Leto XXI.. št. l$i
BfanUtvo; Ljubljana, Knafljeva & — Trtefoo štev. 3122, 8123, 8124, nu, 8120.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selec-imrgova uL — TeL 3482 ta 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg •ti. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. ZcteCoo «t 190.
Ra6um pri poAt. tek. s&Todfh: L}mt>-l Jana «t 1T.749.
Ljubljana, nedelja 7. julija 1940
Cena X Din
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znata mesečno 26 (fin.
Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Problemi naše
notranje politike
Pretekli teden je bil poln važnih zunanjepolitičnih in vojnih dogodkov, prinesel pa nam je tudi mnogo zanimivega notranjepolitičnega gradiva. Razširile so se vesti in govorice, da stojimo pred dalekosežnimi reformami gospodarsko-socialnega in političnega značaja, ki naj bi v najkrajšem času preobrazilo vse naše narodno-gospo-darsko in državno življenje. Izkazalo se je kmalu, da so bile te vesti ali povsem netočne, ali pa so pretiravale iz-vestne smernice, ki se uveljavljajo v gledanju na naše gospodarske in socialne probleme.
Poleg velikih organizatornih problemov so se bavile govorice tudi z baje se pripravijajočimi velikopoteznimi finančnimi ukrepi, kakor na primer, da bo izvršen odvzem petine premoženja, da bodo žigosani bankovci, da bosta uvedena ostro progresivna dohodnina in poseben davek na nepremičnine. Finančni minister je v svoji nedavni izjavi vse te govorice odločno zavrnil in jih obsodil.
Kaj je torej na stvari? Na dnevnem redu so nekatera konkretna finančna in gospodarska vprašanja, ki zahtevajo nujno rešitev. Izvajajo se priprave za ukrepe, ki naj bodo izdani v duhu okrepitve narodne solidarnosti in izenačevanja nasprotstev med kapitalom in delom. Zamišljena je velikopotezna investicijska akcija, ki naj bi bila namenjena iziključno le produktivnim svrham in naj bi ustvarila za široke narodne sloje možnosti dela in zaslužka. Že svoječasno so bili v to ~vrho določeni veliki investicijski krediti v znesku 4 milijard dinarjev. Vsi se spominjamo reklame, s katero je Stojadino-vičev režim naznanjal novo dobo jugo-slovenske prosperitete. Ostalo je žal v glavnem pri reklami. Sedaj se, Kakor se zatrjuje, finančni minister bavi z načrtom, da bi te namere v resnici oživo-tvoril. Problem je v tem, kako zagrabiti del onega povečanega denarnega obtoka, ki po svoji višini gotovo daleč prekaša potrebe normalnega gospodarskega življenja. Minister odklanja nasilne ukrepe in upravičeno poudarja, da nameravana operacija ne sme prestrašiti ali pa oškodovati onih krogov, ki z varčevanjem množijo narodni kapital. Da je problem težek in kompliciran, je videti na prvi pogled, gotovo pa se bo našla rešitev v skupnem naporu poznavalcev naše gospodarske in finančne strukture.
Podpredsednik vlade dr. Maček je še posebej pokazal na važnost krušnih cen. Res je, da je danes pšenična cena eden glavnih činiteljev, ki vplivajo na celokupni življenjski standard našega naroda, za zaslužek delovnega ljudstva in na dobiček kapitala, Napoveduje se uvedba žitnega režima, H naj na eni strani zagotovi žitnemu proizvajalcu primeren zaslužek, široki množici konsumentov pa primerno krušno ceno, po možnosti enako po vsej državi. S poenotenjem vrst moke (nula-rica, kuhinjska in krušna moka) naj se istočasno omogoči gospodarsko boljša izraba pšenice
Kateri in kakšni drugi konkretni problemi se bodo v bližnji bodočnosti še reševali, ni povsem jasno. Vsekakor pa gre razvoj v smislu načela, da ima država dolžnost usmerjati in uravnavati razvoj gospodarskih prilik ne samo z načelnimi odredbami, temveč tudi s praktičnim poseganjem v posamezna vprašanja.
Tudi mi smo torej, kakor vsi drugi narodi na poti k dirigiranemu, načrtnemu gospodarstvu. Toda morda je preveč rečeno, ako se zatrjuje, da bo dirigirano gospodarstvo postalo pri nas sistem, ki naj preobrazi celokupno naše gospodarsko življenje. Izgrajeno dirigirano gospodarstvo predpostavlja tudi svojevrstno avtoritativno politično ureditev države in poleg tega tudi množino strokovno brezhibnih, s širokim razgledom vodenih in disciplinirano nastopajočih organizacijskih sredstev, ki se ne dajo preko noči izbiti iz tal in ki se le polagoma ustvarjajo. Bojimo se, da teh sredstev še nimamo na razpolago.
V zvezi s pravilno pojmovanim razumevanjem novih socialnih dolžnosti, ki jih danes prevzemata družba in država, je bilo postavljeno v ospredje tudi vprašanje enotne organizacije našega delojemalca. Razni znaki bi govorili za to, da obstoje v tem pogledu izvestni načrti, iz katerih se je menda porodila govorica, da smo na potu v korpora-tivni in totalitarni sistem. Zaenkrat so te oblike narodne in državnopolitične organizacije pri nas le predmet javne razprave, ki pa je takoj v začetku pokazala, da obstoje v že samih pogledih na to vprašanje velika in nepremostljiva nasprotstva. Hrvati n. pr. odločno odklanjajo korporativni sistem, za kakršnega se ogrevajo nekatera slovenska glasila JRZ. Oni se sklicujejo na to, da so si izgradili svoj lastni sistem se-
Važni posveti v Berlinu
Grof Ciano odpotoval na povabilo nemške vlade v Berlin, kjer bodo po nemških vesteh razpravljali o položaju, ki je nastal po zlomu Francije — Nova mirovna ofenziva preden
se prične napad na Anglijo
Rim, 6. jul. s. (Štefani). Na povabilo nemške vlade je odpotoval zunanji minister grof Ciano v spremstvu več visokih uradnikov zunanjega ministrstva v Berlin, kjer bo ostal več dni.
Budimpešta, 6. jul. s. (Ass. Press). V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bodo razgovori italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu veljali tudi ureditvi madžarsko-rumunskega spora.
Cianov obisk političnega značaja
Berlin, 6. jul. p. Berlinski tisk se bavi danes v prvi vrsti s prihodom italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin, ki je napovedan za jutri. Italijanski zunanji minister se bo nekaj dni mudil v Berlinu. Spričo tega sodijo tukajšnji krogi, da še ni pričakovati napada na Anglijo. Nemčija je ustavila svoj vojni stroj in pognala diplomatskega. Predvsem je v zvezi s Cianovim prihodom v Berlin znova oživela domneva, da se vojna proti Veliki Britaniji vobče ne bo nadaljevala. Nemčija in Italija pričakujeta, da bo Anglija spoznala svoj težavni položaj in ponudila mir.
Poleg tega opozarjajo berlinski politični krogi, da se .bo sedaj sprožila nova nemška diplomatska akcija v drugih evropskih prestolnicah. Tako zatrjujejo, da se je velika nemška diplomatska ofenziva v jugovzhodni Evropi že pričela. Predvsem velja to za Bukarešto, Budimpešto in Sofijo, kjer je nemška diplomacija dosegla že važne rezultate. Sodijo, da bo sedaj dokončno odstranjena nevarnost spopada zaradi Dobrudže in Erdelja. V Rumuniji se je že znatno ojačil nemški in italijanski vpliv. Že spričo zemljepisnega položaja Ru-munije pa se romunska vlada tudi ne bo mogla otresti nadaljnjega sovjetskega vpliva. Zato je položaj v Rumuniji slej ko prej zelo kompliciran, aH vendar ne tako, da bi moral nujno izzvati nadaljnje spore in motnje. Italija kakor Nemčija slej ko prej vztrajata na tem, da je treba zavarovati mir na njunih jugovzhodnih in vzhodnih
mejah. Jugovzhodni problemi bodo ali takoj rešeni po diplomatski poti, ali pa bo njihova rešitev odgodena do konca vojne. Sodijo, da je prihod italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana baš v zvezi s temi problemi.
Berlin, 6. jul. z. V merodajnih krogih se doznava, da je obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu v prvi vrsti političnega značaja. Zaradi tega v njegovem spremstvu tudi ni vojaških strokovnjakov. V poučenih krogih izjavljajo, da gre za izmenjavo misli o mednarodnem položaju po kapitulaciji Francije. Iz Berlina bo potoval grof Ciano še v neko drugo prestolnico, vendar pa zaenkrat odklanjajo o tem vsako podrobnejšo informacijo.
Ameriška mnenja
Washlngton, 6. jul. o. United Press poroča iz Berlina, da je potovanje italijanskega zunanjega ministra Ciana v Berlinu v zvezi z dogovorom .Nemčije in Italije o novi fazi vojne. Zvedelo se je, da se Ciano ne bo vrnil iz Berlina v Italijo, temveč bo odšel baje na neko oporišče zapadne fronte, od koder se bo pričel napad na Anglijo. Trdijo tudi, da bo Anglijo napadlo naenkrat 3.000 letal kot uvod za pohod vojakov preko morja in po zraku. Prav tako trdijo, da Ciano v Berlinu ne bo razpravljal z nemškimi merodajnimi krogi samo o veliki akciji proti Angliji, temveč tudi o določitvi skupnega stališča napram Rusiji glede na njeno zadnjo akcijo na jugovzhodu.
Washington, 6. jul. o. Dejstvo, da se je kancelar Hitler danes vrnil v Berlin, smatrajo v Ameriki kot dokaz, da Nemčija za enkrat za sedaj še ne bo pričela napovedane velike ofenzive proti Angliji. V Ameriki računajo z možnostjo, da je nemška ofenziva odložena, dokler se ne razčisti vprašanje francoskega brodovja. če se bo posrečilo ojačiti akcijo Nemčije in Italije s francoskim brodovjem, bo namreč upanje v uspeh ofenzive proti Angliji mnogo večje. To je po mnenju ameriških opazovalcev razlog, da se je Hitler sedaj vrnil v Berlin in da za sedaj ni treba pričakovati ofenzive proti Angliji. Drugi washing-tonski opazovalci zatrjujejo, da bo Hitler pred ofenzivo proti Angliji objavil svoje mirovne pogoje.
Slovesen Hitlerjev
sprejem v Berlinu
Po dvomesečni odsotnosti se je vodja rajha včeraj vrnil Iz nemškega glavnega stana v prestolnico, kjer mu je prebivalstvo priredilo velikanske ovacije
Berlin, 6. julija br. (DNB). Danes ob 15. se je voditelj rajha in vrhovni poveljnik zmagoslavne vojske Velike Nemčije, kancelar Adollf Hitler vrnil v Berlin. Skoraj cela dva mesca ga ni bilo v prestolnici. Od 10. maja, ko se je pričela nemška ofenziva na zapadu, je bil v nemškem glavnem stanu, kjer je osebno vodil vse dosedanje to j ne operacije na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. V Berlinu mu je bil prirejen izredno svečan sprejem.
Že pred dobrim tednom dni so skupine delavcev postavljale tribune in krasile mesto, posebno pa vso okolico pred postajo v Anhaltu na Wilhelmsstrasse in Wilhelms-platzu. Že dopoldne so se pričele na teh cestah in trgih zbirati velike množice ljudstva. Sodijo, da se je sprejema kancelarja Hitlerja udeležilo nad pol milijono ljudi. Vlak s kancelar jem je prispel v Berlin tik
pred 15. uro. Z njim so se pripeljali vsi glavni vojskovodje, maršal Goring, general Brauchitsch, veliki admiral Raeder namestnik vodje Hess itd. Na postaji so Hitlerja sprejeli vsi člani vlade, šef policije Himmler in drugi. Med ogromnimi manifestacijami in ovacijami se je Hitler s svojim spremstvom v doflgi vrsti avtomobilov počasi odpeljal v kancelar&ko palačo. Ogromna množica na Viljemovem trgu ga je preklicala na balkon. Ovacij ni bilo ne konca ne kraja. Vzdolž vse poti so ljudje vrsto avtomobilov zasuli s cvetlicami V špalirjih so bili ogromni oddelki vojske, narodno socialističnih organizacij, z neštetimi prapori in godbami. Izredno mnogo jo bilo hitlerjevske mladine.
Berlin, 6. julija. AA. (DNB.) Današnji berlinski listi oosvečaio svoje stolpce vrnitvi vodje Nemčije v Berlin. »Volkischer
ljačke demokracije, ki je nezdružljiv s korporativizmom.
Toda brez ozira na različna mišljenja postavlja že sam notranjepolitični razvoj Jugoslavije, ki gre v federativno smer, nepremostljive zapreke korporativni ureditvi države. Korporativna ureditev predstavlja koncentričen sistem in torej popolnoma enotno, da tako rečemo: centralistično državo. Zamisel, da bi moglo v eni in isti državi obstajati več korporativnih sistemov, drug poleg drugega, je praktično neizvedljiva zamisel in bi vedla do komplikacij z najtežjimi posledicami.
Isto velja pač tudi za totalitarizem, ki se za izvedbo svojega programa poslužuje programa enotne organizacije naroda in se na njo naslanja. Totalitarno urejene države morejo biti le centralistične države. Uvedba treh totalitarizmov, ki bi odgovarjali »Jugoslaviji treh narodov«, pa bi značila v svojih posledicah uvedbo trdi partizanskih režimov z medsebojnimi konflikti in nasprotstvi, ki bi razjedali same temelje države. Povrh pa se totalitarni režimi ne dajo ustvarjati z dekreti. Oni so zaključek organskega razvoja političnih prilik in tvorijo krono politične organizacije naroda, ki se ustvarja od spodaj in ne od zgoraj, ki raste s časom in z borbo in ne nastaja z uredbami. To vidimo na
klasičnem primeru Italije in Nemčije na eni strani ter Rumunije na drugi strani.
Mogoča je seveda diktatura, ki je ni zamenjati s totalitarizmom in ki ni vezana na organizacijo, pač pa tem bolj na osebo njenega nosilca in na idejo, v katere imenu diktatura nastane. 2e po svojem bistvu pa je diktatura le prehodna ustanova in ne more ostati trajna državno organizacijska oblika.
Naš narod se kakor ostali evropski narodi nahaja v novem položaju. Z vso vnemo in z vsem patriotskim naporom moramo iskati sredstev in oblik, da vzpostavimo svojo notranjo socialno in gospodarsko harmonijo, brez katere ni zdravega političnega in kulturnega razvoja. Kapital in delo iščeta novo ravnotežje. Od medsebojnega razumevanja, od dalekovidnega in razumnega poseganja države v ta težki problem bo odvisno, da jo najdeta brez potresov. Posledice evropske vojne bodo šele polagoma postajale vidne in bodo nalagale vsem skrajne napore, da človeštvo ne zaide v socialno in kulturno pogubo. Pravočasni, dobro premišljeni in trezni ukrepi bodo tudi Jugoslaviji dali možnost, da prebrodi težke čase. Odgovornosti so ogromne in vsaka lahkomiselnost bi se kruto maščevala.
Beobachter« pravi med drugim: Ko so se konzuli starega Rima z zmagoslavnih pohodov vračali s svojimi legijami v prestolnico. iim je narod priredil triumfalen sprejem Rim ki mu ie bila Doveriena oblast nad starim svetom ie s tem na primeren način izkazal svoje spoštovan ,e napram vojaškemu duhu. kateremu ie dolgoval svoio zgodovinsko slavo in napram sposobnosti svojih vojskovodii. čemur se je imel zahvaliti za zmaeo nad sovražniki Tako tudi prestolnica velikega nemškega rajha doživlja danes najslavnejši dan svoje dosedanje zgodovine.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi med drugim: Adolf Hitler se vrača kot zmagovalec. Prispeval ie k zmagi v obsegu. kakor do zdaj ie noben vodia na-
roda. Njegove zasluge na vojaškem poliu se ne začenjajo šele s 1. septembrom 1939. ker ie vodia Nemčije v toku let pred tem zgodovinskim dnem skoval orožje, s katerim ie izvojeval svoje zmage. Ustvaril nam ie našo državno oboroženo silo. ki ii ni primere in katere podvigi nadkriljujejo vse, kar se dozdai pomni v zgodovini voin. Razen tega je vodja Nemčije ustvaril vse politične pogoje za zmago in tako notranjepolitične kakor zunanjepolitične. Kar so Bismarck. Moltke in ROhn izvedli za časa vojne 1870 drug za drugim to ie v sedanii voi-ni izvedel Adolf Hitler sam s svojo močno osebnostjo, ki ie združila v sebi svoj-stvo vrhovnega povelinika ter najlepše odlike državnika in vojskovodie.
Francoska mornarica
sme ostati oborožena
Zaradi dogodkov pred Oranom sta nemška in italijanska vlada obvestili maršala Petaina, da ne zahtevata več razorožitve francoske vojne mornarice
London, 6. jul. s. (Reuter). Najnovejši dogodek v zvezi s francosko vojno mornarico je, da je Nemčija obvestila vlado maršala Petaina, da z ozirom na angleško oboroženo akcijo pred Oranom ne zahteva več razorožitve francoske vojne mornarice. V Londonu poudarjajo, da tega nemškega koraka ni mogoče smatrati kot koncesijo francoski vladi, temveč ravno nasprotno. Ko je namreč Nemčija spravila francosko vojno brodovje v negotov položaj, sedaj porablja angleško akcijo pred Oranom kot izgovor, da dovoli, da ostane francosko vojno brodovje oboroženo. Sicer pa pravijo v Londonu, da so taki nemški sklepi itak brezpomembni, ker francosko vojno brodovje pač še ni v nemških rokah.
Vichy, 6. jul. s. (Ass. Press.) Enako kakor včeraj nemška vlada, je sedaj tudi italijanska vlada pristala, da z ozirom na dogodke pred Oranom ni potrebna takojšnja razorožitev francoskega vojnega brodovja. Prav tako je dobila Francija pravico, da ne izroči svojega mornariškega letalstva v Sredozemlju.
Curih, 6. jul. z. »Neue Zurcher Zeitung« smatra, da nadaljnji spopadi med bivšima zaveznikoma Anglijo in Francijo niso izključeni. Prejšnje zavezništvo se v z vsakim dnem spreminja v vse večje nasprotje, katerega politične posledice se še ne dajo v celoti predvideti. Lahko pa se že sedaj smatra, da je Francija likvidirana kot pomorska velesila. To je zlasti za položaj na Sredozemskem morju velikega pomena. Odločen nastop Anglije proti francoski mornarici pa se lahko ob enem smatra kot manifestacija odločne volje Anglije za nadaljevanje vojne proti Nemčiji in Italiji.
V	Toulon prispelo močno brodovje
Ženeva, 6. julija br. Francoska vlada je objavila komunike, po katerem je prispelo v Toulon večje število francoskih vojnih ladij. Med njimi so 26.000-tonska oklopna križarka »Strasbourg«, pet križark po 7.000 ton ter več rušilcev in podmornic.
V	zvezi s tem je admiral Darlan objavil proglas, v katerem je naglasi!, da je Francija še zmerom držala dano besedo in da jo bo tudi sedaj, čeprav za ceno človeških življenj. Francoske vojne ladje so prispele ▼ Toulon. kakor in kolikor jim je bilo samo mogoče ki kakor se je obvezala francoska vlada s pogodbo o premirju. Darlan se je nato v proglasu spomnil padlih mornarjev. Padli so v borbi za domovino. Angleška gospoda, se proglas zaključuje, pa naj nikdar ne dopoveduje svetu, da je bolj francoska kakor so sami Francozi.
Se dve francoski vojni ladji potopljeni
London, 6. julija s. (Reuter). Kaikor javlja francoska uradna agencija iz Vichyja, je bil pri Kreti v vzhodnem Sredozemlju potopljen od dveh angleških križark 1.300-tonski francoski rušilec »Pondeur«. Ruši-lec je hotel v smislu določb pogodbe o premirju dospeti v neko luko v Franciji Angleški križarki sta ga pozvali predaji, nakar se je razvila dveurna borba, v kateri je ru-šilec končno podlegel.
Po uradnem francoskem poročilu je bila potopljena tudi francoska pomožna bojna ladja »Rigau de Jeanloutsc (2.000-ton), ki jo je v bližini alžirske obale včeraj popoldne torpedirala neznana podmornica.
Položaj v Aleksandri ji
Aleksendrija, 6. julija. AA. (Reuter). Glede položaja francoske mornarice v Aleksandri j i še ne poročajo* podrobnosti Mesto je bilo snoči še polno francoskih in angleških mornarjev, dočim francoski mornarji prej niso imeli dovoljenja oditi v mesto, temveč so morali stalno ostati na ladjah.
Tisoč Francozov podlo
New York, 6. julija- AA. Po vesteh ameriških listov iz Alžka je podlo ter bilo ra-
njenih v borbi z Angleži okoli tisoč francoskih mornarjev.
Spopad ob maroški obali
Madrid, 6. julija, s. (Ass. Press) Iz Va-lencije poročajo, da so včeraj v bližini francoske maroške obale opazili bitko med neznanimi vojnimi ladjami in večjim številom neznanih letal. Slišati je bilo več močnih eksplozij.
Francoska oporišča v Sredo zemljn ne bodo razorožena
London, 6. jul. s. (Reuter.) Iz Vichyja poročajo, da ie francoska vlada odredila, da pomorska oporišča v Toulonu. Bizerti in Ajacciu ne bodo razorožena. kakor ie bilo to določeno po pogodbi o premiriu z Nemčijo in Italijo. Francoska vlada ie od Nemčije in Italije dobila za ta ukrep dovoljenje zaradi pomorske bitke pri Oranu.
Baudoinovi očitki
Angliji
London, 6 .jul. s. (Reuter). Zunanji minister Petainove vlade, Baudoin je včeraj sprejel inozemske novinarje in jim podal izjavo, v kateri je izredno otsro napadel Anglijo.
Baudoin je izjavil, da je bila angleška akcija pri Oranu neznosen udarec za francosko čast in da se je zato francoska vlada odločila za prekinitev odnošajev z Anglijo. O francoski zunanji politiki zadnjih let je dejal Baudoin, da jo je več let vodila ena sama želja: da ne stori ničesar, kar bi nasprotovalo angleškim željam. Zaradi tega n. pr. se je odločila Francija za sankcije proti Italiji, ker je to želela Anglija, in samo zato je vodila Francija protinem-ško politiko.
Po njegovih besedah je bil monakovski sporazum popolnoma Chamberlainovo delo. V vojno proti Nemčiji je vstopila Francija le po želji Anglije, ki je tudi sama prva napovedala vojno Nemčiji.
Baudoin je dalje dejal, da po porazu ob Meusi angleška armada ni hotela sprejeti načrta generala Weyganda za zavezniško protiofenzivo proti Nemčiji z jugovzhoda. Angleži so najprej oklevali, potem pa so se umaknili k obali. Francozi so se do zadnjega borili, da krijejo njihov umik. Na ta način so bile rešene štiri petine angleške vojske, Francozi pa so rešili samo polovico svojih vojakov.
O francoskem vojnem brodovju je dejal Baudoin, da Nemci niso zahtevali njegove izročitve. Dejstvo, da so Angleži zadržali del francoskega brodovja pred Aleksan-drijo, bo imelo velik vpliv na francosko politiko.
Baudoin je dalje dejal, da Anglija že deset dni ni imela svojega diplomatskega predstavnika v Franciji, čeravno je francoski odpravnik poslov v Londonu ponovno zahteval, da bi vzpostavila angleška vlada neposreden stik s francosko vlado.
Angleška odlikovanja v Franciji prepovedana
Vtchy, 6. julija, s. (Ass. Press) Vlada maršala Petaina je odredila, da francoski častniki odslej ne smejo več nositi angleških odlikovanj.
Admiral Muselier pride pred vojno sodišče
Vlchy, 6. julija, s. (Ass. Press) Francoska vlada je sklenila postaviti admirala Museliera, ki je vstopil v francoski narodni odbor generala de Gaullea, pred vojno sodišče. Admiralu Muselieru je bila že sedaj odvzeta njegova funkcija, češ da se je pregrešil proti interesom domovine.
Cambonova ostavka
London, 6. jun. s. (Reuter.) Do p~pol-dneva tukajšnje francosko veleposlaništvo Se vedno ni obvestilo angleškega zunanjega ministrstva, da bi bili odnošaji
Nadaljevanje na strani
med Francijo in Anglijo prekinjeni, pač pa potrjujejo, da ie odpravnik dosIov francoskega veleposlaništva Caimbon. ki je vršil svojo funkcijo 14 dni po odhodu veleposlanika Corbina. res podal ostavko na svoj položaj. Cambon ie služboval v Londonu 30 let ter se je stalno zavzemal za čim ožje sodelovanje med Angliio in Francijo, tako da je njegova ostavka popolnoma razumljiva.
V torek se bo sestal
francoski parlament
Ženeva, 6. juL AA. (DNB.) Skupna seja francoskega senata in poslanske zbornice bo v torek v Vichyju.
Uničenje oklopnice »Dunkerque«
London, 6. julija, s. (Reuter) Angleška admiraliteta je izdala nocoj naslednji komunike :
Kot rezultat angleške pomorske akcije proti francoskim vojnim ladjam pri Ora_ nu je bila dne 4. julija težko poškodovana francoska oklopnica »Dunkerque«. Admi-raliteti ni bil znan obseg škode, ki je bila povzročena na oklopnici, smatrala pa je za bistveno, da oklopnica ne bi imela več možnosti, da bi se mogla še nadahje udeležiti vojne za primer, da bi padla sovražniku v roke. Poveljujoči francoski admiral Geansoul je po bitki pri Oranu signaliziraj, da so njegove ladje izven akcije in da bodo posadke z njih odstranjene. Na podlagi tega nismo smatrali za potrebno, da izdamo svarilo pred radalj-njimi operacijami. Danes zjutraj so bombniki vojne mornarice napadli oklopnico »Dimkerque« ter jo zadeli s šestimi zadetki, Dve letali se nista vrnili s tega poleta.
Otok Martinique ni blokiran
London, 6. julija s. (Reuter) O vprašanjih, ki se tičejo položaja francoske vojne mornarice, je bilo danes v Londonu izdanih nekaj' uradnih pojasnil. Tako ugotavljajo na merodajnih mestih v Londonu* da
nimajo nobenih potrdil za poročila iz
Washingtona, da angleško vojno brodovje blokira francoski zapadnoindijski otok Martinique. Vest je izzvala v Londonu samo presenečenje in kategorično izjavljajo na uradnih mestih, da o blokadi Martini-quea ni niti govora, če gre res za vpraSa-nje odhoda francoskih vojaških letal z . Martiniquea v Evropo, to de ne bil noben razlog, da takega vprašanja ne bi bilo mogoče zadovoljivo urediti. V zvezi s francoskim vojnim brodovjem je bil Martinique sploh omenjen samo v pogojih, ki jih je stavilo angleško vojno brodovje francoskemu brodovju pred Oranom. Eden izmed teh pogojev se je glasil, da naj bi francosko vojno brodovje za čas trajanja vojne odšlo na Martinique.
Kar se tiče prav teh pogojev, ki so bili stavljeni francoski vojni mornarici pred Oranom, poudarjajo v Londonu ponovno, kakor je to že omenil v svojem govoru ministrski predsednik Churchill, da so bile francoskemu brodovju dane na razpolago tri možnosti, za katere bi se bilo lahko v teku šest in* odločilo, šele, ko je poveljnik francoskega brodovja vse angleške pogoje odklonil, je bilo dano angleško povelje za otvoritev sovražnosti. Te okoliščine je v svojih uradnih poročilih o dogokih pred Oranom francoska vlada maršala Petaina zamolčala.
Tudi Španija
bo blokirana?
Stockholm, 6. jul j (DNB.) »Dagens
Nyheter« javlja iz Londona:
Poostreno postopanje Anglije, ki je našlo svoj izraz tudi v akciji proti francoskemu brodovju. bo uveljavljalo najbrž tudi drugod v angleški zunanii politiki. Splošno vojni položaj ni bil v Evropi še nikdar bolj kritičen kakor zdai. Anglija z oklevaniem ne more ničesar pridobiti in zato zahtevajo zlasti, da je treba spremeniti dosedanje dobrohotno postopanie napram Španiji. Glasovi proti popuščanju hapram Madridu so vedno ostrejši. Ukrepi za omejitev doslei razmeroma prostega uvoza v1 Španiio so naibrže že nacrav-ljeni. čeprav glede tega še ni bila izdana nikaka oficielna izjava
Italijanski sunki v Afriki
Ofenziva iz Eritreje v angleški Sudan — Angleški napadi odbiti — Utrjevanje zavzetih postojank
Rim, 6. jun. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
V	Severni Afriki je prišlo do akcij prvih kolon in letal. Odbita sta bila dva močna napada sovražnika na trdnjavo Capuzzo in Bir el Man. štiri naša lovska letala se niso vrnila v svoja oporišča.
V	vzhodni Afriki je italijanska vojska konsolidirala svoj položaj v zavzeti Kas-sali. Skupine sovražnih letal so napadle Lupu Ferrandi, ne da bi povzročile niti najmanjše škode.
Angleška letala so napadla našo bazo v Augusti. Spričo takojšnje intervencije letal in protiletalskega topništva pa je. bil napad odbit in so bila sovražna letala prisiljena k umiku. Napad na Palermo je bil prav tako odbit. Sovražna letala so vrgla nekaj bomb v Cataniji. Bombe so zadele neko prazno lopo. Med osebjem letališča je bilo nekaj žrtev.
Milan, 6. julija. AA. (Štefani) »Popolo d' Italia« komentira vest o zasedbi mesta Kassale v Sudanu po italijanskih četah ter naglaša, da so italijanske čete to mesto zasedle že v minulem stoletju po težki, toda zmagoslavni borbi navzlic mnogo močnejšim četam mahdistov. Mahdisti so v minulem stoletju vedno premagali angleške čete, napram tedanji italijanski zmagi pa je bila Anglija vedno ravnodušna, ter je nazadnje Kassalo dobila samo zato, ker je imela Italija^v oni dobi slabo vlado. Kas-sala predstavlja vrata italijanske Eritreje kot važno prometno središče za vso pokrajino. Včeraj so italijanske čete, potem ko so premagale Angleže, zasedle to mesto. Zasedba kassale pomeni konec angleške premoči v Afriki, ker so se morale angleške čete umakniti novim rimskim legijam. Na koncu pravi list, da je z zasedbo Kassale likvidiran star račun z Anglijo.
Kairo, 6. julija, s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo nocoj komunike, ki pravi: Angleške prednje straže so prestregle italijanska oja-čenja. ki so bila na poti v fort Capuzzo. Uničenih je bilo mnogo sovražnih topov in mehaniziranih vozil.
Pri umiku iz Kassale v Sudanu, ki je bil izveden 4. julija po načrtu, so spretno krili umik protitankovski topovi in strojniški oddelki. Italijanom je bilo povzročenih mnogo izgub ter je bilo uničenih več lahkih italijanskih tankov. Angleške izgube so bile majhne.
Akcije angleških letal
Kairo, 6. julija, s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so včeraj angleški bombniki tipa Blenheim z uspehom napadli italijansko postojanko el Gubi v Libiji. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Druga skupina bombnikov je napadla motorizirane oddelke in zbiranje italijanske vojske v Bardii ob egiptski meji v Libiji. Napad je povzročil veliko škodo. Tudi s tega poleta so se vrnila vsa angleška letala.
Naknadno je ugotovljeno, da je bilo pri napadu na Ferandi v Italijanski Somaliji, ki so ga izvedla južno-afriška letala, uničeno bencinsko skladišče. Tudi sicer je bilo tamkajšnje letališče te^je poškodovano.
Kairo, 6. jul. s. (Reuter). Nocoj je bil objavljen naslednji uradni komunike:
Letala vojne mornarice in vojnega letalstva so izvedla danes nadvse uspešne operacije proti italijanskim bojnim ladjam, zasidranim v luki Tobruk v Libiji. Druga skupina letal je napadla z bombami hangarje in delavnice v Cataniji na Siciliji, jih uničila in zažgala.
»Ura Anglije«
Rim, 6. julija. AA. (Štefani) V uvodnem članku pod naslovom »Ura Anglije« pišejo »Relazioni Internazionali« med drugim naslednje: čas je, da svet in Angleži vedo, da je Angliji odbila ura. Državi osi bosta šli v napad proti angleškim silam na britanskem otočju in v Afriki. Angleška politika je še do pred kratkim igrala na dve karti: na jamstva nekaterim državam in na blokado. Danes mora Anglija
dati jamstvo sama sebi, blokada pa postaja ofenzivno sredstvo v rokah držav osi. V tem novem trenutku evropske zgodovine postaja Sredozemsko morje središče vojne. Ni treba pozabiti, da gre zdaj za napad na britansko otočje v Evropi in na, britanski imperij. Italija se mora boriti v Afriki in na Sredozemskem morju z vsemi silami, s katerimi tam razpolaga Velika Britanija, s silami Južne Afrike, silami Nove Zelandije, silami, ki sta jih poslali Indija in Avstralija v Egipt ter na Bližnji vzhod.
Imenovanje maršala Grazianija na mesto, ki ga je zavzemal pokojni maršal Balbo, pomeni, da je velika kolonialna sila, kakršna je Italija, pripravljena začeti operacije velikega obsega, ki naj utrdijo italijansko oblast in prestiž v Evropi.
Pet napadov na Gibraltar
Madrid, 6. julija. AA. (DNB) Vesti iz Algecirasa potrjujejo, da so včeraj letala neznane državne pripadnosti, potem ko so že 31. junija izvedla ponoči ogledniški polet, bombardirala Gibraltar. Angleži so začeli močno streljati s protiletalskim topništvom. Splošno prepričanje je, da so napad izvršila francoska letala.
Lond°n, 6. julija, s. (Reuter) Včeraj so bili izvedeni štirje letalski napadi na Gibraltar, vsak od njih pa le od posamičnega letala. Noben napad ni povzročil škode ali žrtev. Danes je bil izveden nov napad, ki pa zopet ni povzročil škode ali žrtev.
Sklepi rimske vlade
Rim, 6. jun. br. (Štefani). Davi ob 10. se je v palači Viminale pod vodstvom ministrskega predsednika Mussolinija sestal ministrski svet. Zunanji minister Ciano, ki je na poti v Berlin, se seje ni udeležil. Poleg cele vrste običajnih upravnih ukrepov je ministrski svet sprejel tudi nekaj aktualnih zakonskih dekretov. Med drugimi je bil sprejeto, da se bo takoj povrnila škoda vsem italijanskim državljanom, ki jim je bila prizadejana za časa sedanje vojne. V ta namen bodo izdane posebne državne obligacije, ki se bodo obrestovale po 3.5 odstotke. Drugi dekret določa vojno pokojnino za vse civiliste, ki so bili kakorkoli onesposobljeni za delo spričo ne-
zgod v sedanji vojni. Posebni dekret določa odškodnino italijanskim državljanom za škodo, ki jim jo je prizadejala vojna na njihovih posestvih ali drugi imovini v tujini.
S posebnim dekretom je bil maršal Ro-dolfo Graziani, šef italijanskega generalnega štaba, imenovan za generalnega guvernerja Libije. Ministrski svet je odobril kredit 265 milijonov lir za nadaljnjo gradnjo industrijskih in vojaških naprav v italijanskih pomorskih oporiščih. 50 milijonov lir je bilo določenih za javna dela v italijanskih premogovnikih v Rači v Istri in v Carboniji na Sardiniji.
