svojimi sedanjimi sosedami. Najprej se mora skleniti načelna pogodba z Jugoslavijo, potem pa bo stvar strokovnjakov, da se izdela prava pogodba. Finančni dogovor s Francijo, katerega je on kot opozicijonalec pobijal, je sprejel, dasi no odgovarja njegovim osebnim željam. — Venizelosa je danes popoldne sprejel tudi Poincare v daljši avdijenci. V drugih izjavah je Venizelos zagotovil, da služi pogodba, sklenjena z Italijo, samo likvidaciji prošlosti in da zbližanje med Atenami in Rimom niti ni;na agresivnega značaja, niti ni naperjeno proti kaki drugi državi.
Obenem je zanimivo, da je prvotno nameravani sestanek z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, ki se tudi nahaja v Parizu, izostal po izrecni želji francoske diplomacije, ki noče, da bi t Rimu dobili vtis, kakor da se Francija prizadeva z delom za sporazum med Atenami in Belgradom paralizirati uspeh pravkar v Rimu podpisane pogodbe. Venizelos se je danes s Poincarejem najbrže razgovarjal predvsem o francosko-gr-škeni dogovoru radi dolgov, ki ga je sklenil Zaimisov kabinet, opozicija pa ostro napadala in za katerega revizijo se sedaj trudi Venizelos.
Imerlška nota izročena
V Angliji pričakujejo težke dni
Ša&
v Pariš, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Ameriški odgovor na angleško-francoski mornariški kompromis, ki je prošlo noč res dospel na tukajšnje ameriško poslaništvo, dosedaj še ni bil izročen na Quai d'Orsayu. Izročitev, ki bo sočasna v Londonu in Parizu, se bo izvršila najbrže jutri dopoldne. Po informacijah, ki so se tu razširile, vsebuje nota gladko odklonitev angleško-irancoskih predlogov. V noti ni nobenih protipredlogov, pač pa je v njej podrobno opisano stališče Amerike v vprašanju razorožitve. Nota se bo v soboto istočasno objavila v Parizu, Londonu in Washingtonu.
Po amerikanskih virih izjavlja vvasliing-tonska vlada, da Amerika ni pri volji, pristopiti kakršnikoli tajni pogodbi o omejitvi orožja, ki bi jo zagovarjala angleška ali francoska vlada. Anglija in Francija morata javno nastopiti v sejah pripravljalne komisije za razorožitev brodovja, predno more Amerika sploh začeti z njima to vprašanje. Ameriška vlada mora nadalje imeti zagotovilo, da se bo upoštevala njena potreba po brodovju. Če se na razorožitev ne misli resno, je bolje, da se konference sploh ne sklicujejo.
Komunike Foreign Officea zanika, da bi
bili s Francijo sklenjeni kaki dogovori o zračnih silah, ki ne bi bili objavljeni.
v London, 27. sept. (Tel. Slov.) Javno mnenje je vznemirjeno radi poskusov italijanskih in ameriških listov prisiliti angleško vlado z razkritji, da bi objavila vse politične in vojaške dogovore s Francijo. Svetuje pa se vladi, da bi dala ta pojasnila. Pri tem se opozarja na angleški položaj leta 1907, ko je Balfourjev konservativni kabinet, ki se je nahajal v enako neugodnem notranjepolitičnem položaju, kakor danes, in sicer tudi radi problema zaščitne carine, še hitro spravil akte pod streho, ki so v precejšnji meri vezali roke sledeči liberalni vladi v zunanjepolitičnem pogledu. Vznemirjenje vlada tudi radi trditve, ki dosedaj ni bila preklicana, da je Anglija vstopila v protiitalijansko, Francija pa v proti-rusko fronto. To je obnovitev usodnega sistema oboroženih taborov, ki se je začel leta 1907 in ki je nujno Evropo korak za korakom pri-vedel bliže vojni. Ta sistem je sedaj radi politične nevezanosti Nemčije in Rusije še umogo nevarnejši, ker je obvezanost Nemčije v Po-renju in z reparacijami omejena samo še na kratek čas, Mussoiini pa se lahko, kakor je že enkrat storil, zbliža z Rusijo.
v Pariš, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Voditelj socialnodemokratske stranke Leon Blum je objavil ostro kritiko govora o razorožitvi francoskega delegata v Društvu narodov Pavla Boncourja. Verzajska pogodba je v nasprotju s tezo Pavla Boncourja in določa za države zmagovalke povsem analogne obveznosti glede razorožitve, kakor so bile naložene Nemčiji. Socialnodemokratska stranka je to določbo vedno tako razumevala in tudi pri tem ostala. Omejitev oboroževanja namesto razorožitve ne odgovarja duhu teh določb. Blum protestira tudi proti trditvi Pavla Boncourja, da je Francija z reformo svoje vojske storila vse mogoče in s tem izpolnila svojo moralično dolžnost iz verzajske pogodbe. Trenutno znižanje aktivne vojske je pripisovati samo potrebi vojaške reorganizacije. Proračunski izdatki pa so v razmerju s civilnimi in produktivnimi izdatki proračuna celo bistveno narasli.
Zbor angl. konservativcev
v London, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Danes zvečer se bo z velikim govorom ministrskega predsednika Baldvvina otvorilo v Yarmouthu zasedanje konservativne stranke. Dospelo je 2700 delegatov, med njimi poleg Baldvvina tudi trgovinski in kolonijalni minister ter ministra za narodno zdrastvo in zrakoplovstvo. Bald-win bo govoril o zaščitni carini, katero zahteva 13 resolucij. Pričakuje se, da bo govoril tudi o mornariškem kompromisu, ker vlada tudi v krogih konservativcev neko vznemirjenje radi očividnega povratka k predvojni tajni politiki.
Konservativci številčno padajo. Pri nadomestnih volitvah v Chcltenhamu je zmagal konservativni kandidat z 10.438 glasovi (pri zadnjih volitvah 11.909 glasov) proti 6678 (prej 9146) glasovom liberalcev in 3963 (prej 2763) glasovom delavcev.
Zarota za zaroto v Španiji
v Madrid, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Eksplozija v utrdbi Cabrericas pri Melilli v španskem Maroku je zahtevala 40 smrtnih žrtev, in sicer 30 civilistov in 10 vojakov. Med mrtvimi in 200 ranjenci je večina žensk in otrok. Eksplozija je nastala ob 0.45 ponoči. Hiše so se stresle v svojih temeljih, dimniki »o se porušili in večina oken je razbitih. Kjer je stala utrdba, je sedaj velikanska jama. Domneva se, da eksplozija ni nastala niti tako, da bi se municija užgala sama od sebe, niti ni bil požar podtaknjen, temveč se je zgodila radi ' neprevidnosti dveh topničarskih straž.
v London, 27. septembra. (Tel. Slov.) Tu- i kajšnjje agentnre poročajo iz Španije, da it j španska policija odkrila novo veliko zaroto j
proti diktatorju. Po celi Španiji so se vTŠilc obširne hišne preiskave. Posamezni guvernerji provinc so dobili od Rivere povelje, da najstrožje nadzorujejo vse civilne in vojaške organizacije. Zarotniki so hoteli že tekom prihodnjoga tedna izvršiti prevrat.
Priprave za usodni dan v Avstriji
v Dunaj, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Zastopniki socialne demokracije so pri dolnje-avstrijskem deželnem glavarju Bureschu predložili načrt za nastop Schutzbunda. Deželni glavar Buresch je izjavil, da bo prisiljen, prepovedati demonstracije socialnih demokratov, če se ne obvežejo, da se bodo pri pohodu strogo držali demarkacijske črte.
Tudi tekmovalci morajo v Novo mesto v Dunaj, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Ker so bila socijalnodemokratska športna društva pozvana, da se udeležijo nastopa republikanskega Schutzbunda v Dunajskem Novem mestu dne 7. oktobra, se bodo tudi nemški telovadci udeležili nastopa Heimvvehra, ali pa bodo pripravljeni.
Trgovinska pogaiansa s CSR
v Praga, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Danes so se začela trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Najpreje so razpravljali o delovnem programu, nakar so se sestale tri komisije: za trgovsko-politična vprašanja, za konzularno pogodbo in odpravo vizumov. Potem, ko so dnevni program določili, so se začela meritorna pogajanja.
v Praga, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Pogajanja radi izravnave starih kronskih dolgov med Češkoslovaško in Jugoslavijo se bodo bržkone končala v nedeljo, najpozneje pa začetkom prihodnjega tedna. Dogovor o kronskem kliringu se bo razlikoval od budim-pešlanske oblike ter se namerava pavšalna ureditev. Pri vsem gre za vsoto okoli 10 do 15 milijonov kron.
Sladkorna kriza v ČSR. v Praga, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med vlado in med sladkorno industrijo so dovedla do takega zaključka, da sc ccnc sladkorju ne bodo zvišale za 60—70 Kč na 100 kg, temveč samo za 20—25 Kč. Reducirana cena bo veljala od 1. oktobra. Pogajanja pa še niso popolnoma končana.
Kalita protš Franaji in Angliji
v Rim, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Italijanski Ii3ti obširno pišejo o sporu rad: francosko-an-gleškega mornariškega dogovora Iz izjav listov sc da posueti, da sla se Amerika in Italija že dogovorili za s':upeii nastop pioti fraucosko-angkškemu dogovoru in listi joglasno izražajo "-'•'•-•je prepričanje, da angleško zanikanje dogo-. i zrakoplovstvu i>e cd^varia resnici
v Budimpešta, 27. sept. (Tel. »Slov.«) V 6. kolu je premagal Spielmann Avassijia, Mar-shall Ballasa, Steiner Vajdo. Prekinjena pa je bila partija Capablanca-Stoner, v kateri je položaj za Capablanco boljši. V partiji Kmoch-Mereny ima Kmoch boljši položaj. Stanje: Marshal 4y2, Capablanca 3y, (1), Spielmann 3>/s, Steiner 2'A (2), Stoner 2 »/o (1), Kmoch 2J/2 (1), Vajda 2 (2), Ballas 2, Mareny 1 (2), Havasi 1 (1).
v Berlin, 27. sept. (Tel. »Slov.«) V 5. kolu šahovskega turnirja je zgubil Oldshausen :-tij_ proti Bogoljubovu. '?o(enstein je premagal Hellinga, Griinfeld pa Lissta, dočim so bile prekinjene partije Samisch ; Steiner, Jon-ker : Richter in Kostič : Ahues. Stanje po 5. kolu: Bogoljubov 3 in pol, Richter in Samisch Pa 3 (1)._
KOVINE
v London, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 64.5-64.5625. - Tri mesece 65— 65.0625. — Elektrolit 71.25-71.75. - Best Seleeted 68—69.25. - Strong —. - Cin: per kasa 284.5—224.75. — Tri mesece 220.375— 220.625. — Svinec: bližnji —; tuji 21.4375. — Cink: bližnji —; tuji 21.8125. — Aluminij: tu-zemski 95; inozemski 100. — Antimon reg.: 59.5—60. — Bela pločevina: 18.25. — Živo srebro: 25-25.25. — Nikel: tuzemski 175; inozemski 175. — Wolfram: 15.875. Plaiina: surova 17, odelana —. — Srebro; 26.5—26 625. — Zlato: 84.11.5.
HMELJ
Niirnberg, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 200 bal, prodanih samo 10 bal po cenah: tržui hmelj 210, Haltertau 285. - Razpoloženje neizpremenjeno mirno.
Kaj 50 dosegli Nemci v Ženevi?
(Od našega stalnega dopisnika.)
Ozračje je sedaj pc-o1 oma čisto. Pred vojno se je vedno reklo, da so Nemci bili slab' diplomati. Vse kaže, da sc tudi povojna diplomacija v Nemčiji ni zbistrila. Nemec se rad zarije v načrt, katerega je z veliko prr-iznos*jo izdelal in se ga drži z 'so močjo, slep za dogodke, ki se odigravajo r;rog njega in ki so morebiti že davno izpodkopali teren, na katerega je sezidal svojo politično konstrukcijo.
Tako je prišla nemška delegacija v Ženevo v trdnem prepričanju, da bo lahko lovik' ribe v onem ozračju, katerega so ustvarili prvi, sedaj že oddaljeni razgovori v T icarao, o-tem pa v Thery-u, Vntcr:m je "i 'okarnski pakt. Oni so pozabili, koliko" spretnosti je bilo treba od strani francoskih politikov, da so svoje lastno javno mnenje spopriiaznili z mislijo odkritosrčnega zbližanja z Nemčijo ter da je Lokamo bila le vrata v delavnico, kje- se naj šele izdela materijelna podlaga za to zbližaije. Tako so prišli v Zvezo narodov v prepričanju, da^ bo Briand v duhu prejšnjih razgovorov logično moral pristati na izpraznjenje Porenfa, ter da bo morala Zveza Narodo ' povrhu tega še mirno poslušati njihovo pridigo o popolnem in vseobčem razoroževanju.
Nemški kancler je celo namigoval, da pričakuje, c" bo sne! odre ti ' uneve gjte :: dobičke, ki bi bili prijetni njegovi Internacijo-nali; spustil se je v grajajoč govor, češ, zakaj se drugi narodi niso razorožili tako kakor je storila njegova domovina, ter končal s simpatičnim pozdravom na naredne manjšine, za katere ima Zveza narodov tako malo srca.
Potrebno je torej bilo razbliniti ozračja. Iluzije so nevarne, Briand je moral vstati in povedati, da se je doba psihološkega zbližanja končala ter pripravila teren za bolj konstruktivne pogovore, moral je raztolmačiti, da se v Zvezi Narodov ne /ripoznava nobena inter-nacijonala; osobito pa je bil prisiljen pribiti, da se Nemčija ne sme hvaliti, da je razorožena, ker je bila k temu le prisiljena. Žrtve, ki jih je v tem pogledu doprinesla, so velike in vsak jih priznava, ali te žrtve še dolgo nimajo sijaja čednosti, katere si narod iz rveje volje naloži. V tem oziru je bilo potrebno prinesti nekaj števili; in nekaj dejstev. Nadalje se jc moral najti državnik, ki si je upal povedati javno, da se za manjšine brigajo vsi člani Zveze Narodov, ker sicer bi se bila raznesla trditev, da je bila Nemčija že ccl nekdaj zaščitnica narodnostnih marjšin in nenemških jezikov
Briand je te -esnice povedal v sijajnem govoru in čeravno so bolele, so vendar ustvarile pravo ozračje, v katerem se je moglo začeti na pameten in na »business-like« način govoriti o vprašanju izpraznitve porenskih pokrajin po zveznih armadah. Zadnja poročila iz Ženeve so v tem pogledu pomirjevalna. Posledice pariškega pakta se vendarle čutijo. Sicer se jc reklo od mnogih strani, da pariški pakt nima nobenega pomena, da je bila le ceremonija, a vendar se čuti polagoma, da jc pariška ceremonija enako evropski izraz one težnej za mirom, ki je vidna v .seli državah in ki se javno izraža v časopisju vseh narodov. Pod pritiskom tega dejstva morebiti ne bo retirano, če sc izrazi upanje, da bo sedanje zasedanje Zvez-' Narodov imelo ta praktični pomen, da je otvorilo resne pogovore za rešitev vseh težkoč mM Nemčijo in med Francije — centralni problem evropskega miru — in to v du.iu sprave in dobre volje.
Dr. V. Šarabon:
Cez Atlantik
(Dalje.)
Vozil sem se na motorni ladji »Saturnia«, najlepše opremljeni moderni ladji. Tvrdka Co-sulich mi je rekla, naj grem v Ameriko in naj tam pri predavanjih ladjo omenim in priporočim. Dali smo napraviti v Ljubljani lepe diapozitive o »Saturnii«, in sem jih vzel s seboj Dobro sem pa vedel, da bi ne bilo dosti ljudi pri predavanjih, če bi govoril samo o ladji; zato sem dal napraviti tudi veliko pokrajinskih slik iz Slovenije, nekaj slik mi je posodila tudi »Prosvetna zveza«, 10 slik pa Slov. Plan. društvo. To je bilo moje orožje. Imel sem namen, da bi tudi na ladji predaval, pa nismo prišli do tega; program je bil določen že vnaprej. Oni pa, ki sem jim na ladji slike pokazal, lepote naših krajev niso mogli prehvaliti. A ničesar niso vedeli o njih. Koliko bi se dalo narediti s pametno propagando! A pri nas za takšne stvari ni ne časa in ne umevanja. Koliko žrtvujejo Italijani za propagando! Prej Italiji sovražni ameriški listi pišejo sedaj ugodno zanjo in kujejo Mussolinija v nebo. Kako hitreje bi šlo, s posojili, če bi v Ameriki kaj vedeli o nas! Bridko so mi tam tožili naši rojaki, da Jugoslavija v tem pogledu nič ne ukrene. Pa kaj bom pisal! Saj se na moje besede itak ne bo nihče oziral.