Noč za nočjo
letalski napadi
London, 6. julija, s. (Reuter.) Snoči je 12 nemških radijskih postaj od Danske pa do južne Nemčije nenadoma prekinilo oddajo, verjetno zaradi angleških letalskih napadov. Radijska postaja v Bremenu je molčala od 23.15 do S. zjutraj. Angleška poročila, ki jih sicer oddaja ta postaja, so bila prenašana preko neke holandske postaje pod nemško kontrolo.
London, 6. julija, s. (Reuter). O letalskih operacijah angleškega letalstva v petek in v noči od petka na soboto je izd aH o letalsko ministrstvo nocoj komunike, ki pravi: Včeraj so angleški bombniki podnevi izvedli napad na nemško letalsko tvornico v Deichshafenu ter na holandska letališča v Waalhavenu in Vlissingenu. Dve angleški letali se s teh poletov pogrešajo.
Snoči so angleški bombniki zopet napadli nemški pomorski oporišči v Kielu in Wil-heflmshavenu. Vrženih je bilo več bomb na doke in konstrukcijsko bazo v Kielu ter na mornariška skladišča v Wilhelmshavenu. Nadalje so bik bombardirana skladišča v Cuxhavenu in Hamburgu, kjer so bili povzročeni požari. V Kolnu je brlo napadeno železniško križišče. Na Nizozemskem so veljali napadi letališčema v Schipolu in Texe-lu. Eno angleško letalo s teh poletov pogrešajo.
London, 6. julija. AA. (Reuter.) Izdano je bilo uradno sporočilo, da so nemški bombniki bombardirali ponoči severnoza-padni del Anglije, vzhodno od Rebinga v Yoikshireu ter obalo grofije Kent. Noben vojaški objekt ni bil zadet. Poškodovane so bile edino nekatere privatne hiše. V jugo-zapadnem delu Anglije je bilo več oseb laže ranjenih.
London, 6. julija, s. (Reuter.) Danes popoldne so se nad severnovzhodno škotsko zopet pojavila nemška letala. Angleška lovska letala so se dvignila in so eno izmed nemških bombnih letal sestrelila. Letalo je padlo v morje. To je že 36. nemško letalo, ki je bilo doslej sestreljeno v zadnjih 14 dneh nad Anglijo. Drugo nemško letalo je bilo sestreljeno nad južnovzhodno Anglijo danes zjutraj, dve pa snoči.
London, 6. julija, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je javilo nocoj, da so nemški bombniki danes bombardirali neko mesto v južnem Devonu. Več nemških letal je vrglo na mesto mnogo visoko eksplozivnih bomb, ki so zahtevale nekaj žrtev. Angleška lovska letala in protiletalsko topništvo so stopila v akcijo in so sovražna letala pregnala.
Anglija ima pod orožjem 2 milijona vojakov
London, 6. jul. s. (Ass. Press.) Danes ie bilo v Angliji registriranih 300.000 rezervistov letnika 1909. Dva nadaljnja letnika bosta registrirana še tekom julija S tem se bo število registriranih vojakov v Angliji povišalo na 4 milijone mož. Ped orožjem pa se nahaja po uradnih podatkih že sedaj 2 milijona mož.
Poslanik PSotnikov
na potu v Beograd
SOfija, 6. julija, p. Nocoj je z brzovla. kom odpotoval iz Sofije v Beograd novi sovetski poslanik v Beogradu Viktor Plot-nikov. Z njim potujejo tudi njegova soproga Vera in funkcionarji poslaništva. V Sofiji se jim je priključil še nOvi dopisnik agencije Tas v Beogradu Arkadij Aleksandrovič Poletarjev.
Za obnovo naše trgovine^ z zasedenimi pokrajinami
Beograd, 6. julija, p. Prihodnji teden odpotuje v Berlin posebna delegacija naše vlade, ki se bo z zastopniki nemške vlade pogajala o obnovi gospodarskega prometa z državami, ki jih je zasedla nemška oborožena sila, torej z Norveško, Dansko, Poljsko, Nizozemsko, Belgijo, Luksenbur-gom ter severno Francijo.
Aftlee o vojnih ciljih
Radijski govor podpredsednika angleške vlade
London, 6. jul. s. (Reuter.) Nocoj ob 21.15 je govoril preko angleških radijskih postaj minister Attlee. Govor so prenašale tudi vse oddajne postaje v Zedinjenih državah. Attlee je izvajal med drugim:
V četrtek je ministrski predsednik v parlamentu opisal akcijo, ki je bila podvzeta, da ne bi prišlo francosko vojno brodovje v sovražne roke. Ta akcija je bila tragična potreba, če naj Francija zopet kdaj vstane, potem ne sme Anglija sedaj pasti. Branilci svobode ne smejo oklevati z dejanji, ki jih položaj zahteva. Nobenega dvoma ali oklevanja ni bilo, pri nobenem članu vlade, ko je bilo treba sprejeti odločitev glede francoske vojne mornarice, nobenega dvoma ali oklevanja tudi pri članih parlamenta, ki so s spontanimi ovacijami bolje izrazili duh naroda nego mnogi govori.
Anglija in njen imperij sta ostala sama v tej vojni. Kmalu se bo pričel sovražni napad z vso silo. Postavili se mu bomo po robu pogumno in z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Popolnoma zaupamo v rašo mornarico, vojsko in letalstvo. Nahajamo se v totalni vojni, proti sovražniku, ki ne bo opustil nobenega sredstva, da doseže svoj namen. V tem trenotku se mora boriti ves narod, vsakdo mora izpolniti svojo dolžnost. Francija ni bila premagana samo z vojaškim orožjem, temveč tudi z moralnim, s tem, da so bili uničeni edin-stvo, zaupanje in morala naroda. Na ta način jet v kritičnem trenotku nastopil zlom. Nemcem je uspelo razbiti edinstvo zapadnih narodov.
Mnogo govore danes tudi o peti koloni. Nimam rad tega izraza. Boljši izraiz je izdajalci! Mislim, da jih .v Angliji ni mnogo. So pa v Angliji tudi ljudje, ki nezavedno delajo za peto; kolono. So to oni. ki sejejo defetizem, nezaupanje in needin-stvo. oni. ki mislijo, naj se zgodi karkoli, oni sami bodo lahko nadaljevali svoje življenje... Kakor smo organizirali prostovoljce proti sovražnim padalcem, tabo nad gleda vsak posameznik, da oiači trdnjavo svoje duše , proti moralnemu orožju nasprotne propagande.
V dušah ljudi nismo osamljeni. Srca vseh. ki se zavzemajo za svobodo, so z nama. Mi smo mostišče svobode. Ce bomo premagani, bo vsa svoboda ogrožena. Borba bo težka in žrtve velike. Ko pa zmagamo, bo dolžnost onih, ki bodo izvedli obnovo Evrope, da se izkažejo vredne teh žrtev ter ustanove svobodno in miroljubno Evropo.	„ _ _ .
London, 6. jtrn. s. (Reuter). Gradnja utrdb in ovir vseh vrst ob angleških obalah se z vso naglico nadaljuje. Kjerkoli Je to potrebno, zaposlujejo sedaj vojaške oblasti pri utrdbenih delih tudi civilno prebivalstvo.
Oblasti so izdale zopet vrsto varnostnih ukrepov proti možnosti sovražnega vpada v Anglijo. Tako je odslej prepovedano spuščati brez posebnega dovoljenja otrofike balone in papirnate zmaje, ker Je ugotovljeno, da so z njimi vohuni na Nizozemskem dajali nemškim letalcem znake.
Nemško vojno poročilo
Kapitan Prien potopil za 66.000 ton sovražnih ladij Uspešni letalski napadi na vojne naprave v Angliji
Berlin, 6. jul. br Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo popoldne naslednje vojno poročilo:
Kapitan Prien se ie s svojo podmornico pravkar vrnil s pohoda proti sovražniku. Potopil ie več sovražnih ladii s skupno tonažo 66.587 brutto registrskimi tonami. To je doslej največii rezultat, kar jih je bilo doseženih na posameznih pohodih proti sovražniku.
Skupine naših bojnih letal so znova napadle ter z dobrim uspehom bombardirale letališča, pristaniške in železniške naprave kakor tudi petroleiske rezervoarje v srednji in južni Angliii. V petroleiskih tankih pri Plymouthu so nastal* požari in je več tankov eksplodiralo. Nadalie so bile uspešno napadene angleške vojne in trgovinske ladje. Na severnem delu Severnega morja ie uspelo letalu tipa Ara-
do 196 potopiti neko sovražno podmornico. eno pa močno poškodovati V Kanalu je bila potopljena neka 8 do 10 tisoč tonska sovražna trgovinska ladja. Dve trgovinski ladii s skupno tonažo 8.000 bruto registrskimi tonami sta bili poškodovani.
Sovražna letala so na razne kraje ob belgijski in nizozemski ter nemški seve-rozapadni obali kakor tudi v severni in zapadni Nemčiji metala bembe. ki pa niso povzročile nikake omembe vredne škode. pač p a ie bilo spet ubitih neka i civilistov. Naša lovska letala so sestrelila dve sovražni letali. Dve nadaljnji ie sestrelilo protiletalsko topništvo ponoči. Protiletalske baterije vojne mornarice so ob zapadni obali Schleswig-Holste:na sestrelile britansko letalo tipa Haldlev Pa-ge. Eno nemško letalo se ni vrnilo v svoie oporišče.
Kralj Karol pojde v Rim?
Rumunija se skuša čimbolj prilagoditi osi Rim—Berlin ter se pobotati tudi z Madžarsko
Rim, 6 jul. s. (Ass. Press.) Po nekaterih tukajšnjih informacijah bo rumunski kralj Karol posetil Rim, da se posvetuje z italijansko vlado glede bodočega položaja Rumunije.
Basel, 6. jul. z. Po informacijah južno-vzhodnega dopisnika »Basler Nachrichten« je odklonitev rumunske prošnje za podporo s strani Nemčije izzvala v Rumuniji veliko razočaranje. Nova rumunska vlada si bo zaradi tega prizadevala čim bolj omiliti obstoječo napetost Zaradi tega bo demobilizirani!) več letnikov rezervistov. S tem upa rumunska vlada napotiti tudi Madžarsko, da omili svoje vojaške ukrepe, kar bi vsekakor znatno pripomoglo k po-mirjenju duhov in ustvarilo novo možnost za medsebojno zbližanje. V Rumuniji pričakujejo popuščanje s strani Madžarske tem prej, ker se je mogla madžarska vlada prepričati, da ne grozi madžarski na-
rodni manjšini v Rumuniji nikak nevarnost.
V notranjepolitičnem pogledu pa se desničarska smer novega režima vedno bolj uveljavlja. Tudi v pretekli noči je prišlo v raznih krajih do ponovnih spopadov med levičarji in desničarji, posebno številni pa so napadi na Zide. Uradno poročilo priznava, da je bilo pri teh spopadih več ranjenih in da so bile izvršene številne aretacije.
Posredovanje Jugoslavije
Rim, 6. julija, o. Po informacijah dopisnikov italijanskih listov dela jugoslo-venska diplomacija zelo aktivno za zboljšanje odnosov med Budimpešto in Bukarešto. Jugoslovenska diplomacija se trudi, da bi obe vladi čimprej umaknili svoje čete z meje. Obstoja upanje, da bo Jugoslavija v tem posredovanju uspela in da bosta Madžarska in Rumunija umaknili svoje čete že prihodnji teden.
Madžarski minister
o svojem obisku pri nas
Predavanje pred našimi pravniki v narodni skupščini
Beograd, 6 ju/Iija p Madžarski pravosodni minister dr. Radoczav se je dopoldne odpeljal na madžarsko vojaško pokopališče v Beogradu kjer je položil velik venec. Nato si je ogledal muzej kneza Pavla. Opoldne je krenil na Avalo. kjer se je poklonil pred spomenikom Neznanega junaka. Na Avali je beograjski župan priredil madžarskim gostom intimen obed.
Nocoj ob 18. je minister dr. Radoczay v maJli dvorani Narodne skupščine pred izbranim krogom beograjskih pravnikov predaval o glavnih načelih madžarske zakonodaje. Predavatelja je občinstvu predstavil naš pravosodni minister dr. Laza Markovič. Dr. Radoczay je predaval v nemščini.
Zvečer je pravosodni minister dr. Markovič priredil svojemu madžarskemu tovarišu svečano večerjo pri »Srpskem kralju«. Gostje bodo jutri zapustili Beograd in se vrnili na Madžarsko.
Beograd, 6. julija, a. Pred svojim odhodom iz Beograda je madžarski pravosodni minister dr. Radoczay dal za jugo_ slovanski tisk izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Zelo sem vesel, da sem na povabilo ministra dr. Lazarja Markcviča mogel preživeti nekaj dni na ozemlju prijateljske Jugoslavije. Nisem prišel sem kot politik, temveč kot starešina madžarskega pravosodja. V tem svojstvu sem se imel priliko seznaniti z vodilnimi jugoslovanskimi pravniki. V svojem predavanju sem podal kratek pregled razvoja ma-
džarskega sodstva od kralja Štefana do sedanjega časa. Mogel sem opozoriti na dejstvo, da madžarski sodniki na podlagi bitnih organizacijskih načel, na katerih temelji madžarsko sodstvo, v vsakem ozira uživajo popolno neodvisnost od upravne oblasti. Z ozirom na to se sodniki na Madžarskem ne štejejo v isto vrsto kot upravni uradniki, Na podlagi pravnih zaključkov. ki izhajajo iz te podlage, preje, majo madžarski sodniki višje plače od ostalih uradnikov iste stopnje. Navdaja me prijetno upanje da sem s tem svojim predavanjem pripomogel k okrepitvi odinoša-jev med jugoslovanskim in madžarskim pravniškim svetom.«
»Istočasno sem prepričan, da obisk Nj. Eks. dr. Lazarja Markoviča pri. nas kakor tudi moj obisk tukaj ne služita samo okrepitvi odnošajev med pravniškimi krogi obeh držav, temveč da sta obenem utrdila prijateljstvo, ki veže tako po tradiciji, kakor tudi z oziram na njun velik pomen, dva posebno hrabra naroda, občudovanja vreden in hraber jugoslovanski in madžar. ski narod. Brez ozira na to ali so mi tu zaželeli prisrčno dobrodošlico kot politiku ali kot pravniku — sprejeli so me izredno toplo —, sem megei v teh par dneh povsod in ob vsaki priliki občutiti, da so tu v svojem gostu predvsem gledali Madžara. Že to dejstvo samo zadostuje za dokaz, da je v tem primeru dober prijatelj obiskal dobrega prijatelja.«
Anketa o razdelitvi Suzsrja
Zagreb, 6. jul. o. V Suzoru je bila danes konferenca, ki so se je udeležili zastopniki ministrstva za socialno politiko iz Beograda, banske oblasti v Zagrebu, Suzorja, Merkurja, Hrvatske delavske zveze, delavskih zbornic in Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev. Razpravljali so o razdelitvi Suzorja. Konferenco je vodil pomočnik ministrstva za socialno politiko Stojanovič, ki je izrazil željo vlade, da bi se že končno rešilo vprašanje Suzorja po zaslišanju vseh interesentov.
Zastopniki Hrvatskega radničkega save-za in saveza hrvatskih privatnih nameščencev so se izjavili za takojšnjo razdelitev Suzorja ter poudarili potrebo samostojnega nosilca socialnega zavarovanja, za Hrvatsko, da se bo moglo po programu HSS izvesti zavarovanje za vse sloje naroda. V razpravi so ugotovili, da je po uredbi o ustanovitvi banovine Hrvatske Su-zor prav za prav že razdeljen, in da se ima izvesti samo še tehnična razdelitev. To pa je izključno zadeva države in banovine.
PO tej ugotovitvi so se zastopniki sindikatov umaknili in so ostali na konferenci le še zastopniki ministrstva za so-ciallo politiko, banske oblasti in Suzorja. Po prvem načrtu nai bi se Suzor razdelil na tri samostojne nosilce socialnega zavarovanja. Po drugem načrtu nai bi se izvršila samo delna razdelitev, tako da bi se zavarovanje za primere bolezni in nesreč razdelilo na tri dele. dočim bi zavarovanje za onemoglost in starost ostalo še nadalje skupno. Po tretjem načrtu nai bi se v Suzarju izvršile samo nekatere reforme, dočim bi osrednji urad ostal v Zagrebu. Končno je bilo sklenjeno, da na konferenco povabilo tudi zastopniki srbskih in slovenskih interesentov. Zato je bila konferenca odgodena do torka.
Generalni direktor Suzorja Matjašič je ob koncu današnje konference iziaviL da mora sicer braniti interese nedeliivosti Suzorja. ker pa je v sedanjih razmerah delo nemogoče, bi mu bilo ljubše, če bi se osnovali trije osrednji uradi, s katerimi bi bilo dedo mogoče. V Zagrebu pričakujejo. da bo vprašanje Suzorja rešeno v
najkrajšem času ali z razdelitvijo na tri dele. aii pa samo z oddvoiitvijo Suzoria za banovino Hrvatsko.
Dr. Gavrilovič v Odesi
Odesa, 6. juL p. Prvi jugoslovenski poslanik v Moskvi dr. Milan Gavrilovič je prispel s svojo hčerko in funkcionarji poslaništva snoči v Odeso. Odtod ie takoj nadaljeval svojo pot z brzovlakom v Moskvo.
Dviganje »Ljubljane"
Šibenik, 6. julija, o. V šibenik je prispel poveljnik mornarice kontreadmiral Lutero-ti, da prisostvuje reševanju rušilca »Ljubljane«. ki se bo pričelo v ponedeljek. Ob boke rušilca so pričvrstili štiri cilindre, s katerimi bodo skušali s stisnjenim zrakom dvigniti ladjo. Računajo, da bodo tokrat reševalna dela uspela.
Nenadna smrt Ljubljančana v Zagrebu
Zagreb, 6. julija, o. Dopoldne je v Zagrebu nenadoma umrl inž. Anton Tempi iz Ljubljane. Ko je šel po Gunduličevi ulici mu je naenkrat postalo slabo ter se je zgrudil mrtev na tla. Zdravniška komisija je ugotovila, da je umrl zaradi srčne kapi.
Iz državne službe
Beograd, 6. julija, p. V skupino 2/1. je napredoval predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Likar.
Sodnik Josip Rezelj iz Črnomlja je bil premeščen k okrožnemu sodišču v Novem mestu.
V prometni službi sta bila premeščena uradnika Ivan Bahar iz Zagečara v ljubljansko kurilnico in Rudolf Komparis iz ljubljanske v zaječarsko kurilnico.
Vremenska napoved
Zemunska; Delno oblačno Po vsei državi. V gorskih predelih utegnejo biti nalivi in ponekod celo nevihte. Temperatura se bo dvignila.
Naši kraji in ljudje
Slavnostna skupščina Akademiie znanosti in umetnosti
Ljubljana, 6. julija
Danes ob enajstih je bila v novih prostorih Akademije znanosti in umetnosti slavnostna skupščina. Predsednik Akademije g. univ. prof. dr. Raj-ko Nahtigal je v svojem predsedniškem poročilu orisal stanje in delovanje Akademije v prvem letu njenega obstoja. Omenil je, da je izdala takoj v začetku tri važne znanstvene knjige humar.ističnega razreda, v tisku pa so prva knjiga matematično-prirodoslov-nega in dve pravnega razreda. Prav tako se tiska kritična izdaja starocerkve-noslovanskega glagolskega spomenika Sinajskega evhologija. To delo ljubljanske Akademije je tem pomembnejše, če uvažujemo, da so njena sredstva v primeri z zagrebško in beograjsko v razmerju 1:10. Predsednik je izrazil upanje, da se bo slovenska javnost zavedala svojih dolžnosti do najvišje naše kulturne ustanove.
Generalni tajnik Akademije univ. prof. dr. Gregor Krek je v svojem tajniškem poročilu samo še podčrtal in podrobno pojasnil poglavitne točke predsednikovega poročila.
Nato je predsednik oficielno pro-hlamiral nove prsve Člane in prvih deset dopisnih članov, kakor smo jih naznanili v včerajšnjem »Jutra.«• Novim rednim članom, ki so bili prisotni, je predsednik izročil diplome.
Predsednik akademije dr. Nahtigal
Danes — blagoslovitev Žal
Danes bodo Hagoriovffl ljubljanske Žale, kakor imenujemo na svojstven način po ■arataH arhitekta Jožeta Plečnika zgrajeno novo mrtvašnico ob pokopališču pri
Sv. Križa
Zgornja slika kaže mogočen stebriščast vhod v vrt mrtvih, spodaj pa pogled na celotne
Žale iz zvonika pokopališke cerkve
Pogled na dve kapelici, prav svojevrstni po svoji arhitektonski zamisli
Na gradnjo lučke ceste so pozabili
črna nad Kamnikom, julija.
Pred letom dni je bil v >Jutru« (z dne 2. julija 1939) objavljen iz našega naselja članek »Na gradnjo lučke ceste smo pozabili«, ki je navajal -nekaj misli glede tega vprašanja in podajal nekaj nasvetov družbi, ki vzdržuje avtobusni promet iz Ljubljane preko černivca v Logarsko dolino. Svetovano je bilo podjetju, naj zniža relacijo cen za Luče in Solčavo od Ljubljane. Opozorili smo tudi. da bi bilo umestno vnesti v vozni red, ki je objavljen v naših najbolj znanih izdajah železniških voznih redov (Ekspres itd ), brezpogojno tudi naše postajališče Logar v črni pod Rakom. Medtem je že izšel novi vozni red (15. maja), ljubljanski avtobus spet drvi v Logarski kot, toda avtoprometna družba ni hotela — da ji omenjeni članek ni bil znan, pač dvomimo — upoštevati naših nasvetov in želja. Cene so ostale iste in v našem popularnem »Ekspresu« zastonj Iščemo podatka, kdaj moremo računati na odhod avtobusa od Logarja v črni, ko hitimo iz Luč in Solčave mimo Sv. Antona v Podvolovljeku ali pa z Velike in Male planine čez Raka v črno, ali pa če potujemo iz Kamnika čez Gojzd, da nadaljujemo potovanje z avtobusom v to ali drugo smer. Porivamo avtobusno podjete, da vzame naš nasvet glede znižanja cen za omenjeni relaciji zdaj, dasi smo že v sezoni, resno v kalkil. Prepričani smo, da se bo frekvenca dvignila toliko, da bo finančni efekt za družbo ugodnejši. Družbi v čast pa moramo poudariti, da ima na naši progi
nastavljena kot šoferja dva moža, ki vodita avtobus po opasnih černivških serpentinah res skrajno previdno. Naj ju tudi nadalje spremlja obila sreča. Vživela sta se v naše prilike, zato razumeta potrebe domačinov, sta prijazna, uslužna in zanesljiva, kar dela čast delodajalcu.
Pa se povrnimo k pozabljeni gradnji lučke ceste. Upoštevamo čase, v katerih živimo, in zato razumemo, da je treba denar porabiti, kjer je bolj potrebno. Zato tudi razumemo, zakaj je letos zastalo delo pri uravnavi ride v črni sami. Ta zadeva pa nas pušča popolnoma ravnodušne; mislimo si: škoda denarja za to, tudi tistega, ki je bil že izdan. Ne moremo pa se izogniti prošnji in javnemu vprašanju na bansko upravo, ali se dela — ko je že načrt gradbe lučke ceste s černivca preko Kališa na Raka tako žalostno propadel — na načrtu gradbe od vasi žage po sončnem in skalovitem levem pobočju zaseke proti Raku. Ker so dela v naravi v vsem območju dravske banovine letos zelo omejena, pač- ne bo primanjkovalo tehničnega osebja, ki bo moglo do potankosti izvršiti načrte za gradbo, ki si jo želi ljudstvo. Ljudstvo na naši in na štajerski strani, posebno pa mi črnjani. Lučani in Solčava-ni smo odločno proti izvedbi ceste s černivca. Zakaj torej ljudstvu, ki bi moralo vendar nositi večji del stroškov za gradbo, vsiljevati načrte, ki jih odklanja? Razlika v gradbi ene in druge trase pri izvedbi tako važnega gospodarskega, tujskopromet-nega in državoobrambnega projekta ne
sme priti v poštev. To mora biti ena izmed najlepših in najsolidnejših modernih gorskih cest, ki bo v čast državi in v ponos -"domačinom, saj bo vezala kulturno središče Slovencev s severno našo mejo in z najlepšim kotičkom naše zemlje, šuš-marstvo, nepojmljivi lokalni interesi in ozkosrčna bojazen pred konkurenco naših sosedov z one strani černivca in Savinjča-nov od Ljubnega pa do samega Celja morajo odpastl, odnosno se morajo energično zavrniti. Zaradi tega smo prepričani, da bo, ko minejo ti burni časi, zažvenketala lopata ln zaškrtal kramp ob vasi žagi in pa na štajerski strani ob bistri Lučnici nad vasjo Lučami. Takrat se bo naše ljudstvo oddahnilo in bo reklo: »Niso pozabili na nas, upoštevali so naše želje «
Kasneje smo večkrat brali v časopisju, kako neznosne prilike so jeseni, čez zimo in pomladi na stezi iz črne do sedla Raka. Steza je bila ves čas založena s hlodi, in človek, ki se je napotil po poslih čez Raka, je bil v smrtni nevarnosti, da se ponesreči na oledenelih ali mokrih hlodih, da pade po strmem pobočju ali pa da ga ubije spuščen hlod odnosno hlod, ki se je sprožil sam. Pozivali smo pristojno politično oblastvo na tej ln oni strani, toda naš klic je ostal klic vpijočega v puščavi, kajti letošnje prilike so bile slabše kakor druga leta. Potniki, ki so letos hodili čez Volov-ljek, se niso vračali po isti poti; niso tvegali, da bi jih zadela nesreča. Ali odločujoči činitelji res ne vidijo potrebe po zaščiti varnosti potnikov? Ali res čakajo, da bodo izdali primerne ukrepe, ko bo že do-šlo do večje nesreče? Ako se že dovoljuje spravljanje lesa na način, ki je bil v navadi doslej, potem je nepogojno potrebno izpeljati iz črne do Raka nad sedanjo stezo novo stezo, po kateri bo mogel brez nevarnosti potnik, turist in pa gonjač z živino s sedla v dolino in obratno. Promet na tej stezi je posebno jesni in pomladi zelo velik, saj so Solčava, Luče in Pod-volovljek eldorado za kranjske živinske trgovce in vsa kupljena živina se goni preko Raka na kranjsko stran. Peza odgovornosti za eventualno nesrečo bi bila zelo velika, tembolj zdaj, ko smo že ponovno opozorili javno na to zadevo. Zato pozivamo ponovno politično oblastvo v Kamniku in v Gornjem Gradu, da dogovorno uredita to važno vprašanje. Ureditev pa je možna le tedaj, če se na mestu ugotovi dejanski položaj, ne pa, da se poslušajo samo interesenti za spravljanje lesa v dolino.
Nadalje pozivamo nase sosede Lučane in Solčavane, da budno stoje na straži za lučko cesto, županu mesta Kamnika pa kličemo v spomin, da so bili vsi njegovi predniki, ki jih beleži stoletje nazaj, na čelu mož, ki so se borili za gradbo ceste čez Raka.
Obletnica smrti dr• Franca Derganca
Te dni je poteklo leto dni, kar smo *e za vedno poslovili od moža, ki je nesebično posvetil vse svoje življenje za blagor sočloveka ter napredku in duhovni povzdigi našega naroda. Spomin zdravnika, filozofa in pisatelja dr. Frana Derganca bo vedno ohranjen v njegovih delih. Krasne besede, s katerimi se je pred letom dni poslovil od njega pokojnikov zvesti učenec v kirurgiji g. dr. Blumauer, besede priznanja in hvaležnosti ne le njegovih poklicnih sodelavcev, temveč neštetega števila bolnikov, ki jim je zaslužni pokojnik lajšal bolečine ali celo rešil življenje, te besede so ohranile ves svoj pomen tudi danes, ko domača zemlja že leto dni pokriva telesne ostanke našega velikega človekoljuba.
Blagopokojni dr. Fran Derganc je dobro vedel, da je človeku odmerjeno le malo časa za delo, zato je bilo vse njegovo življenje en sam delavni dan in ena sama skrb, da bi čim bolje poskrbel za njegovim sposobnostim ustrezajoč naraščaj. Priznati je treba, da se mu je ta srčna želja izpolnila. Že v dobi njegovega uspešnega dela mu je uspelo, da si je vzgojil poleg že omenjenega svojega odličnega naslednika več odličnih kirurgov, pa tudi njegovi trije sinovi so še pod očetovskim vodstvom postali zdravniki in vsi trije obetajo, da bodo v veliki znanosti in umetnosti, ki se imenuje zdravništvo, dostojni nasledniki svojega roditelja. Njegov najstuiejši sin dr. Franc Derganc se v zadnjem letu specializira v Parizu, kjer ga je sedaj zajela vojna vihra in kjer je mogel ob tolikem žalostnem člo-
M AR TIN KO.IC
*	zopet nekaj čara v Ljubljani. Sprejema dnevno
^m^m^im^mi v hotelu »Metropol« od 16. do 18. in po dogovoru. Kojčev praktični nauk o novem načinu življenja nudi vsakomur v vsakem življenjskem položaju takojšnjo pomoč ln korist. — Informacije neobvezno.
O cestni
V zadniem času se dan za dnem množe prometne nesreče s hujšimi ali lažjimi posledicami, ki zahtevajo neredko tudi smrtne žrtve. Vzroki teh prometnih nesreč so v glavnem nepoznavanje cestno-policijskih predpisov. Kljub strogim predpisom in kaznim, ki jih v ta namen določa zakon, se ni posrečilo uvesti red na cesti, kakršnega imajo druge napredne države. Dejstvo ie torej, da se s samimi zakoni in predpisi ne da urediti cestna disciplina ter ie potrebna zato temeljita vzgoja uporabnikov cest O poslednjih lahko trdimo, da pozna cestnopolicij-ske predpise le nekai nad 5.000 liudi. to so oni. ki so bili primorani položiti šoferske izpite, preden se iim ie dovodilo obratovati z motornimi vozili na cestah. Vsem ostalim pa so boli ali mani španska vas ter hodijo in vozijo po cestah, kakor da jih nihče ni v tem poučeval, še mani pa opozoril, da je takšno početie ne samo škodljivo tuji varnosti, temveč tudi lastnemu življenju in imetju.
Dovoli je. da se pelješ v nedeljo popoldne iz Ljubljane do St. Vida. da se ti bo nudila prilika opazovati nešteto cestno-policijskih prekrškov. Avtomobilisti in motociklisti prirejajo pravcate dirke, ne upoštevajoč pri tem predpisov o maksimalni brzini. Kolesari i vozijo vštric po dva ali celo trije, ne držeč se desnega roba ceste, zavijajo v stranske ulice, ne da bi pri tem z roko naznačili smer vožnje. Vozniki vprežnih vozil se ne brigaio za svoje živali, pustijo jih brez nadzorstva na cesti ter šele v zadnjem hipu. ko se živali že plašijo, oristopiio k njim. da jih pomirilo. Neredko 1e v takih primerih nesreča neizogibna, ponesrečenca prepeljejo v bolnišnico, epilog na sodišču, kratek članek v dnevnem časopisu in stvar je opravljena. Nihče drug razen sodnik ter neposredno prizadeti ne skuša dognati vzroka nesreče. Nihče pri tem ne razmišlja. da ie mogoče za vedno uničeno ali pohabljeno živlienie le zaradi nevednosti, malomarnosti ali neupoštevania cestno-policijskih predpisov. Zlasti vožnia ponoči zahteva posebno previdnost. Avtomobil1'st in motociklist se morata prepričati, da imata razsvetliavo v redu. Neštetokrat se opaža, da vozijo motorna vozila le z eno lučjo in še to no možnosti na desni strani. Srečavamo kolesarie in voznike, ki sploh nimaio luči. motorna vozila in kolesarje brez reflektornega stekla od zadai. Pri srečavaniu lastniki motornih vozil in posebno še kolesarii ne zasenčiio žarometov. kar ie za nasproti orihaiaioča vozila odnosno oešce zelo nevarno.
Navedli smo le nekai primero" cestno-policijskih prestopkov ki so najobičainej-ši in ki so doslei zahtevali že nešteto žrtev. S samim navajanjem teh prestop-
In nje nedostatki
kov pa jih izdaleka ne bomo odpravili. Potrebno je organizirati sistematično vzgojo vsega prebivalstva s primernimi predavanji v šolah, vzgoinih in viteških društvih, prosvetnih društvih itd. Starši naj poučujejo otroke, kako nai se zadrže na cestah, učitelji nai pred koncem pouka oopzarjajo mladino na na j elementarne j še cestnopolicijske predpise, predvsem pa ie za to poklicano dnevno časopisi e. ki nai redno donaša poučne članke, po možnosti s slikami nesreč, ki se pri neupoštevanju cestnopoliciiskih predpisov lahko pripetijo. Za vse to pa ie predvsem potrebna pomoč oblasti, ki nai bi izdale potrebne brošure, stenske slike itd. Pri vzgoji nai pa predvsem sodeluje tudi leteča policija, ki nai ne bi imela samo nalog ustavljati motorna vozila, temveč predvsem vzgoino vplivati na vse uporabnike cest ter obveščati šole in vzgojna društva o tistih prekrških, ki iih na cesti najčešče opažajo.
Apeliramo zato na vse prizadete faktorje. nai upoštevaio ta poziv ter da v skupnem delu skušamo odstraniti vse ne-dostatke. ki kvarno volivaio na stalno rastoči promet.
RAZLIČNIH MODELOV DVOKOLES
si lahko brezobvezno ogledate pri
IGN.VOK
LJUBLJANA,TAVČARJEVA 7
Strela uničila domačijo
V neurju, ki je pridivjalo nad polšniške hribe, je pogorela Boriškova domačija v Selih
Polšnik, 6 julija
Tako deževnega leta, kakor je letošnje, že res dolgo vrsto let nismo imeli. Podobno nesrečo , kakor v Štangarskih poljanah, kjer je udarila strela sredi dneva v Breznikovo gostilno in trgovino, so doživeli tudi v Se-lu nad Polšnikom v bližini razglednega hriba Špege.
Bilo je že pozno zvečer, ko se je iz do4-skih hribov pripodila nevihta in si izbrala žrtev v gospodarstvu Lojzeta Boriška. Ognjena iskra je zadela slamnato streho gospodarskega poslopja in v hipu je bila vsa s:avba v ognju Žareči petelin je preskočil nato tudi na hišo in ostala poslopja Domači in sosedje so pritekli brž na pomoč. Najprej so prihiteli na pomoč polšniški gasilci, nato pa še gasilci s Padeža. Medtem pa je ogenj opravil že svoje razdiralno delo Gasilci so uspeli vsaj v tem, da so preprečili razširitev požara na sosede. Boriško-
vim so rešili hišo, kjer je začela že goreti streha.