Kako dobro dela tudi propaganda Cosu-licha, sem videl na povratku v Evropo. Prvi razred jc bil ves razprodan, tako razprodan, i da so celo častniki prodali svoje kabine in so 1
511 spat v kabine 3 razreda. Drugi razred je bil natlačeno nabit, tako nabit, da sem slišal tudi pritožbe o premajhni uslužnosti in po-strežljivosti osobja. Ves dan sem hodil okoli, vse sem prebrskal, in nc morem reči, da bi bilo osobje namenoma premalo pazljive Je bilo pač preveč potnikov in niso mogli vsem ustreči. Nekateri pa tudi nič potrpeti ne znajo. Ce greš na pot, moraš zmeraj vedeti, da nisi doma in da ti ne more iti vse po volji. Če to veš, boš imel od vsakega potovanja samo užitek in ne boš nič jezen. Krov drugega razreda je bil premajhen, in željno so gledali fiopotnif.i gor proti prvemu razredu. Včasih je kdo gor ušel in je užival prostost veiikeg? sprehajalnega krova. »Zakaj nisem vzel rajš. prvega razreda!« je navadno tak ubežnik dejal.
Družba Cosulich je vpeljala še en razred, med drugim in tretjim, drugi a razred (ekonomični razred). Iiipš prav tako igralnico, čitalnico itd. kot v drugem razredu, samo dosti ceneje je tu.
V tretjem razredu se vozi tisti, ki se dru gače voziti ne more. In vendar je tudi tretji razred idealen; seveda pa ljudje, ki se tam vozijo, večkrat niso idealni. Kako lepa in snažna je bila obednica pred obedom. Dejal sem prvemu natakarju: »Ja, saj je vse lepo. Kar k mizi bi se usedel.«
»Gospod.« mi je rekel, »po obedu pridite, pa boste videli, kakšno je.« Prišel sem in sem videl, da družbe ne zadene nobena krivda, če komu kaj ni všeč. Moj Bog!, sem si mislil, kakšni so ti ljudje! »Ali vidite?«, nii je dejal 1
natakar. »Vidim,'< sem mu odgovoril. Poglejte, kaj je nekdo naredil! Pokusil je par žlic juhe, in ker mu ni bila všeč, je zlil ves krožnik juhe pod mizo. Da bi jo bil vsaj na krožniku pustil. In to se ponavlja dan za dnem « Z eno besedo: Uprava ni prav nič kriva, če kaj ni prav; krivi popotniki so sami Nekateri ne znajo nič potrpeti, nekateri so pa pozabili, kaj je red in snaga in spodobnost, ali pa tega sploh nikdar vedeli niso.
Čas obeda za II. razred, za II. a in za III. razred je določen; gre po številu popotnikov, včasih samo ena partija, včasih dve ali pa tudi več. V II. in III razredu je pri obedih vino na mizi, vključeno v ceni; v i. razredu ga ni. Moraš sam naročiti. V začetku te čestite dame po strani gledajo, če piješ kaj drugega kot vodo; polagoma se pa navadijo in proti koncu potovanja se zasveti tudi pred njimi večkrat ce-kinasta ali črnožametna barva. In ko je nekoč neka šampanjska tvrdka dala servirati v svrho reklame vsakemu gostu kozarec šampanjca, nisem videl na koncu obeda prav nobenega polnega kozarca. Tako je: na Atlantiku leže pro-hibicija, tudi najstrožja v začasen grob.
V obednico I. razreda se lahko pelješ v dvigalu ali pa stopaš dol po stopnicah iz ore-hovine, obdanih od orehovih in pozlačenih ba-lustrad. Med potom vidiš kip boginje »Saturnia«. po katprj ima ladja ime Na vrhu zadnjih stopnic oddaš klobuk ali čepico, če jo imaš 3 seboj, tam stoječemu rdeče livriranemu strežniku, in ti jo deno na stekleno polico. Greš po zadnjih stopnicah dol in pogledaš v obednico; i
vrat se ti ni treba dotakniti, drug rdeče 11-vriran strežaj fi jih drži odprta. Tudi stola se ti ni treba dotakniti. Čudil sem se, da mi še žlice in noža niso dali v roko. V začetku nisem vedel, kaj bi napravil s tolikimi noži in žlicami; pa se 'udi temu privadiš, in ko prideš drugam, se čudiš, zakaj je tako malo nožev in vilic. O obedih ne bom pisal; ne znam. Jedi je 40 do 60, katere hočeš in kolikor hočeš in ko-likrat hočeš. In če ti vse skupaj ni všeč, rečeš natakarju, da li napravijo to ali to poljubno jed, in v par minutah jc gotova. Največ teka imajo stare ženske. Sploh so veliko jedli; mislijo si, plačal sem, in zato bom tudi jedel. Kakor pri nas kmet, ki hoče na železnici na vsak način sedeti, zato, ker je plačal. Gledal sem jih, kako so dirkali pred obedom gor in dol po krovu, zato da so imeli večji tek. Kosilo ti servirajo v prvem razredu kadar prideš; nisi odvisen od časa. Seveda ob polnoči ne boš prišel, takrat spiš ali pa sediš v baru. Imaš pa čas od pol 1. do pol 3. ali pa tudi še malo pozneje. Če nočeš priti v obednico, ti servirajo tudi v kabini; in marsikdo, ki se mu je bližala morska bolezen, je tudi lake naredil, ali pa tudi kakšen tak, ki ga je vse bolelo. Posebno kakšna dama, ki je morda pred desetimi leti še pastirjem na preriji žganje prodajala Saj je pri nas in drugod tudi tako.
Opoldne prideš k obedu navadni obleki, zvečer je predpisan stnoking ali vsaj kaj sino kingu podobnega. Tudi sam gospod prvi kapitan je bil videti zvečer bolj dostojanstven in veličasten. Čc bo to bral, nai se nikar ne smeja;
S vel v slikal)
Fr. Udržal,
sedanji^ češki vojni minister in eden izmed voditeljev češke agrarne stranke; baje postane Udržal naslednik Švehle.
Iz velikih gledaliških požarov preteklega stoletja: požar gledališča na dunajskem Ringu 1. 1881., ki je zahteval nad 400 človeških žrte\
Grof M. Gravina,
italijanski diplomat, ki ga je imenovalo Društvo narodov za novega gdanskega nadkomisarja.
T , . . .	v	Hindenburg v šleziji.	u modernp Tojne tehnjke
Clm Se udelezl1 Hindenburg vaj nemške armade v Šleziji: pri tej priliki je bil deležen prisrčnih	Nemški inženjer Rettemann je iznašel aparat, ki obda v najkrajšem času celo komplekse z umetao
ovacij preoivalstva.	meglo in jjh tako p^nje sovražniku.
Motiv z otoka Mainau
na Bodenskem jezeru, ki ga je zapustil pred kratkim umrli badenski veliki vojvoda svoji sestri, švedski kraljici.
1'ajinstveni motorni čoln na Ammerskem jezeru pri Monakovcm. Na tem
jezeru so delali pred kratkim uspele poizkuse z motornim čolnom, ki ga na obali montirana radio-naprava sama vodi in pripelje k cilju, oseba, ki jo je videti v čolnu, je le lutka.
Dvojno svarilo za avtomobile.
Ameriške železnice so uvedle na prehodih cest čez železn proge za avtomobile dvojno svarilo in sicer velike napise, razen tega pa vise od napisov šo posebne vrvice, ki zadenejo avto, ko pelje pod njimi.
/ /
aj/e no&ega
KOLEDAR.
Petek, 28. sept. Venčeslav, Marcijal, Li-oba. — Jutri: Mihael.
ZGODOVINSKI DNEVI.
28. septembra: 1831 se je rodil Franc Levstik. — 1840 se je pesnik Rudolf Baum-bach. — 1895 je umrl kemik Louis Pasteur.
—	1914 je Turčija zaprla Dardanele. — 1396 je turški sultaen Bajazid premagal ogrskega
kralja Žigo pri Nikopolju.
*
k Francoski visokošolci v Ljubljani. Sinoči ob 9 je prispelo iz Belgrada v Ljubljano 25 francoskih visokošolcev, ki se nahajajo na ekskurziji v Jugoslaviji, in ostanejo pri nas do sobote zjutraj, ko se odpeljejo domov. Na kolodvoru jim je zastopstvo univerze napravilo prisrčen sprejem; nastanjeni so v Akademskem kolegiju. Danes dopoldne si ogledajo Ljubljano, popoldne pa se podajo na Bled, odkoder se zvečer vrnejo.
-k Švehla pride v Dalmacijo. Kakor poročajo iz Prage, namerava čehoslovaški ministrski predsednik švehla priti v kratkem na oddih v Dalmacijo in od tu odpotovati v Egipt.
-k Smrtna kosa. V Ihanu je včeraj ob 5 zjutraj umrl g. Andrej F 1 e r i n , posestnik, večletni občinski in cestni odbornik. Pogreb bo v soboto, dne 29. t. m. ob 10 dopoldne.
k V našo državljanstvo so sprejeti Lju-devit Tavčar, učitelj v Rakitni; Martin Kra-mer, posestnik v Novi vasi, z družino; Franc Par, hotelir na Jesenicah; Alojzij Vitez, tovar. delavec v Rudniku; Katarina Šašelj, učiteljica v Radečah.
k Razglas. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo učiteljice v zavodu za slepe v Kočevju s prejemki oblastnih uradnikov. Prosilke naj vlože svoje prošnje, opremljene v smislu čl. 5. in 7., točka 5 oblastne »Uredbe glede službene pragmatike« do 31. oktobra 1928 pri oblastnem odboru. Prosilke, ki nimajo še strokovne kvalifikacije za pouk slepih, temveč le kvalifikacijo za pouk na osnovnih šolah, se morajo obvezati, da opravijo tekom 1 leta izpit za pouk slepe dece.
—	Ljubljanski oblastni odbor.
yr Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske odpotuje v nedeljo, dne 30. t. m., na svojo drugo letošnjo turnejo in sicer na Poljsko. To je izvršitev druge Matične turneje po natančno določenem načrtu, tretja koncertna turneja pa sledi meseca marca ali aprila 1929. Glavni namen turneje na Poljsko je, da pokaže pevski zbor Glasbene Malice velikemu poljskemu narodu lepoto slovenske umetne in narodne pesmi. Je to prvi oficielni obisk slovenskih pevcev na Poljskem sploh. Na povratku i/. Varšave pa obišče zbor 9. okt. slavno poljsko božjo pot Čenstohovo. Program koncerta je z malimi izjemami isti kakor pri češkoslovaški turneji, ki je prinesla Malici toliko odkritosrčnega priznanja. Matičnim pevcem želimo srečno pot v bratsko Poljsko v trdni veri, da si tudi tu izvojujejo zmago in s tem priznanje naši glasbeni kulturi.
★	Kdo je zakrivil avtomobilsko nesrečo v Ljubljani dne 19. t. m. Prejeli smo: Pod tem" naslovom je izšla v 223. številki »Jutra« notica, ki namiguje, da je avtomobilsko nezgodo dne 19. t. m. na Miklošičevi cesti zakrivil šofer. Kakor je policija takoj na licu mesta ugotovila in kakor so tudi listi poročali. ne zadene šoferja nobena krivda. Kar se tiče obdolžitve, da je šofer neizkušen in mestnih voženj nevajen, je tudi piscu teh vrstic znano, da ima šoferski izpit •i dobrim uspehom, dovoljenje od politične oblasti za šofiranje in da je upravljal avtomobil že po najtežavnejših cestah kakor tudi po mestih (Sušak, Zagreb, Ljubljana) brez vsake nezgode. Kakor vsakdo globoko obžaluje nesrečo in pomiluje prizadete, vendar ni dopustno, da bi kdo brez dokazov metal na nedolžnega človeka lake nezaslišane obdolžitve. Vedno se je smatralo tudi za nedostojno, delati javno razpoloženje za sodne odločitve, pred no je sodišče izreklo svojo nepristransko sodbo.
★	Otvoritev nove šole v Brezju pri Dobrovi bo 7. oktobra, ne pa 30. oktobra,, kakor je bilo objavljeno v Učit. tovarišu. — Vabljeni!
k Sprejem kandidatov v pedagoško šolo v Zagrebu. Včerajšnje poročilo je bilo v toliko netočno da se sprejemajo v tečaj oni, ki so delovali najmanj tri leta na meščanski ali osnovni šoli, ne pa le oni, ki so poučevali na meščanski šoli.
Vr Jadransko Podunavska banka. Upravni odbor Jadranske Podunavske banke je ko-
saj se je tudi on rad pošalil, čeprav je resno gledal. Počasi so se porajali poskusi prevratnih elementov za izobčenje smokinga; najprvo je eden prišel v navadni obleki, nato dva, in na koncu potovanja smo imeli menda že večino. — Kave navadno ne servirajo v obednici; greš na razkošno opremljeno verando in piješ kavo tam; zraven poslušaš godbo. Godba igra tudi pri večernem obedu in pozneje v slavnostni dvorani. Prihodnjič bova pa to dvorano obiskala.
(Dalje.)
optiral na svoji seji 24. t. m. g. Andreja Ša-rabona, veletrgovca iz Ljubljane, kot zastopnika slovenskih trgovskih krogov. To mesto je svoj čas zavzemal umrli g. Ifan Knez.
k Lov občine Srednjavas v Bohinju se odda v zakup od 1. novembra 1928 in ne od 1. decembra 1928, kot je bilo pomotoma poročimo.
k Sneg je zapadel v Kostelu. Dne
24. septembra je ves dan deževalo in bilo silno mrzlo. Ob desetih pa se je nenadoma začel med dež mešati sneg, ki je kmalu padel kakor sredi zime. Prenehal je šele opoldne, ko js bilo že vse belo. Na sosednjih hrvaških hribih ga pa je padlo toliko, da je ležal še ves drugi dan! Pet dni pred sv. Mihaelom še ne pomni pri nas nihče snega. In še vse je zunaj: krompir, otava, koruza, sadje... Kakor vse kaže, bo letos tako slabo leto, kakor ga ni bilo že sto let.
•k Ozkotirna železniška zveza mod Bel-gradom in Jadranom dogotovljona. Te dni je bila izročena prometu ozkotirna železniška proga Belgrad—Obrenovac. S tem se je dogo-tovil zadnji člen ozkotirne železniške zveze med Belgradom in Dubrovnikom. Vožnja z osebnim vlakom traja na tej progi samo eno uro dalj, nego z luvim vlakom po širokotirni progi preko Broda. Sarajevsko železniško ravnateljstvo je stopilo v pogajanja z družbo »Vagon-lits« za nabavo spalnih in restavracijskih vagonov na tej progi. Ta družba razpolaga s takimi vagoni samo v Afriki in bi morala te vagone prepeljati od tam. Pogajanja so v teku.
k Kolajno bo dala tirolska deželna vlada vsem tistim, ki so v svetovni vojni bili na tirolskih bojiščih in branili tirolsko deželo pred Italijani. Vsi, ki bi radi kolajno dobili naj pošljejo svoje naslove na: Tiru-ler Landesregierung Innsbruck. Priložiti morajo kake izkaze, da so bili res na tirolskih bojiščih. Kdor bo kolajno dobil, bo plačal takso 2 šilinga.
k Smrt pod vlakom. Pod vlak je skočil v Osijeku v sredo zjutraj 24 letni mesarski pomočnik Anton Šlorad. Njegovo truplo so našli zjutraj grozno razmesarjeno ua progi v luži krvi.
k Stavka v Sremski Mitrovici. V delavnicah »Paropile, d. d.« v Sremski Mitrovici je izbruhnila stavka delavcev, ker so jim odbili upravičene zahteve po zvišanju plače. Stavka 150 delavcev. Delavstvo noče iti na delo, dokler jim podjetje ne zviša plače. Mestni občinski svet je zahteval posredovanje delavske zbornice in inšpekcije dela.
k Komitaški napad. Tolpa kačakov, ki je obstojala iz petih moških, je v torek zvečer napadla vas Vralište pri Gostivarju v Južni Srbiji. Vaška straža je takoj stopila v borbo s tolpo in posrečilo se ji je, da je ubila enega kačaka, ostale štiri pa zapodila proti albanski meji.
k Zimski vozni red. S 1. oktobrom stopijo v veljavo sledeče spremembe:
Na progi Grobelno—Rogatec vozijo od 1. oktobra 1928 dalje dnevno redno sledeči vlaki: Vlak štev. 8132 odhod Grobelno 8,25; 8138, 15.58; 8140, 20.42 ; 8162, 9.10; prihod Rogatec 8182, 9.30; 8138, 17.03; 8140, 21.47 ; 8162, 11.25. — Vlak štev. 3131 odhod Rogatec 5.23; 8(133, 12.10; 8137, 17.23 ; 8161, 5.00; prihod Grobelno 8131, 6.33; 8133, 13.22 ; 8137, 18.35; 8161, 8-00.
Na progi Jesenicc—Bistrica—Boh. jez izostane vlak štev. 916, odh. Jesenice 17.10, prih. Bi-strica-Boh. jez. 18.02 ter vlak štev. 913, odh. Bi-strica-Roh. jez. 8.28, prih. Jesenice 9.33.
Na progi Ljubljana gl, k.—Kamnik izostane nedeljski vlak štev. 8439 cdh. Kamnik 20.07, prihod Ljubljana gl. k. 21.20, z ozirom na to, da vozi vsak dan torej tudi ob nedeljah vlak štev. 8465 z odhodom iz Kamnika ob 18.25 in prihodom v Ljubljano gl. k. ob 1^.55. Vnovič opozarjamo, da vozi ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane gor. knl. v Kamnik vlak štev. S-168, z odhodom iz Ljubljane gor. kol. ob 7.00 in prihodom v Kamnik ob 8.20. Potniki iz postaje Ljubljana gl. kol. se lahko poslužujejo gorenjskega vlaka štev. 912 (odh. Ljubljana gl. kol. ob 6.30)) ter morajo na gorenjslčem kolodvoru prestopiti na kamniški vlak.