Posestnik Borišek je postal nenadoma siromak. Strela mu je ubila kravo in konja, ki sta bila privezana jaslim. Ze med ognjem so hoteli rešiti ostalo živino, pa se je udrla goreča streha, ki je zdrsela navzdol tik pred glavnimi vhodnimi vrati v hlev in je zatrpala vsak dostop v hlev. Pri živem telesu je zgorelo 9 glav živine. Mukanje do smrti preplašenih živali je bilo tako obupno, da je segalo vsem v srce, pa ni bilo nikogar, ki bi mogel priskočiti na pomoč. Obupani gospodar ima nad 30.000 dinarjev škode samo na živini, vsa ostala škoda pa dosega okrog 100.000 dinarjev, gospodar pa je bil zavarovan le za nekaj tisočakov. Bo-rišku je pogorelo tudi vse žito, krma, gospodarsko orodje in vozovi. Zdaj bo moral začeti spet z nova ustanavljati domačijo. Z nesrečno družino sočustvuje ves okoliš.
veškem materialu, ki je dotekal z bojišč, le še bolj poglobiti kirurško znanje. Nasledniki dr. Derganca z njegovo gospo vdovo so prenovili sanatorij »Emona«. V smislu pokojnikove poslednje volje so izročili filozofski fakulteti ljubljanske univerze v oskrbo njegovo volilo v znesku 50.000 dinarjev, iz katerega naj se razpisujejo nagrade za najboljše spise o verizmu, filozofski smeri, ki jo je pokojni dr Derganc zastopal in s tolikimi zanimivimi članki utemeljeval v naši filozofski publicistiki. Tako bo njegov spomin tudi v tej smeri živel še dalje med nami.
Prinašamo sliko mladega slikarja Dušana Petriča, ki prikazuje dr. Derganca pri delu, ko zamišljen preudarja, kako bi za- . pisal bolniku pravi recept.	1
Lep nastop mladih klavirskih harmonikarjev
Ljutomer, 6. julija
Mladi, glasbeno nadarjeni učitelj g. Kuhar Ivan se že več let, odkar službuje v naši okolici, privatno bavi še z glasbo predvsem s poučevanjem klavirske harmonike. Prejšnjo nedeljo nam je na Moti pri Raj-hovih predstavil svoje male harmonikarje ob priliki zaključka šole. Na prireditvi se je brez vsake reklame zbralo lepo število staršev, prijateljev mladine in pa prijateljev našega popularnega instrumenta harmonike.
Spored je obsegal 14 glasbenih točk, ki jih je izvajalo osem gojencev šole. Gojenci nižjega, srednjega in višjega oddelka so svoj obširni program izvajali nad poldrugo uro. Občinstvo je navdušeno ploskalo mladini.
Nastop gojencev nižjega oddelka je bil samozavesten in je pokazal, da so v pravilnem razvoju. Gojenci srednjega oddelka so igrali nad pričakovanje dobro. Iz njihovih izvajanj je bilo takoj spoznati, da jih ima v rokah vešča glasbena roka. Sledil je nastop višjega oddelka, ki je s svojim izvajanjem pokazal veliko dovršenost. Naravnost umetniško je nato zaigral na klavirski harmoniki učitelj g. Kuhar »Pomladno prebujenje« in »Veselo uvertiro«.
Delo g. Kuharja je zelo težavno, ker poučuje svoje učence na njih domovih in mora zavoljo tega iz vasi v vas. Na uspehu, ki ga je dosegel s svojimi harmonikarji ob zaključku svoje šole, mu prijatelji glasbe iskreno čestitajo z željo, da svoje delo nadaljuje z enako vztrajnostjo in vestnostjo kakor doslej.
Enodnevni izlet v Kamniško Bistrico
Kamnik, 6. julija
Pred nekaj leti je bilo še nemogoče, privoščiti si poldnevni izlet iz Ljubljane v Kamniško Bistrico. Ko so pa začeli postopno graditi cesto v Kamniško Bistrico, se je ta najlepši del Kamniških planin čedalje
bolj bližal Ljubljani. Lani je bil planinski dom pri izvirku Bistrice samo dve uri oddaljen od Ljubljane, ker je vozil od kamniške postaje vsak dan avtobus do Kopiš, od koder je bilo še pol ure hoje do Bistrice. Letos pa vozi od 1. julija naprej vsak dan od vlaka, ki prihaja ob 9. v Kamnik, avtobus naravnost do Bistrice in ne samo do Kopiš. Cesto so namreč toliko izboljšali, da po njej prav gladko zdrči avtobus mimo slavnoznanega Predoslja do izvirka Kamniške Bistrice. Seveda pa ne težki avtobus, ki je lani vozil do Kopiš, ampak novi, ki si ga je Peregrinovo avtobusno podjetje nabavilo nalašč za vožnjo v Bistrico. Avtobus je lahek, ozek in odprt, kar da vožnji po divni bistriški dolini še posebno mikavnost. Vozilo je iz Kamnika v pol ure v Bistrici in tako znaša pot od Ljubljane v osrčje Kamniških planin samo poldrugo uro.
Ker vozi avtobus ob nedeljah od vseh jutrnjih vlakov in tudi od popoldanskega, si ljubljanski izletnik lahko privošči prijeten poldnevni nedeljski izlet v Kamniško Bistrico, če gre ob 13.40 z vlakom lz Ljubljane v Kamnik, je okrog 15. že v Bistrici, kjer lahko ostane v zdravem in svežem planinskem zraku pod strmimi stenami Brane in Planjave do večera skoro 5 ur. Avtobus se namreč vrača k obema večernima vlakoma naravnost iz Bistrice. Tako ugodne zveze pač še ni bilo s Kamniško Bistrico in ljubljanski izletniki imajo res Kamniške planine tako rekoč pred nosom. Pa ne samo oni, ki imajo za izlet na razpolago cel nedeljski ali praznični dan, ampak tudi oni, ki se lahko samo za popoldne odtrgajo od svojega posla.
Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s saiinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Gospodarstvo
Birokratizem in reševanje gospodarskih
vprašan]
V zvezi s poplavo centralnih fondov smo lani na tem mestu opozorili na nezdrave tendence, ki so prihajale do izraza v vrhovih naše birokracije, zlasti pri najvišjih uradnikih ministrstev, ki so vsako važnejše vprašanje skušali reševati na ta način, da je prišlo končno do ustanovitve kakšnega centralnega fonda ali kakšne državne ustanove. Poudarili smo, da imajo ti najvišji državni uradniki na razvoj poslov v ministrstvih mnogo večji vpliv, kakor se to splošno sodi, in da gredo pogosto tudi preko intencij političnih faktorjev. Pri ustanavljanju raznih fondov in drugih državnih ustanov so igrali pogosto vodilno vlogo osebni materialni interesi teh najvišjih uradnikov, ki so povsod gledali na to, da si ustvarijo položaje v odborih za upravo fondov in državnih ustanov, s čemer so seveda zvezani tudi razni dohodki. V tej zvezi smo omenili, da ne zamerimo državnim uradnikom, če si skušajo ustvariti zboljšanje materialnega položaja po legalni poti, kar je še vedno bolje, kakor če bi se posluževali protipostavnih načinov. Vendar se zaradi tega ne smejo ustanavljati nepotrebne ustanove in te tendence ne morejo prevladovati odnosno postati vodilni motiv pri reševanju vseh važnejših zadev. Vrhu tega ne gre, da bi se vprašanje zbol,jšanja materialnega položaja državnih uradnikov reševalo na tak način, ki gre v korist le malenkostnemu številu državnih uslužbencev, kajti vprašanje zboljšanja dohodkov državnih nameščencev se mora rešiti le tako, da se povečajo dohodki nameščencev vseh kategorij, predvsem pa onih, ki imajo najmanjše dohodke.
Medtem je prišlo do sporazuma s Hrvati in do preureditve države, kar je samo po sebi ustavilo to poplavo centralnih fondov. Toda mentaliteta birokracije na najvišjih mestih se ni mnogo spremenila. Posledice pa danes čutimo še v večji meri nego prej. Izredni časi, v katerih živimo, so postavili v ospredje rešitev kopice nujnih vprašanj, ki se ne dajo odlagati, ln vsak dan nam prinese nove probleme. Delo pa po veČini zastaja in pogosto ne pride naprej. Iz dobe ustanavljanja centralnih fondov smo prišli v dobo ustanavljanja razrih posvetovalnih in strokovnih odborov, različnih ustanov z birokratskim aparatom, katerih značilnost je zopet v tem, da pridejo v take odbore skoro sami predstavniki ministrstev in državnih ustanov, čeprav bi bilo bolj koristno in potrebno, da bi se poklicali v odbore prizadeti praktični gospodarji in predstavniki ali uradniki gospodarskih organizacij, zlasti če se posvetovalni strokovni odbori ustanavljajo za reševanje vprašanj posameznih gospodarskih strok ali za reševanje čisto gospodar-sko-tehničnih vprašanj. Kakor prej igrajo danes pomembno vlogo dohodki, ki so za posamezne funkcionarje zvezani s položajem v odborih.
Sploh vlada v vrhovih naše birokracije pogrešno naziranje, da se dajo vprašanja ki se dnevno pojavljajo v vseh področjih gospodarske delavnosti in socialne zaščite, reševati edino z ustanavljanjem odborov in s poplavo uredb, ki so pogosto praktično izvajajo ali se ne morejo izvajati, obnosno z ustanavljanjem najrazličnejših
Zasedanje tarifnega odbora
V smislu sklepa zadnje seje tarifnega odbora so bile v času od 24. junija do 2. julija v Beogradu ankete za posamezne skupine interesentov, na katerih so bili zaslišani interesenti o vprašanju preklasifikacije blagovne tarife. V petek se je znova sestal pslenum tarifnega odbora, da prouči poročilo ožjega odbora o vprašanju preklasifikacije . Kakor na seji v juniju je prišlo tudi na petkovi seji tarifnega odbora do odvo-jitev stališč. Del članov je bil mnenja, da je treba izvršiti preklasifikacijo blaga na ta način, da se obremene s povečano vozni-no industrijski izdelki, zlasti izvozni proizvodi, in da ostane nespremenjena odnosno, da se le za malenkost poveča voznima za kmetijske proizvode. Predstavniki iz jugovzhodnega dela naše države so že na prejšnjih sejah tarifnega odbora iznašali, da je struktura sedanje tarife sestavljena na enostranskem favoriziranju zapadnih predelov in na favoriziranju industrije. Čeprav so te navedbe lie dokaz nepoznavanja strukture sedanje železniške tarife so vendar v teku zadnjega zasedanja tarifnega odbora povzročile, da so morali drugi člani tarifnega odbora pobijati v dolgih debatah take trditve.
Tudi na petkovi seji so morali zlasti predstavniki industrije dokazovati nepravilnost stališča, da naj se obremenijo predvsem industrijski izdelki in so opozarjali, da se je zaradi razširjenja vojne na Sredozemsko morje prevsem poslabšal položaj naše industrije, ki ne more nositi še nadaljnja nova bremena.
Zaradi nesoglasja med člani se je večina ožjega odbora, ki mu je biflo poverjeno, da prouči vprašanje preklasifikacije in srtavi o tem predlog izrekla sploh proti preklasifi-kaciji in je ožji odbor stavil plenumu predlog, da se namesto preklasifikacije izvede nadaljnje linearno povišanje tarife za 5°/», tako, da bi v bodoče znašalo celotno povišanje 20°/o, namesto 15%, za kolikor je tarifa že povišana od 15. junija.
Tezkoče v našem lesnem gospodarstvu
že včeraj smo poročali, da se je v petek sestala v Beogradu stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, da razpravlja o položaju naše lesne stroke po zatvoritvi Sredozemskega morja za trgovinsko plovbo. Možnosti za izvoz lesa so se zaradi tega bistveno zmanjšale, kar neugodno vpliva na vse naše lesno gospodarstvo. V zvezi z zasedanjem stalne delegacije lesnega gospodarstva je bila v direkciji za zunanjo trgovino še posebna seja s predstavniki državnih ustanov, ki so zainteresirane na teh vprašanjih.
O sklepih te seje nI bilo izdano nobeno sporočilo. Brez dvoma pa je, da so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z ustavitvijo našega izvoza lesa na tržišča, ki leže zapadno od Italije in Nemčije, to so predvsem na trŽISča v Franciji, Angliji, Španiji Alžiru, Tunisu in v državah Južne Amerike, do katerih vodi pot skozi Sredo-
ustanov, katerih potreba je dvomljiva. V današnji dobi ni nam koristilo manj predpisov in več doslednega izvajanja, zlasti pa tesnejše sodelovanje uradnih činiteljev s prizadetimi in čim manjše angažiranje administrativnega aparata. Posvetovalni strokovni odbori naj se ustanavljajo tam, kjer so res potrebni in predvsem iz predstavnikov prizadetih interesentov, kar bo z lahkoto izvedljivo, že če se ukinejo ali reducirajo razne dnevnice ln sejnine. Isto velja tudi za upravne odbore številnih državnih ustanov, kjer se postavljajo ljudje brez vsakega strokovnega znanja in se delijo mesta deloma čisto po političnih vidikih, deloma kot sinekure za razne visoke aktivne in upokojene državne uradnike.
Borba za taka mesta in položaje zavzema vedno večjji obseg ln že vidno ovira reševanje nujnih poslov. Birokracija v Beogradu z vztrajnostjo sestavlja načrte uredb in ukrepov za ureditev vprašanj posameznih gospodarskih strok na centralistični osnovi ki predvidevajo bodisi centralne odbore ali centrale odn. ustanove, v katerih so predvideni kot člani skoro sami predstavniki ministrstev, vse to brez predhodnega sporazuma z odločilnimi činitelji banovine Hrvatske, kar ima za posledico, da nastanejo ostri kompetendm spori in da ti načrti ne zagledajo belega dne odnosno se vprašanja ne rešijo.
Tako se že vrsto mesecev brez uspeha rešuje vprašanje oskrbe naše industrije s surovinami in njihove razdelitve. Ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino in sveta za zunanjo trgovino se je zavlačevala pol leta. Vprašanje draginje postaja vedno težavnejše, ker se rešuje enostransko in zaradi tega brez uspeha. V Beogradu smo z velikim birokratskim aparatom ustanovili direkcijo za prehrano.
na drugi strani pa gre vsa skrb vodilnih činiteljev pri direkciji, da bi dosegli Čim večje razširjenje kompetenc in podreditev raznih ustanov, med drugim tudi Prizada, čeprav ni nikjer vidna potreba za tako razširjenje kompetenc.
Dosedanji neuspehi so dali nekaterim povod za daljnosežne predloge v smeri spremembe današnjega političnega sistema v naši državi, češ da se nujna vprašanja, nastala v izrednih razmerah, ne dajo reševati na dosedanji način. Ti predlogi pa gredo predvsem za tem, da bi naša birokracija dobila še večje kompetence in še večjo moč. Iniciatorji teh načrtov le dokazujejo, da niso spoznali pravih vzrokov zastoja pri reševanjih gospodarskih in socialnih vprašanj ln da ne vidijo pravih povzročiteljev neuspehov. Res je, da se ne smemo zapirati novim idejam ln metodam, ki pa ravno zahtevajo, da se v državnem interesu prepreči konserviranje preživelih in nesposobnih ljudi, tako v politiki kakor tudi v birokraciji, ljudi, ki niso dorasli današnjim časom in hočejo probleme, ki se dnevno ponavljajo, reševati po starem kopitu ali po enotnem receptu. Današnji čas pa zahteva nagle in tembolj premišljene ukrepe, pri čemer ni toliko važno, kakšen je politični sistem, kakor to, da so pravi ljudje na pravem mestu.
zemsko morje. Na ta tržišča je doslej odpadlo skoro 40% našega izvoza lesa. Zato je razumljivo, da je izpadek teh tržišč za naš izvoz spravil naše lesno gospodarstvo v težaven položaj. Nekatere večje žage v Bosni so pričele že odpuščati delavstvo in skrčile obseg obratovanja. Pričakovati je, da bodo tudi cene popustile. V Nemčiji pa je zaradi velikega pritoka lesa iz baltiških držav ponudba zelo velika, medtem ko se opaža v zapadnoevropskih državah pomanjkanje lesa.
Ljubljanska kreditna banka
Na seji uprave dne 28. junija je bila določena ponovna kvota za izplačevanje starih vlog po sledečem ključu:
1.	V celoti se likvidirajo vse stare vloge na vložne knjižice in tekoče račune do 25.000 din, po stanju 26. maja 1932;
2.	Vsem starim vlagateiljem do 50.000 din se izplača nadaljnja 10%-na kvota, vlagateljem preko 50.000 din pa 3%-na kvota.
Z izplačevanjem starih vlog in kvot bo pričela banka 1. avgusta 1940.
Pripomniti je, da se izplačila na stare vloge od leita do leta stopnjuiejo m bodo letošnja izplačila daleko presegalla vsoto dosedanjih letnih dajatev. Banka je dosedaj likvidirala nad dve tretjini vseh starih vlog.
(-)
Brezmesni dnevi
Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča vse svoje člane in cenj. občinstvo, da je z uvedbo novih brezmesnih dni t. j. od 10. t. m. dalje ob sregdah, četrtkih in petkih prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Ta prepoved se ne nanaša na notranje dele živali (možgani, jezik, pljuča, jetra, ledvice, vampi in drugi notranji deli). Torek torej ne vdlja več za brezmesni dan.
(-)
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Grčijo. V ponedeljek se bodo pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Grčijo z namen-'m. da se znova vzpostavi mešani devizno-kli-rinški sistem plačila za blagovne terjatve. Iniciativo za ta pogajanja ie dala Grčija. Nova pogajanja pomenijo nadaljevan e pogajanj, ki so bila v aprilu v Atenah. Takrat ie naša delegaciia stavila predlog, da nam Grčija plača 65% v k iringu, oertalih 35% pa v devizah. Grki pa niso pristali na ta predlog, temveč so oonuiali da plačajo v devizah 22% vrednosti uvoza iz Jugoslavije. Ker ni prišlo do sporazuma. je avtomatično stopil v veljavo režim plačila v devizah za ves medsebojni promet. S posebnim protokolom ie bi1 o takrat določeno, da bo Jugoslavija do na-daljnega plačevala uvoz iz Grčije z brni grške Narodne banke, ki so še ostali v prometu. Bojazen, ki ie bila iznešena v aprilu, da bomo imeli težkoče z izvodom drobnice iz Južne Srbije, se niso uresničile. Res je. da ie izvoz drobnice v Grčijo nazadoval, zato pa se je povečal notranji konztim zaradi uvedbe brezmesnih
| dni. Vrini tega smo v zadnjih mesecih pričeli drobnico izvažati tudi v Nemčijo. Računati je. da bo pri novih podajanjih prišlo do kompromisa ki bo sprejemljiv za obe strani.
= Uvoz rite preko Prizada. Kakor je briio napovedano, bo dobil Prizad izključno pravico uvoza luščeneaa in neluščene-ga riža iz Bolgarije in Italije. Zveza luščil-nic za riž je imela zaradi tega v Beogradu konferenco, kjer so razpravljali o novem položaju v zvezi z manopolizadio uvoza. Po informacijah iz Beograda bedo luščilnioe za riž na dosedanji način lahko med seboj kontingentirale razpoložljive količine uvoženega neluščenega riža.
= Vinogradniki se v smislu razglasa banovinskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru opozarjajo, da poškropijo svoje vinograde proti peroaospo.-' ta ko j, čim večina trsov odevete, najkasneje pa do 11. julija.
= Poravnano postopanje je uvedeno o imovini Ivana Kante ta, pekovskega mojstra v Ljubljani (poravnalni upravnik dr. Jos. Sajovic ml., odv. v Ljubljani; poravnalni narok 14. avgusta ob 9., prijavni rok do 30. julija).
— Ustanovitev nore novčanične b®nke v Belgiji. Med zastopniki belgijskih bank
so bili v zadnjem času razgovori zaradi ustanovitvi konzorcija, ki naj bi ustanovil novo belgijsko novčanično banko. Potrebo ustanovitve nove novčaniške banke utemeljujejo s tem. da so vodilni funkcionarji
Predsednik Cvetkovič
in dr. Maček na Brdu
Kakor poročajo beograjski listi, le prispel podpredsednik vlade dr. Maček v petek zjutraj na Bled kjer se že od četrtka mudi predsednik vlade Dragi ša Cvetko-vič. G. Cvetkovič je bil v četrtek sprejet v avdienci na Brdu. V petek ob 11. uri pa je Nj. Vis. knez namestnik spreiel dr. Mačka in ga potem zadržal na kosilu. Popoldne sta dr. Maček in Cvetkovič imela konferenco, nakar se je dr. Maček s soprogo in otroci. Id so ga spremljali, odpeljal v Bohinj. Zvečer se je vrnil v Zagreb.
Konferenca Korošec—Kulenovič
Minister prosvete dr. Korošec, ki se Je mudil na Bledu in v Ljubljani, se ie v petek zjutraj vrnil v Beograd Popoldne je imel dolgo konferenco z ministrom dr. Kulenovičem.
Politiki na počitnicah
Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovič ie prispel v četrtek v Soko Banjo, kjer ostane mesec dni. Podpredsednika JNS gg. Jovo Banja-nin in dr. Grga Andjelinovič sta odoo o-vala na Bled. kjer bosta preživela del svojega dopusta.
Svečano odkritje kraljevega spomenika v Somboru
V Somboru se vrže velikopotezne priprave za čim svečanejše odkritje spomenika pokojnemu kralju Zedinitelju. Odkritje spomenika, ki ga le izdelal zagrebški kipar AvguStinčič. bo 21. julija. Združeno bo z največjo nacionalno manifestacijo. kar jih je bilo zadnjih 10 let v Vojvodini. Doslej so že prijavili svojo udeležbo pri odkritju spomenika predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. minister vojska in mornarice Milan Nedič. minister prometa inž. Bešlič in cela vrsta drugih odličnih osebnosti.
Dlasilo dr. Mačka o odnosa-jih do Nemčije in Italije
»Hrvatski dnevnik« se bavi v svoiem včerajšnjem uvodniku z Gaydovo knjigo »Kaj hoče Italija?«. O knjigi smo poročali že tudi v »Jutru«. Po prikazu niene vsebine pravi glavno glasilo dr. Mačka:
»Vedno smo razumeli upravičene italijanske težnje na Sredozemskem morju in v Afriki. Vedno smo se tudi zavedali velike vloge Italije v novi Evropi. Zaledje Italije ie ostalo varno in mirno, kakor to odgovarja interesom obeh s -sed na Jadranu. Jamstvo, ki ga je Italija dobila z jadranskim paktom, se ie izkazalo za trdno in solidno ob priliki največje preizkušnje v teh dneh. Pokazalo se ie v ednošajih med Italijo in Jugoslavijo kot t?me'im kamen in takšno bo tudi ostalo. T"di ob priliki rumunske krize se ie pckazaa istovetnost stališč Italiie in J vg-slavije. Tako se je ohranil mir na Balkanu, -kar je v interesu Italije. Jugoslavije. Nemčija in vsega jugovzhoda. Ko se bo na n~vo uredil položai v Evropi, bo treba računati. da bo tudi tedaj jadranski pakt o*'al docela v veljavi. Ju£?o«laviia je s sporazumom med Srbi in Hrvati dosega svo-e notranje ravnovesje. Ta s-cazum ie najvarnejše poroštvo t 'di 7a jasno zun njo politiko v s^eri ohra->H"e či™ razvoja naših odnešajtv do Italija in Nemčije.«
Ostra nasprotstva
med musj&suassi
Poročali smo o spominski svečanosti ob priliki prve obletnice smrti pokojnega voditelja bosanskih muslimanov dr. Mehme-da Spaha. Pri tej priliki je govoril tudi bivši minister dr. Sefkija Behmen, kar so mnogi tolmačili kot znak pomirjenja med bosanskimi muslimani, ki so včlanjeni v Jugoslovenski radikalni zajednici. Ti so namreč razdeljeni v dve skupini. Večjo vodi minister dr. Džafer Kulenovič, manjšo pa bivši minister dr. Behmen. Skupina dr. Kulenoviča zastopa strogo avtonomistlčno stališče in je za čim ožje sodelovanje s Hrvati in Zagrebom. Prijatelji dr. Behmena pa zopet mislijo, da morajo bosanski muslimani uravnavati svojo politiko po Beogradu in biti čim ožje povezani s Srbi. Mod obema skupinama se vodi ostra zakulisna berba in izdaja tudi vsaka svoj li3t.
Kako ostra je ta borba, je razvidno iz izjave Alije Nametka, člana odbora za spominsko svečanost cb obletnici smrti dr. Snaha. Izjavo so objavili sarajevski listi. V niej pravi Alija Nametek, da se je bivši minister dr. Behmen samovoljno vrinil med govornike. Nanj kot govornika v odboru za prireditev spominske svečanosti nihče
belgijske Narodne banke z vso imovino in zlatom ter z vsemi knjigami zapustili Belgijo še pred zasedbo. Nova novčanična
banka bo najprej morala natiskati potrebne količine bankovcev, ker vlada v Belgiji veliko pomanjkanje denarja v dnevnem in trgovskem prometu.
Borze
DfcVIZK
Curih. London 16.10, New York 441.50, Milan 22.30, Madrid 40. Berlin 176.87, London bankovci 11.75, Pariz bankovci 6.75, New York bankovci 452.50.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chfeago. 6. julija. Začetni tečaji: pienica: za julij 77.125, za sept. 77.625, za dec. 78.375; Koruza: za julij 61.50, za sept. 58.625, za dec. 55.375.
+Winnipeg. 6. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 71.375, za sept. 73.625, za dec. 75.625.
ŽIVINA
+ Svinjski Sejem v Mariboru (5. julija). Okoliški kmetje so prignali 102 svinji, prodali pa so jih 80. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 100 do 130 din, 7 do 9 tednov stari 135 do 165 din, 3 do 4 mesece stari 170 do 280 din, 5 do 7 mesecev start 350 do 460 din, 8 do 9 mesecev stari 480 do 600 din, 1 leto stari 750 do 920 din. Svinje so se prodajale po 8 do 10 50 din za kilogram žive teže 4n po 22 do 15 din za kilogram mrtve teže.
ni mislil. »Nikomur ni padlo na misel, da bi govoril na grobu dr. Spaha človek, ki ga je živega pokopaval. Govor dr. Behmena je bil čisti prepad, s katerim se je izrabila spominska svečanost pokojnega voditelja muslimanov za osebne politične namene.«
Program in praksa
V glasilu slovenskih Jugorasovcev čita-mo tole debelo tiskano beležko: »Gradbeni delavec odhaja na orožne vaje. Doma pušča staro, dela nezmožno mater brez sredstev. Za največjo silo bi ji rad izročil znesek, ki mu ga po zakonu mora dati gradbeni podjetnik. Ta na zunaj vedno nosi kot ščit vidno katoliško firmo, a dolžnega zneska noče dati. Dal ga bo, pravi, ko se vojak vrne na delo. Kdaj bo to? Jutri, čez mesec, čez dva, morda nikoli! Ne tako, katoliški podjetnik! Katoliško ime zahteva katoliško prakso ali pa metlo...«
Polemika „po starem"
Nedavno je »Slovenec«, raziskujoč vzroke francoske katastrofe, ugotavljal, da je bil francoski narod moralno nepripravljen na težke preizkušnje, ker sta v njem vera in cerkev izgubili svojo vzgojno pozicijo posebno po krivdi učiteljstva, ki je krenilo v protiversko, protinacionalno, levičarsko smer. S posebno ostrostjo je glasilo slovenskega dela JRZ obsodilo francosko učiteljstvo kot glavnega krivca francoske nesreče. Nam je prav dobro znano, da so se med francoskim učiteljstvom uveljavljale struje in tendence, ki so bile zdravemu nacionalnemu razvoju gotovo škodljive. Vendar smo dodali k »Slovenčevic pavšalni trditvi kritično pripombo, ki naj bi pokazala, da za vojaške vrline naroda, za njegovo odporno in borbeno moč, ne more biti merodajna cerkvena vzgoja, kakor jo »Slovenec« razume. Nemški narod razvija v sedanji vojni čudovito bojevitost, notranjo povezanost in solidarnost. Toda mlada generacija tega naroda se vzgaja v strogo laični šoli. Narodne sile se, kakor dokazujejo dogodki v svetu, krepijo in ja-čijo predvsem z nacionalno idejo, ki obvlada vse narodno življenje. Ko to trdimo, smo seveda daleč od tega, da bi podcenjevali pomen krščanske vzgoje.
»Slovenec« vsega tega noče razumeti, in zapadel je zopet v svojo nekdanjo polemično nelojalnost. V odgovoru poskuša obtoževati »Jutro«, da brani »masone in levičarje« — stari recept, ki se gospodom v Kopitarjevi ulici še vedno zdi praktičen. Vprašanje masonstva je bilo tolikokrat razpravljeno, da se pri nas že vsakdo smeje, ko čita o »masonskih bratcih« in vidi, kako »Slovenec« s prstom kaže na »Jutro« kar mesto, da bi kazalec okrenil v (hugo smer . . . Očitek »rdečega sorodstva« pa je bil nedavno predmet zelo zanimive in za »Slovenca« zelo blamirajoče razprave pred
Pred 300 leti
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete Rogaško slatino!
sodiščem, kar naj bi bDo gospodom vendar le opozorilo k opreznosti.
Kar se tiče »Slovenčevega« mišljenja • kvamoeti laicistične kulturne politike za narod, ne vemo, zakaj gospodje iz Kopitarjeve ulice hodijo tako daleč v Francijo po zglede. Imajo jih mnogo bližje, — z rezultatom, ki govori naravnost proti njihovemu naziranju. Da smo si pa takoj na jasnem ki da naši srboriti kolegi ne bi zopet na tem poskušali odkriti neke naše masonske Ojstrice, naj povemo, da v današnjih časih nismo prav nič kulturnoboj-no razpoloženi. Slovenci ln Jugosloveni imamo povsem druge skrbi in bi priporočali tudi »Slovencu«, da tem skrbem posveti vso svojo pažnjo.
Italijanska kritika
angleškega postopanja
V zvezi z. akcijo angleške mornarice proti francoski mornarici v Oranu ie milanski »Corriere della Sera« napisal krai-ši redakcijski komentar, v katerem čita-mo med drugim:
»Kar se dogaja v Angliji, presega že vse meje verjetnosti, kakor presegajo besede frenetičnega Churchilla po svoi om cinizmu vse. kar je bilo sploh kdai izgovorjeno v kakem parlamentu ali celo v kakršnikoli družbi civiliziranih liudi ... Gospod Churchill se ni opravičil, marveč hvalil. In dosegel je. kakor se zdi. splošno odobravanje. Tu sta res človek in država vredna drug drugega. Churchillovim poslušalcem ie zlasti ugaial njegov argument, da 1e Anglija z bombardiranjem in z zasego ladii storila, kar ie mogla. da pripomore k bodoči svobodi Francije... Takšno razmotrivanje je zares tipično angleško. Poznamo to pesem. Priznamo pa. da nismo nikdar slišali niov-e ponovitve v tonu tako nesramnega cinizma, kakor smo jo slišali to pot. Pa ie prav tako. Ves svet bo videl in razumel, kakšni so Angleži in česa so sposobni. Val prezira, ki jih že obdaja, jih bo ugonobil.«
Dva važna datuma
Diplomatski urednik »Timesa« piše, da je bila 28. t. m. 21. obletnica versajskega miru, ter dodaja, da je ta dan minil čisto mirno, dasi so pred nekoliko tedni v Berlinu napovedali, da bo novi evropski red proglašen na dan obletnice versajske mirovne pogodbe. Res je kazalo, da bo prišlo do tega in predaja Francije je to dala slutiti. Zgodilo pa se to ni »Timesov« člankar meni, da je proglasitev novega evropskega reda zavrlo tedaj še negotovo zadržanje francoskih kolonij. Ko pa je nastala jasnost v tem pogledu, je iznenada prišla zasedba Bukovine in Besarabije, kar je zopet zamotalo položaj. Razen tega je treba dokončati napad na Veliko Britanijo. Po mnenju -»Timesa« so vse to razlogi, zakaj 28. junija ni bilo nikakega presenečenja.
Isti list piše dallje o nekem drugem datumu, o 15. avgustu, ki je bil določen kot dan, ko se bo razglasil svetovni mir. Poročevalec opominja, da ima Nemčija silno močno vojno mašinarijo, ki si jo je zgradila v teku zadnjih šestih let. Velika Britanija pa je danes močna trdnjava, ki kontrolira pomorski promet, zato borba s to trdnjavo ne bo lahka.
mSERIRAJTE V &JUTRU"!
RU5IJA
ITALIJANSKI
ITALIJANSKO
britansko
FRANCOSKO
900*«
BELEŽKE
Do
Ali nsora biti res vsaka nedelja dan nesreč?
Se bolj kakor zadnja leta s strahom opažamo letos, kako se ob nedeljah in praznikih množe prometne nesreče. Nekdaj je kronika ponedeljskih in torkovih listov beležila žalostne primere nesreč in zločinov, povzročeni^ ob sobotkih večerih in ob nedeljah po vinjenih fantih. Danes so te nesreče skoro stopile že v ozadje za nesrečami, ki jih ob nedeljah in praznikih povzroča neprevidnost pri prometu. Statistika nam kaže nerazveseljivo sliko, da se po številu prometnih nesreč neprimerno hitreje približujemo stanju civilizacijsko visoko razvitih narodov, kakor pa v drugih primerih, kjer hi bilo to res želeti. In vendar so nam prometne nesreče ravno tako malo v čast, kakor nesreče pri fantovskih pretepih, kajti z dobro voljo, s treznostjo in preudarnostjo lahko te kakor one znatno znižamo.
V zadnjih letih se je pri nas silno razširilo kolesarstvo, zelo pa se je razvil tudi avtomobilizem skupno z motociklizmom. Kakor na kolesarstvo noben pameten človek ne gleda s kako mržnjo, tako se je tudi v najširših slojih že uveljavilo spoznanje, da so motoma vozila nujen pojav našega civilizacijskega napredka. Nihče več ne misli, da bi jih bilo mogoče odstraniti z naših cest, in prepričani smo, da si tudi nihče več tega ne želi. Neobhodno potrebno je zato, da s tem dejstvom računa vsak, ki kakorkoli uporablja ceste.
Res je, da vozač avtomobila cli moto-cikla odgovarja za posledice nesreče. Toda odgovoren je samo takrat, ako je nesrečno on zakrivil, ne pa ako jo je zakrivil poškodovanec. Vrh tega ostane dejstvo, da nobena denarna odškodnina, niti morebitni zapor voz*v?a ne moreta nadomestiti materialne in moralne škode, ki jo utrni poškodovanec, ako ostane morda pohabljen za vse življenje. V lastnem interesu mora zato vsak, ki uporablja ceste, skrbeti, da se izogne nesreči. Kdor le lahko ubere kako drugo pot, naj ob nedeljah in praznikih ne hodi po neprijetnih in prašnih glavnih cestah. Zlasti naj misli na to vsak, kdor je morda zaradi alkohola malo preveč ko-rajžen. To velja v enaki meri za pešca, kakor za kolesarja. Kdor pa vendar mora po cesti, po kateri vozijo avtomobili in motorji, naj se strogo drži cestnega reda. Hodi naj vedno, zlasti pa ob ovinkih, tesno ob desnem robu in vedno naj se prepriča ali je cesta prosta, preden krene preko nje na drugo stran. Kolesarji naj vozijo drug-za drugim in nikdar ne vštric. Pri nočni vožnji je brez pogojno potrebna luč. Tudi voznik s konji naj ima vedno pred očmi, da vsak hip lahko pripelje za njim ali mu pripelje nasproti avtomobil ali motor. Tudi on ponoči naj nikdar ne vozi brez luči.
Vsi ti predpisi nikakor niso samovoljni in njihov namen ni, da bi se javne blagajne morda obogatile iz denarnih glob. Cestni predpisi so plcd dolgoletnih izkušenj po vsem svetu in njihov cilj je le ta, da se število nesreč na cestah čim bolj zniža. če se bomo dosledno ravnali po njih, bodo tudi pri nas nedelje kmalu prenehale biti dnevi nesreč.
F©T©AMATERJI!
Pri nas Vam jamčimo za vsak film, vsako kopijo in vsako povečavo posebej. Potrudite se k nam in sami prepričajte o nedosegljivi kvaliteti naših amaterskih del. — Priporoča se edina specialna fototrgovina Razpošiljamo tudi po pošti!
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA — TYRŠEVA 20
* Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svoji številki z dne 6. julija ukaz o imenovanju dr. Antona Korošca za prosvetnega ministra, ukaz o imenovanju Dušana Pantiča za ministra ljudske telesne vzgoje, odločbo kraljevskih namestnikov o otvoritvi generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Alžiru, uredbo o pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik z dopolnilnim zapisnikom, uredbo o sprejnembah in dopolnitvah zakona o univerzah in občne univerzitetne uredbe, avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, pojasnilo o začetku in prestanku zaposlitve po odst. 2. čl. 9. uredbe o legitimacijah in odst. 2. čl. 6. pravilnika za njeno izvrševanje, pravilnik o kontrolorjih cen, odločbe o činu raznih šol in tečajev, spremembo pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju, popravek v odločbi o spremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi, popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnih in banovinskih cestnih skladih in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Grofice in c.borienIKs
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
Fraajo Kunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
♦	Bivši minister dr. Novak opustil odvetniško pisarno. Kakor poroča »Službeni list« v svoji včerajšnji številki, se je odvetnik dr. Fran Novak, bivši minister socialne politike in narodnega zdravja, s 30. junijem odpovedal izvrševanju advokature.
*	Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica v Ljubljani ima v tem meseni na razpolago nekaj vajenskih me»t za čevljarje, soboslikarje in pleskarje, mizarje, mesarje, brivce, frizerke i. dr. Največje povpraševanje je po čevljarskih, so-boslikarskih in mizarskih vajencih. Fantje, ki so dopolnili 14. leto in ki ne nameravajo še naprej hoditi v šole ter imajo veselje do enega izmed zgoraj navedenih poklicev, naj pridejo s svojimi starši čimprej (vsak dan od 8. do 10. dopoldne) v poklicn« svetovalnico. Poslovni prostori poklicne svetovalnice so v poslopju šolske poliklinike na Aškerčevi cesti (tel. 46-66). Mojstra bomo priskrbeli le tistim fantom in dekle-
Prl zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franfc Jožefove grenčice.
vesti
tom, za katere se bo pri psihotehnični pre-skušnji in zdravniški preiskavi izkazalo, da so sposobni, izvrševati enega izmed gornih poklicev. Psihotehnična preskušnja, zdravniška preiskava in posredovanje vajenskega mesta je brezpiačno. — Opozarjamo, da vajenskih mest za kovinske poklice (ključavničarje, mehanike i. dr.) za zdaj nimamo na razpolago. Za ključavničarja, mehanika aH elek tromonterja bi se namreč samo \ Ljubljani vsako leto rado izučilo 250 c,o Suv otrok, vsi ljubljanski mojstri t-jh obiti pa sprejmejo letno le okoli 70 vajence — Starše z dežele, ki hočejo, aa se nihov otrok izuči obrti v mestu, pa opozarjamo na to, da ljubljanski mojstri po večini vajencem ne dajejo oskrbe, ampak morajo starši sami oskrbeti otroku v mestu hrano in stanovanje. Zato naj starši ne vodijo otrok z dežele v mesto, preden jim niso priskrbeli primerne oskrbe.
* Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov in pomočnic. Delavska zbornica nam ie poslala: Na razna vprašanja, ki prihajajo na Delavsko zbornico, pojasnjujemo, da so obveznemu pokojninskemu zavarovanju zavezane samo ob sebi umevno od 1. julija dalje tudi trgovske pomočnice in ne samo trgovski pomočniki. kakor nekateri napačno tolmačijo, če ustrezajo njihova kvalifikaciia in ostali pogoji zavarovanja tozadevni uredbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
sel in delo« (štev. 5—6. 1940). V isti številki te naše edine zgoli publicistične revije pa ie to pot obdelanih še več drugih perečih domačih in svetovnih vprašanj. Tako razpravlja priznani strokovnjak dr. inž. Na gode o našem temeljnem vprašanju: Gospodarstvo Slovencev v jugoslovanski državi pa v slovenski banovini. To razpravo bi moral prečita ti vsak naž izobraženec! Dr Svetozar Ilešič. ki nam je pod skupnim naslovom »Rumun-ski problemi« že v preišniih številkah opisal pereči vprašanji Dobrudže in Besa-rabije. obdeluie to pot prav te dni aktualno vprašan i e Transilvanije. — Razen teh glavnih člankov oa so tudi v »Obzorniku« zanimivi prispevki, kakor žgoča obsodba naših »nevarnih saniačev« — političnih pesnikov ali pesniških politikov, ki premikaio mejnike nove Evrope kakor rime v svojih verzih- običajni zunanjepolitični pregled dr. Branka Vrčona (Vojna presenečenj): zelo informativen članek Odona Šorlija »Imoerializmi in mali narodi«; prijetno čtivo »Furlaniia v svetovni vojni« s prikazom zanimivih dognanj Italijana Del Bianca ter končno običajni Socialni pregled (S. B.). — Zelo pestra so v tei številki tudi »Poročila« o poslednjih knjižnih izdaiah z raznih področij. Revija »Misel in delo«, ki si je že povsem utrla pot med naše izobražence v Sloveniji in izven nie in ki že šesto leto preudarno in trezno vrši svojo potrebno publicistično misijo, se naroča na naslov: »Misel in delo«. Ljubljana. Gosposvetska 4-1. Celoletna naročnina samo 60 din. Poedine številke so v razprodaji v vseh naših knjigarnah, naročajo pa se lahko tudi direktno. Segajte po tei naši edini publicistični reviji!
* Zahteve gledaliških igralcev. Te dni se je v Beogradu vršila redna skupščina Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije. Zborovale! so na koncu sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj minister prosvete čim prej izda uredbo o narodnih gledališčih, da prenehajo neurejene razmere, pod katerimi trpe naši poklicni igralci, veliko škodo od pomanjkanja zakonske uredbe pa imajo tudi naša narodna gledališča. Posebej zahtevajo igralci, da se pogodbenim članom zagotove prejemki in da se tudi njim izdajo vojne plačilne knjižice, kakršne so prejeli ostali državni name-
POVEČAVE
, SS«UTftp5:ČISTO;POCENI V DROGERIJI:
>N kf A IV.KANC	LJUBLJANA
ZALOGA FOTGMANUFAKTURE	NEBOTIČNIK
*	Sklepi plenarne seje Jugoslovenskega
profesorskega društva. Za prve dni julija je bil napovedan kongres srednješolskih profesorjev iz vse države, ki pa je moral zaradi nastalih razmer izostati. Namesto zborovanja v večjem obsegu se je vršila te dni plenarna seja širše glavne uprave v Beogradu, ki so se je udeležili delegatje vseh sekcij. Ljubljansko sta zastopala prof. France Grafenauer in dr. Fran Novak. Na seji so med drugim obravnavali prizadevanje državnih nameščencev za izboljšanje položaja in upravni odbor je poudaril zlasti solidarnost, ki veže Jugoslovensko profesorsko društvo z Jugoslovenskim učiteljskim združenjem. Nadaljevati je treba borbo za izboljšanje položaja državnih nameščencev, zlasti je nujno pomagati onim iz nižjih skupin in kategorij, ki morajo vzdrževati sebe in družino z manj ko 1000 din mesečnih prejemkov. Upravni odbor je dbenem manifestiral odločno voljo po sodelovanju s Hrvatskim profesorskim društvom. Komunike, ki je bil po seji objavljen. navaja, da ni niti ene častne žrtve, ki je Jugoslovensko profesorsko društvo ne bi bilo pripravljeno prenesti, da bi se doseglo popolno soglasje in sodelovanje s Hrvatskim profesorskim društvom. Prav tako smatra plenarna seja za svojo dolžnost, poudariti potrebo po krepitvi zavesti narodne skupnosti in nerazdružne povezanosti vseh delov naše države.
SARDELNA PASTA
»NEPTUN«
je na višku kvalitete — proizvod največjih domačih tovarn sardin NEPTUN d. d., Split.
*	Za povzdigo kmečkega gospodarstva v banovini Hrvats®. Na področju banovine Hrvatske deluje 1 srednja, 1 dveletna 1 posebnai 6 kmečkih gospodarskih in 2 gospodarsko-gospoiinjski šoli. Po mnenju j odločujočih krogov je to število strokovnih šol odločno premalo, saj pride komaj ena šola na 600.000 ali 700.000 prebivalcev. Zato ni čuda, da je stanje strokovne izobrazbe v kmečkem gospodarstvu Hrvatske tako malo zadovoljivo. V oddelku za kmetijstvo pri banski oblasti v Zagrebu so pravkar izdelali obširen načrt o organizaciji gospodarske presvete. Po tem načrtu naj bi v 10 letih ne bilo v banovini niti enega kmečkega gospodarja brez potrebne gospodarske izobrazbe. V zvezi s tem bo banska oblast v doglednem času dogradila in prenovila celo vrsto strokovnih šol, za katere je votiranih blizu 15 milijonov din.
Vsa damska oblačila Vam najmodernejše izgotovi v teku 24 ur t v r d k a	! Goričar, Sv. Petra cesta. — Na zalogi	i velika izbira modernih tkanin.	j
*	V Zagrebu se je gledališka- uprava že začela pripravljati na novo sezono. V za- j ključeni sezoni je Hrvatsko narodno gledališče uprizorilo 42 odrskih -del, med temi j 23 domačih in 19 tujih. Obisk gledališča je bil tudi proti koncu sezone zelo dober in je bil inkaso v juniju za 40.000 din višji kakor lani. Gledališka uprava si je dala za vodilo, da je prva dolžnost narodnega gledališča, gojiti domač repertoar, in je temu načelu ostala zvesta tudi v pripravah za bodočo sezono. V načrtu Je 30 premier, izmed katerih bo 15 od domačih avtorjev od starih klasikov do najmlajših modernistov.
*	Himen. Jutri se poročita v kapel:ci na Kredarici gdč. Hilda Pintaričeva iz Ljubljane in g. dr. Miha Potočnik, odvetnik in naš znani alpinist z Jesenic Priči bosta dr. Stane Tominšek in Joža Con. Poročil jih bo g. župnik in pisatelj Janez Jalen. Želimo jima obilo sreče in blagoslova.
*	Mi in Rusija je naslov članka, ki ga je z realnimi in pozitivnimi perledi na vprašanje naših odnošajev z Moskvo na-pisail Slovenicus v zadnji številki n?š3 priznane kulturne in socialne revije »Mi-
ščenci. Minister prosvete naj izda potrebne ukrepe, da upravniki ne bodo mogli več samovoljno kršiti pogodbe, kakor jo je minister predpisal. Na koncu je bil izvoljen ožji odbor, da osnutek uredbe, ki ga je izdelalo združenje, predloži ministru prosvete. V odboru je tudi predsednik ljubljanskega Združenja Lojze Drenovec.
Razpis učiteljskih mest
na zasebni dvorazredni trgovski šoli s pravico javnosti v Murski Soboti
šolski odbor podpisanega združenja razpisuje
dve kontraktualni učiteljski mesti
na svoji dvorazredni trgovski šoli, in sicer
1.	mesto učitelja-komercialista, diplomiranega absolventa komercielne visoke šole,
2.	mesto učitelja-slavista, diplomiranega
filozofa.
Nekolekovani prošnji za mesto je priložiti rojstni (krstni) list, domovnico, dokazilo o zahtevani strokovni kvalifikaciji (diplomsko izpričevalo) ter kratek curriculum
vitae.
Prejemki se odmerjajo po zakonu o drž. iradnikih, po njem je urejeno tudi napredovanje.
Prošnje je dostaviti na spodnji naslov do 31. julija t. 1.
Murska Sobota, dne 6. julija 1940.
Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti.
*	Dem na Polževem vabi izletnike, avto in moto izletnike ter letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1.
*	Sošolci umrlega Matije Malešiia. sre-skega načelnika v Skofji Loki, so darovali namesto venca ubožni družini vojaka na orožnih vajah znesek 250 d n.
*	zupni odbor starokatoiiške cerkvene
občine v Ljubljani obvešča vernike v Sloveniji, da bo vložil tožbo zaradi klevet v notici, ki jo je objavil »Slovenec« v svoji izdaji z dne 5. t. m. pod naslovom »Staro-katoličani med Slovenci.
*	Za reorganizacijo ribištva na Jadranu. Viška občina, je že pred leti započela akcijo pri odločujočih oblasteh, da bi se ribičem omogočil potreben kredit za sol in orodje. V četrtek je bila pri banu banovine Hrvatske posebna konferenca, ki je vnovič obravnavala, ta predmet. Ban je obljubil, da bo v najkrajšem času priskrbel primerno vsoto denarja, ki se bo po načrtu Gospodarske Sloge potrošila za kreditiranje ribištva na Jadranu.
*	V Žužemberku je umrla ga. Ivana
Kcšič-kova. Pogreb blage žene bo v ponedeljek. Žalujočim ostalim iskreno sožalje!
Pristna ljutomerska vina kupujte le pri Vinarski zadrugi v Ljutomeru
*	Darovi za vpoklicane vojaške obveznike. V vseh državah, ki so v voin\ kakor tudi v nevtralnih državah, se biigaio svojci in prijatelji v vojaško službo vpoklicanih obveznikov zanie s tem da iim pošiliajo primerne darove. Najboli so obvezniki hvaležni za kako poslano lepo kniigo. eki jim krajša čas in ki jo lahko dajo dalje svojim tovarišem Koliko dobrega nacionalnega dela lahko naoravi med našimi fanti knjiga »Potop« »Pes II. čete«. »Z ognjem in mečem« »Mati«. »Tik za fro.nto« »Tavčarjevi romani«. »Gcspodin Franio« itd. Zaradi izbire knjig je najbolje, da se vsakdo ob n? na Tiskovno zadrugo v Ljubljan Naš fantje bodo res hvals>žni za tak dar. (—)
*	Desetletno dekletce umrlo od zastrupitve z alkoholom. Te dni je sosed Janoša Balaža v Veliki Kikindi kuhal rakijo. Ko se mu je zdelo žganje dovolj močno, ga je ponudil na pokušnjo sosedom, ki so se zbrali okrog njegove kuhinje, pa tudi otrokom, med katerimi se je nahajal lOletna Marija Balaževa. V tamošnjih krajih jc
PRINAŠAM VAM MLADOST m LEPOTO!
Mladostne poteze niso xivisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Va-3e kože. Poskusite vsaj V// enkrat NIVEO! Zakaj samo NIVEA vsebuje EUCERIT, ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava koža lahko izraža mladostne in sveže poteze.
NIVEA
^ CPEHE
med kmeti živa vera, da je toplo kuhano žganje otroku najboljše zdravilo za apetit in kri. Kar je bilo malih pivcev, so vsi po nekaj požirkih pričeli bljuvati, ker jim pijača ni prijala. Le nesrečni Mariji Bala-ževi je bilo žganje všeč, pa je prosila gospodarja, da ji je še natočil. čez čas pa je začutila v želodcu strašne bolečine. Brž so jo prepeljali v bolnišnico, a bilo je prepozno. Po nekaj urah je dekletce v silnih mukah umrlo.
Indanthren je glasnik veselja v pravem smislu besede. Z Indanthren-barvaml pobarvane tkanine nas bodo vedno veselile, ker bo njihova pestrost polepšala naše obleke in ukrasila našo hišo. Z Indanthren-barvami pobarvano blago nas ne bo nikdar razočaralo, ker ostane vedno enako lepo. Indanthren je Vaš prijatelj. Indanthren je zaradi svojih izrednih kakovosti znan po vsem svetu. Indanthren v vseh priložnostih! To je geslo za celo vrsto oglasov, ki Vam pokažejo vse prednosti blaga, pobarvanega z Indanthren-barvami, v vseh življenjskih prilikah. Ce pri svojih nabavkah pazite na Indanthren-zavarovalni znak, si prihra- <a nite vse neprijetnosti in zajam- >1 čite vse prednosti
•	Samomor mladega hum°rista. v četrtek dopoldne so na Medveščaku v Zagrebu našli truplo mladega krojaškega pomočnika Marka Biliča, ki je bil zaposlen v Angleškem magazinu in so ga njegovi predstojniki in tovariši iskreno ljubili, ker je bil zelo dober delavec in tovariš, obenem pa nedosežno duhovit veseljak. Kamorkoli je prišel, je prinašal s seboj samo radost in smeh. 2ivi duši ni moglo priti na misel, da se v njegovem srcu napietajo kakšne obupne nakane. V poslovilnem pismu, ki so ga našli pri njem, navaja, da je šel v smrt zaradi neozdravljive pljučne bolezni. »Nikar se ne čudite«, je nesrečni samomorilec napisal dalje, »da najdete časopis zraven mene. Pred smrtjo sem moral prebrati najnovejše vesti, da bom sv. Petru lahko referiral, kaj je na zemlji novega.«
•	Stražnik streljal na svojo nevesto in izvršil samomor, v četrtek zvečer se je v veži hiše štev. 22 v Zajčevi ulici v Zagrebu odigrala ljubavna žaloigra. ki je terjala življenje mladega policista. Božo Lulič, policijski stražnik, se je že pred leti zaljubil v Anko Majstorovičevo, sobarico v Mer-kurjevem zdravilišču. Dolgo sta se lepo razumela in dogovorila sta se bila, da se vzameta. Lulič je na policijski upravi že izposloval dovoljenje za poroko, a ko bi bila morala iti na oklice, ga je Anka iznena-da zavrnila, ker so ji ljudje pripovedovali, da je pijanec in kvartopirec. To je Luliča tako hudo prizadelo, da je sklenil, uničiti svoje in njeno življenje. V četrtek zvečer jo je še enkrat poiskal in ji vnovič iz vse duše prigovarjal, naj se ž njim poroči, in ji je nazadnje začel groziti, da bo nekaj storil. Dekli? ni verjelo grožnji, on pa je iznenada potegnil revolver lz žepa in je ustrelil najprej vanjo, nato pa še sebi v srce. Anka je bila samo laže ranjena in je zbežala v sanatorij, kjer so ji zdravniki takoj nudili pomoč, mladega policista pa so nekaj minut pozneje našli mrtvega v mlaki krvi.
•	»Grof« Pyelik Inna bi se rad vrnil v Zagreb. Pred leti je v vsej jugoslovenski javnosti vzbudila veliko senzacijo afera lažnega grofa Pyelika Inne, ki je iz zakladnice zagrebške katedrale ukradel dragocen diptihon in nekaj drugih redkih vrednosti ter izginil brez sledu. Nedavno se je v Zagrebu pojavil neki Nizozemec, ki je po mestu poizvedoval za naslov tatinskega »grofa«. Mož se je pošteno začudil, ko je izvedel, da sleparju ne bi bilo obstanka v Zagrebu, ker ga policija že nekaj let z vso vnemo išče. Zastopnikom tiska je Nizozemec pripovedoval, da se je »grof« Pyelik Inna, potem ko je zapustil Zagreb, pojavil v Amsterdamu, kjer je v uglednih bogataških krogih našel veliko število prijateljev. V Amsterdam je dopo-toval z velikimi, težkimi kovcegi, ki jih ni upal hraniti pri sebi v hotelu in je zato naprosil nekega uglednega meščana, da jih sprejme v varstvo. Nato je neznano
kam odpotoval. Ko ga predolgo ni bilo na/-
zaj, je začelo njegovega prijatelja skrbeti, zato je pozval uradno komisijo in v pričo nje odprl kovčege. Prisotni so strmeli, ko so pred sabo uzrli celo skladišče zlata, srebra, dragega kamenja in dragocenih slik. Mož je zaprosil nekega strokovnjaka za mnenje in ta je izjavil, da so stvari, ki jih je Pyelik Inna shranil pri njem, toliko vredne, da bi jih skoraj da niti nizozemska vlada sama ne mogla odkupiti. Kmalu potem se je grof vrnil v Amsterdam, prevzel stvari ln odpotoval v Ameriko. Tam je baje zagrebški diptihon prodal za okrog 2 in pol milijona din. Nadvse zanimivo je, da je Pyelika Inni, ki se v resnici piše Mirko Maratovič, neki ugleden Zagrebčan dal pred njegovim pobegom priporočilno pismo na pot, s katerim je slepar v Amsterdamu takoj dobil najod-ličnejše zveze.
* Šaban Adilovič je vse Tetovo potegnil za nos. Poročali smo o dogodku, ki je vse Tetovo spravil na noge, ko je šaban Adilovič, sezonski delavec iz tetovske okolice, na lastno pest aretiral Medžisa Salijeviča, češ da ga je roparsko napadel. Zdaj so orožni ki aretirali še Medžisovega tovariša Hasana Almazoviča, a kakor kaže potek preiskave, si je šaban Adilovič le izmislil obupno potegavščino. Hasan in Medžis sta namreč svečano izjavila, da nista imela s šabanom drugega opravka, kakor da sta mu ponudila v nakup 25 kg tihotapskega tobaka in sta prejela od njega na roko 300 din. šaban pa se je najbrž zbal, da bosta moža utajila akontacijo in iz vse kupčije ne bo nič, a ker ni upal z ovadbo na žandar-merijo, si je izmislil roparski napad in spravil vse Tetovo pokonci.
Iz LfuMfane
u— Slovesnosti na Žalah, ki se orično danes natanko ob 11. uri. bo prenašala tudi radijska postaja poleg tega bodo pa vse slovesnosti posnete tudi za zvočni film. K blagoslovitvi in k ogledu Zal ter k večerni razsvetli a vi ie vabljeno vse občinstvo. hkrati pa tudi naorešeno. nai ne dela gneče in posluša navodila rediteliev ter policije. Z vseh strani Ljubljane veljajo na električni cestni železnici ves dan povratne karte po 2 din za vožnje iz mesta na Zale ter nazaj. Obiskovalce Zal pa tudi prosimo, nai pazijo na sveže, s travo posejane gredice, prav tako pa tudi na kapelice, ki so iih okrasili vrtnarii Pavla Šimenca in Kunaveria pri Sv. Križu.
Dr. švajgsr Drago
NE ORDINIRA DO 29. t. m.
u— Zveza kulturnih društev poziva članstvo ljubljanskih edinic, da se polno-
številno udeleži jubilejnega javnega nastopa Sokolskega društva v Zgornji šiški, ki bo danes ob 16. — Odbor.
P. N. organom finančne kontrole
Nudimo Vam meč z viškom in pasom po din 290.—.
KASS1C A., Miklošičeva 17
Kres na čast sv. Cirilu in Metodu ▼
Sv. 6išKL Na večer pred godom slovanskih apostolov je gorel lep kres tudi na šišenskem hribu. Po prizadevanju članov tukajšnje moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda se je nabralo pri rodoljubnih šiškarjih gorivo in denar, zato jim gre vsa hvala, da je kresovanje tako lepo uspelo. Kresu so prisostvovali člani odborov moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, lepo število članov šišenskega Sokola, odbornice Kola jugosloven-skih sester in mnogo drugega občinstva, zlasti mladine. Posebno je pa povzdignil kresovanje celotni pevski zbor šišenske čitalnice, ki je res zbrano zapel več za ta večer primernih pesmi, ki so jih navzočnl nagradili z navdušenim plosKanjem.
PRIMARIJ
dr. Pontpe Janko
ne ordinira do 21. julija
u— šranga v šiški. V četrtek sta se ▼ Ljubljani poročila mornariški poročnik g. Hubert P1 e š k o z gdč Berto O s e t o -v o. Ob tej priliki so pevci šišenske čitalnice priredili po stari šegi originalno »šranganje« na ulici pred hišo neveste T šiški. Ta dogodek je vzbudil med številnimi gledalci prijeten doživljaj. Po dobri zamisli agilnih čitalničarjev je bilo društvo, ki uživa od strani družine Osetove stalna podpore, tudi tokrat lepo nagrajeno.
V NEDELJO 7. JULIJA POPOLDNE
velika obrtniška TOMBOLA v škof ji Loki
z glavnim dobitkom moderno spalnico v vrednosti din 17.000
in 30 lepih tombol ter nad 500 manjših dobitkov. — Pred in po tomboli koncert vojaške godbe. Torej v nedeljo ved v Skofjo Loko po dobitke, tablice samo po din 3.
Danes popoldne ob 16. ur!
na JUBILEJNI NASTOP Sokola Zg. šiška
u— Žale so že pripravljene za poslovanje mestnega pogrebnega zavoda in imajo telefonsko številko 3961. Ker je za vsak pogreb potreben dogovor zaradi jame tudi z upravo pokopališča Sv. Križa, bodo svojci od ponedeljka 8. t. m. dalje lahko opravili vse glede pogreba in pokopa z isto potjo pri mestnem pogrebnem zavodu na Žalah in pri pokopališki upravi pri Sv. Križu.
u— Šolska kuhinja Nj. VeL kraljice Marije v Ljubljani javlia. da bo sprejemala samo do 15. t. m. prošnje za prehrano, katere mora i o biti spisane na tiskovini, ki se dobi na državni šolski polikliniki v Ljvšaijani .Aškerčeva cesta. Prošnji ie pritožiti potrdilo o imovinskem stani u staršev dijaka, potrjeno od pristojne davčne uprave.
predprodaje in je blagajna odprta šele od 15. dalje. To dotlej, dokler ne bodo odpadle tudi popoldanske tedenske predstave ob 16. (—)
Iz Celja
Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Foto Touristu Lojze Štnucu
Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni
in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem
izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča:
Foto Toscrlst — Lojze šmuc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta St. 8.
u— Poglejmo po omarah in skrinjah, preden se odpravimo na počitnice. V marsikateri hiši najdemo še kos perila, oblačila in obutve, odeje, koče, rjuhe, mnogo, kar brez večje škode lahko pogrešimo. Gdberimo take predmete in oddajmo jih Rdečemu križu v dar za njegove človekoljubne namene, in sicer v torek, sredo ali četrtek od 8. do 12. ali od 15. do 18. v zbirališčih v pritličju v šoli na Ledini, v liceju, v prvem nadstropju v poljanski gimnaziji ter v pisarni Rdečega križa, Gospo-svetska cesta 211. — Vodstvo nabiralne akcije bo hvaležno za vsak najmanjši dar.
IiOPALNF OBLEKE — ČISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej
J O S. K U N C & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. I
u— Erjavčeva cesta zaprta. Zaradi
utrditve makadama z uporabo domačega cestnega katrana bo od ponedeljka 8. t. m. Erjavčeva cesta od Bleiweisove ceste do Ziljske ulice, to je do železniškega prelaza, zaprta za vozni premet, če ne bo nagajalo vreme, bo trajalo delo kakih 14 dni._
DRŽ. IZPRAŠAN ZOBAR
FUMER MIHAEL
večletni volonter di-ž. univerzitetne zobo-zdravniške klinike v Berlinu Ljubljana, Poljanska cesta l/I.
redno ordinira od — %5 ure ob sobotah samo do 12. ure » i i ■
u— Nesreča kolesarja. Blizu policijske
uprave na Bleiweiscvi cesti ie včerai popoldne neki avtomobilist podrl 301etnega Lojzeta Panigaca, delavca kurilnice na Slavnem kolodvoru, ki se ie s svojo malo hčerko peljal na kolesu. Pri padcu si je Panigac zlomil noso in so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
IUNDAPP ozuzIK
KVAtrfETNl • - -LJUB O ANA .
M;QTOC I KM/' :tavčarjeva h ■;
'^S/SAK KbDEt' DROBITE TAKOU.
u— Razburljiva borba za staro barako.
Mestna občina počasi opušča kolonijo siromakov in brezdomcev, ki so si v Gramozni jami cb Vodovodni cesti pred leti postavili skromna zasilna domovania. Baraka za barako polagoma izginja iz jame, v kateri nai bi po načrtu zrasel pozneje lepo ureien park. Včeraj ie ta likvidacija stare naselbine dala povoda za zdražbo. v katero ie morala poseči policija. dva ranjenca pa so pripeljali na kirurški oddelek. Valentin Flezar iz Gornje Zadobrove pri Zakogu. ki je zaposlen pri mestnem cestnem nadzorstvu, ie kupil eno izmed barak in včerai ie prišel s posestnikom Francetom Lazarjem iz S.neberja. da bi jo odpeljal domov Ko sta moža v svoiimi pomagači skušala barako naložiti in odpeljati, je skupina starih prebivalcev iame navalila naniu in eden i^med niih ie z ostrino težke lopate udaril Flezaria po glavi, da mu ie zasekal globoko rano. Pa tudi Lozar ie dobil nekaj težkih udarcev s pestjo. Na vik in krik ie pritekel stražnik, ki so ra pa razjarjeni napadalci prav tako potegnili v vrtinec in tudi njemu bi bila trda predla, če mu ne bi bili tovariši prihiteli na pomoč. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico. barako pa so odpeljali ob policijski asistenci.
u— Ambulatorij in posvetovalnica za matere v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečii dom kraljice Marije). Ljubljana. Lipičeva ulica, ne bo~ta poslovala od 8. do vštetega 14. t. m. zaradi snaženja in razkuževanja poslovnih prostorov.
u— Ginekolog in porodničar dr. Vito
Lavrič spet redno ordinira od 12. do 3. ure.
(—)
u— Ortopedski zavod »Atena«, Subačeva ulica 9, posluje tudi v počitniškem času. Prijave in informacije vsak delavnik do-poMne od 9. do V*12. (—)
u— Uprava kina Unlona sporoča, da je kinoblagajna v poletnem času odprta ob neseljah in praznikih od 11. do 12. ter od 16. dalje. Ob delavnikih pa dopoldne ni
e— Učni uspehi na deški In dekliški meščanski šoli. Drž. deško meščansko šolo v Celju je obiskovalo ob koncu šolskega leta 263 učencev. Razred je dovršilo 151 učencev (18 z odličnim, 51 s prav dobrim in 82 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 69 učencev, razreda ni dovršilo 39 učencev, pravico do ponavljanja so izgubili !5 učenci, neocenjen je ostal 1 učenec. Završni izpit je napravilo 21 učencev (4 z odličnim, 6 s prav dobrim in 11 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 5 učencev, 1 učenec pa je bil odklonjen za 1 leto. Na drž. dekliški meščanski šoli v Celju je bilo 292 učenk. Razred je dovršilo 218 učenk (39 z odličnim, 97 s prav dobrim in 83 z dobrim usprehom), popravni izpit 'ma 53 učenk, razreda ni dovršilo 20 učenk, 1 učenka pa je ostala neocenjena. Završni irpit je napravilo 47 učenk (18 z odličnim, 16 s prav dobrim in 13 z dobrim uspehom).
e— Kresovanje tudi v Mestinju. Sokolsko bratstvo v Mestinju je priredilo na večer pred praznikom sv. Cirila in Metoda kresovanje. Okoli grmade se je zbralo mnogo ljudi iz Mestinja in okolice. Ko so začeli plameni švigati proti nebu, je zadolena slovenska pesem in se razlegala daleč naokrog v temno noč. Razpoloženje je bilo nadvse prisrčno in lep večer bo ostal Me-stinjčanom dolgo v spominu.
e— Pevski koncert društva »Jadran-Na-nos« iz Maribora se bo pričel danes ob 10.30 v mestnem parku. Koncert tega odličnega pevskega zbora bo gotovo nudil lep umetniški užitek. Ker posveča zbor vse svoje sile razmahu narodne misli na naši severni meji, zasluži, da se narodno zavedno prebivalstvo Celja in okolice v znak priznanja udeleži današnjega koncerta v mestnem parku v čim večjem številu. Dre-vi bo zbor koncertiral v zdraviliški dvorani na Dobrni.
e— Mestnemu ubožnemu skladu je zapustil pokojni celjski trgovec Avgust La-kič 1.000 din.
e— Celjska vojaška godba je priredila snoči v hotelu »Unionu« poslovilni koncert svojemu tamburju majorju g. Henriku Strahu, ki je premeščen v Ljubljano. Vstopnine ni bilo. Koncertu je prisostvovalo mnogo oficirjev in podoficirjev ter veliko število domačega prebivalstva.
PRHI ARIJ
DR. RAIŠP<
do nadaljnjega ne ordinira
e— Umrla sta v celjski bolnišnici 71etna hčerka dninarice Uršula Leškova iz št. Janža nad štorami in 281etni sin preužitka-rice Franc Marčen z Zg. Tinskega pri Zi-biki.
e— Ukrep proti poškodovanju lip. Mestno poglavarstvo v Celju je prepovedalo ob-sekavanje lipovih vej in obiranje cvetja na obcestnih lipovih nasadih. Prekrške bo mestno poglavarstvo strogo kaznovalo.
e— Dve nesreči pri delu. V četrtek okrog dveh zjutraj je 311etnemu delavcu Hermanu Zemetu iz Gabrnega pri Laškem pri delu v pivovarni v Laškem razneslo steklenico piva v roki. Zeme je dohil močne poškodbe na desni roki. V Gornjem gradu je padel 201etni trgovski pomočnik Viktor Tratnik pri delu v trgovini ln si težko poškodoval levo roko v ramenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Vlomilci v šmartnem v Rožni dolini. V noči od petka na soboto so se neznanci splazili skozi okno v stanovanje gostilničarja Stožirja v šmartnem v Rožni dolini. Ko so hoteli v sobi odpreti omaro, so se domači zbudili, nakar so vlomilci pobegnili. Orožništvo je ukrenilo potrebno, da čimprej izsledi zločince.
e— Čigavo je kolo? Te dni je našel neki upokojenec na vznožju Starega gradu nad cesto ob Savinji črno, obrabljeno moško kolo brez tovarniške znamke in z evidenčno številko 2-178.448-28. Lastnik dobi kolo pri predstojništvu mestne policije v Celju.