Na prog-i Jesenice—Kranjska gora izostane vlak štev. 8620, odh. Jesenice 7.50, prihod Kranjska gora 8.34 ter vlak štev. 8313, odhod Kranjska gora 8.43, prih. Jesenice 9,18; nadalje vozita vlaka štev. 8617 — 8618 na progi Jesenice—Planica le ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki. Vlak štev. 8617 odhaja iz Planice ob 18.10 ter prihaja na Jesenice ob 18.55, in vlak Stev. 8618 odhaja z Jesenic ob 21.22 ter prihaja v Plauico ob 22.23.
S 7. oktobrom 1928 stopijo v veljavo sledeče spremembe: Na progi Zagreb gl. k.—Zidani most —Maribor gl. k,—Dunaj izostane brzi vlak šlev. 8 odh. Zagreb gl. k. 20.59, prihod Maribor gl. k. 0.25 in prih. Dunaj 6.41; vozi pa mesto tega brzi vlak štev. 10 z odhodom iz Zagreba gl. k. ob 23.25 in prihodom v Maribor gl. k. ob 3.10, kjer ima zvezo z brzim vlakom Trst—Dunaj, ki odhaja iz Maribora gl. k. ob 4.00 ter prihaja na Dunaj ob 9.3(3.
Na progi Vol. Kanlia—Rolorllin—Pragorsko —Ljubljana—Trst izostane brzi vlak štev. 210-1101-501-602-705 odh .Vel. Kani/.n 23.25, odh. Ljubljana gl. k. 5.26 in prihod v Trst 9.41, vozi pa zalo brz.i vlak šlev. 20-1-1103 z oghodom iz Vel. Kaniže ob 23.05 ter prihodom v Pragersko ob 1.55, kjer Ima zvezo z brzini vlakom Dunaj—Trst, ki odhaja iz Prngerskega ob 2.16 in iz Ljubljane ob 4.57 in ki prihaja v Trst ob 9.05.
Na progi Trst—Ljubljana gl. k,—Maribor gl. k,—Dunaj izostane brzi vlak šlev. 710-603 T)04-Dl88 odhod Trst 20.30, odh. Ljubljana gl. k. 1.21, odhod Maribor gl. k. 4.45 iti prih. Dunaj 10.15 ter vozi
.--- I--.1 --1-1- X.	-no r*r\4 r«. , o«	*
lucciu ie)<ct ui/.i vniiv "it-v.	i TO /. ud-
liodom iz Trsta ob 19.05, iz Ljubljane gl. k. ob 23,56, iz Maribora gl. k. ob 4.00 in s prihodom na Dunaj ob 9.36. Potniški vlak Stev. 012, ki odhaja iz
Maribora gl. k. ob 9.25 proti Dunaju, bo odhajal
pričenši s 7. oktobrom 1928 že ob 8.55 iz Maribora gl. k. Potniški vlak štev. 528, ki odhaja iz Jesenic ob 18.02 proti Celovcu odn. Beljaku, bo odhajal iz Jesenic ob 17.40.
Stenski vozni redi avstrijskih zveznih železnic veljavni od 15. maja 1928 bodo nadomeščeni z novimi, veljavnimi od 7. oktobra 1928.
k Pregelj Ivan: »Izbrani spisi, I. zvezek.«
Cena vezanemu izvodu Din 60, broš. Din 45. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Prvi zvezek vsebuje zgodovinski roman Štefan Golja in njegovi, ter tolminske novele, V kratkem izide II. zvezek, kateremu sledi še III. zvezek z zelo privlačno vsebino.
k Največja izbira žalnih oblek: Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946
seje
priredi v soboto 6. oktobra o veliki dvorani hotela Union ob priliki 60 letnice tiskarske organizacije vokalni
dne 26. septembra 1928.
SLUŽBENA IMENOVANJA IN NAMESTITVE.
Anton Flego, absolvet srednjo gospodarske šole v Križevcih, sedaj dnevničar na oblastnih nasadih v Arnovih Selih, se imenuje s 1. oktobrom t. 1. za uradniškega pripravnika in se postavi za upravitelja omenjenih nasadov.
Franc Filipič, obsolvent nižje kmetijske šole na Grmu-Novo mesto, sedaj dnevničar v Arnovih Selih, se imenuje s 1. oktobrom t. 1. za poduraduika v I. plačilni kategoriji in se obenem premesti k oblastnemu kmetijskemu nadzorništvu v Kranju.
Jože Črtali«, absolvent nižje kmetijske šole na Grmu-Novo mesto, sedaj dnevničar na oblastnem nasadu v Kostanjeici, se s 1. oktobrom t. 1. imenuje za poduradnika v 2. plačilni stopnji na dosedanjem službenem mestu.
Ciril Tomšič, administrativni uradnik pri obl. podkovski šoli v Ljubljani, se še nadalje obdrži na dosedanjem službenem mestu kot honorarni na-stavljenec.
Jernej Bitenc, podkovski mojster pri oblastni podkovski šoli, se še nadalje obdrži v službi kot dnevničar.
Franc Rchernak, veterinarski major v pokoju se sprejme v oblastno službo kot honorarni nastuv-ljenec; prideli se kot strokovni učitelj oblastni podkovski šoli na mesto umrlega Mihaela Knafliča.
Namestijo se za oblastne cestarje:
V cestnem okraju Krško: Jožef Resnik, Franc Koštomaj, Franc Pavlin, Ivan Mohar, Martin Ko-močar, Rudolf Dolenšek, Alojzij Šoln in Jožef Zorko;
v cestnem okraju brežiškem: Franc KlakoČer, Mihael Bernardič in Ivan Kostevc;
v cestnem okraju Ljubljana-okolira: Janez Za-vašnik, Martin Tomšič, Josip Kalili, Jožef Gostin-čar, Franc Goršič, Fr^uic Stražišar, Jožef Vode, Janez Gašperšič, Jožef Pod lesnik, Lovro Tesner, Anton Stare, Janez Virant, Alojzij Lani, Janez Ja-kič, Jožef Žitnik, Jakob Kenk, Ivan Cimperman, Anton Urbančič, Franc Mravlje, Anton Premože in Franc Gris.
Gradbena dela:
Dela in dobave za rgradbo oblastne ceste Kostanj evica-Oštrc se izreče v izvršitev gradbeni Tirni i »Slograd« v Ljubljani kot najugodnejši ponud-nici.
Vsa dela pri zgradbi stanovanjskega poslopja za uslužbence umobolnice na Studencu se oddado stavbeni tvrdki Emil Tomažič v Ljubljani kot najugodnejšemu oferentu.
Glede preložitve klanca v Zagorici na deželni cesti II. vrste Radohovavas—Selo—Šumberk se pooblasti cestni okrajni odbor višnjegorski, da prične z gradbenimi deli v lastni režiji pod nadzorstvom oblastnega gradbenega oddelka. K proračunanim stroškom prispeva oblastni odbor 50%; prispevek pa se bo izplačeval na podlagi sukcesivno predloženih delnih obračunov ter tehničnega pregleda izvršenih del.
Cestnemu okrajnemu odboru v Ložu se v načelu dovoli, da najame posojilo Din 350.000 za pokritje gradbenih stroškov deželne ceste Beli Malen-Viševk.
Za skupinski vodovod za metliški sodni okraj se izvrši generalni projekt; čim bo osnutek izdelan, bo sklical oblastni odbor skupno zborovanje prizadetih občin: Radovica, Drašiči, Božakovo, Lokvica, Suhor in Sošica, event. Metliko ter nekaj vasi iz občine Semič.
Glede na akcijo za napeljavo vodovoda v Uršnih Selih se prouči poleg drugega tudi okoluost, da li bi kazalo vodovod razširiti na Toplice.
Z ozirom na bližajočo se sezono jesenskega ! posipanja cest z gramozom se razdeli tretji obrok dvetretjinske tangente k cestno-vzdrževalnim stroškom za leto 1928 v skupnem znesku 1,720.00(1 Din iz part. 24.. 2a oblastnega proračuna za leto 1928; s tem jc bilo dosedaj razdeljenih Din 4,0<)0.(i<!0.
Stavbeni zadrugi »Delavski dom« v Kranju se. dovoli iz zaklada za zgradbo malih stanovanj 250.000 Din brezobrestnega posojila za nakup m preureditev Mayerjevega poslopja v Kranju za Delavski dom.
Nakazanih je tudi nekaj podpor iz postavke za prosveto, oddelka za kmetijstvo in turizem.
—.....———' mirnim —■———B—i
DIJAK BREZ DIJAŠKEGA KOLEDARJA - OBFfTNIK BREZ ORODJA
Cfublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na soboto; Bohinc na Rimski cesti
iu Lovslek na Resljevi cesli.
•
0 Zastopniki mesta Ljubljane v Pragi.
V dneh 28., 29., iu 30. t. m. se vrši v Pragi kongres češkoslovaških mest ter zajedno razstavi vseh tehniških pripomočkov za zgradbo in upravo mest. Protektorat nad temi slavnostna je prevzelo mesto Praga, ki je povabilo glavna mesta naše države, da prisostvujejo po svojih zastopnikih temu kongresu. Mesto Ljubljana se je odzvalo lemu vabilu ter je občinski svet v svoji zadnji seji sklenil, da se udeleži teh slavnosti po deputaciji petih občinskih svetnikov pod vodstvom župana. Deptilacija je danes odpotovala v Prago. Mestu Pragi izroči ob tej priliki kraseu kip našega umetnika Dolinarja.
(•) Smrtna kosa. Včeraj opoldne je umrla ga Marija Černe. Pogreb se vrši v soboto, dne 29. t. m.2 ob treh popoldne iz hiše ža-
losti Pod Rožnikom št. 1 na pokopališče na Viču.
0 Prijave za izlet Stolne prosvete na Dobravo v nedeljo, 30. t. m. sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« do danes zvečer.
© Večer arij in pesmi 5. oktobra v unionski dvorani. Na že naznanjenem večeru arij in pesmi, čigar program bosta izvajala znani švedski bariton Kari Ilellgren in operna pevka ga. Staller-Stoiter-jeva, se bodo prednašale vse pesmi in arije v originalnem tekstu. Kari Hellgren lirični bariton kralj, dvorne opere v Stockholmu gostuje ravnokar na nemških odrih in je žel povsod pri kritiki kakor pri občinstvu veliko priznanja. Berlinska kritika priznava enoglasno visoke pevčeve kvalitete in ga označuje kot vrednega naslednika umrlega slavnega baritona Josipa Schwarza.
© Vpisovanje vajencev mehansko - tehniških obrti bo dne o. oktobru v šoli na Ledini od 14. do 18. ure Vpisnina kot preteklo šolsko leto. Novinci naj prinesejo s seboj učno pogodbo. Natančnejša pojasnila so objavljena na šoiskih vežnih vratih. — Upraviteljstvo.
O Umrli so v Ljubljani v času od 18. do 26. t. m.: Ivan Arbi, sin zidarja, 2 leti in pol, Kamniška ulica 19; Marija Nesman, soproga sodnega sluge, 50 let, Gosposvetsku ulica 13. V bolnici so v istem času umrli: Florijan Vrhovšek, dninar, 73 let, Slivnica pri Brežicah; Franc Finžgar, profesor v pok., 63 let, Dunajska c. 35; Ana Berglez, šivilja, 46 let, Vožarski pot 8; Lovrenc Strah, delavec, 63 let, Zalog; Ana Trdina, delavka, 69 let, mestna ubožica; France Habič, čevljar, 64 let, Zaloška cesta 2; Ana Šter, hči klep. pomočnika, 3 in pol leta, Dravlje 80; Franca Ilover, hči mizarja, 1 leto, D. M. Polje 21; Matevž Golu;, 1 dan, Kališe štev. 6; Terezija Golin, žena posestnika, 29 let, Kališe 6 pri Kamniku; Ivan Knez, posestnik, 60 let, Leše 10; France Pirš, sin lesnega trgovca, 5 dni, Gosposvetska cesta 13; Marjeta Donaj, užit-karica, 88 let, Ig štev. 116; Klobučar, šolska učenka, 5 let, Toplice pri Novem mestu; Orešek Ivan, lesni trgovec, 47 let, Trbovlje; Glavič Jernej, posestnik, 45 let, Šujica 1 — Zanimivo je dejstvo, da v času od 13. do 26. t. m., torej v 13 dnevih, ni v Ljubljani nihče doma umrl. razen 2 in pol-letnega dečka Ivana Arbija. Ljubljančani hodijo umirat v bolnico.
© Zamenjan kovčeg. Pred dnevi je uslužbenec v garderobi na glavnem kolodvoru izročil nekemu potniku po pomoti mesto njegovega sodčka neki kovčeg. V kovčeku je bilo več damske oblelce, perila, plašč in razne drobnarije, tako, da trpi pravi lastnik kovčka 7800 Din škode, dočim je preostali sodček brez vrednosti. Goljufivi potnik jo je s tujim kovčkom seveda takoj pobrisal in ga sedaj zaman iščejo.
O Huda nesreča pri delu. Na novi stavbi g. Skrlja v Apiliovi ulici, Za Bežigradom, se je včeraj med 4. in 5. uro popoldne pripetila huda nesreča. Trije bosanski delavci so nesli malto po odru v drugo nadstropje. Pri tem se jim je prelomila deska in vsi trije so padli v globino. Enemu se ni pripetilo nič hudega, pač pa je dobil 20-letni Agan Milkovič hude notranje poškodbe, 21-Ietni Jusuf pa si je zlomil levo roko. Oba so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico.
O Uro na magistralnem stolpu sedaj zopet popravljajo. Večna popravila te ure bodo trajala na.ibrze tako dolgo, dokler ne bo upoštevan nasvet, ki smo ga dali že ob zadnjem popravilu te ure, namreč: Mestna ura naj bo kolikor le mogoče eno^ stavna. Kazalca naj bosia samo dva in sicer vidna preprosta in brez vsakih arabesk, okraskov in druge tradicionalne ropotije. Vse to je dosedai preprečevalo videti od daleč na to uro ter ,e mehanizem ure le oviralo. Če so električne in cerkvene ure (razen one na frančiškanski cerkvi) enostavne stolpu67'	' j ne bi bila ^ ta na mestnem
O Tatvine. V Zgornji Šiški so neki fantje obrali brajdo posetnice Helene Zadnikarjeve ter polomih trto in nekaj drevja, tako. da trpi Zadni-karjeva 200 Din škode. - Iz izložbenega okna fotografa Hugcna Hibšerja so tatovi odnesli devet okvirjev k slikam. Hibšer trpi 800 Din škode.
h mariborskega oblastnega
odbora
Za zadnji seji se je sklenilo: okrajna cesta v zdravilišču Rogaška Slatina, ki gre skozi en del zdravilišča, se preloži izven° zdravilišča. — V zdravilišču Dobrna se bo razširilo tudi kopališče, po možnosti zaenkrat s toliko kabinami kakor dozdaj. — Za zgradbo ceste Središče—Stara gora se dovoli kredit 25.000 dinarjev. — Oblastni odbor bo započel večjo akcijo za organizacijo čipkarstva v predelih največje brezposelnosti ter je pooblastil oblastnega odbornika Kugovnika, da predloži tozadevne načrte. - Občini zdravilišča Rogaška Slatina se dovoli nakup hiše >2elezni-čarski dom« ter najetje za to potrebnega posojila. — S prihodnjim ponedeljkom (t. j. 1. oktobra) se na uovo razvrstijo posamezni oddelki oblastnega osrednjega urada in se vselijo v novo zgradbo na dvorišču: gradbeni, zdravstveni in kmetijski oddelek. Hkrati se bo izvršila tudi dislokacija v sami palači oblastnega odbora.
■*> *' — -i"*!--'v *
Dijaki! Ne dajte se premotiti od kričave reklame! Samo »Dijaški koledar« Sloven. dijaške zveze je Vaš pravi tovariš!
Maršbor
Večerna nižJa gimnazija v Mariboru
Izobrazba postaia vse bolj in bolj last Širokih ljudskih plasti. Vsa novodobna prizadevanja na tem polju gredo za tem, da postane tudi srednješolska izobrazba delež vseh tistih, ki jih ni bilo dano, da rastejo v znanju in duhovni kulturi. Ta pojav je veliko zadoščenje za mnoge, ki lahko postanejo najboljši sinovi ljudstva. Ni treba poudarjati velikega socialnega pomena vseh teh prizadevanj; v jedru ga lahko zasluti vsakdo. V Mariboru imamo enoletni Legalov trgovski tečaj, ki daje gojencem in gojenkam v 10 mesecih to, kar se pridobi na drugih zavodih v dveh, treh, da morda celo štirih letih — seveda ob večjih duševnih naporih. To je duh in neutajljiv socialen smisel privatnih pobud, ki so vse hvale in priporočila vredne.
Zato se je odločila Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru, da otvori v najkrajšem času večerno nižjo gimnazijo. šola se bo vršila petkrat na teden in sicer po tri ure — od 19. do 22. ure. Poučevali bodo tukajšnji g. srednješolski profesorji. Učni načrt je zamišljen tako, da se bo snov štirih razredov nižje gimnazije predalala v dveh letih, v dveh tečajih. Letos se prične s prvim tečajem. Pogoj za sprejem v to šolo je izpolnjeno 14. leto in mesečna taksa 150 Din za režijske stroške in nagrado profesorjem. Po dovršenem drugem tečaju pa bodo delali obiskovalci te šole izpit za nižjo gimnazijo na državnem zavodu. Vsi, ki želijo obiskovati to šolo, naj se javijo v tajništvu JSZ na Aleksandrovi cesti 6 do prihodnjega torka t. j. 2. oktobra. Šola se otvori le, če se prijavi zadosti obiskovalcev. Kraj šole se bo pravočasno objavil. Vse tozadevne informacije daje tajništvo JSZ.