Iz Maribora
a— Sokoli! Sokolska dolžnost nas kliče, da se polnoštevilno udeležimo danes velikega sokolskega nastopa, ki ga priredi neumorno delavno Sokolsko društvo Ruše na letnem telovadišču ob 15. Sodeluje vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana J i r a k a. Zaključek slavnosti bo z izročitvijo posebnega traku kumskemu društvu Maribor matica v zahvalo za bratsko in iskreno sodelovanje v zadnjih dveh desetletjih. Ruški Sokoli bodo ob tej svečani priliki na viden način manifestirali svojo sokolsko hvaležnost za bratsko podporo in sodelovanje Sokola Maribor matica. Po nastopu bo v Sokolskem domu v Rušah koncert vojaške godbe in bratski družabni sestanek vsega sokolstva. Udeležba v krojih. Odhod iz Maribora z vlaki ob pol 14. in pol 15. — Zdravo!
a— Sokol Maribor matica poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži današnjega velikega telovadnega nastopa neumornega bratskega Sokolskega društva Ruše na letnem telovadišču v Rušah ob 15. Udeležba v krojih. Odhod iz Maribora z vlaki ob pol 14. in pol 15. — Zdravo!
a— Smrt vrlega moža. V 61. letu starosti je preminul upokojeni višji policijski pristav g. Dragotin Jug. Pokojnik je bil v Mariboru znan in priljubljen. Bil je zaveden narodnjak in prijeten družabnik. Posebno vneto in požrtvovalno je sodeloval pri mornarskem odseku Jadrafiske straže. Blagega m vrlega pokojnika bodo ohranili v najlepšem spominu vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo danes ob 16. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
a— Ciril Metodovi kresovi. Včerajšnjemu poročilu dodajemo, da je ponosno vzplamtel na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov kres pri Paštarskem domu, kjer se je zbrala poštarska družina in okoliško prebivailstvo. Po učinkovitem nagovoru so zadoneli v tiho noč ubrani glasovi harmonike in naše narodne pesmi. Tudi pri Sv. Križu nad Mariborom je zagorel kres. prav tako pri Sv. Juriju in na Lepi gori, kjer je po bodridnem nagovoru
g. Fr. Pirca krepko odmevala naša narodna pesem in kjer so zagoreli smolniki na pobudo požrtvovalnega dolgoletnega predsednika CMD g Mihaela Živca.
a— Za višjo dotacijo mariborskemu gledališču. Upravnik Narodnega gledališča v Mariboru dr. Radovan Brcnčič je odpotoval v Beograd, kjer bo skupno s predsednikom Združenja gledaliških igralcev P. Kas-bCigerjem Interveniral na pristojnem mestu za višjo dotacijo mariborskemu gledališču, ki je najnižja od vseh dotacij, ki jih prejemajo posamezna gledališča v državi.
a— Učni tečaj za dumsko krojenje. V Mariboru bo letos krojni tečaj za kro-jaštvo ženskih oblek. Tečaj se otvori v četrtek 11- julija ob 18. v Dekliški meščansiii šoli v Miklošičevi ulici. Prijaviti se je do 30. julija pri uradu za pospeševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt ia industrijo v Mariboru, Vetrinjska ulica 11 fL Predavanja bo voail banovinski strokovni učitelj g. Knaftlj. Prihodnji tak tečaj bo šele čez dve leti.
a— Danes vsi na tombolo ln veselico brez vstopnine Sokola I v magdalenski okraj!
MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje
ceneno in hitro IVAN BABIC, Maribor, Gosposka al. 24
a— Tudi zdravniške torbice niso več varne. Na Glavnem trgu je tatinski zlikovec razbil šipo na avtomobilu zdravnika dr. Thalmanna in skozi odprtino ukradel zdravniško torbico, v kateri so bili razni zdrav niški pripomočki. Dr. Thalinann je zaradi tega oškodovan za 3500 dinarjev.
Iz življenla na
Iz Tržiča
č— Podmladek Jadranske straže na tu-kajšni državni meščanski šoli kraljeviča Andreja, zvest svojemu delovnemu načrtu, je priredil od 21. do 27. junija za absolvente IV. razreda ekskurzijo na Jadran. Izletniki so videli Split, Makarsko, Korčulo, Gruž, Dubrovnik, Lokrum, šibenik, Rab, Sušak in Zagreb. Povsod so občudovali krajevne zanimivosti, najbolj pa naše sinje in svobodno morje, od katerega so se poslavljali s solzami v očeh. Izletniki ne bodo nikdar pozabili teh svojih doživljajev in onih dobrotnikov, ki so jim rade volje pomagali z denarnimi prispevki. Njim izrekajo iskreno zahvalo, drugim pa kličejo, naj jih posnemajo, saj gre za mladino, ki mora spoznavati našo lepo širno domovino, da jo bo s čim zvestejšo in čistejšo ljubeznijo čuvala.
Iz Hrastnika
h— Koncert Trboveljskega slavfcka te dni v Sokolskem domu v Hrastniku je bil zelo dobro obiskan. Glasbenega uspeha ne bomo ocenjevali, ker je bil ta najboljši mladinski zbor Jugoslavije Ze od najboljših glasbenih kritikov odločno ocenjen. Razume se, da je bilo nase občinstvo z izvajanjem zbora kakor s samospevi gdč. Rezike Koritnikove, katero je spremljal na klavirju operni dirigent g. dr. švara iz Ljubljane, zelo zadovoljno. Med koncertom je pozdravil mlade pevce, ki so po veliki večini iz delavskih družin, ln pevovodjo učitelja g. šuligoja, tukajšnji župan g. Malovrh. Namesto običajnega venca ali šopka je poklonil zboru primeren znesek. Ta zelo lepa županova gesta je mlade pevce navdušila. — Prihodni koncert Trboveljskega slavčka bo v Laškem.
h— Naši ubožni šolarji so bili poslani v letno kolonijo v Zgornjo Rečico pri Laškem. Odšli so iz Hrastnika v četrtek zjutraj. Potrebovali so štiri ure pešhoda do smotra. V koloniji je 59 ubožnih dečkov in deklic. Voditeljica kolonije je učiteljica gdč. Poldka Logarjeva, pomagajo ji pa še tri druge ženske učne moči in kuharica. Kolonija je nastanjena v šoli v Gornji Rečici Vzdržuje jo občina s pomočjo banske uprave.
h— Cirilmetodov kres je zažgala na večer pred slovanskima blagovestnikoma naša moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda na špicbergu. Pod nebo so se tudi dvigale lepe rakete. Veliki kres, ki je gorel nad eno uro, je občudovalo mnogo občinstva. Bilo je po hrastniški dolini in okoliških hribih videti še več manjših kresov, kar potrjuje, da naš prebivalci čutno slovansko.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 3. popoldne in ob pol 9. zvečer velefilm »Beli tiger«. Med dodatki film o angleških ribičih, risana šala Po-pai in zvočni tednik. Sledi »Ostriženi jež«. (—)
Iz Krškega
kr— Premestitev. V Ljubljano se ie preselil te dni g. Ivan Šinkovec, preglednik finančne kontrole. Za časa svoj?ga šestletnega bivanja v Krškem si je pridobil mnogo prijateljev, ki ga bodo pogrešali. Želimo mu na novem službenem mestu obilo sreče.
kr— Poroka. Na Vidmu pri Krškem sta se poročila g. Jože Lervart. prometni uradnik, in gdč. Julija Blejčeva. učiteljica, oba iz Vidma. Mnogo sreče!
kr— Sokolsko streljanje. Članstvo Sokola se že dalje časa pridno uri v o trem streljanju. Člane strelskega odseka vodi in nadzira br. Ivo Hrovat. Posamezni člani odseka kažejo že uspešen napredek.
kr— Urhov sejem ie bil v četrtek bolj slabo obiskan. Živine ie bilo manj kot po navadi, manjkalo pa ie tudi kupcev. Cena volom je bila od 6—8 din za kg žive teže.
Iz Ptuja
j— Kresovanje v Ptuju in okolici. Na večer pred sv. Cirilom in Metodom je vzplamtel na ptujski Panorami veličasten kres, večji kakor kdaj koli doslej. Običajnih govorov, petja in veselice ni bilo. G. dr. Matej Senčar je opozoril mnogoštevilne navzočne, naj z molkom proslave spomin sv. Cirila in Metoda, mogočni plameni kresa pa naj ponesejo pozdrave vsem našim bratom doma in v tujini. Tudi po ptujski okolici, Slovenskih goricah in Halozah je bilo opaziti številnejše kresove kakor druga leta. Zažigali so jih posamezniki in naše sokolske čete. Posebno lep kres je bil videti s Huma. Zažgali so ga Sokoli od Sv. Barbare in ga spremljali z metanjem raket in petjem.
i— S češnje je padel 61etni posestnikov sin Stanko Vrabel iz Zabovcev. Zlomil si je noge in dobil zelo težke notranje poškodbe. Zdravi se v bolnici.
j— žrtev nesreče. V Zavrču v Halozah je umrl splošno znani trgovec g. Vekoslav Vuk. Pred kratkim je bil padel med vožnjo z motorja in se hudo poškodoval. Za poškodbami je naposled umrl. Blag mu spomin, žalujočim sožalje!
I
Večni zaročenec |
.......... I
ODLIČNA PIRANDELLOVA KOMEDIJA
(Der Mann der nicht nein sagen kann)
Film za zabavo in kratek čas! Zaročenec s številnimi zaročenkami v vedni zadregi in stiski. V glavnih vlogah: Karel Ludwig Diehl, Leo Slezak, Karin Hardt, Hilde KrUger in drugi. — Predstave ob 17., 19. in 21. uri! — KINO UNION, teL 22-21
Maurice Chevaller in Jack Buchanan, največja senzacija filmskega sveta v gran-
dijoznem filmu:	€___li___Danes ob 15., 17., 19.
KINO SLOGA,
Življenje za karijero
uri.
In 21
tel. 27-80	Zabaven film, ki si ga mora vsakdo ogledati!
Glavno žensko vlogo ima primadona June Knight, najlepša žena na Angleškem. Režija: mojster Rene Clair.	Razkošna inscenacija in divne melodije.
j— Hude ure v tukajšnji okolici so letos zelo pogoste in so prizadele kmetovalcem že mnogo škode. Zadnji vihar, ki je divjal z vso silo, je zlasti v Halozah lomil drevje, odnašal zemljo in metal strehe s hiš, da je že tako obubožano prebivalstvo potrebno vsestranske pomoči.
Iz Novega mesta
n— Državna meščanska šola je letos obhajala desetletnico obstoja. Svoj prvi ; jubilej je šola proslavila z raznimi prire-■ ditvami med šolskim letom. Pri božičniei i v decembru je bilo 150 učencev in učenk f obdarovano z zimskim perilom. V juniju i je šola priredila slavnostno akademijo z glasbenimi, literarnimi in telovadnimi točkami. V šoli je bila razstava risb in ročnih del, ki je bila deležna priznanja občinstva. Zadnja točka jubilejnih prireditev je bila vidovdanska proslava z obdarovanjem 26 odličnih učencev in učenk. Meščanska šola vzgaja in izobražuje lepo število mladine. Letos je bilo vpisanih 259 učencev in učenk. To so otroci predvsem najsiromaš-nejših staršev, mnogo je tudi sirot, ki jim je mogoče obiskovati le meščansko šolo, kjer je šolanje zanje najcenejše in v celoti zaokroženo na štiri leta. šola je v 10 letih dosegla tako višino in vrši tako važno kulturno nalogo, da zasluži vso podporo javnosti.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V ŠIŠKI, telefon 41-79_
Češki velefilm
Križ ob potoka
V glavni vlogi poznana in priljubljena Jifina Stepničkova
Predstave: danes ob 5., 7. In 9. uri ter jutri ob pol 9.
V dopolnilo Foxov zvočni tednik
Prihodnji spored (v torek):
Pension Filoda
Theo Lingen
Modernizacija cest Kranj—Kokrica—Brdo, Kokrica—Naklo in Kranj— Britof
Kranj, 5. julija Poleg modernizacije ceste Ljubljana— Podkoren, ki se vrši na odsekih skozi Kranj in Kranj—Naklo, se zdaj modernizirata še cesta Kranj—Kokrica—Brdo z odcepom Kokrica—Naklo in cesta Kranj—Britof. Cesto Kranj—Kokrica—Brdo z odcepom v Naklo gradi banovina v lastni režiji, medtem ko je modernizacijo cestišča Kranj— Britof prevzela tvrdka »Slograd«.
Pripravljalna dela na omenjenih cestiščih so začeli letos v maju, glavna dela pa v juniju. Na odseku Kranj—Britof so dovršili doslej temeljna dela samo na jezerski cesti do kokriškega mostu, zdaj pa so
delo na tem odseku prekinili zaradi pospešene gradnje ostalih cestišč.
Na odseku Kranj—Brdo in na odcepu v Naklo so zdaj temeljna dela v glavnem že končana. Izvršeno je bilo več temeljitih korektur starega cestišča, katerega so morali na nekaterih krajih razširiti. Prvo večjo korekturo so morali napraviti že v Kranju, kjer so zavoljo razširitve podrli vrtno ograjo pri Gucklerju in del pregrade sokolskega telovadišča, drugo pa pred Kokri-co, kjer so cesto na dozdajšnem klancu močno poglobili. S tretjo korekturo izven Kokrice proti Brdu pa so odpravili ostri ovinek pri Znamenjšku, tako da teče zdaj novo cestišče v premi črti preko polja v dolžini 700 m. Poleg teh večjih so izvršili manjše poprave cestišča z delnim razširjenjem in obcestnimi odvodnimi jarki.
Cestišče na odcepu Kokrica—Naklo ne zahteva večjih korektur. Edini nedostatek, ki ga je doslej imela ta cesta, je bil hud strmec z nepreglednim ovinkom pri Pivki. Zdaj pa so ta del poglobili, obenem pa so korigirali tudi ovinek.
Cesta Kranj—Brdo bo asfaltirana, medtem ko bodo odsek na Naklo in cesto Kranj—Britof sprameksirali. že tekom tega mesca bodo končali utrjevanje cestišča in bodo pričeli na odseku Kranj—Brdo asfaltiranje. Na odcepu Kokrica—Naklo bodo z delom pohiteli, tako da bo to cestišče izročeno prometu že prihodni mesec.
Na izlet v Hudo Luknjo
V enem dnevu si ogledate polno zanimivosti
Velenje, v juliju.
Dolina, stisnjena med Pohorje in Alpe, je polna smrekovih gozdov. Ozka dolina, v kateri je prostora le za cesto in vodo, se vleče od Velenja do Mislinja. Strme stene zastirajo potniku pogled. Na vsaki strani te soteske se na strmih gričih dvigajo gradovi, spomeniki pradavne zgodovine tep-tanega naroda.
Ta kraška tla so vsa zvotlena in polna podzemskih jam, od katerih je najzanimivejša »Huda luknja«. Pred to jamo je toplica, ki izvira pozimi in poleti, ne da bi se spremenila njena temperatura.
Vhod v podzemsko jamo, skozi katero teče ponikalnica Ponikva, je impozanten. Vzbuja občutek veličastva in moči narave. Skozi jamo je za sedaj še nemogoče priti. Po naklonjenosti inženjerjev državnega rudnika v Velenju pa se izdeluje načrt, ki naj ugotovi možnost in najkrajšo pot za zgotovitev predora.
Po nekaj korakih v jamo sprejmejo obiskovalca hladne skalnate stene. V živo skalo vsekana pot drži ob ponikalnici skozi skrivnosten hodnik, katerega tišino moti samo lahno žuborenje bistre vodice. Mahoma se ustavi oko na visokem stropu, izpod katerega visi velikanski kapnik, na-zvan »Srce jame«, šum vode narašča, pot leze navkreber po deskah, zavarovanih s stranskimi držaji. Mlost čez globok prepad, tesna pot skozi okno, visoko v kupolo zvijajoče se stopnice; spodaj 8 m globok tolmun, v katerega buči mogočen slap. Visoko se vzpenjajo stopnice, tako da je mogoče videti slap z višine. Vrtoglava višina je to, okrog šumi voda, pred očmi pa se razgrinjajo umetnine, ki jih je ustvarila
narava skozi tisočletja. Ozka pot vodi dalje in nemogoče je popisati lepoto in občutek, ki ga vzbuja v človeku divja romantika podzemske jame, ki jo poživlja polno jezerc, tolmunov in brzic.
Ako upi ne varajo, bo mogoč predor skozi jamo in tedaj bodo obiskovalci mogli občudovati tudi jamsko jezero, ki pa je sedaj dostopno samo jamarjem. Predor skozi jamo bo z druge strani obiskovalcem odprl tudi pogled v prelepo šentvidsko dolino.
Podzemska jama Huda luknja postaja znamenita tudi po jamskih hroščih, ki so med znanstveniki še malo znani.
Precej visoko nad cesto pri Hudi luknji je druga zanimiva jama Pilenca, ki je že precej izkopana.
V jami špehovki. kjer so pod vodstvom prof. Brodarja kopali, je bilo najdenih 53 kamnitnih artefaktov iz paleolitske dobe, med drugimi koščena hai-puna zelo lepe oblike iz dobe na prehodu paleolitika v neolitik, dalje zelo dobro ohranjeno koščeno šilo, dolgo 14 cm, iz mlajše paleolitske dobe in še nekaj zanimivosti.
žal jih je v naši ožji domovini le malo, ki poznajo romantiko podzemske jame Huda luknja. Prav bi bilo, da se širša javnost in naši turisti bolj pozanimajo za to našo domačo znamenitost. V ta zapuščeni štajerski kraški svet se res splača vsaj enodnevni izlet, obiskovalci pa bodo poleg zanimivosti podzemskih jam Hude luknje in drugih spoznali obenem tudi prekrasno prirodo tega lepega kotička naše slovenske zemlje. V Velenju obstoji »Speleus«, društvo za raziskavanje in urejevanje jam, ki daje interesentom rade volie podrobnejše podatke in pojasnila.
Vlomi pobeglega kaznjenca
Policija išče Toneta Severja z Jezice, ki je nedavno
pobegnil iz ječe
Kresnice, 6. julija
V tukajšnji okolici je bilo izvršenih zadnje čase več vlomov in tatvin. Precej so neznani storilci pokradli pri g. Birolli, lastniku apnenice tik železniške postaje. Zdaj pa so kmetje prijavili drzen vlom, ki se je dogodil na Jesenjah, mali vasici tik pod Birollovim kamnolomom v Zapodju. Vlom pri železniškem uslužbencu Ludviku Praprotniku, po domače Penetu, je bil »izvršen čez dan, ko je bil gospodar v službi, domači pa so imeli delo na polju. Ro-komavh je utrl šipo v oknu in nato odprl kavlje, da se je splazil v hišo. Imel je izredno srečo, da je našel šop ključev, nakar je lahko prišel v zaklenjene omare. Nabral si je precej oblek in perila. Na dnu skrinje je našel delavsko knjižico in v njej prihranek Penetove družine, pa še pest srebrnega drobiža. Ko se je dodobra naložil v hiši, je zašel na podstrešje, kjer je čudi pokradel, kar mu je prišlo pod roke.
Penetovi so takoj ob povratku opazili, da so imeli na obisku tatinskega gosta. Začeli so poizvedovati za pohajačem. Mežnar-jeva Frančiška je opazila na robu Jesenja sumljivega postopača, ko je Sla iskat krme za prašiče. Orožnikom je popisala sumljiv-ca in zdaj so našli sled za njim. Vlomilca so opazili tudi v sosednji vasi, ko se je na podoben način splazil v neko hišo, pa so ga pravočasno pregnali. Vaščani so ga zasledovali in ujeli, pa se jim je izgovoril, da
je hotel le pogledati, ali imajo kaj suhih gob. Poizvedbe so dognale, da je doigo-prstnik neki Tone Sever, ki Je znan pod imenom Mihov z Ježice pri Ljubljani. Možak ima na vesti že vrsto vlomov in je bil letošnjo pomlad aretiran in oddan v soine zapore. Pa se mu je posrečilo pobegniti in zdaj se klati po deželi. Po opisu je Tone Sever precej visoke in krepke postave, po-dolgastega obraza. Ob času, ko je rokov-njačil po naših hribih, je imel na sebi svetlosive hlače ter črn suknjič.
Javna zahvala
V znak hvaležnosti se čutim moralno obvezano odnosno dolžno, da izrečem tem potom javno zahvalo primariju ženske banovinske bolnišnice v Novem mestu, zdravniku dr. Slavku Perkotu, ki me je v kratkem Času, ko sem bila že na koncu svojih življenjskih sil, rešil s svojo veliko zdravniško spretnostjo, požrtvovalnostjo in svojim izkustvom dolgotrajnega trpljenja.
Novo mesto, 5. julija 1940.
Julljana Podbevšek.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Zagorfe, kraji podzemskih
Nedavno je »Jutro« objavilo obširen zgodovinski oris Zagorja, kakršno je bilo pred 200 leti m katerega tudi sicer gotovo precej poznate po pisanju zlasti izza splošne gospodarske krize, ki je prav ta kraj močno prizadela Saj je njegovo središče z majhnim okolišem zvečine industrijsko, čeprav je občina od priključitve raznih sosednih občin spremenila svoj industrijski značaj v izrazito kmečko občino z nad 8000 prebivalci To pa le ni spremenilo dejstva, da je Zagorje in ves njegov veliki okoliš z všteto trgovino, obrtništvom in konzumi, ki jih je prineslo s seboj rudarstvo, še vedno odvisno od podzemskih zakladov. Precej živahnosti pa je kraju seveda vzela zamrla steklarska industrija.
Kakor drugod po Slovenskem, so tudi tu nekdaj imeli nasprotniki slovenstva v rokah vse važne korporacije in kakor vedno, se je tudi tu potrdil pregovor: kdor ima denar, ta je gospodar Toda zavedni Slovenci le niso klonili. Pred pol stoletja se je tudi na tem koščku slovenske zemlje zbrala peščica narodno zavednih, odločnih mož, ki je začela orati ledino narodne zavednosti najprej z družabnimi pevskimi večeri. Mednje je zahajal tudi pokojni šentlamberški župnik Berce. Tedaj je bilo ustanovljeno tudi sokolsko društvo, ki je preteklega 16. junija paznova-lo 501etnico obstoja. Z ustanovitvijo Sokola je oživelo v zagorski dolmi družabno in socialno gibanje, ki se je tako lepo razvilo, da šteje danes že rad 100 raznih društev in korporacii. Sokolsko gibanje je vplivalo tudi na druge strokovne in kulturne organizacije, da so si zastavile podobne kulturne cilje. Že pred 30 leti je bil postavljen Sokolski dom, v katerem sta našla streho tudi Glasbeno in Bralno društvo. H kulturnemu napredku Zagorja pa so pripomogle tudi druge organizacije in društva, za naprednost in splošno izobraženost pa so imeli zasluge zilast' prvi starosta Sokola Medved, Weinberger, Poljšak, dr. Zarnik, Levstek, Kolenc, Racinger in ČobaL
Zlasti v zadnjih 20 letih so se pomnožene kulturne in strokovne organizacije razveseljivo živahno razmahnile, v čemer jih je precej oviralo započeto levičarsko delovanje, dokler se proti L 1930 spet ni pokazalo izboljšanje. V tem času pa je v to delo posegla še splošna gospodarska kriza. Komaj je rudnik izvedel modernizacijo premogovniškega obrata, že je novi ravnatelj odpustil več stotin delavstva in nameščen-stva. Prav v teh hudih časih največjega pomanjkanja je takratni napredni in nacionalni občinski odbor pod županom Drnov-
Foto V. Kramarlč, LJubljana
škom opravil ogromno socialno delo, ki bo ostalo vtisnjeno v vsa srca v tistih časih stradajočih Zagorjanov. Vsi napredni odborniki, so storili vse, kar je bilo v njih močeh, da so nekateri rudarji in drugi potrebni dobili cenen ali celo brezplačen živež, vsi brezposelni pa seveda brezplačen. Javna kuhinja je delila opoldne tečno kosilo, občinsko socialno skrbstvo pa je marsikoga tudi dobro obulo in obleklo. Smelo lahko trdim, da je zagorska občina takrat napravila mnogo več kakor marsikatera bogata mestna občina za svoje najbednejše občane. Poleg tega so se potrudili za omiljen) e bede še Kolo jugoslovenskih sestee, Društvo za varstvo otrok, Vincencijeva družba in tudi strokovne organizacije. Ta-gorje se lahko ponaša, da je s svojimi socialnimi akcijami v času krize rešilo mnogo družin gotovega pogina,
V dolini delujejo vsemu prebivalstva ▼ korist tudi Mlekarska zadruga, Kmetijska podružnica. Sadjarska in Čebelarska zadruga. Poleg tega delujejo še številna društva, ki jih zaradi velikega števila ne morem posebej navajati, ki pa delujejo pač kakor zmorejo, nekatera bolj, druga manj agilno.
V	naši dolini sta se rodila pesnica učiteljica Vida Tauferjeva in pesnik Mile Klop-čič, med nami pa stalno živita od vseh zelo spoštovana dr. Tomo Zarnik in pisatelj dr. Slavko Grum.
Po pojemu krize se v Zagorju in v vsem bližnjem okolišu opaža velik napredek v lepoti kraja. Tudi stavbna delavnost je spet oživela tako, da se da našteti okrog 150 novih hiš. Največ napredka pa je opaziti na rudniških napravah v Kotredežu in Lokah. Tudi Sokolski dom se prenavlja.
V	sredini njegovega pročelja bo stal spomenik Viteškega kralja. V novem loškem sokolskem domu pa so poleg telovadbe začeli tudi že s kulturnim delom. Vendarle kaže kraj še marsikatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba nujno odpraviti. Od 20-letnega dela imamo sicer elektriko in vodovod, izolirnico, zgradbe raznih kulturnih društev. Za ljudsko higieno pa smo potrebni še javnega kopališča, kanalizacije, bolnišnice, sirotišnice in meščanske šole. Tudi splošno socialno stanje bi moglo biti za-dovoljivejše, če bi ne bilo po sredi preveč strankarstva. Končno naj še omenimo, da ima naša občina staroznano termalno kopališče Medijo-Izlake, kjer vsako leto narašča število letoviščarjev iz raznih krajev. To audi vas vse vabi, da si ga ogledate in se obenem prepričate o nacionalnem, socialnem in gospodarskem napredku naše zagorske doline,
Fran Juvan
Dovje ~ ponosna gorenjska vas
i
Ko se vozi? z Jesenic naprej v romantično Gornjo Savsko dolino, opaziš že od daleč na desni strani na solnčnem brdu ob vznožju Karavank veliko vas Dovje, ki šteje okoli 700 duš.
Med vasjo Dovje in posestrimo Mojstrano se že leta bije precej huda borba za prvenstvo v tej občini. Ta borba prihaja najbolj do izraza pri volitvah župana, katerega vsaka vas terja za sebe glede na število prebivalstva in njegovo davčno moč. Medtem ko se prebivalstvo na Dovjem večinoma peča s poljedelstvom in živinorejo, so se Mojstrančani do'iga leta preživljali z delom pn cementarni, pri lesni industriji in zadnja leta z letoviščarstvom. Obe vasi imata med seboj toliko skupnih interesov in krvne sorodnosti, a vendar tako različen in svojstven gospodarski ustroi, da se razlika še dolga leta ne bo mogla izravnati. Vas Dovje se ponaša z nekaterimi trdnimi posestniki — klenim- gorenjskimi gospodarji, ki žive večinoma o<i svojih gruntov, medtem ko so se v Mojstrani, kjer je dovolj vodnih sil, zasidrale obrt ter cementna in lesna industrija. Mojstrana, ki ima malo plodne zemlje, se je morala kmalu prilagoditi novim wzmeram. Podjetni možje, ki so spoznali lepote velegorskih sotesk,
vefičastje vfeolklli gora ln prMačnost bistrih voda, so začeli prenavljati svoje hiše in graditi hotele ter vabiti goste od blizu m daleč ▼ to lepo planinsko vas.
Ker smo o Mojstrani svoječasno že precej pisali, je ta članek v prvi vrati namenjen vasi Dovju in njenemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju. To pa bo težko ločiti, ker segajo gospodarski interesi in kulturno delo iz ene vasi v drugo, ki dejansko tvorita precej močno gospodarsko enoto.
Zunaj vasi stoji farna cerker »v. Mihaela. Iz cerkvenega okolja je krasen razgled na veličastno Triglavsko pogorje, ki se v amfiteatralnem polkrogu razteza od Debele peči pa do Kukove špice. Na pokopališču okoli cerkve snivajo večni sen številni planinci, ki jih je smrt dohitela v divjih velegorskih stenah. Tu spe nevzdramno spanje znani in neznani idealisti, doma kdo ve odkod, pa jih je smrt združila vse, brez razlike narodnosti in vere.
Pri vhodu na levo je skromen grob. Na njem leži težka skala in na njej je vklesan napis: »Dr. Klement Jug 1898 — 1924«. Višje gori sta pokopana Emanuel Kusy-Dubray, visokošolec in član Sokola Praha — Mala Strana, in znani alpinist Woflf
Luckmann z Jesenic, ln koliko je še drugih planincev, ki so tu našli svoj poslednji grunt! Dovško pokopa'išče je svetišče za vse planince. Kar jc Zermatt za Matter-horn, to je dovško pokopališče za Triglavsko pogorje. Tu počiva tudi nestor slovenskih planincev triglavski župnik, pesnik in skladatelj Jakob Aljaž v družbi neštetih planincev in domačinov, katere je krstil in mnoge pospremil na zadnji poti na ta božji vrt.
Na Dovjem je 6-razredna osnovna šola. V Mojstrani in na Dovjem že od 1. 1914 uspešno deluje Sokolsko društvo, ki je imelo do 1. 1926 svoj dom v Mojstrani. Ko ie L 1926 močno narasla in razbesneia Bistrica odnesla Sokolski dom, se je sokolslco delo v kasnejših letih preneslo na Dovje. Sokol pa si je v teku let uredil v Mojstrani ob Savi letno telovadišče, kjer člani v poletnih mescih goje lahko atletiko in prirejajo javne nastope.
Gasilska četa na Dovjem je lani slovesno praznovala 50-letnico. Zelo uspeš-no deluje tudi podružnica SPD za Dovje in Mojstrano, ki je pred dvema letoma zgradila planinsko kočo na sedlu Mlinci in markirala pota na Triglavsko pogorje in na Karavanke. V zadnjih letih pridno deluje Tujsko prometno draštvo Dovje-Mojstrana, ki skrbi za lepoto obeh vasi in za dotok m nastanitev tujcev. Zelo marljivo deluje SK Dovje-Mojstrana, iz katerega so izšli najboljši jugoslovanski smučarji, ki so z velikimi uspehi nastopali na naših tlen m uspešno zastopali našo državo na velikih mednarodnih in olimpijskih smučarskih
prireditvah v tujini. V kraju delujeta po-I družnica Rdečega križa in Pevsko in dra-! matično društvo Aljaž. V vasi ie tudi M le j karska zadruga, ki uspešno posluje v Koris* občanov. Na Dovjem so tri gostilne in dva penziona. Za nastanitev gostov je od leta do leta bolje preskrbljeno. Mojstrana sc ponaša z eno najstarejših smučarskih ska kalnic v naši državi, pred tremi len pa so občani ob potoku Mlinci zgradili javno ko pališče. Zadnja leta je bilo na Dovjem zunaj vasi zgrajenih več lepih hiš in vil. Sredi vasi pa je billo povečanih in preurejenih nekaj hiš, ki so dobile lep gorenjski slog. Občani skrbe tudi za ureditev potov :n sprehajališč. Zelo lep je sprehod v jutrnjih in večernih urah po poti, ki vodi tik nad vasjo k potoku Mlinci, koder je mnogo naravnih lepot. S te višine je krasen razgled na Julijce in na vso Zgornjo Savsko dolino.
Dobro oskrbovana pota vodijo naprej tja daleč preko bobneče Mlince mimo mogočne, okoli 100 m visoke in 110 m široke navpične stene Granšice, ki visi naprej, da se človeku zdi, da se bo zdaj zdaj prekotalila v dolinb. Zanimiva je tudi okoli 20 m visoka navpično stoječa ozka skala Zovležen, ki se je morda že pred stoletji zapičila v zemljo.
Dovje so izhodišče na Golico, Rožeo, Babo in na prelaz Mlinco, na Kepo in v divje romantično gorsko kotlino Belco. Nove razmere značaja domačinov niso kdo ve kaj spremenile. Vaščani so v svojem bistvu ostali kleni in neupogljivi, zvesti svojim navadam in običajem Toda pod trdo gorenjsko skorjo se skriva marsikatero bla^ go in mehko srce, ki je vedno pripravljeno pomagati bližnjemu, kadar je v težavah in stiski.
Matija SušnSk
1
Križe — izhodišče v planinski svet
Tipična gorenjska vas Križe, sama skoraj neznatna, je znana celo preko meja naše lepe države, kajti zdravja potrebni ljudje gredo tod skoz v naše znano gorenjsko zdravilišče Golnik. S Tržičem na severu, občino Golnikom na vzhodu, Naklom na jugovzhodu in Kovarjem na severozahodu predstavlja ta lepa gorenjska vas, obdana s hribovjem (v katerem prevladuje 1527 m visoka Kriška gora), ravninski otoček, skozi katerega teko glavne prometne žile, državna cesta in lokalna železnica Kranj—Tr žič. Pri postajališču Križe-Golnik se odcepi še banovimska cesta Križe-Golnik-Goriče.
Pod Kriško goro, ki kraljuje nad Kriškim poljem kakor koklja nad piščeti, leži mirna vas z blizu tremi tisoči prebivalcev. Njih tri četrtine spadajo pod župnijo Križe, ostala četrtina pa pod župnijo Duplje. Zgodovina občine sega že stoletja nazaj. Znana je izza turških vpadov v slovenske pokrajine. Vsebina Lav ti žar j e vega zgodovinskega dela »Junaška doba Slovencev« ,ki sega v 15. stoletje, se do dveh tretjin dogaja v Križah.
Gospodarski razvoj vasi se zadovoljivo razvija. Glavna zasluga za to gre pač obrtništvu, kmetovalstvu in delavstvu, ki tudi s svoje strani pomaga k živahnejšemu gospodarskemu delovanju. Najmočnejše pa uspeva in je zastopana že po vsej državi znana čevljarska obrt. Slede ji mizarska s strojnimi in preprostejšimi delavnicami, njeni izdelki so iskani tako zaradi kvalitete kakor tudi zaradi lepih vzorcev. Sposobni obrtniki in ohrtnice so tudi krojači in šivilje. Delavstvo je po večini zaposleno v Tržiču in Kranju. Kmetski stan. ki se pridno poslužuje kmetijskih strojev, ima ugodno priliko za prodajo svojih pridelkov blizu doma tako v Tržiču kakor tudi na Golniku. Potrebno pa bi bilo smotrnejše obdelovanje plodne zemlje za čim bogatejši pridelek živil kakor tudi živalske krme, ker boljšega mleka in dobrih mlekarskih izdelkov primanjkuje. Tržič in zdravilišče na Golniku ck*važata življenjske potrebščine po nepotrebnem is oddaljenejših krajev.
Drugim stanovom primerno delujejo tudi trgovine. Lepo so urejeni tudi gostinski obrati ▼ sami vasi, ki morejo letoviščarjem nuditi vso potrebno udobnost. Občina je elektrificirana in ima tudi več vodovodov. Električnega toka se racionalno poslužujejo kmetje kakor obrtniki.
Vas, Id je sedež župnije in občine, ima tudi že nad 80 let staro, zdaj petrazredno šolo, ki je ob svojem jubileju dobila častni naslov »Šola kralja Petra II.« Občani že mislijo na zgraditev nove šole. Poleg stare stoji stara župna cerkev, ki so jo v davnini skrunili Turki. Na vasi je tudi gasilski dom, sadjarska, čebelarska in vrtnarska podružnica. Slednja si prizadeva, da bi zgradila sušilnico. V vasi je tudi avtobusno podjetje s telefonom. Oskrbuje zvezo Golnika s kolodvorom in opravlja tudi vse druge vožnje. To je tem bolj važno, ker so Križe tudi izhodišče za številne ture, tako na Kriško goro, Tolsti vrh (1715 m) in Storžič (2132 m). Letos imajo v načrtu tudi gradnjo novega postajnega poslopja z ločeno čakalnico za gostilniške goste, najbrž pa bodo gradili tudi novo poštno poslopje.
Tujski promet v Križah ima še prav lepo bodočnost, tako v ravn ni kakor v višinah. V tem razvoju bo vas najbolje podpira-rala bližina golniškega zdravilišča. Že zdaj se dviga v Križah v času sezijc število stalnih letoviščarjev in to brez vsake smotrno organizirane propagande Prav tako se sam od sebe razvija tujski promet in je samo čudno, da zaradi brezbrižnosti poklicanih v Križah šc nimamo Tujskopromet-nega društva za vse področje občine. Zaradi razvoja prometa in letoviščarstva bi seveda bile potrebne še marsikatere zaželene modernizacije prometnih sredstev kakor tudi raznih naprav, ki si jih sleherni letoviščar zaželi za svoj počitek. Po dobrem načrtu naj bi se občina v teku let modernizirala, gospodarsko in tujsko prometno organizirala in lepa bodočnost občine in občanov bo zagotovljena. L K.
Znamenite Kofce so zelo obiskane
Retnfe, 3. JulBJa Zadnjo nedeljo junija je bilo na Kofcah že tradicionalno žegnanje ob veliki udeležbi planincev in ostalega občinstva. Kakor na praznik je bila tudi n« dan žegnanja sv. maša v kapelici sv. Janeza Krstmka poleg Doma.
Planina Kofc© — rej phmža, kdo je ne pozna! Obiskovalec je bdi poč žo vsakdo, ka mu je bilo mogoča Kdor pa )o ie en-
krat bil tu, se vsako leto spet oglasi. Potem ni čudno, ako so Kofce imele zlasti ob žegnanju tako obilen obisk veselih planincev in pbmihk, želečih gorske klime in svežega zraka. Od petka na praznik v soboto je bilo na Kofcah že mnogo ljudi, toda glavni kader je prišel v teku dneva in večere ▼ soboto. V Domu na Kofcah (1400 m), ki ntzpoLaga • 65 posteljami, so bila ležišča ▼ prvih popoldanskih urah, biie

— ~
B3HH& i,.





:-C -	.■ . '/Z >
... .-t. v. -.;.. »	' ''
:	--------.	j M
■•'Vi.- iMfefe	V '	. fjoMP V-
o	sV- - y rf\
i X.	'm
, ^ - >'<>>>*tmmm.
Spominu vzornega Soteola
Kakor smo poročali, je 26. junija postal žrtev prometne nesreče br. Jože Gutenberger, član pred-njaškega zbora Sokola Mežice in član PO koroškega okrožja sokol-ske župe mariborske. V spomin vzornemu mlademu Sokolu smo prejeli iz Možice naslednje vrstice: Potrti in žalostnih src smo siopoli za Tvojo krsto. Sleherni je mislil na Tvojo tako kruto pretrgano mlado življenje, na Tebe, ki Te je bila samo želja po življenju in sama vedrost.
Čeprav Ti življenje ni prizanašalo, njega trpkost in razočaranja si občutil že kot deček, saj si tako zgodaj izgubil očeta in

mater, ti bfl vedno dobre volje, nasmejan in poln upanja v srečnejšo bodočnost. Prizanesljiv, požrtvovalen, prijazen v občevanju, si se prikupil vsakomur, ki Te je spo-znaL
Kot pravi sin naSe zasanjane Koroške, si podedoval njeno milino, liričnost in mehkobo, ki so se združile v Tvojem značaju. Vsakdo je občutil toploto in prisrčnost v Tvoji bližini, spoznal pa je tudi Tvoj narodni ponos tn nacionalno zavednost.
Nikdar nisi pozabil, odkod moramo črpati našo moč in vero v lepšo in srečnejšo bodočnosti
Kot dober telovadec in prednjak si bil res pravi vaditelj in učitelj sokolske mladine našega obmejnega mežiškega društva. Vzgojil si več telovadnih vrst mladih, neustrašenih sokolski h borcev, ki se bodo znali žrtvovati za domovino. Nikdar nisi odrekel sodelo\'anja, če Te je klicala sokol-ska dolžnost. Bil si med prvimi, ki so prihiteli z lopato in krampom v roki, da udarimo temelj naši bodoči sokolski trdnjavi. Poln upanja in mladostnega ognja nisi slutil, da Ti je kruta usoda namenila le še nekaj dni življenja. Nisi več med nami, toda Tvoje delo in Tvoj duh bo vedno ohranjen med nami! Preveč si v naših srcih, da bi te mogli kdaj pozabiti! Naj Ti bo lahka domača koroška zemlja! Slava Tebi!
so predvsem namenjene ženskam. Moški, kolikor jih je dobilo postelje, so ležali po večini po dva v eni Obe gostilniški sobi sta bili polni po klopeh ležečih planincev. Pa še pod streho so bili. — Dobro je bil zaseden tudi zgornji dom — gostilna g. Primožiča (1505 m) s priznano postrežbo in penzijo. Enako se je planšar Fronc v svoji koči pridno sukal Med obiskovalci Kofc je znan kot dober kuhar. Posebno so znani njegovi masleni žganci. Froncu so lani ob njegovi 30-letnici p'an"crstva na Kofcah postavili v bližini lep spomenik, na katerem je tudi pisano, da je napravil lepo tu-ristovsko pot na Veliki vrh, za kar so mu planinci hvaležni.
Da so Kofce to'*iko obiskovane, je pač tudi zasluga Planinskega dorna na Kofcah, ki je last podružnice SPD v Tržiču, in njegove oskrbnice, znane kuharice, m oskrbnika, ld sta se z natakarico Pepco pridno sukala pri postrežbi gostov. Enako se je nosač Matijče pridno obračaL V doma pa ni prijetno bivanje samo pomladi, poleti in jeseni, temveč tudi pozimi, ko je v njegem opravi smučarska šola pod vodstvom ssnu-škega učitelja JZSS. Na Kofcah m po pobočjih Košute so izvrstni smuški tereni za začetnike in za drzne smučarje. V vseh letnih dobah .nudi dom pri najmanj sedemdnevnemu bivanju tudi nečlanom iste ugodnosti kakor članom in članicam Slovenskega planinskega društva. Dom ni znan samo v Sloveniji, temveč tudi izven njenih meja, saj je bilo v njem tudi nekaj Zagrebčanov članov Hrvatskega planinskega društva v Zagrebu in od zime je v njem že neka gospa iz Srbije.
Marsikdo misli, da je dostop na pianino Kofce težaven, kar pa še dolgo ni res, čemur je dokaz, da je bilo na žegnanju tudi več starih ljudi! Z avtomobilom ali drugim vozilom se pripelješ do Ankeleta pri Sv. Ani ali do Ukca v Dolini, odkoder je do Kofc poldrugo do dve uri. Iz Tržiča je do Kofc poltretjo do tri ure in je 6 markiranih potov. Najbolj se uporabljata poti iz Tržiča čez Pirmance in od Sv. Ane Podko-šuto mimo Matizovca. Kofce so lepo dostopne tudi preko drugih planin z začetkom od Tegoške, do katere se pride skozi lepi Putrhof in Medvode.
S Kofc so lepe prilike za krajše ln celodnevne ture po Košuti. »Priročnik za planince« g. dr. Brileja ima na straneh 90. in 91. označene glavne ture: na Veliki vrh (2088 m) dve uri, na Kladvo (2095 m) dve uri, grebenska tura po vsej Košuti, čez Škrbino (1867 m) v Šele (Nemčija), čez Veliki vrh ( zavarovana plezalna pot na Anževo sedlo), Korošica (1708 m) in na Ljubeljsko Babo (1966 m), polčetrto uro, odtod na Ljubelj (1370 m) še dve uri ali mimo Ankeleta v Tržič tri ure. Ko prideš na greben Košute (2134 m), se ti odpre prekrasen razgled nad vso Gorenjsko med Savinjskimi in Julijskimi Alpami in vsega ostalega Posavja tja doli do hrvatskega Gorskega Kotora. Blejsko in Vrbsko jezero se lepo vidita. Vsa turistovska pota so označena na žepnem zemljevidu Karavank, ki ga je izdala in založila podružnica SPD v Tržiču, kjer se po nizki ceni dobi Ni samo za turiste in lovce, temveč bi ga moral imeti vsak sodoben človek iz Gorenjske med Bledom in dolino Kokre. Vsaka gostilna bi morala imeti stenski zemljevid Karavank. Dalje bi jih morala imeti tudi vsaka šola tod okoli. Ljudska šola v Križah je že naročila štiri izvode.

i
Postani in a stani član ? p. r. g družbe!
fj r-* * F * x% 14 •• • t« L/
»JUTRO VA« POSVETOVALNICA
Davčna
»Trgovec z lesom«. — Ali morate od okroglega lesa plačevati splošni ali skupni davek na poslovni promet? Poleg tujega lesa žagate na svoji žagi tudi Svoj les. Kako je s plačilom prometnega davka? Okrogel les (debla, bruna) ni zavezan ne splošnemu ne skupnemu davku. Ce pa se iz njega napravijo drva. je zavezan promet teh drv splošnemu davku. Ce se takšen les obdela, obteše ali razreže. ie zavezan skupnemu davku V vsakem primeru plačuje davek oni. ki iz okroglega lesa napravi drva za kurjavo oziroma obtesa-ni les. Kolikor pa lastnik žage na svoji žagi reže tudi svoi les za svoj račun in tui les proti plačilu za to opravilo, mora plačati od lastnega razrezanega lesa skupni prometni davek, od opravil za rezanie tujega lesa oa 2.5% splošni prometni davek.
L. B. — L. — Vaša zgradba je ekonomskega značaja. Ali bo oproščena zgrada-rine? — Zakon in pravilnik imata glede tega vprašanja dokai obsežna določila. Ekonomske zgradbe so oproščene zgrada-rine ne glede na to. v čigavi posesti so, če ni90 samcstalno dane v najem in če služi i o poljskemu in gozdnemu gospodarstvu. razen če se vidi iz gradbenega načina. da so sposobne ali nameniene za prebivanje. Za takšne zgradbe se smatrajo one zgradbe, ki služijo izključno polj-sko-gozdnemu gospodarstvu, kamor se prišteva tudi živinoreja, in ki so sestavni del tega gospodarstva.
F. T. Št. V. p. S. — Doslej ste bili kot izrazit kmetovalec oproščeni zgradarine. Dobili pa ste gostilniško koncesijo ter nameravate odpreti gostilno v doslednem času. Ali bo vaša hiša še vedno uživala davčno prostost, ki so jo deležni kmetovalci? — Dokler ste se bavili samo s kmetijstvom. je vaša hiša uživala davčno prostost, čim pa boste pričeli z gostilniškim obratom, vaša hiša ne bo več davka prosta. Te določbe tudi ni izprememla davčna novela iz meseca decembra 1939.
K. C. — Lj. — Vprašujete nas. ali .ie va?a »organizacija« radi odmere P*"5dobri ine primorana dati davčni upravi kakšne podatke, ki bi ji služili pri ugotovitvi čistega dohodka vašega podjetja. — Kakšno »organizacijo« imate v mislih, tesra ne poveste. Zakon določa da morajo dati davčnim oblastvom na njih zahtevo potrebne podatke vse stroko-vne zbornice (obrtne, trgovinske, industrijske, lekarniške itd.) in uradi za zavarovanje delavcev. Združenja trsrovcev, obrtnikov in indu-striJcev pa niso zavezana dajati davčnim oblastvom o svojih članih prav nobenih pedatkov. pa čeprav jih zahtevajo.
M. K. — R. — Pravite, da ima vaš sosed prav tolikšen grunt kakor vi. vendar pa plačujete vi od svoje zemlie neprimerno večji davek od njega. Kako bo treba zadevo urediti? — Predvsem morate vedeti. da se odmerja zemljarina po katastrskem čistem dohodku izračunienem po površini, po vrsti obdelovanja in kakovosti zemljišča. Ker so ti predpisi zelo obsežni. vam zaradi D^člo odmerjenega prostora ne moremo dati obširnejšega pojasnila. Najbolje bo. če ugotovite pri katastrski upravi na osnovi posestnih listkov katastrski čisti dohodek tako svojega kakor zemlj;šča vašega soseda ter nato primerjate davek, ki Sa morata oba plačevati.
X. F. _ P. — Med vami in delodajalcem Je nastal spor o pravilni uporabi lestvice za odpremo uslužbenskega davka. On trdi svoje, vi zopet svoje, tako da ne mereta priti do sporazuma. Kaj storiti? Takšni spori so pogosti in sicer ne samo zaradi pravilne uporabe lestvice, marveč tudi zaradi vprašanja, ali ie izvesten dohodek zavezan uslužbenskemu davku, ali se ie davku zavezani dohodek točno odtegnil in ali se je odtegnil davek v zakoniti vsoti. Za reševanje takih sporov ie pristojna davčna uprava, ki mora izdati svojo rešitev istega ali najkasneje naslednjega dne. ko se ji primer priobči. Zoper take rešitve ie dopustna pritožba v 15 dneh po izročitvi rešitve na finančno direkcijo kot davčno oblastvo druge stopnje. Pritožbo morate taksirati s kolkom za 30 din.
Pravna
G. St. VII. Vaš najbližji sosed, ki ima trgovino s kurivom, povzroča z žaganjem drv neznosen ropot. Kako bi si mogli pomagati. — Pritožbe, ki ste jih zoper soseda že pred leti vložili potom časopisja, seveda niso mogle imeti uspeha, ker se niste obrnili na pravo mesto. Obrtna oblast, ki je dala sosedu dovoljenje voditi dotično obrt, je dolžna na Vašo, ali na Vaših sosedov upravičeno pritožbo poizve-deti, če je Vaša pritožba upravičena in nato odrediti vse, kar je potrebno, da se odstrani, ublaži ali pa onemogoči ropot, ki ga povzroča žaganje. Zdi se nam, da bi mogli s pridom zahtevati, da obrtna oblast nahoži sosedu zgraditev posebne barake ali poslopja, v katerem bo moral nadalje žagati drva, kar bo v veliki meri ublažilo ropot.
A. S. Pd. Preko javne vode nameravate sezidati stanovanjsko hišo s trgovskim lokalom. Ali Vam more mlinar, ki ima svoj mlin nižje na vodi, preprečiti zidavo ali zahtevati gradnjo po svojem načrtu. — Ker je zemljišče, na katerem nameravate postaviti dotični objekt, kot tudi voda, preko katere bi bila zgrajena stavba, javna last, boste morali doseči predvsem dovoljenje dotične javne oblasti, ki je lastnica zemljišča in vode, da Vam dovoli gradnjo. Nižje stoječi posestnik mlina ima seveda pravice staviti gotove predloge in zahteve, če bi kakorkoli Vaša gradnja mogla vplivati na njegove vodne pravice. Zgasite se v tej stvari pri pristojnem sreskem načel-stvu, ki bo kot kompetentno oblastvo dalo potrebna navodila in postavilo tudi svoje zahteve.
P. N. ša. Ali je bil upravičen zahtevati posestnik zemljišča, preko katerega ste zvozili 20 m3 lesa, odplačilo za vožnje preko njegovega zemljišča. — Vsekakor je bil lastnik zemljišča upravičen zahtevati odplačilo za porabo zemljišča, preko katerega ste vozili svoj les, saj nimate nikake služnostne pravice vožnje preko njegove lastnine. Tako služnost vožnje si morete od zemljeknjižnega lastnika pridobiti šele potom pogodbe, ki je lahko odplatna. Na podlagi te Vam lahko dopusti vožnjo za gotovo določena leta ali pa za vedno v prid Vašemu zemljišču tako, da smete izvajati tako pravico do konca svojega življenja
in tudi Vaši posestni nasledniki. Seveda Vam more prepustiti služnostno pravico vožnje tudi brezplačno. —
M. V. »Stanovanje«. Najemnik kletnega stanovanja Vam preti z ovadbo radi oddaje vlažnega stanovanja in pravi, da bo zahteval popolno odškodnino za pohištvo, ki se mu je pokvarilo v stanovanju. — Iz higijenskih in zdravstvenih ozirov je po predpisih teh oblasti res prepovedano oddajati kleti za stanovanja in se že načelno ne dajejo dovoljenja graditi stanovanja tudi po kleteh. Radi tega prekrška bi Vas moglo upravno oblastvo res tudi kaznovati. Najemnik pa ima po zakonu pravico vsak čas zapustiti tako stanovanje, posebno če je nastopila vlaga v tako velikem obsegu, da se mu je napravila celo škoda na pohištvu. Ce so najemni prostori postali vlažni šele po vselitvi najemnika brez njegove krivde in jih ni mogoče redno uporabljati, je najemodajalec dolžan za dotično dobo zaradi neuporabljivosti primerno znižati najemnino ali je pa sploh ne sme zahtevati. Najemnik pa mora tako okolnost' nemudoma prijaviti najemodajalcu in si glede škode zavarovati dokaze potom sodišča ali pa ogleda po zvedencih. Ce je stanovanje res neuporabno, je najbolje, da se najemnik izseli, ker bi za nadaljno škodo najemodajalec nikakor ne odgovarjal.
V. D. Od Vaše hiše vodi na glavno cesto navadna javna poljska pot, ki jo uporabljajo tudi drugI občani. Ob tej poti je mejaš zasadil živo mejo, ki se vedno bolj zarašča na javno pot tako, da jo zožuje ln menite, da je ne obsekava zato, da bi pridobil na širini svojega travnika. — Obrezovanje žive meje more odrediti lastniku meje le občina, ki je lastnica dotične javne poti, na katero se zarašča živa meja. Ce sedanji predstavniki občine tega nočejo odrediti, zahtevajte odločitev občinskega sveta. Ta sme tudi skleniti, da se mejaša prisili s tožbo na odstranitev zarastle meje in na potrebno obrezovanje, širina dotične javne poti mora ostati taka, kot je bila v letih, preden je mejaš zasadil živo mejo. Za vzdrževanje javne poti je upravičena občina naložiti občanom primerne storitve in dajatve v materijalu. Stvar se da urediti brez geometra in brez stroškov potom občinskih mož. —
Vodovod. Več posestnikov Je zgradilo skupen vodovod. Ker ga eden od njih Izrablja prekomerno, vprašujete, če bi mogli doseči razdružitev skupnosti in na kak način. — Vsak solastnik, ki se čuti v vprašanjih uprave in ukoriščanja skupne stvari v svoji pravici prikrajšanega, se more radi zaščite svoje pravice obrniti do sreskega sodišča, v čigar območju je skupna stvar. če o sami solastninskl pravici poedinih sor lastnikov ali o velikosti njih deleža pri skupni stvari ni nikakega spora, odloča sodišče po predpisih državljanskega zakonika v nepravdnem, torej'ne v tožbenem ampak v nespornem postopku. To velja tudi za slučaje, če je treba solastnika prisiliti, da se ukloni sklepu večine, ali da je Izvršiti kakšne važne spremembe na skupni stvari. Tudi za razdružitev skupnosti je po nepravdni poti pristojno dotično sresko sodišče, v čigar območju je skupna imovina In tudi samo v slučaju, če ni spora o predmetu delitve ln o obsegu skupne stvari ali o solastninskl pravici posameznih solastnikov. V primeru, da obstoja med solastniki spor glede njihovih pravic ali o predmetu razdružitve, pa mora prizadeti zoper solastnike vložiti redno tožbo. Svetujemo Vam, da se obrnete s potrebnimi predlogi na pristojno sresko sodišče.
Zdravniška
Nuša: Precej verjetno je, da v vašem primeru ne bo prišlo do oploditve. V tem slučaju torej bo nastopial menstruacija 5. avgusta. Ako perilo ne nastopi do najkasneje 12. avgusta, je pa računati z nosečnostjo.
Melita: Kaj bi bilo ravno v vašem primeru vzrok, da vam je izostalo perilo, ko trdite, da se ne počutite popolnoma zdravo, je težko reči. Ako perilo izostane, je običajno vzrok kak težka bolezen, n. pr. je-tika. Pa tudi pri spremembi kraja reagirajo mlada dekleta dostikrat s tem, da izgube perilo za več mescev. Ali je nosečnost v vašem slučaju popolnoma izključena?
V. M. Zagreb: Zdi se mi, da je v vašem primeru najverjetneje, da ste zanosili Sicer pa pojdite k zdravniku, da vas pregleda.
K. J. Dol.: Povsem gotovo je, da gre v vašem primeru za obolenje želodca. Osebno mislim, da gre za katar. V svrho točne presoje pa vam svetujem, da se daste pregledati še rentgenološko, kakor tudi, da se pregleda želodčni sok. Na podlagi vseh teh pregledov se lahko komaj določi dieta. Vsako drugo postopanje je lahko v bistvu pogrešeno in zato brezuspešna V vašem primeru bi bilo torej najbolje, da greste za par dni v bolnico v svrho preiskave.
M. K. Vrhnika: Faktično niste v zavidanja vrednem položaju. Na eni strani ste oslabljeni zaradi pogostih krvavitev, na drugi strani imate po mojem mnenju verjetno rano žeflodca. Kar se tiče krvavitev, je v vaših letih možno, da imate tkzv. mijo-ne maternice, ali pa vnetje. Na vsak način je treba dognati vzrok pogostih krvavitev, ter istega odstraniti. Zatem treba pregledati želodec, pa tudi kri itd. Vse to je doma nemogoče. Potrebno je tedaj da greste v bolnico. Nadaljnje zdravljenje in postopanje je odvisno od rezultatov pregleda.
Zagrenjen 20: Na vaše vprašanje je težko izčrpno, odnosno zadovoljivo odgovoriti. Po mojem mnenju je najbolje, da se osebno pogovorite s kakim specialistom za spolne bolezni Gre namreč za važna vprašanja n. pr. glede potomstva. Vaš zakon lahko ostane jalov, aili pa boste, imeli samo enega otroka. Pa so še druge stvari. Zato svetujem, da napravite tako kot se®1 rekeL
Kmetijska
Višnjevec
F. L. St. Na svojem vrtu imate precej visenj, ki jih spravite na razne načine. Pripravili bi radi tudi višnjev liker. Prejšnje leto ste poskusili, pa se ni posrečilo. Želite, da Vam svetujemo primeren recept.
Zelo enostaven način priprave likerja je sledeči: V stekleno posodo nalete 1 liter alkohola, v katerega vJožite 2 kg višenj. Polovica visenj naj bo pri pecljih odprta, da pride sok v stik z alkoholom. Dodaste še lupino limone in pomaranče, 4 gr sladke skorje in še katere podobne dišave (malo
vsega, da ne bi prevladalo višnjev vonj). Posodo postavite 8 dni na sonce in vsak dan nekoliko premešajte, ne da bi posodo odpirali. Nato skuhajte 1 kg sladkorja v enem in pol litru vode. Alkohol odcedite in precedite, nakar ga zmešajte s sladkorno vodo. Nalijte v steklenice in postavite jih na hladno mesto.
Bolezen na paradižnikih
Š. E. Lj. Do nedavno so paradižniki bujno rastli in Listi so bili temno zelene barve. V zadnjem času opažate, da se pojavljajo na listih rjave pike in mnogi poganjki se delno sušijo. Radi bi znali- kaj povzroča sušenje listja in kako se ubraniti te nepri-like?
Zaradi menjajočega vremena nastopajo razne rastlinske bolezni. Kakor napada na pr. trte peronospora, tako napada tudi paradižnike. Tudi črni palež ni redka bolezen, ki kvari liste. Priporočamo Vam. da poškropite paradižnike z 1%°/« bordoško raz-stopino. Škropiti bi seveda morali že pred nastopom bolezni Vse močno napadene liste odstranite, ravno tako odrežite vse nepotrebne zalisteke, da bodo rastline dovolj na soncu in zraku. Odstranjene liste po-žgiite.
Jedilno olje
T. M. Lj. Podražitev in celo pomanjka-namiznega olja Vam povzroča skrbi. Do sedaj ste belili izključno samo z laškim oljem. V kateri maščobi bi lahko imeli nadomestek za laško olje. pravite. Bučno olje ni dobro, ima neprijetno barvo.
Najboljša in lahko prebavna mast je maslo, le predraga je za splošno kuho. Drugih rastlinskih maščob, ki pridejo v poštev kot itahko prebavne se sedaj ne dobi več. Prvovrstno zameno za laško oilje imate v našem domačem bučnem olju. Prav žal, da se te vrste olje ne uporablja povsod v Sloveniji akoravno je mnogo izdatnejše in okusnejše kot na pr. laško olje. Le poglejte gori od Save vse do gornje Štajerske, povsod belijo z zelenim domačim oljem. Naši Panon-ci pridelajo največ bučnega olja Bučna, repično, makovo in olje sončnic je pravi bla-godat za naše kraje Le proč s predsodkom, da ima to dlje neprijetno barvo in da zaradi tega odbija. Olivno in bučno olje sta najboljši oljil
Ščurki
K. Ž. Cerknica. O tej nadlegi smo v posvetovalnici že nekajkrat dali nasvet, kako se odpravi, zato boste našli natančnejši popis v prejšnjih številkah lista. Zelo učinkovito sredstvo, kot smo že omenili je natrijev fluorid, ki se zmeša 1 del s štirimi deli moke ali sfladkorja. Ta mešanica se nastavi ščukom Moramo vas pa opozoriti, da je to zelo hud strup in morate biti močno previdni, da ne pride kak človek ali žival do njega.
Perulnlna
M. J. N. Saal: Posvetujte se zaradi bolezni, ki zavzema vsako leto tak obseg in vam povzroča veliko škodo, z bližnjim živino-zdravnikom, ki vam bo dal na mestu samem potrebne nasvete, oziroma ukrenil sam vse potrebno.
Bolhe v genu
N. L. Lj.: Mnenja smo, da prašek proti bolham, ki ga mislite v planinskem seniku posipati po senu, ne bo škodoval goveji živini, seveda, če ga ne nasipljete preveč. Dotični prašek namreč deluje na dihalne organe in ni želodčni strup. Morda ga iz previdnosti vendarle posipljete le v najbližji okolici ležišča, seno pa pred pokladanjem pretresate in prezračite.
Kakor je bilo pričakovati, je bil mednarodni turnir v Trenčanskih Teplicah na Slovaškem zaradi »mednarodnega političnega položaja« odpovedan ln se bo vršil ob drugi priliki. Novi termin turnirja sploh ni bil določen.
V	turnirju za prvenstvo Zedlnjenih držav je zmagal zopet Reshevsky, ki je dosegel 13 točk Izmed 16 možnih. Fine je zaostal za pol točke za njim In je zasedel 2. mesto. Stari Marshall je osvojil z 10% točkami tretjo nagrado, 4. in 5. mesto pa delita z 10 točkami Pinkuš ln Simonsson.
Amaterski turnir Hrvatskega š. saveza se je začel 3. t. m. v Borovu ln bo trajal do 20. t_ m. Turnirja se udeležuje 16 igralcev. Zmagovalec dobi naslov hrvatskega mojstra.
V	finalu medklubskega tekmovanja za prvenstvo Hrvatske je premagal Amaterski š. k. iz Zagreba 6.K. Borovo s 7:1, Jeseni bo Amaterski š. k. potem zastopal Hrvatsko v tekmah za državno prvenstvo. Kakor poročajo listi, bodo tedaj nastopili v njegovem moštvu tudi mojstri dr. Ašta-loš, Vukovič ln dr. Drezga.
Mladinska sekcija Lj. š. k.-a je morala še odigrati dve kvalifikacijski tekmi za vstop v prvi ljubljanski razred, proti Centralnemu š. k.-u IL Mladinska sekcija je podlegla s 7 : 9 (4 : 4 ln 3 : 5) ter ostane na podlagi tega še nadalje v drugem razredu. Skupno je morala Mladinska sekcija odigrati kar 6 (!) kvalifikacijskih tekem.
V	zadnji je končno podlegla.
Z neke medklubske tekme na Estonskem
je naslednja partija.
Nimcovičeva indijska obramba Beli: Friedemann	Črni: Keres
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
S. Sbl—c3	Lf8—M
4.	Ddl—c2	Sb8—c6
5.	Sgl—f3	d7—d6
6.	Lcl—d2
Običajneje je 6 aS ah Lg5. Pa tudi poteza v partiji se izkaže kot dobra.
6.	• • • » » t	®6 e5
7.	e2—a3!	LM : c3
Po ed4:, 8. ab4:, dc3:, 9. Lc3: bi bila
prednost belega oči vidna (grožnja b4—b5, dva lovca, možnost napada na kraljevo krilo).
8.	Ld2 : c3	Dd8—e7
Zopet bi bilo nevarno ed4:, ker bi izgubil
črni oporo v središču«
9.	d4 : e5	d6 : e5 10. e2—e3
Ce takoj 10. b4, potem e4, 11. Sd4, Se5.
V	poštev pa prihaja 11. b5.
10, « m ■ • • •	af—1
Neobhodno potrebno, da prepreči b2— M—b5. Sedaj se začenja pozicijska borba.
11.	Lfl—e2	o—o
12.	o—o	a5—a4
13.	h2—h3	Sf6—d7 Ker beli ne more nikjer hitro prodreti,
lahko črni počaka z razvojem. Skakač gre na boljše mesto na damskem krilu, obenem pa pripravlja poteza logično utrditev središča z f6.
14.	Tal—dl	Sd7—c5
15.	Lc3—b4	f7—f6
16.	Tdl—d5	Sc6 : b4
17.	a3 : b4	Sc5~a6
18.	Dc2 : a4	De7 : b4
19.	Tfl—al?
Po 19. Db4: se belemu pač ne bi bilo treba bati poraza. Res stoje črni kmetje v končnici nekoliko bolje, ob precizni obrambi pa bi morala partija vendarle končati remls. Tako pa se spušča beli v kombinacijo, ki izpade v prid črnega.
19..............Db4 : b2
20.	c4—c5! ?	Sa6—b4! Seveda ne De2:?, 21. Td2 itd. S potezo
v partiji pa črni elegantno forsira likvidacijo.
21.	Le2—c4	Lc8—e6! Zopet ne Ta4:, 22. Td8-f ln mat v nekaj
potezah. Tudi ne Dal:+, 22. Tdl+ z dobro igro za belega. Sedaj pa beli nima več izgovorov. Ce 22. Td2, potem seveda Dal:-f.
22.	Da4 : a8	Le6 : d5!
23.	Lc4 : d5	Sb4:d5
24.	Da8—a7
Vihar se je polegel in črni ima zdravega kmeta več.
24..............Sd5—c3
25.	Tal—el	Db2—b4
26.	c5—c6 (?)	b7 : c6
27.	Da7 : c7?
V izgubljeni poziciji še huda napaka. 27..............e5—e4
28.	Dc7 : c6
Na 28. Sd2 izgubi seveda beli po Sd5, 29. Dc6:, Dd2: tudi figuro.
28.	••••••	t f3
29.	Dc6 : f3	f6—f5
30.	Tel—al	Db4—e4
31.	Df3—h5	f5—f4
32.	e3 : f4	Sc3—e2+
33.	Kgl—hI	De4 : g2-f
34.	Khl : g2	Se2 : f4+
35.	Kg2—g3	Sf4 : h5-f bell se vda.
Vasja Pire
Novi orehi
Premikalnlca
DISKRECIJA
SUROGAT
VAGONCEK
KUROPATKIN
VELEBIT
PONEDELJEK
OPERACIJA
Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena.
Skrit pregovor
IZDELAVA LAJANJE KMETOVALEC JESENICE ALABAMA ŠIKANA NAKOVALO GRMOVJE PRILEP UCENEC.
Vzemi iz vsake besede tri zaporedne črke — iz zadnje samo dve — in sestavi iz njih rek.
Posetnica
CEZAR KANIC
SLOVAŠKA
kaj je ta gospod po poklicu?
Račun s črkami
LKHFXKHF
F D M A K D L A M D A R L D R
F K K D O H R
Namestu črk vstavi prave številke, da dobiš popoln račun. Ista črka nadomešča vselej isto številko.
Rešitve je treba poslati do potka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
R A D I O
Nedelja, 7. julija
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Na rog igra g. Veledinovič pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (Tomaž Kuret). — 10: Le brez skrbi (plošče). — 10.15: Gorenjski trio. — 11: Radijski orkester. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pevski zbor »Sava«, z Jesenic. — 14: Vesele orkestralne točke (plošče). — 16.30: Predavanje. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Veselo popoldne: trio; kitare, havajske kitare in harmonike ter samospevi g. Draga Žagarja, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 19: Napovedi poročila. — 19.20: Nac. ura: Trgovska šola beograjske trgovske mladine. — 19.40: Objave. — 20: Poskočni na-pevi s plošč. — 20.30: Pevski ln orkestralni koncert slovenske glasbe. Sodelujejo g. Jože Gostič in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandoline in balalajke (plošče).
Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20.40: Veliki orkester. — 22: Vesela muzika. — Zagreb 20: Ciganske pesmi. — 20.45: Zborovski koncert. — 21.15: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka glasba. — 19: Iz operet. — 20: Violinski koncert. — 21: Plošče. — 21.55: Ples. — Praga 19.40: Pester spored. — 21: Češke narodne pesmi. — 22.20: Zabaven večer. — Berlin 19.15: Orkester in solisti. — 20.15: Operni odlomki. — 21.30: Ples. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.15: Godba na pihala. — 20.30: Mozartova opera »Rop v Serajlu«. — 23: Ples.
Ponedeljek, 8. juliia
Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi poročila. — 19.20: Nac. ura: »Spasov dan« v našem narodu. — 19.40: Objave. — 20: Izseljenski kotiček. — 20.10: Splošne zdravstvene razmere v Sloveniji (dr. Ivo Pire). — 20.30: Večer ljubljanskih konser-vatoristov. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd. 19.40: Havajski kvartet. — 20.10: Sonate. — 22: Operne arije. — Zagreb. 17.45: Narodne pesmi. — 21: Plošče Sofija. 20: Bolgarske pesmi — 20.30: Simfonični koncert. — 22: Ples. — Praga. 19.30: Petje. — 20: Operna glasba. — 21.40: Plošče. — 22: Smetanove in Dvo-rakove skladbe. — Berlin. 19.15: Lahka godba. — 20.15: Orkester. — 22: Komorne skladbe. — 23.10: Nočni koncert — Rim. 17.15: Plošče. — 20.30: Mali orkester. — 21: Iz operet. — 21.45: Simf. koncert. — 23: Ples.
Literatura v afriških jezikih
število afriških jezikov in narečij cenijo na 1200. Samo polovica med temi jih je bolj razširjena.
Po ugotovitvah krščanskih misijonov je videti v 243 teh jezikov razločne začetke literature. Seveda pa je samo v 17 zamorskih jezikih izšlo do sedaj po več nego 25 del, toda začetek je storjen, da se afriški domačini dvignejo iz teme nepismenosti Pri tem pa je tudi upoštevati, da se zamorci razen v svojem jeziku učijo večinoma čitati tudi v kakšnem evropskem jeziku.
Štorklje 50 let v istem gnezdu
V Koppenu v Šleziji so »praznovali« letos redek jubilej. Pol stoletja nepretrgano so štorklje vsako pomlad gnezdile v istem gnezdu in vzrejale svoj zarod Od L 1931 je vzraslo v tem gnezdu 34 mladičev, teto«, ko gre za jubilejno leto, pa je v gnezdu kar pet mladičev.
Križanka št. 24
Vodoravno: 1. zajedavec, 7. mesto v Sloveniji, 13. pozornica, del gledališča, 14. luna, 16*. mesto na franc. Rivieri (fon.), 17. agregatno stanje vode, 18. dosluženi vojak, 20. denarna nakaznica, 2L števnik, 22. pogojni veznik, 23. žensko ime, 24. dva •vokala, 26. kazalni zaimek, 27. ustanovitelj religije, 29. mesto na Češkem, 31. del motornega vozila, 32. mesto v Italiji, 34. tibetanski duhovnik, 36. plašč, ki so ga nosili • rimski konzuli, 38. Btaroslcrvanska pijača, 40. oblika pomožnega glagola, 41. ribiška mreža, 43. predlog, 44. kem. znak za prvino, 45. kem. prvina, 47. limona, 50. tatarski poglavar, 51. poziv, klic, 53. tarifa, 54. del pohištva, 55. čin v vojski, 56. poveljnik mornarice.