Ta šola bo velikega pomena za vse nižje nameščence. Zato pozdravljamo to misel kar najtopleje in želimo, da bi šola uspevala v interesu nižjih slojev in pa v moralno zadoščenje vsem, ki delajo na organizaciji večerne gimnazije v Mariboru.
□	Prvo gostovanje ljubljanske opere v Mariboru. Kmalu po 15. oktobru namerava gostovati ljubljanska opera v mariborskem gledališču z veiičastno Smetanovo opero :>Da-libor«. Ker so stroški tega gostovanja ogromni (saj nastopi 82 oseb), je potrebno, da bo hiša naprej razprodana. Zato se začne pred-prodaja vstopnic takoj. Gostovanje se vrši le, če bodo do 5. oktobra oddani vsi sedeži. Vstopnina sedežev od 60 do 15 Din; stojišče od 15 do 6 Din. Mariborski gledališki abonenti uživajo tokrat radi velikih režij le deset odstotkov popusta, ako vzamejo vstopnice do
3. oktobra.
□	Akademiki! Drevi ob 19 je v prostorih Zadružne gospodarske banke občni zbor kat. akad. kluba Panonija. Na sporedu važaie zadeve!
Nasznanila
CjzfMfanslco gledališče
Vse predstave se vrše v dramskem gledališču.
Petek, 28. septembra: Zaprto. Sobota, 29. septembra: KROG S KREDO. Prenner-ski abonma.	T„T_
Nedelja, 30. septembra ob 15: CARDAŠKA KNb-GINJA, opereta. Izven. - Ob £0: ROMEO IN JULIJA. Izven.
V soboto, dne 29. t. m. bo premijera Klabun-dove igre »Krog s kredo«. To prekrasno, po kitajskem izvirniku predelano delo, polno najfinejše poezije in eksotičnega čara, so igrali v zadnjih letih po vseh večjih evropskih odrih z največjim uspehom. Slovenski prevod je napravil Oton Župančič. VIoto Haitange bo igrala pri nas ga. Mila Sančeva, njeno nasprotnico, zvito morilko Yu Pei gdč. Mira Danilova, Haitangina mati je ga. Medvedova, Hai-tangin uporni brat Cang-Ling g. Ciril Debevec, bogati mandarin Ma g. M. Skrbinšek, oblastni sodnik v Nankingu Cu-tu g. Levar, YU Pein pomagač m ljubimec Cao g. Gregorin, mladi cesarjevi? Pao g. Jan, tolsti evnuh in zvodnik Tang g Cesar, babica ga. Rakarjeva ler oba kulija gg. Sancin in Srner-kolj. Režijo vprizoritve ima g. Ciril Debevec.
'Prireditve in društvene vesti
Ljubljana.
Merkurjev i večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja mi nemščino in italijanščino se bosta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot , višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1. med 10. in 12. uro dopoldne in od I 8—5 popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje.
Maribor.
Vinska trgatev Kat. mladine bo jutri ob U20 ▼ dvorani Zadružne gospodarske banke Vabljeni!
Krekova godba ima 6. oktobra vinsko trgatev v Studencih pri »Drofcniku«. Lepo vabljeni!
CerKveni vestnlte
Stolna Prosveta in Krščanska šola za stolno tujmijo vabita svoje člane in prijatelje za nedeljo 80. t. m. na Dobrovo. Odhod točno ob 2 popoldne z avtom izpred magistrata. Prijave sprejema do petka zvečer društveni tajnik, pa tudi uprava »Slovenca«.
Orel
Orlovski odsek Ljubljana ima danes zvečer v Rokodelskem domu svoj letni občni zbor ob 8.30. Udeležba za vse člane dolžnost. — Bog živil
□	Razglas. Ker je nastopilo neugodno vreme, je mestna občina svoje dravsko kopališče ob bregu do nadaljnjega ukinila.
□	Interesenta bi opozorili, da si ogledajo v mestnem vojaškem uradu dobavne pogoje za nabavo 9000 kg svinjske masti in 150.000 kilogramov prešane slame za mariborsko garnizijo.
□	Podzemno stranišče pred frančiškansko cerkvijo so že začeli graditi. Slranišče se zgradi v gornjem delu »otoka«.
□	Preselitev. Oddelek finančne kontrole Maribor I. in Sreska uprava finančne kontrole Maribor se 28. tek. meseca preseli iz dosedanjih nro-storih na Slomškovem trgu v državno hišo v Krekovi ulici 8, pritličje. Tem potom se torej obvestijo stranke, ki imajo opravka pri finančni kontroli, da ista posluje v novih prostorih od 29. septembra dalje.
□	Peščene plasti so zasule včeraj pri Svetem Lovrencu na Pohorju 16 letnega delavca Antona Fornecija pri kopanju peska v kamnolomu. Pri tem se mu je zlomila uoga pod desnim kolenom. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
□	Majhen deček, velik... Konrad M. je star 13 let. Pa ga policija že dobro pozna. Je učenec oblastnega rJDeČjega doma« in jo vsako leto popiha iz zavoda, ker mu tam ne ugaja. Tako je bilo predlanskim, lani in seveda tudi letos. 26. t. m. ob 20 je izginil, pa so ga že naslednjega dne dobili. Fant se cmeri in pravi, da se nekega gospoda v DeSjeni domu boji.
□	Patrijot, ki »ščiti državno kasne. Ludovika K. javni varnostni organi dobro poznajo. Ga že imajo v »črnih bukvah« radi telesne poškodbe in kaljenja nočnega miru. Topot pa je zavzel Ludovik čisto drugo taktiko. Hodi od kavarne do kavarne in »kontrolira« karte, če so žigosane. Tako je v noči od 26. na 27. t. m. bil v kavarni Drava, vzel kvartopircem »srčnega asa«, ker ni bil žigosan ter slučaj naznanil bližnjemu stražniku. Nato pa je lepo nadaljeval svojo pot v kavarno Orijent — spet v vlogi nadležnega »kontrolorja« in tam vznemirjal goste. Pa se mu patriotsko delo ni obneslo. Prišel je radi svojega obnašanja v konflikt z organi javnega reda. Ko je končno spoznal, da rehabilitacija na ta način nikakor ni mogoča in da tudi izjave, d-i ščiti državno blagajno, nič ne zaležejo, pa je razplanitel v psovanju, češ da -se na policiji vsi zapisniki potvarjajo in da ni nikjer več pravice razen na sodišč u. Morda pa si je, ko je bil malo vinjen, vso zadevo premislil, ko se je pri Grafu malo streznil.
□	Obračun. Ivan Sch. jo meseca julija zmak-nil konjaču Štefanu Sch. v neki gostilni v Vetrinjski ulici 350 Din. Štefan je seveda po pričali opozorjen zasledoval nevarnega »izmnknitelja« in ga končno tudi dobil. IJa je Ivan obljubil, da mu bo denar vrnil. Predvčerajšnjim pa sta se zopet srečala na Glavnem trgu in ker ni bilo z obljubo nič, sla se Ivan in Štefan najprej lepo opsovala nato pa še pošteno spoprijela. Zabavni prizor se je za publiko končal, ko se je pojavil stražnik.
□ S ceste. Že sta trčila skupaj pred hišo na Aleksandrovi 16. Nikdo ne ve. kako je do tega prišlo. Psovka, spopad — končno še obračun s pestjo. Takšno je bilo včeraj snitje dveh starih znancev na eni najprometnejših mariborskih ulic — Francelna H., zasebnika in Ivana M., posestnikovega sina. Ivan je bil namreč s Francelncm nekoliko v »žlahti«! Francel je tirjal — red pa je moral delati stražnik.
Najcenejši nakup vseh
šolskih pofretošcln in šolskih knjig M. TlCar. LJubljana
Celje
Exotira v Celju. Zadnje dni je Celje postalo celi Prater. Najprej smo dobili g. Kocko in njegov cirkus. Nato je prišel Grk Aleksandridis in nam pripeljal gdč. Zofijo, ki ji mesto rok služijo za izvrševanje raznih potrebnih in nepotrebnih opravil noge. Gdč. Zofija baje z veliko spretnostjo vpo-rablja noge za česanje, pletenje, šivanje, kajenje itd. Včeraj pa smo dobili še tretjo senzacijo: šest pritlikavcev, ki jim je direktor g. A. Hajm. Dopoldne so se v reklamne svrho prav komodno vozili v avtu po mestu in vzbudili kajpak med mladino ogromno senzacijo. Liliputancev bo seveda najbolj vesel lastnik Mestnega kina. Plesali, peli in razkazovali se bodo namreč med kino-prrdstavo. .Junaški Tom Mix v »Galantnem banditu« ter 39 letna mis Pavla, ki meri komaj 85 cm, kaj hočemo Celjani še več!
N& 5zarr&od!t<e
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Rofaoži, Ljubljana.
B opisi
Ježica pri Ljubljani
Avtozveza z Ljubljano. V veliko zadovoljstvo tukajšnjih občanov, kakor predmestnih Ljubljančanov, smo pretekli teden dobili avtozvezo z Ljubljano. Prav hvaležni smo ljubljanski občini in pa družbi električne železnice za to novo napravo. V interesu dobrega prometa, kakor večine tistih, ki dnevno reflektirajo na vožnjo, si pa usojamo staviti nekatere predloge in sicer: 1. Določi naj se postaja v Stožicah pred Smorketovo trgovino. Tam je zelo prometno križišče cest. Ena teh pripelje iz spodnjih Stožic, ki obsegajo okrog 40 hiš iz katerih hodi dnevno najmanj 1 član v mesto. Druga pot pa pripelje od mestnega vodovoda. Tudi ob tej cesti je mnogo hiš, ko jih prebivalci so skoraj vsi zaposleni v Ljubljani. Ce kje, je tu gotovo najprimernejši prostor za postajo, ker je tem prebivalcem res nerodno, da morajo letati po Dunajski cesti daleč nazaj. Naj se poskusi, pa se bo kmalu pokazalo, da bo s tega križifča največja frekvenca. 2. Prvi avto naj odpelje z Ježice vsaj ob pol sedmih, da se bodo mogli voziti I udi tisti, ki morajo bili ob sedmih na delu. 3. Poskrbi naj se, da bo ob sobotah, nedeljah in praznikih odpeljal zadnji avto iz Ljubljane po koncu gledaliških predstav in drugih prireditev t. j. po 11 zvečer. 4. Vpeljejo naj se mesečne karte, vsaj za dijake, če ne že tudi za delavce in uradnike. Frekvenca se bo s tem le znatno povišala. Upamo, dn bodo te predloge, ki jih vsak dan slišimo med vozečimi se potniki, merodajni faktorji vpoštevali, za kar jim bomo vsi hvaležni.
Popravite Dunajsko cesto! Dunajska cesta je nujno potrebna popravil. Je polna jam, ki jih je vedno več, zlasti odkar je promet z vpeljavo avto-zveze mod Ježico in Ljubljano znatno narastel. Upamo, da naša prošnja no bo zastonj.
Nasujte desni hodnik v smeri Ljubljana— .Tožira. Kolesarji in mlekarice zopet bridko občutijo posledice deževnega vremena. Vsak dan morajo voziti in capljati po blatu in mlakah, ki jih je poln desni hoduik Dunaiske ceste. Zato ca čimprej nasujte,
Ig pri Ljubljani
(Končan je boj. Zadnje poglavje iz povesti: »Moje pridige in 1000 Din«.) - Bilo je v i 19>5 meseca januarja. Z uvodnim člankom in raznimi dopisi se je v tistih dnoh spravilo »Jutro-: uad mojo malenkost in moje pridige. S cvetkami iz -..lutrovih« livad so me venčali. Take cvetke so bile: »Dušni sleparji, grozen strup, kužen tvor, dekadenca slov .duhovščine, stekli derviši, prototip skrunitelja prižnice!« Te vrsto cvetlice rabijo posebna tla, posebno ozračje in posebne vrste umetno gnojilo. V tistih dneh sem bil trikrat pozvan na zaslišanje k g. dvornemu svetniku okr. glavarju. V dopisu v »Slovencu« sem v šaljivem tonu ožigosal ves ta boj proti sebi. To je bilo 22. jan. 1925. Takoj drugi dan je bil že na Igu odposlanec g. okr. glavarja z odlokom, da se me vsled dotičnega dopisa kaznuje s 1000 Din in sicer po § 11. naredbe z dno 22. aprila 1854, drž. zak. št. 96! Plačal sem 1000 dinarjev 6. marca 1926. Vsakemu izmed 10 bankovcev po 100 Din sem pa pristavil: Glej, da se vrneš! Na svidenje! — Marsikdo mi je to privoščil in se mi smejal. Nekdo se je nekje celo pohvalil, kako da je ugnal ižanskega kaplana, ki da bo sedaj dal mir! Takrat so bili drugi časi. Čaruga in Prpič •»Veliki« do 27. februarja še nista bila obešena in zato sem si mislil: Mal' počakaj, maj' ponehaj, da se vremce sprevedri! In res, čez leto dni se vrein-ce sprevedri: Ravno nn obletnico obsodbe na 101)0 dinarjev, je deželno sodišče v Ljubljani dne 28. januarja 1926 obsodilo »Jutro na 1500 Din globe, povrnitev vseh sodnih stroškov in v objavo te obsodbe v >Jutru« v 14 dneh! To obsodbo je pomeje tudi stol sedmorice v Zagrebu potrdil. — To je bil moj odgovor »Jutru«. — Nisem pa še pozabil na onih 1000 Din. Pa sem zopet čakal, zopet mal' ponehal, da se vreme ustali! In zgodilo se je tako. Dobil sem prepis odloka, ki omenjena kazensko razsodbo razveljavlja kot nezakonito, ker je bila uporaba cesarske (!) naredbe po g. dvor. svetniku FerjančiSu v tem smislu popolnoma zagrešena. — Praktična plat tega odloka je pa bila, da se mi mora v smislu odloka vrniti — 1000 Din! In zopet se je zgodilo tako: dne 14. septembra sem prejel hvaležnega srca po poštni nakaznici — lOOODin. Kako je bilo veselo svidenje z mojimi nekdanjimi 1000Din po treh letih in pol! Naj pevec drug vam srečo popisuje. — Ki sem jo po tolikih krivicah in obrekovanjih občutil ,ko sem dobil — ne toliko 1000 Din — ampak — zadoščenje! Nekdo se zato na Igu zelo, zelo iz srca smeje. Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje! — In s tem končam povest o pridigah in o lOOODin. »Jutru« za klobuk pa to-le: Kadarkoli se me bo še kateri teh listov lotil, me obrekoval in lagal o meni, ga bom po svojem sodnem zastopniku popeljal na — sodišče. Tu dobijo zasluženo plačilo vsi tisti listi, o katerih sein nedavno bral v Katol. moralki, da so >die mo-dernen Raubritter der Ehre.« — Ig, 29. sept. 1928. Ciril Milavec, kaplan.
Litija
ElcVtrična razsvetljava v Litiji je tekom devetih iet prehodila težko in trnjevo svoio pot. Inštalirana jc bila v težkih povojnih letih (1919) z mnogimi žrtvami. Pa jo je (»tem vzela par let v požrtvovalno oskrbo bivša topilnica, dokler sama ni z obratom prenehala. Ko so topilnico bučele zamorile, smo bili nekaj ča^a v temi, na'o pa se nas je usmilil g. Fr. Kunstler, toda imel je na razpolago premalo sil. Nato smo koketirali s predilnico, pa nas je odslovila. Vzeli smo spet v najem topilnico, katere dinamo je počival. To je pa stalo občino in tržane velike vsote. Kupili smo na Ger-binu hišo, da bi izrabili vodno silo, pa je bila preborna in Zagradec ie predaleč. Končno smo jo ta mesec dobili od velike tvrdke Kunstler, ki ima sedaj dovoli močan din?mo, naredili pogodbo in upamo, da bo sedaj zadovoljila vse. Razen pet ur po jjolnoči sveti ves dan v splošno zadovoljnost.
Sneg. Zgodaj ie letos sneg pobelil litijske hribe. Na Polšniku smo opazili sneg še v torek; pondeljek je bila lani birma. Nastal je ie dni prav občuten mraz.
i:
Hrastnik. Od tod jo odšel neznano karo vajenec brivca J. Reker, doma iz Selc na Gorenjskem. — Prosvetni kino Union proizvaja v petek, soboto in nedello svetovno znani film Brat Frančišek Asiški«. Vabimo občinstvo, da si ga pride ogledat.
Brežice. Obrtno nadaljevalna šola prične s poukom 1 oktobra t. 1. Na ta dan je vpisovanje vajencev ob štirih popoldne v osnovni šoli. Vsak vajenec naj prinese s seboj zadnje šolsko spričevalo in 50 Din šolnine.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. V nedeljo, dne 7. oktobra ob 9. uri na igrišču Ilirije se vrši juniorski propagandni meeting. — Ker je to edina juniorska prireditev te sezone, pozivam navedene atlete t. i. Stupico Bojana, Luschana, Cvenkla, Cenčiča, Pečenka, Skrabara, Trampuža, Regally, Sintič, Prašnikar, Lasič Bruno, Fritsch Oskar, Valenčič, Kokot, Stupica Lco, Vidic Erik. in'Kobala, da se sigurno udeležijo danes in jutn rednega treninga ob 15. uri na našem igrišču. — Na igrišču bodo dobili vse potrebne podatke in opremo. — Isto tam bode sprejemal trener prijave za pristop v klub. — Ker se bo v kratkem začelo z rednim pripravljalnim treningom pozivamo mla dino na upis v klub. — Načelnik.
Nogometne prireditve v nedeljo.
V nedeljo se vrši več zanimivih prvenstvenih tekmovanj in sicer nastopijo pari: Hermes — Primorje, Ilirija — Slovan, rezerve teh moštev ter Grafika — Natakar. Tekme moštev I.a razreda obetajo biti zelo zanimive, ter bo športna publika gotovo prišla na svoj račun. Tako Primorje, kot tudi Ilirija gresta v boj z boljšimi od svojih nasprotnikov, toda tudi Hermes in Slovan bosta poskušala si priboriti kako točko v boju z vodilnima našima kluboma in ker igra v nogometu velika vlogo tudi sreča ter dispeniranost oz. indisponi-ranost borečih sc moštev niso presenečenja izključena. Gotovo je, da bo Herines poskušal se rehabilitirati radi svojega velikega nedeljskega poraza po Iliriji, Slovan pa poskušal se revanžirati za nedavni poraz 4:1. katerega je doživel od svojega nedeljskega nasprotnika. Obeta se torej prav ostra in napeta borba.
Tekma Primorje — Hermes se vrši ob 15.45 na igrišču Primorja. V predtekmi nastopita rezervi teh moštev ob 14. Dopoldne se vrši na istem igrišču ob 8.30 prvenstvena tekma med II. razrednima kluboma Grafika — Natakar. Tekma Ilirija — Slovan se vrši ob 15.45 na igrišču Ilirije. V predtekmi nastopita ob 14. rezervi teh moštev.
Športni dogodki
Hirschleld.
Se lani smo jako malo brali o njem. Naenkrat se je pojavil, iu takoj izredno uspešno. Kje so
MJUbZh
se imenuje občutek, ko smo srečni Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
iSchkht*
ekrpenfim
Mih'"**,
ostali za njim vsi Schroderji in Brechenmacherji! Redno mu zleti krogla nad 15 m daleč, večinoma nad 15.50. Sedaj je vrgel v Pragi kroglo zopet 15.83 m. Svetovni rekord 16.045 m je njegov. Forma mu je stalna. Diskos mu sfrči iz roke že 40 m in se bliia rekordu.
Finski tekači, in Nurmi na Dunaju.
Nurmi je zmagal na Hohe Warte, kakor je hotel. 5 km jo pretekel v 14:54, ne da bi se bil kaj trudil. Ime Ritola je skoraj tako znano kot Nur-niijevo ime, nič manj ime kohlemainen. V zadnjem času beremo veliko o Aine Borgu, o Sipilu, Mati-lajnenu, Virtaiieuu itd. Virtanen je tekel nedavno 5 km v 14:30, le malo več kot je svetovni Nurini-jev rekord. Desefobojni zmagovalec Yrjola je tudi Finec, itd. Predpogoj za vse te velike uspehe finskih športnikov je njih notranje bistvo. Njih treniranje nas mora naravnost navdušiti. Moč, ki jo zastavijo, ie ogromna. Vsakdo ve/ba samostojno; široki tekalni slog je običajen. Od šolskega otroka gor do sivolasega moža opaziš povsod močno nravstveno voljo za dosego določenega cilja. Uspeh velja na Finskem zelo veliko; vsakdo, ki je zasledil v sebi kakšen sjiortni talent, ga skuša razviti z uporabo vseh razpoložljivih osebnih moči.
Pri navadnem tekalnem treningu nosi finski sporlnik topel površnik, ki ga med iekom ne odloži. Trening se prične z gimnastičnimi vajami, nato sledi v mirnem tempu par rund, da dobi telo ono izmero toplote, ki je potrebna za popolni razvoj energije. Nato pridejo sprinti, za njimi navadni sprehajalni korak. Te opetovane vaje, včasih več ur trajajoče, se zaključijo navadno, s tekom skoz gozd ali čez skalnat svet ob jezerih. Večinoma trenirajo športniki vsak dan, tudi oni iz delavskih vrst. Na Finskem je zakonito vpeljan osernurni delavnik in j'-1 zato dorti Časa na razpolaganje. Treningu sledi skoraj vselej parna kopel. Spat gredo športniki zgodaj. Hrana je kakor nalašč zanje; obstoji večinoma iz močnatih in mlečnih jedi. Alkoholna prej>oved na Finskem ne dopusti, da bi alkohol na športne uspehe kvarljivo vplival.
O Nurmiju, ki ie nastopil na Dunaiu v luči žarometov, beremo: Razsvetljava ie bila slaba, in je vladala na pol tema. Druge tekme preskočimo. Slednjič pride on, slavni Finec, slok, mišičast, ne več čisto mladeniški, a cel mož. Na 5000 m mora teči. Vsi njegovi tekmeci smejo pričeti s tekom 1 minuto do jx>ldru£o minuto pre' kot 011, so torej že do 5000 m pred njim, ko 011 začne. Začne pa mirno in z zavestjo zmage; ta zavest raste od minute do minute. Kakor zmeraj teče tudi to pot z uro v roki, v slegu, ki ni eleganten, ki pa žene lelo naprej s preciznostjo stroja, rundo za rundo. Zakon, po katerem nastopi, je kot zakon narave; kot zvezda gic po začrtani poti naprej. Od časa do časa použije kakšnega tekmeca, to sc pravi, prehiti ga. Zdi se, da oni stojijo, on pa koraka naprej in dohiteva žrlev za žrtvijo. Brez sledu utrujenosti teče do konca, živ stroj, dogodek!
Kolo mu jc zlomil.
Je že tako na svetu, da vsi kolesarji navadno najraje vozijo po tisti strani, katera jim je baš prepovedana. Tak je tudi Figaletov Pepe iz zadnjega predmestja Ljubljane. Z vso močjo je dirjal oni dan po neki cesti v Ljubljani kjer navadno ni stražnika, seveda po prepovedani levi strani. Pa je spet križ s pasanti, ki hodijo po cestah, pa se za kolesarje prav malo brigajo in jim ni mar, kje in kako se ti vozarijo. In tak je Bhžon iz osrčja Ljubljane. Gospod Blažon je moško korakal po hodniku, mahoma pa je zavil na odprto cesto, da bi jo prekoračil; ni se niti ozrl okrog sebe. Tisti hip je pridirjal s kolesom od zadaj po hodniku, levem seveda, Figaletov Tepe in komaj je utegnil reči »pardon«, že se je valjal gospod Blažon v kupu cestnega blata. Zračen njega se je kajpak kobacal tudi Pepe, ki je klel na vse viže, ko je videl, da ima prav po vseh }>ravilih razbito kolo
—	in kar je glavno, niti očesu postave ni mogel zategadelj uteči Pepe. Oko postave je bilo namreč tudi kakor po naključju tisti hip pokukalo izza ogla sosedne ulice in je seveda takoj priteklo na lice mesta. Pepe je moral na zapisnik, gospod Blažon pa z rešilnim vozom v bolnišnico, ker mu Pepe pri tej nerodnosti zlomil roko. Blažon in Figaletov Pepe sta se potem drugič srečala na sod-ntji. Pepe je dobil tri dni zapora, gospod Blažon pa 1000 Din za odškodnino, katero pa mu bn šele plačal ob primerni priliki Pepe. Tako je rekel sodnik.
Tatico »iz navade«.
Mana in Jera nosita že dokaj let na kolodvor kosilo svojima možema, katera sta tam zaposlena kot delavca. Da ne gresta ženi prazne domov, sta so navadili, da vselej naložita v prazne košare po nekoliko premoga, ki vodno prav pride, ne! Prav tako ravna Marjana in Reza in Micka in različne France. Ne da bi koga vprašale, pobirajo nn progi, ob progi, najraje pa kar nn kolodvoru s kupa večje in manjše zaloge premoga — »križ božji, ga pa ja smem pobrati kakšen košček, gospod sodnik!: se naivno izgovarjajo ženske. Nič ne j>oniaga. zakon je tak, da se brez dovoljenja ne sme vzeti ničes.irl
—	in uboge ženske dobe pnč po zaslužen ju: od 24 ur zapora pa do 1 tedna! Zadnji teden jih j« bilo na sodniji cel kup. vsak dan po nekaj.
Meh iMmei/? pw?/?/e^
Slovenski motociklistični rekorde* Valter Stuzzi
Po zadnji gorski dirki lrojane-Vransko, je obiska! naš poročevalec rekorderja Stuzzija, ki je odnesel na tej dirki kar tri darila. G. Stuzzi živi zdaj v Kamniku in ima tam zobni atelje. O obisku nam poroča dopisnik:
Gospod Stuzzi me je sprejel v svojem ateljeju, kjer je kakor vsako popoldne, čaka! paci-jentov. Posadil me je za mizo. ki je bila okrašena z zadnjimi trofejami in sicer: velik srebrn pokal, srebrna doza in lepa kolajna.
»Vidite, to sem dobil v nedeljo,« pripoveduje g. Stuzzi in malomarno okrene roko ob mojem začudenju. Oči pa se mu svetijo, ko pripoveduje dalje: Tolkel sem jih, da je bilo veselje! 2e dopoldne sem vozil z veliko brzino, popoldne pa sem zboljšal svoj čas kakor ste brali v listih. Vozili smo kakor vrag, tako da je sovozačica enkrat zakričala, kar se še ni zgodilo.«
Čakajte!« steče v sosednjo sobo in prinese cigarete. »Sicer ne pušim, tudi pijem ne, danes pa bom pokadil eno.«
Ponudi mi nemške cigarete z rdečim ustnikom:
-Veste, so za dame, ki si šminkajo ustnice!« se smeje. Nemiren je navidez in hitro govori.
»Slišal sem praviti, da imate lepa darila,« pripomnim.
Prosim izvolite!« me spremi skozi čakalnico v privatno sobo in k mizi, kjer stoje darila in kolajne. Okoli dvajset jih je. Obraz se mu smeji, ko mi pripoveduje in razkazuje:
>V letu 26 sem odnesel pivo, tole kolajno pri kvalitetni dirki skozi Celje in Brežice za najboljši čas v kategoriji. Že tedaj sem dirkal z AJS in sem ostal pri tej znamki. Prihodnje leto sem se spustil na Hrvaško in sem pri dirki Sarnobor—Plješevica dosegel najboljši čas dneva s prikolico. Tole dvoje sem dobil pri dirki Motokluba Medvode—Gaštej, kjer sem bil pivi v kat 600 ccm in imel najboljši čas dneva. — še istega leta sem šel na Semmering, kjer sem pa imel smolo radi defekta v stroju in nisem priše! na cilj. Toda to me ni oplašilo, skoro potem sem se udeležil dirke v Zagrebu in odnese) prvo nagrado za najboljši čas s prikolico.«
»Letos ste bili pa pridni, kolikor sem zasledoval po listih,- pripomnim.
»Veselje imam. Sicer je težko, ker sem navezan samo nase, nikdo me ne podpira in če je denar, grem, če ne ne. V Ljubljani, veste, da sem bil tretji, potem sem sc pa ojunačil in šel v Švico kot edini Jugoslovan. Hudo je bilo voziti skoro 1200 km tja in prav toliko nazaj veselje pa je le bilo, ko je med drugimi zastavami plapolala na dirkališču tudi jugoslovanska trobojnica, ki so jo dali napraviti ob mojem prihodu. Pri startu sem dobil št. 13 in bil bil skoro izgubil pogum. Pa je stopil k meni Švicar in mi dejal: Bodite zadovoljni, mi smatramo št. 13 za srečno, jaz sem se celo na 13. oženil! Pogledal sem ga malo postrani, ko nn je govoril o ženitvi, pa sem le dobil pogum in dosegel sem 3. mesto. Samo trije smo prišli na cilj od štirinajstih tekmovalcev. Vidite, tole dozo so mi dali, sovozačici pa tale pokalček in zlato zapestnico s številko 15. — Skoro potem, ko sem prišel domov, sem na brzojavni poziv brez treninga šel v Zagreb in tolkel madjar-skega prvaka. Pričetkom tega meseca sem bi! zopet na Semmeringu, kjer sem vsled defekta in dežia dosegel samo četrto mesto. No, v nedeljo sem se potrudil m kot ste brali, v času tolkel solo-vozače.«
»Že dolgo vozite motor?« vprašam.
»Med vojno sem pričel, pa kaj prida nisem vozil, tudi prva leta po vojni še ne. Sem pač šele trideset let star,« sc smeie, »imam še časa! Leta 20 sem se bolj oklenil tega športa in od tedaj ga gojim sistematično.«
»Ste Ljubljančan, kajne? vprašam.
»Pristojen sem tja, petindvajset let sem živel v Ljubljani. Rojen sem pa v Gorici, zdaj pa sem se zatekei v Kamnik. Mika me pač najbolj Gorenjska, ker ima najlepše ceste. Veste, tam gori od Lesec do meje! Kakor po mizi!«
Tudi sovozač mora biti dober, kajne?« vprašam.
Pa še kako!« hiti pripovedovati. »Pol mojih uspehov se imam zahvaliti svoji sovozačici, ki so jo v Švici vsi občudovali, gdč. Minki Bertoncljevi. Drugo polovico pa stroju. Jaz moram samo živce imeti v oblasti in znati izrabljati tehniko vožnje. Še mnogo mi manjka, pa čas bo prinesel še marsikai «
Vstanem, g. Stuzzi prične oblačiti sviter. Mislil sem, da gre vozit, pa ga vidim, kako jemlje raz mizo trnek.
»Vidite, zdaj grem pa živce mirit! Ribji lov je za tako stvar najboljše sredstvo. In jaz sem strasten ribič!« se smeje in me spremlja do vrat.
Iz filmskega živlienia
Lindberg v Hollywoodu
Med poletom skozi Združene Države v Kanado, ki so ga skupaj z ostalim Lindbergho-vim življenjem fotografirali v filmu »40.000 milj z Lindberghom«, je obiskal Lindbergh tudi filmsko igralko Marion Davies. V Hollywoodu je Lindberghu tako ugajalo, da se je še večkrat vrnil v to filmsko mesto in amerikanski filmski list »Motion Picture Magazin« prinaša o teh njegovih obiskih sledeče:
»Prijatelji!« je rekla Marion Davies z drobnim smehljajem, ki se ji tako lepo podaja, »polkovnik Lindbergh je tukaj kot gost filma in povabila ga bom na čaj. Znano vam je da, ne trpi, da bi ga fotografirali in nikar ne jemljite s seboj operaterjev in fotografov.«
Ko so bile zbrane v Ambassador Hotelu najznamenitejše osebe v čast visokega, skromnega plavolasega mladeniča, ki je sedel med Mi-rion Davies in Mary Pickford, je prijelo fotografe, da bi posneli to sijajno družbo. Vendar so bili gentlemani. Tiho so sc odstranili, ne da bi napravili kake fotografije.
Družba se je veselo zabavala, ko je nenadoma vprašal Lindbergh Marion Davies: »Kje so pa filmski fotografi?«
»Prosila sem jih, naj odidejo, ker vem, da se ne marate fotografirati, zlasti ne v filmu.*. »Da«, je dejal Lindbergh, >tako sem sicer navajen, toda pri taki priliki bi se vseeno rad dal fotografirati v filmu.« fotografe in operaterje so takoj poklicali, naj se vrnejo, in tako so napravili veliko število fotografij in nekaj sto metrov filma.
Marion Davies je bila prva, ki je pozdravila Lindbergha, ko se je pripravljal za polet v New York. Prav tako ga je pogostila, ko je pozneje neoficielno obiskal Hollywood.
Po Lindberghovem obisku je imela Marion Davies mnogo obiskov. Slavni gledališki igralci, diplomatje in druge osebnosti iz političnega življenja so bili stalni gostje njenega stanovanja. Sprejela je sto in sto moških in žensk raznih socialnih razredov in zato lahko na zanimiv način primerja Lindbergha ž njimi. »Lindbergh je bil najskromnejši in najbolj molčeč od vseh mojih gostov vendar ni zaradi tega nikdar prišel v zadrego. Zelo se spodobno obnaša in najbolj priljubljena beseda mu je »I thank you« (Hvala lepa) Poslušala sem, ko so ga spraševali razne stvari. Odgovarjal je, kakor je vedel in znal in nihče se ni mogel v tem oziru mnogo naučiti od njega. Ni čuda! Kako bo veliko govoril o tem, kar ga ne zanima! To je morda tudi dobro, ker ne bi sicer nikdar preletel oceana, če se ne bi bil koncentriral samo na aviatiko. Mnogo slavnih ljudi in učenjakov se peča s svojim predmetom po 12 ur na dan. Lindbergh se je pa bavil z aviatiko po 16. Redko se smeje in srečen je samo tedaj, če more leteti svobodno kakor ptice v svojem zrakoplovu.