Navpično: 1. elan, 2. angleška luka v Arabiji, 3. vrsta, 4. ploskovna mera, 5. naziv, 6. so rodni ca, 7. odnos med posameznimi stvarmi 8. srpsko m oš. ime ,9. veznik, 10. rabijo ga vozniki, 11. začimba, 12. kraj v Sloveniji 15. reka v Franciji, 18. oseba iz staroslov. mita, 19. živčna boleh-nost, raadražljivost, 22. stražnik, paznik, 25. jezero v Rusiji, 27. zabava s plesom, 28. predplačilo, 29. kladivo, 30. osebni zaimek,, 33. rastlina, ki posušena vsebuje nikotin, 35. sprehajališče, 37. prekop, vodotok, 39. lesena hiša* 41. rtatež, 42. polj-
sko orodje, 44. osnova, 46. del živalskega telesa, 48. ime film. igralke Rine, 49. predlog, 50. perzijski kralj, 52. francoski člen, 54. osebni zaimek.
Rešitev križanke št. 23
Vodoravno: 1. Koriolan, 8. sedanjik, 15. rja, 16. Mah junak, 18. Eva, 19. Zevs, 21. natakar, 22. dlan, 23. Srb, 24. kopač, 25. moa, 26. as, As=arzen); 28. tun, 29. nac; 31. No, 32. rog (Rog), 34. sel, 35. mejaš, 37. pan (Pan), 38. komar, 39. lac, 40. ponos, 41. pod, 42. karat, 44. kip, 45. kij, 47. ol, 49. nav, 50. trn, 52. Po (polonij), 53. če£, 54. Capri, 56. voz, 58. utež, 60. Si-tai-ze, 62. vnuk, 64. kit, 65. generator, 67. Ako, 68. srakoper, 69. Saltikov.
Navpično: 1. krznar, 2. oje, 3. ravs, 4» Om, 5. lan, 6. Alakul, 7. niton, 8. sukanec, 9. enačaj, 10. dar, 11. ak, 12. jela, 13. iva, 14. kanton (Kanton)-, 17. Jop, 20. srp, 22. dom, 27. sokol (Sokol), 28. teran, 30. capin, 31. nasip, 33. god, 34. sak, 35. mat, 36. šop, 37. pok, 39. Lavater, 41. Poluk^, 43. Racine; 44. kripta, 46. Jovkov, 48. jež, 50. trias, 51. lov, 53. četa, 55. par, 57. znak, 59. tir, 60. lep, 61. Eol, 63. uho, 65. go, 66. rt,
iVasa	stran
Gliste pri otrocih
Diagnoza »gliste« je med Širšim ljud- 1 stvom zelo priljubljena. Pri vsakem obolenju otrok, ki ga spremlja vročina, so matere kaj hitro pripravljene iskati vzroke bolezni v črevih, češ: »gliste so ga napadle«. Hitro imajo pri rokah razno domače zdravilo, česen, čebulo, olje z limono itd., ki po nasvetu dobrih sosed proti glistam dobro pomagajo, če te ne pomagajo, se zatečejo v bližnjo lekarno po tako imenovane »glistovke«, in ko tudi te nimajo pričakovanega učinka, potem šele — ko je pri marsikateri hudi bolezni zamujenega mnogo dragocenega časa za zdravljenje — se obrnejo po zdravniško pomoč. Koliko zamujenih davic, koliko vnetih slepičev sem videla v svoji praksi — zamujenih na račun glist! — Nekako tako, kakor to večkrat vidim pri bolnih dojenčkih, ko se matere tolažijo, »zobčki prihajajo« — in pokličejo zdravnika šele, ko se stanje malega bolnika usodno poslabša. Gliste same, cenjene bralke, prosim, zapomnite si to, nikdar ne povzročajo vročine! Otrok, ki oboli nenadoma z zvišano telesno toplino, je obolel za kako največkrat nalezljivo boleznijo, kakor davico, škrlatinko, ošpicami itd., nikakor ne za glistami. Res, da v času zvišane telesne topline odhajajo gliste z blatom ali tudi na suhem skozi usta, nos, črevo in zapuščajo telo obolelega otroka. Ali to nI napad glist, ki naj bi bil vzrok zvišani telesni toplini. Gliste se namreč v vročičnem telesu malega bolnika ae počutijo dobro in zato ga večkrat v večjem številu zapuščajo. Zato so gliste za časa akutnega obolenja postranskega pomena. Na drugi strani vam moram seveda povedati, drage matere, da ima otrok, ki ima veliko glist, lahko različne, včasih prav velike težave. Glistav otrok je bled, toži o bolečinah v trebuhu, včasih je zaprt, potem ima zopet drisko, nastopi lahko bruhanje, splošno slab počutek itd. Ker jemljejo gliste otroškemu telesu različne snovi, zlasti beljakovine, za svojo hrano, pomenijo za otroka močno oslabitev, ki zlasti, če trpi otrok dalje časa zaradi glist, hira in hujša. Torej gliste so dolgotrajno obolenje, ki ne povzroča neposredno nobene nevarnosti, a vendarle otroka nadlegujejo in motijo v uspevanju in zato se morajo odpraviti.
Gliste so med otroci zelo razširjene. Kje dobijo otroci gliste ? Ljudstvo je trdno prepričano, da dobi otrok gliste največkrat po zauživanju sladkih jedi: medu, bonbonov, čokolade itd. To je popolnoma napačno! Gliste dobi otrok samo iz umazanije. V prahu na tleh, na nečistem sadju, solati je polno majhnih, s prostim očesom nevidnih glistinih jajčec. Otroci zauživajo ne-umito sadje ali plezajo po tleh, z umazanimi ročicami, na katerih se drži prah z gli-stinimi jajčeci, gredo v usta, primejo za kruh itd. in že dospejo jajčeca glist v želodec in črevo, kjer se kmalu iz njih razvijejo gliste. Ce je mati skrbna, gre k zdravniku takoj, ko zapazi gliste v blatil, dobi zdravila in gliste odpravi. Toda razočarana opazi po daljšem ali krajšem času ponovno gliste v otrokovem blatu. Sedaj je trdno prepričana, da je bilo zdravilo, ki ga je predpisal zdravnik zoper gliste, za nič. Sedaj poskuša sama z raznimi domačimi zdravili ali zdravili, ki jih dobi v lekarni kar brez recepta. Ko se pa kljub temu še pojavljajo gliste v blatu, je trdno prepričana, da glistavosti otroka ni odpomoči. In vendar se dajo gliste kaj lahko odpraviti z najenostavnejšim zdravilom, ki je vsaki materi na razpolago — to zdravilo se imenuje č i s t oč a. Vsak zdravnik da materi za odpravo glist razen recepta tudi skrbno navodilo glede čistoče: skrbno umivati otroku roke pred vsakim obrokom hrane! Nobena mati bi ne smela dati otroku kosa kruha v roke, preden mu ni umila rok s toplo vodo, milom in ščetko. Posebno pažnjo mora pri tem polagati na čistočo nohtov! Vsaj enkrat na teden mu mora ostriči nohte, ker za dolgimi umazanimi nohti so velikokrat glistina jajčeca. V neki šoli so preiskovali zdravniki umazanijo za nohti otrok in ugotovili v tej nesnagi pri 70 Vt glistina jajčeca, s katerimi se vedno znova okužijo. Vse gliste so posledica nečistoče in glavna skrb pri odpravljanju glist je skrb za čistočo rok. Vsako sadje, vsako sočivje naj se skrbno umije, preden ga dobi dete! Ce pa dobi otrok gliste, naj se te odpravijo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, s strogo čistostjo hrane in rok pa prepreči reinfekcija, to je ponovna okužitev — in otrok ne bo več glistav.
H koncu vam moram, cenjene bralke, povedati, da zanesljivih domačih zdravil
proti glistam nimamo. Ne morem vas pa dovolj svariti pred brezmiselnim dajanjem raznih sredstev proti glistam. Vsa ta sredstva so hudi strupi. Tudi česen je za otroka strup! Slabotnemu otroku škodijo že v najmanjši meri. — Da ima dete res gliste, smemo trditi samo, če smo v blatu gliste res videli. Zdravnik ugotovi gliste s pomočjo mikroskopske preiskave blata, v katerem ugotovi jajčeca. Gliste poslušati ali tipati v otrokovem trebuhu ne more nobeden, še tako učen zdravnik. Zato, cenjene matere, če sumite, da ima otrok gliste, prinesite vedno blato v preiskavo — za grah velika količina blata zadostuje — brez te preiskave zdravnik glistavosti ne more ugotoviti.
Ponavljam še enkrat: vse gliste so posledica nečistoče in glavna skrb matere pri odpravljanju glist je skrb za čistočo rok in hrane! Reke naj se skrbno umijejo ne samo pred jedjo, ampak vedno tudi takrat, ko pride dete iz stranišča, ker se tudi tam otrok lahko okuži z glistami.
Dr. Tavčar-Konvaiinka.
Dr. Jelena Nikolič.
brezplačna zdravila in brezplačno zdravljenje je življenska nujnost našega ljudstva
Za današnjo medicinsko vedo ne moremo reči. da ie ljudska in da zadovoliuie potrebe širokih ljudskih mas. Današnja medicinska veda ima trgovsko osnovo: plačai pa te bom zdravil, olačai pa dobiš zdravila. In ker so danes zdravniški pregled in zdravila zelo dragi, a ljudstvo nima denarja, ie postala medicina dostopna prav za prav samo bogatim tistim, ki si lahko plača io zdravnika in zdravila.
Vemo. da pokliče naš kmet zdravnika šele v poslednjem trenutku, ko ie ponavadi že prepozno, v največ primerih zato, ker nima denarja. Boriti se mora za prehrano svoje, običajno zelo mnogoštevilne rodbine, in vsak dinar ie zanj že velika žrtev. Če hoče priti do denarja, mora prodati ovco ali kravo, ki daie hrano njegovim otrokom. Toda tudi on bi. prav tako hitro, kakor meščan poklical zdravnika, če bi imel brezplačno zdravniško pomoč in zdravila.
To sem ugotovila za časa svoie zdravniške prakse pri Okrožnem uradu Kmetje in delavci, člani Okrožnega urada, prihajajo povprečno trikrat pogosteje kakor meščani. Na vasi ie zdravstvo na zelo nizki stopnji in kmet si ne ve pomagati tudi pri najobičajnejši bolezni.
Kako ie pri našem ljudstvu z zdravljenj em sem imela priliko videti na primerih in slučajih na katere sem naletela na vasi: naš narod naravnost propada zaradi nedostatka brezplačne zdravniške pomoči in brezplačnega zdravljenja.
V	neki vasi v Bosni ie umrla žena zaradi izkrvavitve po porodu. Zapustila ie male otroke. Ko sem vprašala moža, zakaj ni pokgical zdravnika mi ie rekel: »Nimamo denarja, da plačamo zdravnika. Zelo smo siromašni. Kaj naj počnem zdai s tolikimi otroci...«
V	drugi vasi je zavil gozdni inženjer v hišo. kjer je ležala težko bolna neka ženska in pregovoril kmeta, da je poklical zdravnika. Prišla sem in ugotovila zastrupljeni e po porodu. Vprašala sem kmeta. zakaj me že prei ni poklical. »Kai hočem,«* je rekel, »ko pa ie že tik pred smrtjo. Saj vidiš, da se več ne zaveda, pa tudi zdravnik je ne bo pregledal brez denarja.«
Takih primerov je brez števila. Posebej moram pripomniti, da tu ne gre samo za zdravljenje posameznikov, marveč za mase našega naroda. V neki vasi se je razširil trebušni tifus Bolezen ie iz dneva v dan zahtevala več žrtev in vas ie zajel jok in klic na pomoč V eni samri družini je umrlo po več ljudi V vasi so mi povedali. da so vsi zelo veliki siromaki in da nimajo denarja za zdravila. Banovinski zdravnik je prihaial dvakrat tedensko pa ie vse. kakor se zdi. ostalo le pri ugotovitvi bolezni. Prav nič drugega se ni storilo za osamljeno in ubožno bosansko vas. Vaščani so bili tako orimorani. da se sami bore z nalezljivo boleznijo. Kako so delali, se razvidi iz besed nekega kmeta: »Udali smo se v usedo. kdor ostane, dobro, kdor umre. kai hočemo, tako mu je usojeno.«
Lahko bi navedla iz svoie zdravniške prakse še nešteto takih in še boli žalostnih primerov. Kolikor boli dobi zdravnik sti-
ka z našim ljudstvom tolik.) boli prihaja do grenkega prepričanja, da naš kmet nima koristi od moderne zdravniške vede.
Pridobitve današnje zdravniške vede koristijo samo onim. ki imajo denar, naš revni kmet in meščan, ki ga nima oa ne more računati na te pridobitve Povdariti moram, da današnja medicinska veda boli služi bogatenju posameznikov kakor pa potrebam našega ljudstva in njegovega zdravja. To je eden naitežiih ooiavov današnje družbe. Moderna medic!nska veda mora postati last naroda, mora s toniti v službo onega, ki je bolan, ne samo onega, ki lahko plača.
V zdravniških krogih se ie mnogo o tem razpravljalo. Zdravnik! sami so uvideli, da niti ena veda ni toliko dozorela za socializacijo. kakor ravno zdravniška in povdarili so. da morata država in družba rrre-vzeti nase skrb za ljudskn zdravie Pravilno in logično je. da država zagotovi svojim državljanom zdravlienie. bolnice in zdravniško pomoč če noče da krepko in rdravo ljudstvo degenerira.
Potrebo po radikalni spremembi moderne medicine z ozirom na naš siromašni stalež je treba ne samo zahtevati, marveč tudi izvesti. B"eznlačna zdravniški oomo*. brezplačna zdravila in bolpiško zdravljenje ie življenska rot.re^a nagega liudstva.
(Po »Po^t?ki« 26 VI 1941)
Domača kuhinja
Jediln;k 7a brezmesni dan:
Priželjčeva juha Vampi na laški način Krompir v kosih Borovnice s sladkor i em PrižeUčeva Juha. Telečjemu pri željen odstrani kožico in ga skuhai v vreli slani vodi Na masti ali oliu napravi prežgani«* s čebulo in petrši^em zalii z iuho ali tudi z vodo V tem skuhai svež grah pridani na kocke zrezano oriželičevn rožo nekoliko majarona in okisai z limoninim sokom.
Vampi na laški način Prav dobrn osna-žene vampe skuhamo z i"šno z°l°"iavo Kuhane ohladimo in zrežemo na tanke rezance.
Na olje v koziri dar^o na kocke zrezano Janino, sesekliann čebulo in nekai česna Čebula nai nekoliko za rumeni Nato dodamo preeei paradižnikove m^z?e ali olupljen. svež narezan paradižnik opra-šimo z moko te"* stresemo v korim zre-zane vampe in zaliiemo Pred serviraniem naribmi v va^o® narmeza^a
Jedilnik, letnemu času primeren
Juha z belušev Goveji zrezki Kolerabice s krompirjem Črešnjev narastek
Juha is belušev: Osnažene beluše kuhamo v vreOl slani vodi 10 minut. Gornji del narežemo na 2 cm dolge koščke spodnje dele belušev pa pretlačimo in vse damo v juho. V kožici naredimo svetlo masleno prežgani e s sesekljanim petršiliem in še to dodamo. Juho popramo in solimo. Nazadnje juho zgostimo (io legiramo t j. potegnemo na kraj štedilnika in ii žvrk-ljaino rumenjak z malo vode) in servi-ramo s kruhovimi kockami.
Goveji zrezki: Kos govedine zrežemo na tanke rezine, jih potolčemo in vsako posebej pretaknemo s slanino ter hitro oo-pečemo na masti. Nazadnje zarumenimo na njej sesekljano čebulo, pridenemo paradižnika, česna in v tem dušimo zrezke Po potrebi med dušenjem prilivamo vode.
Kolerabice s krompirjem. Kolerabine liste in olupliena jabolka zreži na rezance in skuhaj v vreli, slani vodi. Posebej skuhaj na kocke zrezan krompir.
Medtem zarumeni na masti sesekljano čebulo, zelen petršilj in opraši z nekoliko moke. Temu dodeni kolerabice in krompir. popoprai in ošoli.
Črešnjev narastek. Sestavine: 4 rumenjaki. 10 dkg sladkorja. 7 dkg mandliev. (lahko tudi polovico mandljev in pol drobtinic). žlico razstopljenega surovega masla in žlico ruma. trd sneg 4 beljakov.
Rumenjake penasto mešamo, polagoma pridajamo sladkor. S snegom vred previdno zmešano mandlie. rum in maslo. Zmes pečemo v pomazani in z moko potreseni obliki približno 10 minut. Nato nadevamo enakomerno % kg odpečkanlh in odcejenih črešeni ter pečemo narastek toliko časa. da ie dober.
Običaji pri snubitvi
Moški, ki bi si rad pridobil naklonjenost ženske, se skuša tej na vse mogoče načine prikupiti. To ne velja le pri ljudeh, marveč tudi pri živalih. Dočim skuša mo-
ški osvajati s svojo zunanjostjo, sposob nostjo, z denarjem in drugim, tudi v žival stvu ni mogoče drugače, vsaj kar se zu nanjosti tiče. Tako se fazan, divji pete lin ali kolibrij pokaže svoji Zenici vednt v vsej krasoti svojega perja. Pri nekaterih ra,jčicah zgradi mož gnezdo iz vejic in li stov ter ga okrasi s pestrimi polžjimi hi šicami kamenčki, kostmi in celo s sveži mi rožami. Ko pripelje svojo ženico i gnezdo, se pred njo na vse načine prikla nja in daje od sebe najčudovitejše glaso ve. Pri tem pograbi od časa do časa kak pero ali rožo, kakor da bi hotel svojo že nico opozoriti na svoje bogastvo.
Drugi ptiči pa so večji realisti. Pri njil gre. ljubezen očividno skozi želodec. Pr; nekaterih pticah vlovi samec najprej ribe in se nato s samico zaroči tako, da mu t: vzame iz kljuna pravkar ulovljeni plen Pri nekaterih tropičnih kukavicah si pridobi samec samičino naklonjenost s tem da se ji približa z ulovljeno kobilico * kljunu, izroči ji jo pa šele, ko ga je t' uslišala.
Skrb za potomce pri ribah
Običajno je skrb za potomstvo ne le pr: ljudeh, marveč tudi pri živalih prepuščene materi. Izjemo tvori pri živalih neka riba (nem. Stichling), kjer oče zgradi gnezdi in pazi na svoj zarod. Gnezdo zgradi iz stebelc, korenin in listov, ki jih na prav umetniški način zlepi z lepljivo tekočino, ki jo izloča. Ko je z njim gotov, si poišče ženico, ki jo, če mu ne sledi prostovoljno, prižene s sunki in ugrizi, s čemer pa seveda ne uspe vedno. Ko ženica izleže jajčeca in so ta oplojena, samec svojo zakonsko družico zopet nažene. Izlegle ribice čuva oče. Ce jim preti kaka opasnost, jih polovi v svoje žrelo in nato izpljuva v gnezdo, kjer so varne.
Tudi pri drugih ribah, ki si grade gnezda, je zelo razširjen običaj, da love svoje potomce v žrelo in jih nato zopet na varnem izpljuvajo. Nekatere ribe pa pravkar izvaljena jajčeca vzamejo v svoja usta. v katerih jih zadrže tako dolgo, dokler se ribice ne izvale. Tako skrb za malčke je pri ribah tem pr senetljivejša, ker ves čas. dokler se ribice v njihovem žrelu ne izvale. ne morejo zauživati hrane.
Obleke za sončenje
Vse že poznate obleko za sončenje. Svoj čas je moda zahtevala, da ji izrežemo ves hrbet, tako da ste se počutile v njej kakor v izrezani kopalni obleki s priključenim krilom Nu. sčasoma je kult nagote v modi dokaj ponehal in nove obleke za sončenje so sicer bolj izrezane od navadnih oblek, vendar pa ne toliko, da se ne bi v njih mogle pokazati tudi med moralisti. O golem hrbtu ni več govora. Tu gre sedaj samo še za obleko brez rokavov z nekoliko večjim vratnim izrezom. Toda, kar je glavno: ta obleka je lahka, udobno krojena, iz preprostega, prijazno vzorčastega blaga. V njej se počutite povsem neovirano, lahko sedete na travo, na pesek, kamorkoli Ker je izdatno izrezana, se vam zdi, da dobite v njej več zraka in sonca kakor v kakšni drugi, bolj zaprti obleki. To je prava obleka za počitnice!
Obleko za sončenje pa s kratko jopico ali bolerom lahko izpremenite v vsakdanjo obleko, ki jo lahko nosite tudi v mestu. Tukaj vam nudi moda nekaj novih domi-
Mila Pachnerovš:
Osamljeni gospod
Ko je gospa Zdenka odprla vrata, je zagledala mladega elegantnega človeka, ki je z nasmehom snel klobuk in se priklonil. Malce je zardela, ker je bila oblečena le v domačo haljo. Hotela je vprašati.. . »Milostiva gospa, voz vas čaka! Upam, da nisem zakasnil?« jo je prehitel neznanec.
»Voz? Kakšen vite. Pomota je ... « Obraz mladega človeka je bil razočaran. »Milostiva gospa, izvolite prosim ... Sem tu z naročenim vozom, kakor smo se dogovorili!« Vsa žareča se je gospa ozrla po predsobi: »Ne. motite se . . Kajti, da bi — Jože!« je poklicala moža z vrta skozi odprto okno.
Medtem je mladi mož potegnil iz žepa nekakšen papir. Izkazalo se je, da je bil časopisni papir.
»Gospod soprog je ■ vendar odgovoril na moj inserat,« je pojasnjeval mladi gospod, »dovolite, sem inženjer Jedlička.«
Medtem je že prišel z vrta gospod svetnik Duchaček in hitro se je izkazalo, da je bilo res vse skupaj le pomota. Na inserat gospoda inženjera so odgovorili ljudje z osmice, trn pa je bila hišna številka osemnajst. — »Smolo imam — no, ne da se pomagati. pomota pač in. prosim, oprostite mi... Mladi mož se je poklonil, gospod in gospa Duchačkova prav tako in gospa Zdenka je pomislila: »škoda ... Danes bi bilo prav lepo ... Reš škoda!«
Pri vratih se je mladi mož okrenil »Na lepem kraju stanujete, gospod svetnik, prav zares! Tu bi hotel živeti... Doli v Pragi človeka kar nekam duši ... in kadar imam le količkaj časa, izvlečem Che-vroletko iz garaže in hura iz mesta . . .
Samo, človeku pričenja presedati tako sam se vozariti okoli, vedno le sam. In zato sem dal inserat.. .« »No,« je rekel gospod svetnik Duchaček bodro, »mislim, da tako mlademu človeku ni treba biti samemu.«
Inženjer Jedlička se je žalostno nasmehnil": »Oh, kar se tega tiče ... še lani...« In zamahnil je z roko. Gospa Zdenka ie takoj postala sočutna. Za boga. kaj je treba tu še dalje govoriti? Mladi človek je bil gotovo ranjen, prevaran, morda zapuščen ... Kako zanimivo!
»Ponovno vas prosim, oprostite mi, da sem se motil ... In ravno v nedeljo. Gospod svetnik je gotovo delal na vrtu,« je rekel mladi človek.
»Ali, kje neki!« je vzkliknil svetnik, »kadil sem in čital časopis pa ni nič posebnega v njem.« Mladi človek se je znova nasmehnil in njegov pogled je zajel melanholične oči gospe Zdenke. Zdelo se je, da se je misel rodila prav v trenutku, ko je bila izrečena: »Milostiva... gospod svetnik ... kar tako, neoflclelno ... Kaj ko bi vas kam peljal, zdaj ko sem že tu? To se pravi. .. razumete: kot svoje goste. Veste, človek mora biti previden, kadar takole oglaša.«
Zakonca sta se spogledala. Za takole dolgočasno nedeljo res ljubezniva ponudba. Lepo bi bilo nekje sredi gozdov, ob vodi, na čistem zraku.
»No da, ni govora, da bi tako ponudbo sprejel breaplačno,« je rekel gospod svetnik preudarno. »Ampak meni bo v resnično veselje,« se je znova nasmehnil mladi gospod, »če se odpeljete % menoj. Med na-
mi: napravili bi dobro delo osamljenemu človeku, zato...«
Svetnikovi so se naglo napravili. »Ima Ančka ključe, če se vrne pred nami?« je vprašal gospod svetnik, ko si je vrgel dežni plašč čez ramo in pogledal Chevrolet-ko. Gospa Zdenka mu je zagotovila, da služkinje pred osmo ne bo doma, do takrat pa se bodo itak že vrnili. »Gledal bom, da se bomo pravočasno vrnili,« je rekel inženjer ko je sedel za volan in se še ozrl: »Sedite dobro, milostiva gospa?« Ali naj odprem levo okno? Prosim, tam je kljuka, samo zavrtite ... tako!«
Gospa Zdenka se je vsa srečna naslonila na naslonjalo.
Popoldne je bilo čudovito. Gospod inženjer ju je pripeljal prav do vode, odšel je le telefonirat prijatelju zaradi večernega sestanka, in ko se je vrnil je prinesel svojim gostom peciva iz predmestne slaščičarne. Tolikšna pozornost od docela tujega človeka!
Gospe Zdenki se zvečer kar ni hotelo iti domov. Nekolikokrat, jo je moral gospod svetnik opozoriti k odhodu. Ura je bila že osem, ko w> sedli v Chevroletko. »Kako naj se vam oddolžimo?« je rekla gospa. Inženjer je zamahnil z roko, češ, da bi se jima moral zahvaliti on, da je bil zelo srečen in tako dalje, kakor je to pač v navadi. Tik predmestja se jim je pokvarilo kolo. Precej časa je preteklo predno so montirali drugo. Ko so sedli na voz je inženjer vprašal, koliko je ura! Bilo je pol devetih.
»Vraga, s to pnevmatiko smo se zakasnili!« je rekel in na čelu so se mu pokazale gube. »Se vam mudi?« Je sočutno vprašala gospa Zdenka.
»To se pravi ... prijatelj s katerim sem govoru telef onično.., tat on meea fe po
nekatere stvari prav na drugi konec Prage. Neumno ... Kako bi...«
Svetnik Duchaček je razumel in predlagal, da se z ženo popeljeta s cestno železnico domov. Gospod inženjer je bil itak zelo ljubezniv.. . Gospa Zdenka se je ljubko nasmehnila, inženjer je prosil za tisoč-kratno oproščen je, da mu Je zelo žal..., da je v njuni družbi pozabil, da čas teče in...
»Kakšno naključje,« je rekel gospod svetnik svoji ženi med potjo, »temu človeku je bilo res ljubo, da mu ni bilo treba biti vse nedeljsko popoldn? samemu—« — »In mi smo se navžili dobrega zraka« ... je dodala gospa Zdenka. »Brezplačno!« je rekel gospod svetnik pa ga je takoj postalo sram in dodal: »Pošljem mu cigarete ... in ... kje že stanuje? Kaj ni rekel da v hotelu... »Gospej Zdenki se je zdelo, da stanuje v hotelu »Chicagn«, toda ni bila prav gotova...
»Ančka je že doma!« je vzkHknila spokojno gospa Zdenka, ko sta prišla do vrtnih vrat. »Toda, da pušča tudi hišna vrata odprta, zato jo moram pokarati,« je rekel gospod svetnik. »Dekle premalo pazi...«
»Ančka!« je zaklicala gospa Zdenka, toda nihče ji ni odgovoril.
Tudi vrata v sobo so bila odprta. Oba sta stekla skoznje in opazila nered ... Tatovi! Tatovi! In hip za tem se je obema naenkrat posvetilo v glavi: Inženjer! Che-vroletka! In gospa se je sesedla in pričela jokati.
Ob desetih Je prišla Ančka. Ko sta jo izpraševala, sta zvedela, da JI Je prejšnjega dne neznan gospod v trgovini poklonil vstopnico za Mno za današnji večer.
Od tega dne zaman vabijo svetnikove Duchačkove na nedeljske izlete.
MODNI ATELJE
»FEMINA«
DANICA ROVŠEK SEDAJ
GRADIŠČE 13/L
-lic. Bolero, ki si ga omislite k takšni ob-eki, je lahko iz istega tvoriva, lahko ga ->a tudi izdelate iz belega platna ali pike-ia. V tem slučaju ga lahko nosite tudi k irugim poletnim oblekam. K boleru lahko iripnete ovratnik in manšete is tvoriva ibleke.
Obleka za sončenje, ki jo nosite na morju, je seveda nekoliko drugačna od obleke, ki spada v nase kraje. Kajpada tu ne gre ;a točno določena pravila, kajti tu imamo v mislih občutek za sogiašanje obleke z ikolico, ki ga ni moči tako natančno opredeliti. Če pomislite, boste tudi same priznale, da spada obleka z drobnim cvetličnim vzorčkoflti, cvetličnimi venčki, nageljni aH pikčastimi motivi med cvetoče travnike m vrtove. Nasprotno pa si zamišljamo obleko iz belega in modrega platna ali iz preprosto črtastega blaga nekam k morju, kjer so ploskve bolj ravne, gladke in bleščeče. Takšno obleko potem opremimo z izvezenim motivom sidra, z vdelano živobarvno jadrnico, z mičnim prišitim rešilnim pasom, z barvasto stilizirano ribo itd. — da na ta način še bolj poudarimo njeno »pomorsko« obeležje.
Obleko za sončenje lahko tudi sestavimo iz dveh kontrastnobarvnih tvoriv, n. pr. iz belega in živomodrega platna. Takšno sestavljeno obleko predočuje podoba na naši skici, ki predstavlja neke vrste moderno »mornarsko« obleko za sončenje. Naslednja obleka s priključenim bolerom je sestavljena iz različno ukrojenih progastih delov.
Barvaste platnene jopice
Letošnja moda, ki rada dopolnjuje tudi najbolj preproste obleke s primernimi ogrinjali, si je izmislila kot nekaj novega te lahke in cenene jopice iz živobarvnega platna. Tukaj pridejo v poštev vse modne barve — najboflj v čislih pa ostane rdeča, ki smo se je navadile upoštevati že pri pomladnih volnenih jopicah. Jako moderna je tudi rumena barva, ki se posebno lepo poda k novim belim oblekam. Jopice te vrste imajo navadno kratke rokave in ljubke majhne reverje. Ukrojimo jih v klasični moški obliki.

je posebna prednost odvajalnega sredstva DarmoL [Vrhu tega deluje mtto Id k brez bolečin. Zate uživajo J odrasli in otroci radiDarmoi
Poletni turbani
Ni 5e minila sezona turbanov. Čim bo4j vroče postaja, tem bolj izpodrivajo turbani težje klobuke. Kajpak razlikuje moda med popoldanskimi in navadnimi »športnimi« turbani. Popoldanski turbani, ki jih nosimo k elegantnim oblekam, odkrivajo dober del pričeske in so prav za prav samo neke vrste drapiran trak, ki ga ovijemo okoli glave. V vozel taksnega t urbana lahko zataknemo šopek raznobarvnih cvetlic, da tako še bolj poudarimo poletno lahkotnost tega pokrivala. Nasprotno pa športni turbani povsem ovije jo in zakrijejo pričesko in imajo zadaj nekako obliko izpod-vezane kmečke nite. Na temenu jih pri-laftap z vciifco pentljo (skica).
na
Nemci se pripravljajo na odločilni udar v sedanji vojni — Trije pasovi Problem ofenzivnega sunka proti Veliki Britaniji
Nemci se pc likvidaciji zavezniškega odpora na celini pripravljajo za odločilni udar v tej vojni, za napad na Anglijo. Reči je treba, da so pogoje za ta napad pripravili z vso smotrnostjo, ki je lastna njihovemu delu. Z zasedbo domala vseh zapadnih evropskih obalnih predelov so angleško otočje
zajeli v prave klešče
in si ustvarili dolgo vrsto oporišč, od koder bo njihovim letalskim silam in njihovi zračni pehoti razmeroma lahko prodreti nad otoško državo. V glavnem se baze njihovih ofenzivnih operacij delijo v tri pasove.
Prvi pas se razprostira vzdolž norveške obale od Trondhjema ao Skageraka in predstavlja s svojimi izhodišči Trondhje-mom, Bergenom, Stavangerjem in Kristian-sandom severni krak kiešč ali
desno napadno krilo.
Povprečna oddaljenost teh izhodišč do angleške obale znaša 500 do 600 km, kar pomeni za moderna letala dve do dve in pol ure poleta tja, bombardiranje in polet nazaj. Predel, ki ga na britski strani to severno krilo nemškega napada v prvi vrsti ograža, obsega strateško važne objekte na Shetlandskih, Orkneyskih in Hebridskih otokih ter
ves severni del škotske
do vojnega pristanišča Firtha of Forth.
Drugi pas nemških zračnih operacij se razprostira od Skagerraka vzdolž danske in nemške obale do izliva reke Emse. Njegova glavna izhodišča pa so Thisted in Ringkjobing na dansk iobali, otok Sylt, Kiel, Hamburg, Bremen, Cuzhaven in Wi-lihelmshaven in otok Helgoland v Nemčiji. Nasproti temu osrednjemu napadnemu pasu je ves
FRANCE
srednji del Anglije
od Firtha of Forth in Glasgowa mimo južnega predela Peninskega gorovja do reke Trent. Tu so povsod važna vojno industrijska, vojaška in gosto naseljena središča.
Tretji izhodni pas za nemško ofenzivo gre od reke Emse mimo Frizijskih otokov, holandske, belgijske in francoske obale do vojnega pristanišča Bresta. Baze v tem predelu so: Groningen, Haarlem, Haag, Rotterdam, Vlissingen, dalje vsi holandski otoki, Ostende, Nieuport, Bruges, Dunker-que, Calais, Boulogne, Abbeville, Le Havre, Cherbourg, St. Malo M Brest. Predel, ki ga bo ofenziva ^iz tega pasa ogražala se razprostira na oni strani od reke Trent preko jugovzhodne angleške nižine
z Londonom do Doverskihvrat. Z ozirom na to, da so vsa oporišča nem-
škega napada v tem predelu, ki ae najbolj približuje Angliji, z lahkoto dosegljivi tudi nasprotnemu napadu z angleške strani, jih ne smemo smatrati za glavna i^iodišča, temveč samo za sprednjo stražo izhodišč, ki bodo nekje v varnejšem zaledju. Jugovzhodno angleško nižavje je zelo ugodno za množestvene napade bombnikov, ker je pregledno, toda baš ta preglednost predstavlja tudi
oviro za nastope zračne pehote.
Kambrijsko, waleSko in cornvvallsko gorovje v zaledju bi bila v tem pogledu ugodnejša prizorišča za delovanje zračne pehote, vendar je treba upoštevati, da gre tu spet za gosto obljudena in zelo prometna ozemlja z neštevilnimi rudniki in tovarnami, tako da napadajoča zračna pehota ne bi mogla prispeti neopaženo, nenadno ln brez ogromnih žrtev do cilja.