»Ko končam polet po Združenih Državah in Kanadi«, je rekel Marion; Davies, »bom spet letel in ne bom nikdar miroval.« Njegove besede se uresničujejo. Neprestano čitamo, kako se pripravlja na nove polete, ki so zelo nevarni in za navadne letalce skoraj smrtnonosni. »Lindbergh najmanj govori o sebi od vseh ljudi, kar jih poznam«, pravi Marion, »skoraj nič ne govori o svojem sprejemu v Evropi in o slavnih ljudeh in politikih, s katerimi se je tam seznanil. Toda vprašajte ga samo kaj o zrako-plovstvu! Pripovedoval vam bo povesti, ki jo je moral že tisočkrat pripovedovati, prav tako zanimivo in živo kakor prvič. Morda je najbolj simpatičen pojav pri Lindberghu ta, da je skromen in da naravnost sovraži laskanje in cbožavanje, kar je kot znano dandanes zelo redko.
Štirje meseci so potekli od prvega sestanka Marione Davies z Lindberghom do drugega Med tem je postal Lindbergh slaven, doživel ie veliko, cesar drugi ljudje niso doživeli — in vseeno ni mogla Marion Davies spremeniti svojega mišljenja o njem.
Ko je pred kratkim Lindbergh spet obiskal zahodno obalo, je rekel prijatelju, da bi rad obiskal filmsko mesto, da bi videl, kako delajo zvezde.
Takrat je kosil v ateljeju Metro Goldwyn Mayerja pri Marion Davies.
»Ne mislite si, da Lindbergh obožuje filmske zvezde, je rekla smehljaje Marion Davies. Niti enega mojega filma ni videl in ve samo za nekatere zvezde. Zelo rad pa gleda Ramona No-varro in ga je takoj spoznal v ateljeju. In vendar smo govorili o filmu in o aviatiki celo popoldne ter se pri tem prav dobro zabavali.«
Prav takrat so fotografirali film »Majhna plavica« z Marion Davies. 'Jndbergh je bil navzoč prav pri sceni z 12 statistkami. Nekdo je zapazil, da je Lindbergh zamižal. »Zakaj ste zamižali?« ga je vprašal »Ali vas moti svetloba?« Lindbergh je pogledal dekleta, zmajal z glavo in zamrmral: Svetloba me prav nič ne moti «
Kakšna pisma prejemajo filmske zvezde
Znano je, ua prejemajo filmski igralci od vseh koncev sveta nešteto pisem. Ta pisma so poprej večinoma brezglavo sestavljali. Oboževalci so izražali v niib ' ""mogoče težnje
in želje. Sedaj so pa, kakor trdijo nekatere zvezde, sestavljena ta pisma mnogo bolj inteligentno in igralci jih zelo radi prebirajo. Tako pravijo nekateri igralci o teh pismih:
Joan Cravviord, ki je pred kratkim dobila priimek »filmska Venera«, pravi, da prejema največ pisem od amerikanskih študentov. Poročajo ji o razmerah na univerzi in o svojih življenjskih razmerah sploh.
Ralph Forbes, ki je prišel k filmu po gledišču, trdi, da govori večina pisem, ki jih prejema, o njegovih filmih V teh pismih kritizirajo njegovi oboževalci te filme in sploh inteligentno analizirajo njegovo delovanje.
Renee Adorec: Popularnejša je > Fvropi in Aziji kakor v Ameriki. Največ pisem prejema iz Francije, svoje rojstne dežele, in iz Italije, Rusije in Španije. Ker govori 6 jezikov, jo prištevajo k redkim igralkam, ki lahko same bero pošto iz tujih držav. Zelo je priljubljena na Japonskem in od tam prejema mnogo pisem, večinoma v angleščini.
Ramon Novarro, lohn Gilbert. Greta Gar-bo — so enako popularni po vsem svetu. Vendar dobiva Greta Garbo največ pisem iz Evrope in Združenih držav. John Gilbert iz Evrope in Južne Amerike in Ramon iz rojstne države, Mehike.
Buster Keaton se smeje
Od neštevilnih ljudi, ki -,o videli Busterja Keatona na platnu, gotovo nihče ne more trditi, da bi videl tega slavnega komika smejati se. Buster je v svojih filmih miren kakor smrt. Če hoče kdo videti tega umetnika, zaradi katerega se vedno smejejo milijoni in milijoni ljudi, smejati se, naj ga obišče na stanovanju v Kaliforniji, kakor pred kratkim neki časnikar. Ta je napisal, da je Buster Keaton v fivatnem življenju prav tako simpatičen kakor v filmu in da živi v svoji lepi vili čisto sam zase, večinoma v krogu svoje družine. Kadar se igra s svojim otrokom, ga lahko vedno vidite, kako se smehlja. Ni čuda. kajti otrok je zelo simpatičen in lep.
Malokateremu bo znano, da je Buster Keaton poročen z Natalijo Talmadge, sestro Constance in Norme, in da je tako " seodu s s filmskimi mogotci ženskega spola.
Pred kratkim ie potekla Rusterjeva pogodba z United Artist in sedaj ga je nastavila družba Metro Goldwvn Mayer ter ga že fotografira v filmu »Operater«.
Vtisi Ramona Novarro s potovanja po Evropi
Evropa je dežela slabih brivcev in dobrih električnih železnic. Evropa je dežela, kjer lahko potujete inkognito, ne da bi vas kdo nad legoval, in kjer skušajo lopovi slepariti s podpisi zvezd.
Taki so vtisi Ramona Novarro s trome-sečnega potovanja po Španiji, Franciji, Nemčiji in Švic: x	•■•''Tali je Ramon Novarro
mnogo doživel. Peljal se ,e v življenjski nevarnosti z aeroplanom iz Pariza v Berlin. Španski kralj ga je sprejel v avdijenco. V Španiji, kjer izjemoma ni pepotoval inkognito, se je vse zanimalo zarv K' t znano, je popotoval Ramon s črnimi očali, da ga ni mogel nihče spoznati, in razen tega je pustil rasti še majhne brke. »Ko sem prišel v Madrid«, prnoveduje Ramon, »sem šel v gledišče in tam me vpraša gospod z besedami: »Ali niste Ramon Novarro?« »Če niste, ste mu zelo podobni in bi 'ihko ta slučaj zlorabili«, mi je odgovoril človek ter mi f>okazal detektivski znak. Seveda sem mu potem odkril svojo identiteto in ga obenem prosil, naj nikomur ne izda, kdo sem, ker bi se mi sicer lahko zgodilo isto kakor Ronaldu Colmanu, ki bi ga bila navdušena množica skoro zmečkala. Detektiv mi je to obljubil, vendar se ni držal besede v toliko, ker me je odkril oblastim, tako. da me je kraljevski par povabil v avdijenco.«
Heidelberg je bil za Ramona Novarro razočaranje.
Ko sem prišel tja«, pravi Ramon, »sem hotel videti študentovsko življenje, kakor smo ga fotografirali Ko sem stopil v gostilno, sta sedela tam dva študenta, rila pivo in jedla neko ceneno jed. Govorila sta dobro angleški in eden celo španski. Pozneje jih je prišlo še več in videl sem, da so vsi zelo revni in da se nikdar pošteno ne najedo. Ko sem naročil celo kosilo, me je vsa gostilna začudeno gledala in tudi krčmar je bil v veliki zadregi, kako bi ga priredil. Končno ga je naročil v drugi veliki gostilni.
Študentje niso tako zelo navdušeni za film kakor pri nas v Ameriki. Nekateri od njih so videli »Ben Hura« in samo dva ali trije so videli po več filmov. Pozno v noč sede v gostilni, pojejo in pijejo pivo. Vprašal sem enega, koliko spijejo piva, ter mi je odgovoril, da večina v eni noči po deset do dvanajst kozarcev.
Železnice so v nekaterih državah skoraj popolnoma elektrificirane. V Švici in v Italiji so najlepše električne železnice, kar sem jih videl. Iz Pariza v Berlin sem potoval s potniškim zrakoplovom. Med potjo nas je zasačil velik vihar in se imamo zahvaliti samo zelo trpežnim Junkersovim motorjem in letalu, da smo srečno prispeli k cilju.
Brivci so v Evropi strašni Naravnost mučno je, če se hočete dati obriti. V Lucernu mi je moški manikiral prste in zdelo se mi je, kakor da mi hoče amputirati prste.
Na ladji seveda nisem mogel ohraniti svojega inkognito ter sem moral neprestano podpisovati fotografije. Nekdo je prišel z velikim belim papirjem, naj mu dam autogram. Že sem mu hotel izpolniti željo ko me opozori amerikanski sonarodnjak, Mehikanec, naj ne napravim tega. Pozneje mi jc pripovedoval, da je to znana sleparija evropejskili goljufov, ki tako sleparijo s podpisi filmskih zvezd.
Ramon Novarro bo kmalu igral v filmu »Gold Braid«, in sicer v vlogi pilota. Film, ki bo visoka pesem junakom zraka, vodi George Hilly.
Lon Chanev
Lon Clianey je sicer videti v večini svojih vlog precej grozen, v resnici jc pa plemenit in dober človek. Doma je iz Colorado Springsa
in je že kot mladenič delal v gledališču. Igral je najrazličnejše vloge. Leta 1912 je igral prvič v filmu, in sicer v neznatni vlogi. Dolgo je trajalo, oredno so ga režiserji zapazili ter mu zaceli dajati vloge, ki so odgovarjale njegovemu talentu. Ko je bil že tako slaven, da je lahko uphval na izbiro vlog, so mu zelo prav prišle izkušnje z raznovrstnimi vlogami v majhnem potujočem gledališču, ker je lahko dal v vsaki svoji filmski vlogi nekaj novega. Po spretnem maskiranju je posta! tako slaven, da so ga naprosili, naj napiše za gotov angleški znanstveni slovar razpravo o filmskem šminkanju. To je morda največje priznanje za njegovo filmsko delovanje, ki ga v resnici tudi zasluži
Če bi imel teden dni dopusta
Amerikanski časnikar je vprašal znamenite filmske zvezde: »Kaj bi napravili, če bi vam dali teden dni dopusta?«
Naj navedemo nekaj zanimivih odgovorov.
John Gilbert. »če bi imel teden dni dopusta bi gotovo odpotoval brez cilja in svrhe Ce bi naletel na Kako interesantno mesto (če-' prav na deželi), bi ostal tam nekaj časa in potem spet odpotoval, če pa ne bi našel takega mesta, bi popoto val dalje, dokler ne bi potekel dopust. Mislim, da bi bil to največji počitek, kar si ga morem predstavljati.«
Greta Garbo: »Odpotovala bi daleč nekam na morsko obalo in si poiskala prostouček kjer ne bi bilo nikogar blizu od kulturnega sveta. Ves dan bi se sprenajala po morski obali, soln-cila se ter se izogibala ljudem. Pozabila bi na svoje delo m mislila bi na svojo domovine Švedsko, ki naj bi jo kmalu obiskala.«
James Murray. »V slučaju, da bi dobil dopust, bi sedel v avtomobil in oddirjal k prijatelju, ki ima v hribih krasno vilo. Tam bi se ves teden pečal s športom, boksom, turistiko ter bi skusal vsaj malo časa pozabiti na hrup in težko delo v ateljeju.«
Denee Adoree: »Gotovo sem zelo plebejska oseba ah imam vsaj okus plebejski. še nikdar nisem videla velikega kanjona v Arizoni. Če bi dobila teden dni dopusta, bi odpotovala tja Gotovo bi se razočarala, toda — nič ne de. Ne bom srečna, dokler ne pridem tja.«
Ramon Novarro: »Zaprl bi se v svoji vili ter dal pribiti na vrata listek: »Odpotoval.« Odslovil bi vso služinčad razen starega sluge ter bi se popolnoma posvetil glasbi. To bi mi bil največji užitek.«
Lon Chaney: »Odpotoval bi na deželo na svoje posestvo in bi se tam pečal s poljedelstvom in ribarjenjem. Mimogrede bi opazoval življenje primitivnih ljudi, ker vem, da bi mi to zelo koristilo pri filmu.«
Eleanor Boardmann: »Vsak človek občuti dostikrat potrebo biti nekaj časa čisto sam. Človek se ne more dobro poznati, če se nahaja vedno med ljudmi, če bi torej dobila za teden dni dopusta, bi odpotovala nekam na hribe ali pa na kak otok daleč od ljudi. Ležala bi ves dan in se zabavala sama s seboj.«
Tim Mac Coy: »Odpotoval bi za nekaj dni v Wyoming, kjer sem se rodil. Tam bi študiral lopove in današnje življenje na zapadu, kar bi zelo rabil pri filmu. En ali dva dni bi prebil na konju ter živel tako, kot sem nekoč. To bi mi bila najlepša zabava.«
Marion Davies. »Odpotovala bi v New York inkognito ter obiskala vse plesne lokale. Tam bi plesala do skrajnosti, ker v plesu zelo uživam. Dan pred koncem dopusta bi se povrnila v Hollywood ter se odpočila, da bi mogla iti sveža na delo.«
Ramon Novarro
Ramon Novarro, po vsem svetu slavni »Ben H ur«, je doma iz Mehike. Oče mu je bil zdravnik ter se je preselil kmalu po rojstvu sina v Kalifornijo, kjer je imel priliko svoje otroke prvovrstno vzgajati. Eden od treh sinov j£ študiral arhitekturo, drugi se je posvetil sodišču. tretji je pa Ramon Novarro.
Že v zgodnji mladosti je prizadeval Ramon svojemu očetu mnogo skrbi. Ne morda radi tega, da ne bi bil talentiran. Ne, nasprotno, kazal je veliko nadarjenost. Bil je izvrsten plesalec, imel je krasen glas in kot 15 letni mladenič je igral že lepo število instrumentov. Toda kadarkoli ga je kdo vprašal, kaj misli po stati, je dajal nejasne odgovore. Sam ni namreč vedel, kaj hoče biti. Prvič je bil nastavljen kot plesalec v varijetejski družbi. Pozneje se je posluževal svojega lepega glasu za plesne kuplete. Obe te umetnosti je znal zelo spretne združevati.
Nekega dne je sprejel v garderobi gospoda. Bil je učitelj netja, ki mu je izjavil, da bi mogel zelo veliko doseči s sistematičnim študijem petja. Ramon je odgovoril svojemu obiskovalcu, da bi bilo to zelo dobro in lepo, vendar ne more od tega živeti. Gospod, ki je bil učitelj petja po poklicu, mu jc priskrbel dveletno štipendijo in ga je šolal brezplačno. Ramon se je pa že čez ieto dni nehal s tem pečati ter se je posvetil opereti. Imel je že znano ime, ko se je naveličal tudi tega in postal spet plesalec. Potoval je po velikih mestih Združenih Držav, igral v mnogo gledališčih in nekega dne je nastopil pri filmu kot statist. Kmalu so odkrili v njem velik talent za mtrigant-ske vloge. Ramonu se ni posrečilo pregovoriti producente in jih prepričati, da mu take viogs niti najmanj ne pristojajo. Ramona Novarra ni sram, da je bil nekoč intrigant, vendar se mu zdi čudno, da je on, ki mu pravijo, da je naslednik Rudolfa Valentina, nekoč imel vloge, ki so vse kaj drugega kot jih ima danes.
Končno so tudi Ramona odkrili.
Bil je zaposlen v manjših vlogah kot »priden fant« in takrat se je začelo občinstvo zanimati zanj. Končno ga je doletela velika sreča, ko mu je ponudil rešiser Fred Niblo vlogo v »Ben Huru« To pa ni šlo kar tako brez boja. Ljudje pri filmu s ose zelo čudili, ko so slišali, da je izbral Fred Niblo tega fanta — Novarro je bil star takrat 23 let — za eno največjih vlog, kar jih je kdaj bilo v filmu. Poskus je pa presenetil vsako pričakovanje.
Za duha in srce
Krščsmko gledališče
Po vzoru francoskih »Compagnons de Notre-Dame« namerava sedaj v Londonu skupina angleških katoličanov ustanoviti krščansko gledališče. Dela, ki bodo morala imeti vseskozi religiozni značaj, se bodo vprizarjala publiki dopo'dne. Katoliška dra-matska biblioteka pa bo skušala vpoštev prihajajočo publiko pripraviti za to gledališče. Otvorilo se bo z delom Henry Oheon-a, ki je postal angleški katoliški gledališki publiki znan že 1. 1926 po vprizoritvi njegove »Čudežne zgodbe sv. Bernarda« v Kings-way gledališču v Londonu kakor tudi njegovih drugih dveh deh »Comedien ct la Grace« in »La Parade du Pont au Diable v binminghamskem gledališču. Tudi v Belgiji je Henry Gheon pri katoličanih dobro znan. Kako zelo vpoštevajo gledališko vprašanje, kaže okolnost, da je bila pri prejšnjeletnem mladinskem kongresu ena cela seja posvečena izključno temi »Gledališče in katoliška akcija«. To zanimanje je vzbudila vrsta uspelih gostovanj, ki jih je dal Henry Gheon s svojo krščansko gledališko skupino v Bruslju. Po njegovem zgledu in'po zgledu Paul Claudela je spesnil Maurice Deflandre »Au-plus petit que soi9,« Abbe Louis Charlier »Les ban-deaux tombent« in Felix Timmermans »Ou l'etoil s'arreta.« Zadnje delo je bilo prvotno spisano v flamščini, zaradi njegovega uspeha pa je bilo prevedeno v francoščino in z velikim uspehom vprizor-jeno v gledališču Henri Gheona. Zaradi uspehov, ki jih ima Hemy Oheon v Angliji in Belgiji, so se tudi nemški katoliški krogi pričeli ukvarjati z mislijo, da omogočijo predstave Gheonove skupine v Berlinu.
LjubPanska drama:
Cankarjevo Povišanje v dolini
šentftorilamkl
Farsa v treh dejanjih. Režiser M. Skrbinšek.
Ze včeraj smo nakratko označili novo režijo Pohujšanja. Osnova te nove režije je skrajna analiza prav do suhe ideje dela. G. Skrbinšek je ob tej analizi obstal in oblekel ogrodje v groteskno enoto, ki v svojem ostrem zamislu in skrajno racio-nalistični označbi preseneča, pa kmalu utrudi m postane nezanimiva. Neprestano stoji pred nami pohujšujoče se pohujšanje, brez ritma in poezije. Ta osnova nasprotuje Cankarjevi sladkohudobni domačnosti: »Srce se mi smeje, oko se mi rosi, ko vas vidim vse, kakor ste, pred seboj! Vso dolino šentilorjansko, od izhoda do zahoda, vse njene splošne in posebne čednosti! ... Kje je kralj, ki je ogledoval na dlani svoje kraljestvo? Kje rodoljub, ki je z enim samim pogledom objel domovino? In ki jo je z enim samim pogledom spoznal?« To mesto je zelo blizu zamisli, s katerim je g. Skrbinšek zbral osebe na nit in jih kot lutke okoli ene mize privzdigoval in posajal, ali pa jih z enoglasnimi kriki v gručah prestavljal po odru, toda marioneta je preozek izraz za Cankarjevo Pohujšanje. Cankarjeve osebe niso goli pojmi, ampak nosijo individualne poteze, in njegova argumentacija, zasnovana na duhoviti življenski iskrenosti in vsa prepletena z njo, zahteva zveze z življenjem. Kakor priznavamo, da je g. Skrbinšek miselno razlago dela ostro pogodil, tako oporekamo, da bi bil podal Cankarja. Gledališče zase sicer lahko išče povsem samosvojega zunanjega izraza in utegne tudi doseči tak in tak uspeh, toda v mnogih slučajih s tem zgolj gledališkim uspehom škoduje delu. To se je zgodilo tu. Priznavamo g. Skrbinšku, da je njegova režija dosleden, celo preveč dosledno izoblikovan originalen zamislek in kot režijo zase nedvomen uspeh, a ker leži izven mej Cankarjeve individualnosti, ga ni mogoče odobravati. Skoraj čudimo se, da je g. Skrbinšek kot najsolidnejši Cankarjev tolmač šel tu tako daleč Meni se je zdelo Pohujšanje, kakor so ga bili pripravili pred leti za Belgrad, odrsko in cankarsko skoraj popolno. O igralcih? Zracicnalizirana celota težko dopušča govorjenje o posameznih igravcih. G. Bra-tina je bil kot župan močan kmečki resoner in je z velikim fizičnim naporom obvladal svoj glasni tekst, toda rajši bi bil videl, da bi se nam bil za prvi večji nastop pokazal v svobodnejši igri. Zlodej g. Kralja, res gosposka groteska, je šo najbolj ustrezal primernemu zamisleku avtorjevemu, dasi ni mogoče pozabiti zlodeja g. Pečka. V drugem dejanju — ki očitno dokazuje, da ni v pravem okvirju — sta Peter in Jacinta precej zunanje odigrala dialog, toda konec dialoga je s prelomom: »Govoril je moj brat, ki zdavnaj spi,« globoko odjeknil. Groteskna tipika mask je zelo izrazita — n. pr. cerkovnik g. Cesarja, županja g. Juvanove i. dr. — da-car in štacunar pa nista dovolj značilna in domača. Štacunar n. pr. spominja na Žida. Posebej pa je treba omeniti dosledno in izrazito izdelano igro g. Gregorina kot učitelja Šviligoja.	F. K.
IŠo&podarsfvo
J. Lavrič.
Živinoreja v SlovenUS
Stanje živine po zadnjem štetju z dne 15. januarja t. 1. ne Izkazuje napram prejšnjem štetju z dne 15. januarja 1927 znatnih izprememb. Edino pri ovcah je ugotoviti večje nazadovanje v večji meri v mariborski oblasti, pa tudi v ljubljanski, število čebelnih panjev se v ljubljanski oblasti ni dosti povečalo, nasprotno pa v mariborski oblasti za cele 4000.
Živinoreja je v mariborski oblasti bolje razvita kakor v ljubljanski. Tako pride na kma v mariborski in ljubljanski oblasti: konj 4.3 oz. 3.5, goved 30.5 oz. 21.3, prašičev 26.0 oz. 11.1, perutnine 96.2 oz. 50.4 in čeb. panjev 4.2 oz. 3.8.
Stanje naše živinoreje v vseh povojnih letih je razvidno Iz naslednje tabele:
	Konji	fiov.	Praš.	Ovte	Kote	c: I	CX i HJ
1919	58	370	259	57	15	_	-
1920	61	470	283	77	19	888	60
1921	56	435	289	70	20	952	60
1922	52	387	302	68	18	807	49
1923	50	348	262	59	15	806	52
1924	53	379	291	57	16	907	62
1925	61	411	309	60	16	1041	62
1926	61	421	305	56	15	1120	66
1927	62	417	300	55	14	1147	64
1928	63	423	296	49	14	1175	67
Nemško zadružništvo
V Nemčiji je bilo 1. januarja letos 40.095 kmetijskih zadrug. Od teh je bilo 37.612 ali 93.5% združenih v zvezah. Ogromna večina zadrug je združena v »Reichsverband der deutschen landvvirt-sehaftlichen GenosBenschaften e V.« Ta zveza je pa zopet družba 27 podeželskih zvez, katerim je pripadalo 25.946 kmetijskih zadrug, in sicer 80 centralnih, 13.018 kreditnih, 4073 nabavnih in prodajnih, 2996 mlekarskih in 5779 raznih zadrug. Izven te zveze so naslednje zveze: »Generalverbaud der deutschen Raiffeisen-Genossenschaften e. V.« v Berlinu z 16 podzvezami in 8609 zadrugami,
>Landwirtschaftliche Revisionsverband des Bayerischen Bauernvereines e. V.«, Regensburg: 1415 članic,
»Genossenschaftsverband des Reichs - Land-bundes e. V.« v Berlinu: 916 zadrug,
»Revisionsverband des Milchvvirtschaftlichen Vereines tm AllgSu e. V.«, Kempten: 277 zadrug.
»Meiereiverband fiir Westholstein«, Schtilp pri Rendsburgu: 159 članic,
»Verband oberschlesischer Genossenschaffen e. V.«, Oppeln: 150 .lanic,
»Mittelrhelnischer Genossenschaftsverband«, Koblenz: 132 zadrug,
»Genossenschaftsverband der deutschen Bauernschaft e. V.«, Berlin: 95 zadrug itd. Poleg tega so 3 zveze, ki imajo 35, 51 oz 45 zadrug.
Skupna slika nemškega kmetijskega zadružništva je naslednja: v Reichsverbandu je včlanjenih 25.946 zadrug, v zvezi nemških rajfajznovk je 8609 članic, v drugih zvezah 3017 zadrug, izven zvez pa stoji 2483 zadrug, skupno torej 40.095.
Državne finance v maju 1928. Donos je znašal 580.2 mili. Din, izdatki 492.1 milj. Din (aprila 529.4 oz. 363.4 milj. Din), upoštevano pa ni državno gospodarstvo. Skupno so znašali v aprilu in maju dohodki 1115.6 milj. Din, izdatki pa 855.5 milj. Din.
27. sept. 1928.
DENAR.
Na deviznem tržišču je bil danes znaten promet. Devizni tečaji izkazujejo laJiko tendenco popuščanja. — Skoro vso potrebo je krila Narodna banka, ker je bilo privatno blago zaključeno le v devizah Newyork in Pariz v manjših količinah.
Zagreb. Berlin 1356—1359, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 800.21-803.21, London 275.83 do 276.63, Newyork 56.83—57.03, Pariz ^1.58-223.58, Praga 168.37-169.17, Trst 296 52- 29S.52.
Devizni tečaji na !.!ubi]anskl borzi
27. septembra I92fc.
povpraš pon.
Amsterdam
Uerlin
Bruselj
Budimpešta
Curih
Dunaj
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
1094-10 800.20 275-83 56.S4 221.30 168.37 297.50
2284.75 1357.50 791.24 992.64 I097.lt' 803.20 276.63 57.04 223.30 169.17 297.70
srednji
sr. 26. IX..
1095.60 801.70 276,23 56.94 222.30 168.77
1358--
1095.60 801.90
168.77
Belgrad. Borza radi pravoslavnega praznika ni poslovala.
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.S5, Budimpešta 00.51, Bukarešt 3.1575, Dunaj 73.15, London 25.1975, Ne\vyork 519.55, Pariz 20,32, Pragu 15.3925, Trst 27.16, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Madrid 85.55.
Trsi. Zagreb 33.00—33.62, London 92.72-92.75, Pariz 74.65—74.75, Newyork 19.08—19.00, Curih 86.830-86.850.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4825. —Valute: dinar 12.48.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den, Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 denar, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 5« den., šesir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna Skoda ar 441—441.75 (440.50—441.50—442), kasa 441—445.75 (441), termini: 10. 443.50-446, 12. 451.50-452 (451.50 do 452), 7% inv. pos. 86—86.25, agrari 55—55.75. — Bančni pap.: Hipo 58—58.50 (58). Poljo 17.50—19, Kred. 85, Jugo 88—88.50 (88.50). dec. 90.50-92, Lj. Kr. 126, Medjun. 57.50, Nar 68.50—69.50, Pra-šted. 920—925 (920), Srpska 151.50—152.50 (151), Zein. 130—150, Etno 160—180, Obrtna 38-89. — Ind. pap.: Guttmann 190, Slavonia 34, Danica 140, Drava 515—549 (550), Šečerana 487.50—495, Osj. ljov. 160—170, Brog. vag. 88, Union 240, Isis 30, Ragusea 480-485, Trbovlje 478—485, Vevče 108 do 112, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 300.
Dunaj. Pod.-sav.-jadr. 85.25, Živno 118.40, Hipo 7.10, Alpine 44.80, Leykam 9.02, Trbovlje 58, Kranjska industr. 37.25, Mundus 176.
Žitni trg
Z ozirom na nekoliko čvrstejše notacije v Ameriki in Budimpešti se tudi pri nas drži pšenica čvrsto. Sremsko, ki se trenutno mnogo prodaja v Dalmacijo, velja 245 Din kakor baško. — Vojvodinski mlini so v moki precej razprodani, kar priča o intenzivnem prometu z moko, radi tega so sene za moko precej poskočile, tako da se trgujejo arednjedobre znamke že po 360 Din nakl. post. — Krmila zlasti oves in otrobi so trajno čvrsti.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt.) Pšenica baška 78—80 kg, 2% 290—292.50, za okt. 205—297.50, za
nov. 302.50—305, moka Og 430—435, koruza 347.50 do 350, ameriška 310—312.50, ajda 300—305, oves 275—280, ječmen 305—307.50, rž 295—297.50. — Zaklj. 2i/, vagona. Tendenca <Svr3tejša.
Novi Sad. Borza radi pravoslavnega praznika ni poslovala.
Budimpešti/.. Tendenca čvrsta. Pšenica: okt. 26.90—27.10, zaklj. 27.10—27.12, marec 28.88—28.82, zaklj. 28.80—28.82, maj 29.70—29.64, zaklj. 29.62 do 29.64 rž okt. 25.28—25.20, zaklj. 25 20—25.22, marec 27.78—27.70, zaklj. 27.68—27.70, maj 28.16 do 28.12; karuza maj 28.90—28.80, zaklj. 28.88 do 28.82.
Lesni trg
Na ljubljanski borzi so bili včeraj zaključeni 3 vagoni bukovih drv, danes pa 1 vagon hrastovih in bukovih pragov. Tendenca nespremenjena.
Hmelj
Alzaško hnicljsko poročilo. Strassbourg 25. sept. 1928. Cene so padle zadnjih 10 dni za 10 do 15 odstotkov. Plačuje se za srednje alzaško blago po 700—800, za prima 800, in le za izbrano lepe partije do 1000 frankov za 50 kg. Za štajersko blago se je plačevalo po kakovosti 800—970 frankov za 50 kg. Bnško blago se ponuja že po 720 frankov, in kvari Štajerskemu blagu ne samo cene,
nego vsled slabšo kvaliteto tudi renomč, ker so vedno zamenjuje z boljšim štajerskim hmeljem —
Živina
Na dunajski prašičji sejem 26. t. m. je znašal dovoz 16.487 glav, od tega iz Poljske 18.066, iz Jugosluvije j 277, iz Romunije 1147 in iz Ogrske 932. Za š peharje je bilo povpraševanje živahno, za mesnate manj. Mesnati so se pocenili za 5 grošev pri kilogramu. Notirali so: SpeharjI I. 2.55 do 2.60 (izjemoma 2.65), angl. križani 2.20—2.50 (izjemoma 2.55), kmetski 2.85—2.60, stari 2.40—2.50, mesnati 1.65—2.85 (izjemoma 2.40) šilinga za kg žive teže.
Radlo
JProgramt Katlio-Cfublfana
Petek, 28. septombra: 12 reproducirana ela* ba in borzna poročila; 18 francoščina, poučuje dr. St. Leben, 18.30 ljudska umetnost, predava dr. St. Vurnlk; 20 koncert radio kvarteta :prof. Jeraj, Brauiuoar, Feršuig, Svetel. Igrajo sledeče skladbe: 1. Matllard: Puščavnikov zvonček, ouvertura; 2 Bizet: L'arlesiemio 1. Suita; 3. J. Suk: Bagatela; 4. J. StrauB: Valček (Wein, Weib, Gesang); 5. Mussorgsky: »Boris Godunov« (operna fantazija)-6. Schumanii: Večerna pesem; 7. Lous Gatme: Ek-stase; 8. Cyrill Kistler: iz opere »Kuniliild«; 9 Delibes: »Silvia« Suite; 10. V. Parma: Triglavske
pnvfl V »>£,£,	rt T :i____,	,	.. .. -
-ijn FIgaro, iz opere »Figaro se ženi«; 5. Pahor: r.n starček je živel. 21.30 Poročila.
S oh o/a. 29. septembra: 12 reproducirana glasba fn borzna poročita; 17.30 O skavtizmu (predavanje); 18 nemščina, poučuje dr. PiM.ernikova: 18.80 Izkustvena pot v duševni svei — prodava vseuči-hški prof. dr. Vebcr. 20 Koncert ge. Ribičeve, članice kraljeve opere, vmes lahka godba; 21.80 iaza-bande trio; 22 Poročila.
1irtigš programi
Peti k, 28 septembra.
Zagreb: 17 Lahka glasba — 20.35 Vedra glasba kvarteta Sidak, vmes poročila. — Breslau: 16.30 Zabavni koncert — 20.30 Schubertova glasba. Uvertura v c-mol — Ofertorij za sopran in orkester — Simfonija št. 4 v c-molu (tragična). — Praga: 9 Cerkvena glasba — 15 koncert iz Brna — 17 Orkestralna glasba; nato arije iz oper 10.20 J. Suk: Meditacija na staročeški svetovadavski koral — 19.3(1 koncert iz Brna. — Leipzig: 16.30 Koncert za flaute
—	21.30 Žetveni praznik. — Stuttgart: 16.15 Orkestralna glasba — 20.15 Solistovski koncert. — Ka-tovice: 20.18 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 17.05 Orkestralna gUsba — 20.15 Orkestralni koncert s tenoiskimi solospevi. — Brno: 15 in 17 Koncert — 18 Solospevi — 19 Beethovnova glasba — 19.30 »Bratje«, igra v 4. dej. — 21 KorfCert iz razstave. — Run: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 17.45 Komorna glasba — 20 Orkestralni koncert — 21 Zabavna prireditev. — Berlin: 17.30 Koncert salonskega orkestra
—	19.30 Predavanje: Svetovni promet in njega sredstva — 21 Zabavni večer. — Dunaj: 11 in 16.15 Koncert — 17.30 Glasbena akademija — 20.05 Dunajski glasbeniki: Dela Komzaka in Ziehrerja. — Miinchen: 12.55 Koncert — 16 Koncert solistov — 17.30 Komorni kvartet - 20 Simfoničen koncert.
—	Milan: 20.50 Simfoničen koncert. — Budapest: 17.45 Ciganska glasba — 19 Prenos iz ogrske opere
—	22.30 Ciganska glasba.
Sobota, 29. septembra.
Zagreb: 18 Prenos proslave 60 letnice hrvat. knjiž. društva sv. Hieronima v zagrebški katedrali: »Zadnje obhajilo sv. Hieronima«, oratorij dr. B. Ši-role. Basist j. Križaj, zbor HPD »Kolo«, orgije prof. Dugan, orkester Zagrebške filharm., dirigira S. Kumar — 20.35 Ruska glasba. — Breslau: 16.30 Koncert — 20.30 Pester večer. — Praga: 19.15 Koncert godbe na pihala — 21.30 Tamburaški koncert.
—	Leipzig: 12 Opoldanski koncert — 20.15 »Nočni zvon«, burleskna opera (Donizetti) in »Gospod in madame Denis«, kom. opera (Offcnbach) — 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 15 Koncert na orgljice in harmoniko — 16 Opereta in valčki — 20.15 Koncert. — Katovice: 20.30 Prenos operete iz Varšave.
—	Frankfurt: 16.35 Novejša plesna glasba — 20 Operete in valčki. — Brno: 18.10 Koncert — 19 Poljuden koncert — 20.40 Humoristična kvarfetna glasba. — Rim: 21 »Manon«, opera (Massenet). — Laugenberg: 13.05 Opoldanski koncert — 20 »Zakleti grad«, opereta. - Berlin: 17 Zabavna glasba
—	19.30 Predavanje: Mod sugestije — 20.30 »Sedmi dan«, veseloigra — 22JO Plesna glasba. — Dunaj: 11 in 16 Koncert — 18.20 Komorna glasba — 20.05 »Dolarska princesa«, opereta (Fall); nato lahka glasba godal, kvarteta. — Miinchen: 16 Koncert -20 Zabaven večer. — Milan: 20.15 Koncert. — Budapest: 17.45 Koncert — 20 Orkestralna glasba — 22 Koncert tria - 23 Ciganska glasba.
■BipSi

Henrik Sienkiewicz:
102
Na poiiu slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Kralj se je navadno jako težko ločil od kraljice: ljubil jo je kakor punčico svojega očesa, in bolela ga je celo kratka ločitev. A to pot je imel, kakor je bilo opaziti, žareč obraz. Zato je takoj narastel pogum tudi cerkvenim in posvetnim velikašem, ki so vedeli, kako strašna je vojna s tem sovražnikom, ki vrh vsega ni bil dotedaj še nikdar nastopil s tako močjo. »Turki so res razgibali tri dele sveta,« so govorili, >a če gre naš vladar, največji njih uničevalec in zmagovalec, s takim vesoljem v to vojno, potem se tudi mi nimamo za kaj vznemirjali.« In pogum je napolnil sleherno srce, a pogled na vojsko ga je še bolj povečeval in izpreminjal v trdno prepričanje, da zmagajo. Kamor jc segalo oko, je bilo videti lesketanje solnca na čeladah, oklepih, sabljah, da ceveh mušket in topov. Sijaj je bil tako močan, da je njega silovitost kar slepila oči. Nad vojsko je plapolala v sinjem zraku cela mavrica zastav in zastavic. Mrmranje bobnov po pešpolkih se je mešalo z odmevom trobent, bobnič, rogov, peklenskim ropotom janičar-skih godb1 in konjskim hrzanjem. Takoj začetkom parade so odrinili vsi vozovi stran, da ne ovirali premikanja vojske, in šele poleni se je pričela parada sama. Kraljevske kočije so stale na malo vzvišeni plan lavi na desni strani ceste, po kateri so imeli mimo korakaii polki. V prvi kočiji je sedela kraljica
t Turška, takrat najmočnejša vojna država, je vplivala glede vojne umetnosti tudi na kristjane.
v obleki iz peres, čipk in baržura, sijajoča v draguljih, lepa in stasita, z veličanstva' polnim obrazom žene, ki je imela v življenju vse, česar si je le mogla želeti v najsmelejših svojih 3anjah — krono in brezmejno ljubezen najslavnejšega sodobnih vladarjev. Kakor dostojanstveniki iz najbližje kraljeve okolice je bila tudi kraljica prepričana, da bo kralju, njenemu soprogu, ko zajaše konja, kakor še vedno doslej, tudi sedaj zopet sledila zmaga in popoln poraz sovražnika. Čutila je, da so v tem trenutku nanj obrnjene oči vsega sveta od Carigrada vse tja do Rima. Madrida in Pariza, da celokupno krščanstvo steguje roke k njemu in samo v njem ter v njegovih železnih vojskah vidi rešitev — zato se ji je srce topilo ženskega ponosa. »Noša moč naraste, in slava nas dvigne nad vse druge kralje,« je govorila sama pri sebi, in zato jo je vedno bolj prevzela radost, čeprav je vodil njen soprog komaj kakih dvajset tisoč ljudi proti neštevil-nim turškim krdelom. Noben oblaček nemira ali strahu ni zasenčil njenega belega čela. Poglejte zmagovalca, poglejte kralja-očeta,« je govorila deci, ki je napolnjevala kočijo, kakor napolnjujejo mladi ptiči gnezdo, »ko se vrne, poklekne pred njim hvaležni svet.«
V drugih kočijah je bilo videti zdaj ljubke obraz? dvornih gospodičen, zdaj škofovske klobuke, zdaj rosne in stroge obraze senatorjev, ki so ostajali doma, da bi vodili državne posle mesto vladarja. Kralj sam je bil že pri vojski, a ga je bilo dobro videti na nekoliko oddaljenem klancu, sredi hetmanov in generalov ie deluj vtis na konju sedečega velikana. Vojska se je morala premikati nekoliko nižje, malo pod n jim.
Zdaj so z votlim ropotom in rožljanjem verig pri-drdrali toDovi oana Martina Konckeca, za niimi so šli
mušketami na ramah pešpolki pod vodstvom s sabljami in kratkimi puškami oboroženih častnikov z dolgimi trsti, s katerimi so delali red v vrstah. Ti polki so šli v četverokotih kakor premične trdnjave, /, odmerjenim, enakomernim in donečim korakom. Vsak polk, ki je prihajal mimo kraljičine kočije, je pozdravljal kraljico z glasnim vzklikom in sklanjal svoj prapor v znak počaščenja. Nekateri izmed njih so bi It bolje opravljeni kakor, drugi in so delali dokaj lep vtis, a najlepše se je prestavil kašubski polk v plavili ži-votnikih z rumenimi nabojnjačami. Služili so pri njem sami fantje od fare, visoki, krepki in tako izbrani, da se je zdeio, kakor da so si bratje. Težke muškete so se sukale v njih močnih rokah kakor šibice. Na glas piščalke so se ustavili pred kraijem kakor en mož in mu tako spretno izkazali čast z orožjem, da se je kralj zadovoljno nasmehnil, dostojanstveniki pa so se pričeli pogovarjati: »Ej! še sultanovi gardi ne bo dobro, če se sreča z njimi, to so pravi levi, ne ljudje!
A takoj za njimi so začeli mimo korakati prapori poljske lahke konjenice! Hipocentavri bi jim rekel, tako popolno celoto je tvoril vsak človek s svojim konjem. Bili so vredni sinovi onih odličnili vitezov, ki so svoj čas pogazili vso Nemčijo in uničili s sabljami in kopiti polke, da celo tudi cele armade Lutrovih pristašev. Najtežja (oklopna) inozemska konjenice se jim pri enakem številu ni mogla zoperstaviti, in najlažja jim ne uteči. Baš o njih je pravil po Iiotinu sam kralj:
* Kažubi, po številu kakih 300.000. so Poljski ohranili dohod do Baltiškega morja v okolici Gdan<ka (Danziga). Imajo svoj jezik"in zato jih nekateri strokovnjaki smatrajo za Poljake, drugi pa za ostanek nekdanjih obmorskih Slovanov.^
« Pravljična bitja: napol ljudje in napol »onp.
x ~ > tr = b • t:
a = ce <r.
* £ z c
a S '£. i 2 £7 5* S ° ■ P
«Blsi
_ _»
3 w -i
g 5' cr «
N-
I
EŠ
iS
s	3"
■o	S
s	l
05
C/i
s w 5" &
:• m to 5
M »M
. 2 a. <
"C t D .f " *l - ar-
m	—s«
n i« ; « c
~ £ $ F "g
p
2 - O g E v R-
5T p
2. ° B'
<® a o "
IS' 1 * S
g 3 o 5
sr S S a C N p t 3 i ^
P F S" l -
s
P M n cr » £-tg g Ž 10 "S- 3. S E ca • rr •■ F* " ► a
oifl
oglati
Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrjlice1'50 Din. Najmanjši znesekSDin.Oglaiitiad 9 vritic se računajo vtfje.Zaoqlase jtroqottqov>kega in reklamnega značaja v?aka vr»tica2Dirt.
Najmanjii zne*ek10Din.Pristojbina za šifro 2Din.V>akoqla> treba plačati pri narocilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena rnamka.Cek.račun Ljubijana10.3Wel.^t.23-2ž
llužbodobe
JSf- Sprejme se kot uradniško moč
absolventa trg. le. - Lastnoročno pis: prošnje s spričevali
Zagreb. Služba stalna
Služkinjo
pridno in pošteno, na kmetsko dekle, iščei Pismene ponudbe uj Slovenca pod: »Lju na« štev. 9303.
C I 'V (. '. «-v v'-
Službe iscejo
Izurjena šivilja
Išče primer, službe, ev. gre šivat na dom. Naslov v upr. Slov. pod št. 9315.
Prodajalka
poštena in pridna, želi premeniti službo na deželo. Pomagala bi pri gospodinjstvu. Gre en mesec brezplačno. Nastopila bi 1. novembra. - Cenj. ponudbe na upravo Slov. pod »Poštena prodajalka štev. 9307«.
1	osmi	Prodamo
Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjin dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. — Prijave samo v višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I. A razred.		Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg izkoristite priliko. dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82
		Kočije in druge vozove ter konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila. - Tozadevno se izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana.
Poučujem temeljito francoščino in nemščino. - Naslove re-flektantov pod »Bouvard« na upravo Slovenca.		
		____________
I	immi	
Akademik za nemško in francosko kcnverzacijo se išče za petošolca. Ponudbe pod		
Sod 80 hI
dobro ohranjen, se proda ali zamenja za vino. Ledinek, sodar, Gozdna ulica 6, Maribor.
Pristni filtrirani dalmatinski mošt
bel in rdeč, z otoka Pada, se toči v Kersnikovi ulici št. 5 in na Vodnikovi cesti 17. Priporočata se brata L a s a n.
Posestva
Gostilna
dobro idoča, s ca. 11 orali posestva, na zelo prometnem kraju, se proda. Hiša je rcnovirana z več sebami, zraven še druge stavbe, vse v najboljšem stanju. Več se roizve pri Pavlu Stergarju, trgovcu v Šmarju pri Sevnici.
Hišo - vilo
prodam ceno zaradi preselitve, s 5 parketiranimi sobami, verando, vodovodom, elektriko, velikim vrtom. Stanovanje takoj. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9316.

Mesnica
stanovanje s konjskim hk-vom na najboljš. mestu v Mariboru, se takoi odda v nai~m. - Naslov v upravi Slov. v Mariboru.
Kupimo
Bukova drva
suha, zdrava, kupim več vagonov. Plačilo pri nakladanju - Mangart, poštni predal 43.
Stroj za izdelovanje
cementa
rabljen, z vsemi priti-klinami, se kupi. — Ponudbe Anton Clmperman, zidar, mojster, Topol pri Cerknici.
Vsakovrstno
ZlafU Kupuje
po najvišjih cenah. ČERNE, fuvelir. Ljubljana. WolIova ulica št 3.
Obrt
Debelo
iuskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdki
volu Liubliana
Resljeva ccsta 24.
Drva
bukove in hrastove od padke od park f tov do stavlja po oizkt ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETT1
v Ljubljani, za
goreniskim kolodvorom
Ako ielite imet po zimi,
ko vsa narava spi. lep cvet, kupite ho-land. čebulice. hijacinfe, narcise tulipane, irise, krokuse ic anemone..
Sever & Komp.
Ljubljana Wolfova ul. 12
Pouk.
Gospe in gospodične pn]avit3 se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek člmes. rioldnevnega pouka 1. oktobra.
Modni atelje M Šare. Liubliana
Miklošičeva c esta. vtioii Praiakova ulica, III. nad palačo Pokojninskega zavoda.
nseriraite v .Slovencu!"
Stanovanja
Iščem sobo
s štedilnikom za takoj. Grem tudi kot sostanovalka. Naslov pove ins. odd. Slov. pod št. 9299.
Kupcem drž. papirjev na obroke
dajemo posebne ugodnosti! Zastopnike iščemo po vsej Sloveniji ozir. SHS! - Vprašanja na Slovenca pod »Jorastr« štev. 9026.
Gospodična
ki ima 10 do 15.000 Din, dobi stalno službo. - Ponudbe na inseratni oddelek Slov. pod: »Stalno«.
zajamčijo najpopolnt jši uspeh
Meblirana soba
lepa, v centru, z elektr., parketirana, se odda solidnemu, boljšemu samskemu gospodu. Naslov v upr. Slov. pod št. 9309. Ogled od 15 do 17.
Opremljena soba
lepa, velika in zračna, z dvema oknoma (parket, elektrika), se odda. Ogleda naj se na Rimski cesti 7/H, levo, od 10—16.
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. Fellcita Kallnsek
Vsestransko spopolnjeua izdaja t mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanib slik). Elegantno vezana i6»> Din
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Meblovano sobo
s hrano oddam. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 9308.
Sobo
7. dvema posteljama, čedno, iščeta dva gospoda z zajtrkom in postrežbo. Želita v sredini mesta. -Ponudbe s ceno na upravo Slov. pod šifro M. H.
Opremljeno sobo
oddam dvema visoko-šolcema ali dijakoma, par korakov od univerze. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9304.
Kupujemo
proti takojšnjemu plačilu gozdne parcele, bukove ln hrastove hlode kakor vsako množino suhih hrastovih in bukovih drv.
Ponudbe z navedoo cene in količine na
V. Braz, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2


Mactlo
iMaoh o radiotehnihl
Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—. ve .aii Din 76'—
Jugoslovanska Knjigarno v Liublsanl.
■v
Brez posebnega naznanila.
Mestni pogrebni zavod.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predobra in iskreno ljubljena
Marija Černe
danes, dne 27. t. m. ob četrt na 1 popoldne po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v soboto, dne 29. septembra 1928 ob 3 popoldne od doma žalosti, Pod Rožnik št. 1, na pokopališče na Viču.
Pod Rožnik, dne 27, septembra 1928.
Žalujoči ostali.
Pozor flmer, kanci!
Prodam kmečko poieitvo
z gospodar, poslopjem in vsem kmečkim orodjem za nizko ceno vsled družinskih razmer. Cena po dogovoru. — PETER PANTAR, Podlož itev. 15, pošta Lož.
za sprejemanje koncertov Domžalske Radio-oddajne postaje nudi najkulantneje
Ivan Bogataj
trgovina z elektrotehničnimi predmeti
Kongresni trg štev. 19, poleg nunske cerkve.
Cenj. čitatellem se priporočajo naslednje tvrdke:
Blaž Jančar
pieshar Lfubllana, Breg
ElektroinStalacije za luč in pogon, prodaja in pre vijanje elektromotorjev, mehanična delavnica
EleMropodietie, Liubliana Vil.
Jernejeva c. 5, telef. :!2.V.
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja In Čevljarskih potrebščin
L ubllan« Sv. Petrf testa 32
PR1ST0L & BRICELj
črkoslikarja, Ljubljana Rcslleva c. 4 - Sv. Petra <.. 39
Telet. 2908 Ustan. 1903
franc fnfan
krovec Ljubljana. Galjevica . pri doleni. kolodvoru
ivan Pavlin
izdelovanje in popravljanje dežnikov azpotna ulica 6
Šola za jezike po Berlitzovi metodi
Otvoritev jezikovnih tečajev v Ljubljani
Samo pravi, rojeni Francozi poučujejo francoščino. Samo pravi, rojeni Angleži poučujejo angleščino. Samo pravi, rojeni švicarski Italijani poučujejo italijanščino itd., za nemščino, španščino
Vsak profesor poučuje izključno samo
J*" svoj materni jezik
Takoj od prve ure naprej sliši in govori gojenec edinole jezik, ki se ga uči Pouk za začetnike. — Konverzacija. — Slovnica. — Literatura. Trgovsko dopisovanje. — Tečaji (zasebne lekcije in v skupinah) se pričnejo takoj.
Informacije in prijave dnevno od 3 popoldne do 8 cvečer začasno (t. j. dokler se nt nastani v lastnih prostorih);
V višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I. A razr.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel O A.
KISLO ZELJE
v vsaki množini, razpošilja tvrdka
J. Oražem - Moste pri Ljubljani
30 dobrih zidarjev
za notranja dela v šoli
Senana - Raihenbnrg
sprejme inž. Dukič in dr. — Delo do pozne jeseni.
Objava
Uprava Državnih monopolov razpisuje III. ponudbeno licitacijo za
nabavo raznega gasilskega orodja
za monopolskc ustanove.
Licitacija se bo vršila na dan 16. oktobra 1928 v pisarni upravnika Državnih monopolov ob 11 dopoldne.
Pogoji in podrobna navodila se morejo dobili v pisarni industrijskega oddelka vsak dan od a to
S	lu U |,1I[VJ|, ,
Iz pisarne industrijskega oddelka Uprave Državnih monopolov. — I. M. br. 14.720 od 15. sept. 1928
Opozarjamo na .Mali oglasnik,
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni oče, soprog, brat, stric, gospod
Hndrej Flerln
posestnik, večletni občinski in cestni odbornik
danes, 27. t. m. ob 5 zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 73. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sotobo 29. t. m, ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Ihanu. Ihan, dne 27. septembra 1928.
Marija Flerin, soproga. Karol, Vinko, Ludovik, sinovi. Mici, Ivanka, Helena, Frančiška, hčere. Karol, Franc in Jakob Flerin, bratje in ostali sorodniki.

Izdajatelj: di. Fr. Knlovec
Urednik: Franc Terseglavi