Veliko več možnosti
imajo Nemci v tem pogledu v srednjem ln severnem delu Britanije, ki je zelo razčlenjena in gorata. Tu bi Nemci na osamljenih otokih in skritih zalivih spočetka lahko dosegli lokalne uspehe, ki bi jih mogli pozneje s sodelovanjem velike zračne sile, izkrcevanjem pomorskih ln kopnih sil ter z odvajalnim pritiskom na mnogih drugih mestih spremeniti v večje in odločilne uspehe. Ves problem je v tem,
do kakSne mere so Angleži pripravljeni,
da bi mogli odbiti poskuse te vrste, do kakšne mere je njihova zračna sila sposobna postaviti se proti nemški zračni sili in zlasti še v tem, ali se bo mogla njih vojna mornarica z uspehom postaviti po robu nemškemu letalstvu.

Zamotana dogajanja v svetu črvov
če človek izgubi glavo, in sicer v pravem pomenu besede, je končal svojega življenja pot. Drugače je z deževnikom. Napravite ga za glavo krajšega in boste opazili, da postane glava samostojna, med tem ko zrase brezglavemu trupu — nova glava. Namesto enega črva gresta dva opravljat svoje dragoceno delo v zemljo. Kako je to mogoče?
Moderna znanost se je bavila podrobno tudi s tem vprašanjem in ameriški zoolog ^rof. Hyman je zrezal tisoče deževnikov, )a bi mogel natančno opazovati, kako se frm bodo poedini deli spet razvijali. Dognal )5 zelo zanimive stvari.
Ko prerežemo deževnika, vidimo, da ležeta proč dve živali, ki sta si na videz enaki. Toda stvar, ki se dogaja z obema polovicama, je vendarle temeljito različna. Glavnatemu koncu deževnika je zelo lahko podaljšati se za tisti kos, ki smo mu ga odrezali, črv rase vendar že po naravi tako, da dodaja svojemu zadnjemu koncu nove odseke ali obroče. Drugače pa je z repnim koncem. Deževnik namreč ni enak
spredaj in zadaj, kakor bi si utegnili misliti, in čeprav glave skoraj ne moremo razlikovati od repa, vendar je glava z usti za sprejemanje hrane in neznatnim koščkom možganov, ki jih potrebuje tudi črv, vendarle samo na enem koncu. Odrezani rep si mora tedaj glavo nadomestiti, če hoče živeti.
To mu ne uspe v vsakem primeru. To je v zvezi z živčnim sistemom, ki obstoji pri deževniku iz dvojnega živčnega voda na spodnji strani telesa, če razdelimo črva tako, da je njegova zadnja polovica večja, tedaj ji je lažje dobiti novo glavo, kajti živčno tkivo, ki lahko stvori nove možgane, Je spredaj bolj nego zadaj, če je zadnji del manjši, si tedaj ne more napravit) nove glave oziroma možganov in mora poginiti. Dogajanja v naravi so tedaj bolj zamotana, nego bi si mislili na prvi pogled. Morda najbolj čudno pa je bilo Američa-novo odkritje, da dobi deževnik, ki ga ne prerežemo popolnoma, temveč mu samo na raznih mestih prerežemo živčni vod, iz vsakega takšnega vreza novo glavo!
Skok iz višine 4$oo m pred petnajstimi leti
Padalo je postalo danes orožje, ki je dalo vojni na zapadu v mnogočcm popolnoma novo lice. Med prvimi pogumnimi možmi, ki so se posvetili temu športu, je bil Nemec Ernst Streit Ko je pred 15 leti dosegel s padalom nov svetovni rekord, so ga imenovali »moža, ki se sprehaja med oblaki«. O tistih časih pripoveduje Streit sledeče:
»Petnajst let prej je Italijan Mattino dosegel nov svetovni rekord s skokom iz višine 3200 m Ta rekord je billo treba prekositi Bila je zame huda živčna preizkušnja, dokler se ni letalo dvignilo do potrebne višine. Nai si je stroj še tako brzo vozili v to višino, se mi je zdelo vse skupaj vendarle samo vožnja z dvigalom v tempu razširjenega časa. Ko smo bili v višini 4300 m, se je krmar letala obrnil k meni in mi zaklical: »Sedaj pa ven! Motor se ustavlja!« Takoj sem se pripravili Stroj je drevi' z brzino 250 km skozi oblačno morje
ZA VROČE POLET JE
nabavite lahka volnena blaga: »fresco«, »tropical«, kamgarn itd. pri tvrdki
DRAGO SCKWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, turistiko, letovanje itd. — Precizni kroji.
Solidna domača izdelava.
»Mici, aJli prav vidim — vojaški obisk sprejemate v kuhinji?«
»Gospa, oprostite, nisem si upala peljati ga v sprejemnico.«
(»Humorist«)
— in bil sem zunaj Bil je grozotno lep občutek, plavati kot osamel človek skozi eter.
Padna vihra me je stresala Nenadno sem zagledal vodo pod seboj. Bilo je Tegelsko jezero. A že me je močan zapadni veter odnašal Potem sem opaž t! globoko pod seboj same steklene strehe in malo se me je strah vendarle prijel: tu steklene strehe, tam visoka napetost, ostre škriljaste strehe in tovarniški dimniki Tedaj me je zagrabila močna vihra, me prenesla v višini kakšnih sto metrov nad reko in pofem preko nekega gozda. Že sem se dotaknil drevesne krošnje. Z desnico sem se opriiel vrha ;n obsedel v naslednji sekundi na neki veji medtem ko se je padalo nad krošnjo razvilo Z gasilsko lestvijo so me potem pobrali iz zračne višine. Postavil sem nov svetovni rekord. Ta je znašal 4300 m in sem te-dai Italijana prekosil za 1100 m Od teh 4300 m sem vozil 2900 m skozi strnjene oblake. Ves skok je trajal 18 minut.«
Tega dejanja niso mogli prekositi cela štiri leta. Ernst Streit je v Evropi in Ameriki izvedel skupaj 187 skokov in nekateri med njimi so ga privedli do roba smrti. Bil je prvi, ki je s tremi drugimi tovariši izvršil »•množestveni skok«, bil ie tudi prvi. ki mu je uspejo pristati na vodi Med rami dogodivščinami pa mu ie ostala posebno v spominu tista, ko bi bil za las lahko končal pod kolesi brzc-laka iz Kolna v Berlin. Neki uradnik zračne policije je opazil pretečo nevarnost in je v zadnii sekundi z znaki z zastav;co ustavil vlak.
Nič ni novega
pod soncem
Stenografija ni izum našega časa temveč so ljudje le za dolga ■stoletja pozabilj nanjo. Že stari Egipčani, Grki in Rimljani so imeli svojo stenografijo. Seneca, ki je bil Neronov učitelj, je obv'adal nad 5000 ste-nografskih znakov Do srednjega veka so te znake poznali. Marcial je opeval spretnost stenografov, ki jim je ioka hitrejša od ust, ki besede izgovarjajo.
Tudi daktiloskopija, znanost o prstnih odtisih, s katero se moderna kriminalistika tako ponaša je bila Kitajcem že v srednjem veku znana. Prstni odtis so praktici-raili tam kot žig p»leg podpisa na dokumentih in tako ponarejevalci podpisov niso imeli možnosti za svoie ».posle«.
Hladne plavoladce
Znanost je sedaj dokazala, da so rdečelaske dvakrat tako »ognjevite« kakor rja-volaske in da je beseda o »hladmh plavo-laskah« povsem umestna.
Na njujorški svetovni razstavi so delali poskuse s šestimi miadimi damami, po dve iz vsake vrste Postavili so jih v stekleno omaro in izmerili njih telesno toploto z vsemi mogočimi instrumenti. Uspeh je bila zgoraj navedena zaporednost, pri čemer je še pripomniti, da sta plavolask' bili sicer hladnejši, da pa nista izžarevali nič manj toplote kakor pjavolaski. Seveda pa se takšna vprašanja ne dado reševati s samimi šestimi poskusnimi osebami, tudi v Ameriki ne
Italijanski prestolonaslednik princ Umberto, poveljnik italijanske severne armade, na
inšpekciji v italijansko-francoskih Alpah
Na kakšno daljavo spoznamo
Iz oddaljenosti Zoo m je naš obraz samo še svetla pega
Da bi ugotovili, iz kakšne daljave more človek spoznati drugega človeka, so napravili zanimive poskuse. Po teh poskusih je na daljavo sto metrov še razločno videti vse dele telesa, majhne gibe glave, rok in nog ter podrobnosti v obleki, če je človek oddaljen 200 m, je njegov obraz samo še svetla pega in nemogoče je videti podrobnosti tega obraza. Na daljavo 400 m je obraz kakor majhna senca, gibe rok in nog pa je mogoče še razločevati. Na da-
ljavo 600 m pa je čSovek brezoblična pega.
Kar se pa tiče spoznavanja določenih o«seb na daljavo, velja kot normala razdalja 25 m, potrebno je le, da smo to osebo kdaj že videli od blizu. Če fma človek kakšno telesno posebnost, n. pr. da šanta, tedaj ga je mogoče spoznati še na večjo razdaljo, tudi če ga poznamo le površno. Dobro zjiane nam osebe pa spoznamo tudi na daljavo 100 m, svojce, prijatelje itd. pa razločujemo še cdlo 150 m daleč.
Stavka zaradi ljubezni
Tristo peric pa en sam delovodja
Tri sto mladih delavk velike pralnice v ameriškem mestu Columbusu ie zastav-kalo. ker ie bila tvrdka odpustila njih delovodjo. Tri dni so mlade Derice odklanjale vsako delo češ da so v odpuščenega moža vse zaljubljene. S tako mno-žestveno ljubeznijo bi se ne mogel ponašati pač niti Casanova. Ernest Greasley se imenuie zavidanja vredmi mož. ki ga ljubi nič mani nego 300 deklet istočasno.
Nenavadna stavka se ie začela nekega dne. ko ie imel ljubljeni Ernest. prepir z vodjo pralnice in ga ie ta odpustil. Molče je pobral svoie stvari in odšel. Nihče ni slutil, kakšne posledice bo to imelo. Uro pozneje ie ves obrat počival. 300 delavk, ki iim ie bil Greasley nad7omik. je delo odložilo in odšlo domov. Naslednje jutro so ostali nrostori prazni, vodja veleoral-nice pa je prejel pismo s podpisi 300 deklet. v katerem so te kategorično zahte-
| vale. naj Ernesta takoj pokličejo nazal i drugače se bo stavka nadalievala. j Voditeljice deklet so izjavile radovednim novinarjem in fotoreporterjem. da so vse ženske v obratu v Ernesta zaljub-| ljene in da brez njega enostavno nočeio ! delati. Ernest je bil z vsepii dekleti vedno I ljubezniv in dober tovariš. Nobena ss ni mogla ponašati, da bi ji dajal prednost pred drugimi. Pcdoben je Clarku Gableu in je najljubeznivejši moški na svetu.
Ko 90 se začeli klijenti velepralnice po treh dneh pritoževati zavoljo perila, ki ga niso dobivali, je moralo vodstvo končno popustiti. Sporočilo ie stavku j cčim dekletom, da se bo Greaslev vrnil na delo. Z godbo, ki so jo sestavila dekleta sama. so ga spremili iz njegovega stanovanja v zmagoslavnem sprevodu skozi vse mesto ... Mož bi res zaslužil, da si ga rezervira kakšna filmska družba!
Država kupuje dekleta
Originalne trgovske metode v Avstraliji
V nekih delih Severne Avstralije vladajo nenavadne razmere. Tam so odprli postaje. ki je njih nalog trgovina z deikletL Vodje teh postaj moraio preprečevati, da bi dekleta domačinov prodajali tujim rodovom ali lovcem na bisere.
Postaje ponujajo čisto preprosto višje cene nego drugi »interesenti« in dekleta, ki jih kupijo postanejo tako »last« države. Država pa iim poskrbi za vzgojo in za delo. Ideja izvira od nekega misijonarja, ki je kupil že kakšnih dve sto deklet in jih na svoiem domu vzgojil za razna dela. ko so ea obtožili zavoljo trgovine z dekleti. Mož je sodnikom razložil, kako ie prišel do svojega sklepa in ie oblasti znal prepričati. da je njegovo delo koristno in potrebno.
Za paradižnik v obraz — pet dolarjev
V Franciji, Belgiji. Hclandiii in v raznih krajih ob severni obali Afrike uporabljajo za razsvetljavo kletnih prostorov, temnih tovarniških zgradb, pisarn itd. sončno svetlobo s pomočjo posebnega helio-stata, ki ga je izumil francoski inženir Pierre Arthys. Priprava ima veliko zrcalo, ki sledi avtomatično soncu in odseva njegove žarke na druga zrcala, ki jih razširjajo spet po različnih prostorih. Glavni žarek ima svetlobnost 32.000 sveč. Na jugu, kjer je toliko sonca, je mogoče na ta način prištediti 60 odstotkov izdatkov za električno razsvetljavo. Seveda deluje priprava samo pocir-evi in sicer ob sončnih dneih.
Ameriški filmski »strelec" Jack Stoney
Neki ameriški list piše o doslei neznani veličini na hollywoodskern neba. o zvezdniku. ki žari tako rekoč na skritem in ga nihče ne vidi. Opaziti je le učinke njegove posebne energije.
Ta zvezdnik ie Jack Stoney mojster strelec, ki luča igralcem in včasih tudi igralkam kakor oredoisujeio libreti, paradižnike. »gnila« iajca. zeljne glave, cvetlične lončke iz gume in druge takšne priletne stvari v slavo, s čimer na tajajo znani komični orizori ki so široki cubliki tako všeč Mister Stoney ne zgreši cilja
nikoli niti na 20 m a vsak zadetek mu plačujejo do določeni tarifi.
Tako dobiva za vsak paradižnik, ki se razčefne tečno sredi obraza, 5 dolarjev. Če zažene dva paradižnika zaporedoma z istim uspehom, tedaj mu ta dvojni zadetek honorirajo celo s 7 dolarji »za kos«. V marsikateri filmski komediji si vrli Jack s takšnim delom nabere čedne vsote.
Kdor zaničuje se sam, podlaga \e tujčevi peti!.
I! J@
Magiiiotova črta
živci £?osa£!ke naj bi osta?! mirni do napada
Najboljše, kar smo v pogled"i utrdb zgradili pred svetovno vojno — piše neki višji nemški častnik, ki si je ogledal naprave Maginotove črte potem, ko je ta odigrala svojo vlogo — so bile oklepne utrdbe Metza. Boin* in bivalni pio tori posadke so bili tu ped več metrov debelim železobetonskim stropom in por] oklopni-mi kupolami ,ki so se kazale na vrhu zemlje. Napadalčeve granate so razbijale torej neposieano po betonskem stropu, pol katerim so bili bianilei Moderne francoske utrdbe >o gradili z vidika, da bi živce posadke po možnosti čuvaji do napada. Zato so te naprave, v kolikor pripadajr glavnem utrdbenim napravam, dvonadstropne in pod zemljo. Bivališča za posadko so 35 do 50 m pod površino. Branilci, ki so bili tu spodaj, skoraj niso opazili niti pretresov po najtežjih bombah.
Samo bojni pro-tori s svojimi zelo močnimi betonskimi stropi so bili neposredno pod zemeljsko površino, kazali so svoje okldpne kupole in odpirali svoje line proti nasprotniku, da je bilo mogoče opazovati njegovo gibanje, usmerjati topniški ogenj nadenj in braniti se pred njim iz bližine.
Sam etisti, ki ?e ipudi v teh bojnih prostorih, mora prebiti živčno preizkušnjo bombardiranja. Toda ti prostori so razmeščeni na širokem ozemlju. Vsaka utrdbena naprava zavzema tri do štiri štirjaške ki-Samo tisti, ki se mudi v teh bojnih presto-spietno porazdeljeni. Nemogoče je obkladati vsako posamezno kupolo z bombami in nemogoče je razstreliti vsak poedini bojni prostor z granatami iz težkih in najtežjih topov.
Takšnih naprav ne napadeš in ne pre-gaziš s krikom »hura!« Tu imaš preveč ovir. Branilec ima vedno dovolj časa, da pohiti po bombnem napadu iz globokih zaklonov v bojne prostore in v teh mu zadostuje le nekoliko straž, da pozovejo ljudi v bojne prostore, ko je težkega sovražnega, ognja konec in se sovražni pešec spusti v napad.
Tako piše nemški general. Na kakšen način je bilo potem mogejče, da so Francozi to svojo nezavzetno obrambno črto v nekoliko dneh prepustili Nemcem, na kakšen način so jo »branili«, to bomo zvedeli nemara kdaj pozneje, ko bo konec te vojne.
Misijonska postaja je bila v najoddalje-nejši goščavi in malokdaj ie minil dan. da ni pribežalo tja kakšno dekle, ki ni hotelo^ da bd jo prodali lovcem na bisere. S sulicami in drugim orožjem oboroženi možje so zasledovali ta dekleta in so se umaknili šele tedaj, ko jim je misijonar sam dal kupno vsoto. Vlada sledi sedai njegovemu dobremu vzgledu in se bori proti trgovini z dekleti s tem da sama nastopa kot kupo valeč. Ko dekleta izobrazijo, jih običajno vračajo njihovim plemenom in vlada meni, da je to najboli uspešni način, da zanese med divjake nekai civilizacije, zlasti pa nekai znanja o higienskih zadevah.
ANEKDOTE
Fontanetla so nekoč vprašaffi, r čem se razlikujejo ženske poedini h narodov najočitneje.
»Najbolj se razlikujejo po svojem vodenju do nezvestega ljubimca,« je odgovogfl
Fontanelile. »Francozinja ubije svojo nasprotnico, Italijanka ubije svojega ljubimca, Nemka izvrši samomor, Angležinja razveljavi zaroko. Toda vse se poročajo z dragim". ..«
Matematik Gaus je bil že kot deček ae+o odrezav. Nekega dne ga je srečal neki častnik, ki se je rad šalil z otroki in ga vprašal: »Nu, mali mož, ali dobro vidiš?« Gaus je pritrdil. Častnik je nadaljeval: »Affi lahko vidiš tisto oso na vrhti zvonika?«
»Ne,« je odgovoril Gauss, »videti je ne moreni, pač pa slišim zelo razločno, kako drsi z nožicami sem in tja.«
VSAK DAN ENA
»Potegoval sem se za hčerkino roko p« sem dobil gospodarjevo nogo ..«
(»Piager Prceao^
ŠPORT
Tudi danes bo pestro • • .
Nastopili bodo kolesarji, kajakaši in tudi ostali ter
seveda — nogometaši
Spored današnje nedelje je dovolj pester, Čeprav po čudnem naključju — vsaj v Ljubljani sami in razen nekaterih redkih izjem tudi drugod v naši ožji domovini — ne bo prinesel skoraj nobenih dogodkov na nogometnem polju. Prijatelji nogometa bodo morali danes v glavnem potrpeti samo za dva rezultata, in sicer ona dva s povratnih tekem v Budimpešti in Bukarešti, v katerih se bo odločila nadaljnja usoda naših dveh predstavnikov v tekmah za mali srednjeevropski pokal.
Ne glede na splošni počitek, ki so si ga privoščili naši domači nogometaši, pa so v Ljubljani poskrbeli za izpopolnitev športnega sporeda aktivni pristaši drugih panog. žal med njimi, kljub temu da se bližamo že sredini mesca julija in bi morala biti sezona v vodi zdaj že v polpem razvoju, med vsemi temi še ni plavalcev, ki jih bodo za danes nadomestili ljubitelji vodnega športa s kajaki. V podrobnem bi bilo športno občinstvo še enkrat opozoriti na naslednje današnje prireditve:
Krožne kolesarske dirke
bodo popoldne od 14. dalje s startom in ciljem pri Martinčevi gostilni v Zgornji Šiški. To bo že osma ponovitev tradicionalno Hermesove prireditve na znani 8 km dolgi krožni progi z najzanimivejšim delom na klancu pri Podutiku. Za dirko so se prijavili kljub nekaterim neizbežnim odsotnostim številni prvorazredni dirkači, še večja pa bo seveda udeležba med juniorji in kolesarji — turisti. Ta dirka je za širše občinstvo posebno privlačna zaradi tega, ker se vozači po večkrat vračajo na startno mesto in zato lahko gledalci do podrobnosti spremljajo posamezne faze v njenem razvoju.
Kajakaši na Ljubljanici
Tudi drugo letošnje državno prvenstvo bodo kajakaši izvedli na naših domačih tleh, in sicer v izvedbi agilnega Kajak kluba iz Ljubljane. Danes bodo s kajaki tekmovali za naslove državnih prvakov na dolgi progi, in sicer od železniškega mosta pri Preserju po Ljubljanici po mestnega kopališča na Prulah. Startali bodo vsi tekmovalci ob 13. tako da se lahko računa, da bedo okoli 14. na cilju. Tudi v tem tekmovanju zaradi izrednih časov vsaj iz ljubljanskih klubov ne bodo mogli startati vsi najboljši, vendar pa bo konkurenca v obeh
disciplinah še zmerom zelo huda in vredna ogleda.
Juniorski teniški turnir
za prvenstvo Ljubljane teče že od včerajšnje sobote in se bo nadaljeval še danes ves dan na teniških igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Nastopili bodo številni mladi posnemalci Punčeceve umetnosti, med katerimi je nekaj izrazitih talentov, tako da bodo posebno zaključne igre prav zanimive. Vstop na igrišča je prost!
Juniorski atletski miting v Celju
Dopoldne ob 9 bo atletska sekcija SK Celja na Glaziji priredila izbirni atletski miting za vse svoje juniorje, med katerimi hoče po današnjih rezultatih sestavit) reprezentanco, s katero bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani absolvirala dvoboj s tukajšnjo Ilirijo.
Med nogometnim*
za danes — kakor smo rbkli že uvodoma — pri nas doma ne bo nobenih senzacij. Edina odločilna prireditev prvenstvenega značaja bo danes v Mariboru, kjer bodo juniorji Ljubljane odigrali povratno prvenstveno tekmo za naslov mladinskih prvakov SNZ z enajstorico ISSK Maribora. Ljubljančani imajo v tej tekmi že iz prvega nastopa pet golov na boljšem in je zato precej verjetno, da bodo tudi dokončno osvojili prvenstveni naslov. Tekma bo ob 16. na igrišču železničarja.
Ostali domači spored je »prijateljski« in obsega med drugim nastop SK Ljubljane proti I. SSK Mariboru v Mariboru, gostovanje Jadrana proti Amaterju v Trbovljah, srečanje Hermesa iz Ljubljane z enajstorico Hrastnika v Hrastniku, s pričetkom ob 16. itd.
Glavna dogodka na zelenem polju pa bosta kakor smo že naglasili — obe tekmi za mali srednjeevropski pokal v madžarski in rumunski prestolnici. BSK ima v Budimpešti za nasprotnika moštvo madžarskega prvaka Ferencvarosa, novi državni prvak Gradianski pa mora revanžno tekmo, igrati v Bukarešti proti Rapidu. Obe naši moštvi bosta morali po splošnem mnenju danes vzdržati težkih 90 minut... Drevi bomo pa le vedeli, kdo bo igral letošnji finale za s. e. pokal!
še o drž. prvenstvu v sabljanju
Kljub izrednim časom je bilo na tem tekmovanju pretekle nedelje 44 tekmovalcev iz 5 klubov vse države in so bili tudi v tehničnem pogledu doseženi prav
zadovoljivi rezultati
Najvažnejši športni dogodek preteklega tedna je bil brez dvoma boj za državno prvenstvo v sabljanju, ki je bilo prvotno določeno že za binkošti, pa je bilo takrat preloženo zaradi izrednih razmer in tehničnih zaprek in zato izvedeno šele na letošnji narodni praznik Vidov dan. Tekmovanja so bila pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine dr. Natlačena, v častnem odboru pa so bili poleg ljubljanskega župang gg. dr. Adlešiča, in div. generala g. štefanoviča Dragoslava, komandanta dravske diviztjske c|lasti Vuk Aračič načelnik M. F. V. N., dr. Bučar Franjo, član mednarodnega olimpijskega odbora in predsednika J. M. S. in S. K. I. gg. dr. Mudrinič Ante in dr. Lapajne Stanko.
Tekmovanja je izvedla sabljaška sekcija SK Ilirije kot mandatar Jugoslovenske sabljaške zveze v dvorani Trgovskega doma, ki je bila v ta namen okusno okrašena z državnimi, mestnimi in klubskimi zastavami z geslom »Cuvajmo Jugoslavijo«.
Tehnično vodstvo turnirja je bilo v preizkušenih rokah podpolkovnika Cvetka Rudolfa. načelnika sabljaške sekcije SK Ilirije, polkovnika Blahe Karla iz Zagreba in viš. svetnika drž. žel. ing. Honzaka Frana.
Kliub sedanjim izrednim razmeram se je tekmovanja udeležilo pet klubov iz Ljubljane. Zagreba, Subotice, Sombora s 44 tekmovalci. Prevladovala je mlajša generacija, ker so mnogi starejši borilci začasno odsotni. Uspehi so nadvse zadovoljivi. To velja zlasti za juniorje pri katerih je bilo opaziti razmeroma mnogo večji napredek kakor doslej, medtem ko so seniorji ostali na dosedanji višini, kar je brezdvom-no posledica trenutnih razmer. In vendar so bile skoraj vse borbe na tehnično dovršeni višini. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so vztrajno sledili z izrednim zanimanjem često do viška napetim borbam, ki so se nenehoma vrstile dva dni.
V kategoriji naraščaja Izpod 16 let sta nastopili samo dve naraščajki iz Zagreba; prva je bila gdč. Kahan Hela, Makabi— Zagreb. Damsko juniorsko prvenstvo v fleuretu je osvojila SK Ilirija, ki je z gdč. Kukec Bojano, De Paulis Piko in Kresnik Maro zasedla 1., 2. in 4. mesto. Tudi juniorsko prvenstvo v meču sta osvojila s 1. in 2. mestom za SK Ilirijo gg. Verčko Lovro in Koršič Marjan. Seniorsko prvenstvo v fleuretu je osvojil preizkušeni in-ternacionalec g. Tretlnjak Branko, Zamak Zagreb. Seniorskim borcem SK Ilirije, ki so skoraj vsi potrebni drugod, je bil šele v zadnjem trenutku omogočen nastop v tej kategoriji in sta dva člana šele tik pred pričetkom turnirja prišla na tekmovanje. Kljub temu, da domači seniorji od Velike noči dalje niso imeli možnosti vežbanja, so zasedli 2., 3., in 4. mesto, kar je glede na že omenjeno časten in zadovoljiv uspeh. Prvenstvo seniorjev v meču je osvojil g. Tretinjak Krešo, v sablji pa nadarjeni in rutinirani g. Ladanji lz Subotice. SK Ilirija v teh panogah ni imela svojih zastopnikov.
Po končanem tekmovanju se je domačin in vodja turnirja g. podpolkovnik Cvetko v lepem govoru zahvalil pokrovitelju g. banu, vsem članom častnega odbora, Ju-goslovenski sabljaškl zvezi in njenemu predsedniku g. dr. Mudriniču ter gen. tajniku insp. g. Lolidu za izkazano naklonjenost in pomoč. Po razdelitvi nagrad je g. podpolkovnik Cvetko naslovil na vse borce, sodnike in tekmovalce tople besede priznanja in vzpodbude za izvršeno in bodoče delo. Z željo, da bi sabljaški šport v naši domovini še bolj napredoval in bi se vsi borci prihodnje leto spet sestali, je domačin zaključil letošnji praznik sabljaške-ga športa, ki je za letos prinesel odločitve glede vseh najvišjih naslovov, katere lahko doseže aktivni pristaš te panoge v domači konkurenci.
Huda trenja v HNS
Kakor poročajo beograjski listi, je dobilo nezadovoljstvo, ki je zavladalo v Splitu zaradi hudih kazni nad nekaterimi igralci Hajduka, diktiranih iz Zagreba, v zadnjih dnevih še hujšo obliko. Vodstvo Hajduka je imelo te dni izredno sejo, na kateri je sklenilo, da klub ne bo vložil proti storjenim sklepom HNS nobenih protestov, pač pa bodo vsi člani kluba podali ostavke na svoja mesta v HNS, obenem pa pozvali tudi vse funkcionarje splitskega podsaveza, naj odložijo svoja mesta. Vodstvo je razen tega sklenilo, da bo posebna delegacija obiskala predsednika Hrvatske športne sloge dr. Krnjeviča ter mu obrazložila odnošaje med HNS in Splitom ter ga opozorila na veliko nezadovoljstvo v Splitu zaradi delovanja sedanje uprave HNS.
Podobno nesoglasje in veliko ogorčenje proti HNS se je pokazalo tudi v Varaždi-nu, ker je uprava z znanimi sklepi o kvalifikacijskih tekmah občutno oškodovala varaždinski ligaški klub Slavijo. Tudi tamkaj so imeli izredno sejo, na kateri so sprejeli predlog, da bo Slavija sploh izstopila iz hrvatske lige. Kakor zatrjujejo, je za to odločitev potreben samo še pristanek klu-bovega predsednika. Slavija se v bodoče menda sploh ne namerava udeleževati li-gaškega tekmovanja, temveč bo vzdrževala nivo svojega nogometa samo z mednarodnimi tekmami.
Ti glasovi iz Splita in Varaždina kažejo, da reorganizacija našega športa niti v nogometu ni prinesla najboljših sadov ...
Izredni občni zbor
SK Ljubljane
Da se klubu že o pričetku nove sezone zagotovi možnost uspešnega delovanja in se v Ljubljano povrnejo stari dobri časi, za nogomet, ki naj spet pritegne naše športno občinstvo, naproša klubovo vodstvo vse prijatelje in ljubitelje športa, da pomagajo rešiti slovenski nogomet in se javijo v klubskem tajništvu ali pa na občnem zboru, ki bo v sredo ob 20. v salonu restavracije pri »šestici«. Vsi športni delavci najvljudneje vabljeni!
Razpis
lahkoatletskega propagandnega tekmovanja po dolžnosti, ki ga priredi SK železničar v Mariboru dne 14. t. m. na svojem stadionu ob Tržaški cesti z začetkom ob 9.
Točke in vrstni red tekmovanja: 100 m predteki za seniorje in juniorje, skok v višino z zaletom za seniorje in juniorje, met krogle za juniorje, 400 m za seniorje, skok s palico za juniorje, 100 m finale, met kopja za juniorje, 1000 m za juniorje, skok v daljino za seniorje in juniorje in štafeta 4X100 m.
Prijave je poslati najpozneje do 13. t. m. opoldne na naslov SK Železničarja v
Mariboru. Prijavnine in nagrad ni. Teka-lišče je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so člani SAZ delno VASKJ. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ASKJ.
Slovenska atletska zveza (službeno).
Kot delegat za miting SK Celja, ki bo danes na Glaziji, se določa g. Feri Pleter-
šek.
SK Jadran. Ob 13 morajo biti na glavnem kolodvoru vsi igralci I. moštva zaradi
gostovanja v Trbovljah.
Vojna prehrana v Nemčiji
Do popolnosti izvedena organizacija je znala preprečiti mnoge težkoče, ki jih je prinesla vojna
Berlin 1. julija 1940
Čeprav veže vojna vse narodne siie, da delajo prvenstveno za potrebe nemške armade, mirnodobske institucije zato vendar niso prenehale delovati. Tako tudi nemški državni statistični urad ni prekinil svojega delovanja in je v zadnjih mescih izvršil ogromno delo. Po njegovih ugorovitvah ima današnja Nemčija s priključeno Avstrijo in češkimi deželami okoli 97 milijc nov prebivalcev in 730.000 kv km površine. Od celotnega svetovnega prebivalstva odpada tedaj na Nemčijo 4.5%. oočim znaša nje površina le 0.5% svetovre kopnir.e Po svojem prebivalstvu je tedaj Nemčija na sedmem mestu med državarm vsega sveta, po ozemlju pa šele na 25 mestu. V Evropi je Nemčija za Rusijo največja država tako po številu prebivalstva, kakor po obsegu ozemlja. Po gostoti prebivalstva, ki znaša v Nemčiji 132 na kv. km je tretji rajh poleg Japonske najgostejše naseljena velesila in so !e nekatere manjše države naseljene bolj na gosto.
Pri tej veliki gostoti prebivalstva, ki ni v pravem razmerju z možnostmi pridobivanja prehranbenih sredstev za skoro 100 milijonov prebivalcev, je morala država posvetiti vso svojo skrb problemu prehrane, ki postaja v vojni dobi že sam po sebi zelo pereč. Smotrna in zdrava prehrana je oni temelj, ki omogoča najvišji napon vseh narodnih sil. Zato je Nemčija uvidela, da je treba ta osnovni problem reševati enotno za vso državo ter pravočasno izvesti potrebne ukrepe. Takoj ob izbruhu vojne je Nemčija izvedla strogo racioniranje vseh živil, kajti izkustva iz svetovne vojne so jo poučila, da so slični ukrepi brez večjega pomena, ako se prehrana racionira šele tedaj, ko je že začne primanikovati in se začne nedostatek že neprijetno čutiti. Smotrna razdelitev živili je torej po svojem bistvu velikopotezno zbiranje zalog ter varčevanje s količinami, ki so na razpolago.
Država je srtala pred ogromno nalogo, kajti morala je izvršiti razdelitev pravično, da ni izzvala nejevolje ljudskih slojev, vrhu tega pa prehrano razčleniti po posameznih kategorijah, ki jih določajo posebne potrebe vojske, delovnega ljudstva ter razni izjemni slučaji. Pri razdelitvi je bilo me-rodajno osnovno načelo, da morata biti vojak in delavec ki težke, dela pred vsemi drugimi oskrbljena najbolje. V delavski kategoriji je bilo treba jemati še poseben ozir na one, ki delajo ponoči, ter na ene, ki nanje tudi v kategoriji težkega dela odpade zopet najtežji posel. Obenem s tem razdelitev ni mogla ostati čisto mehanična, marveč je morala s posebno skrbjo gledati na kuhinjo raznih socialnih ustanov, določenih za prehrano najširših slojev. Med temi so zopet prišla v prvo vrsto otroška zatočišča okrevališča, bolnišnice, šolske kuhinje in slični zavodi V splošnem je morala shema razdelitve ostati elastična ter dopustiti možnost za posebne prilike in za posebne
primere. Matere, bolne in bolehne osebe, krvodajalci in iljudje nad 70 let so bili v tem okviru vedno prvenstveno upoštevani. Nemško racioniranje je tako izgubilo značaj stroge mehanične razdelitve ter je zaradi svoje velike prožnosti odstranilo mar-sikako ostroto in težavo, ki bi se bila pri izvedbi velikega načrta razdelitve nedvomno pokazala v zelo neprijetni obliki in z zelo kvarnimi posledicami. Nemci danes vedo, da je razdelitev kolikor mogoče pravična, da je smotrena in da je svrhi primerna.
Z občudovanja vredno točnostjo je izdelana obsežna organizacija prehranbenih uradov. Ti so dvojn: Skupina A teh uradov ima nalogo, da zagotovi državni akciji potrebno množino živil Skupina B pa ima v stalni evidenci milijone in milijone državljanov. da si človek komaj predstavlja, kako gigantsko delo opravlja ta skupina. Spočetka je bil sistem živilskih nakaznic zaradi svoje strogosti nevzdržen, kajti mehanična razdelitev po enakih količinah je delala marsikomu krivico. Zato so bile kaj kmalu uvedene dodatne nakaznice, služe-
če namenom zgoraj omenjenih posefciA Slučajev in zahtevam posameznih slojev, ki so važni za narodno gospodarstvo.
Nemška prehrana je že prebolela svoje prvotne težkoče in danes teče nje mašine«-ja brez težav, skoro avtomatično, čemur je seveda v pretežni meri vzrok velika discipliniranost nemškega naroda. Češkoslovaška in Poljska sta pomagali prebroditi največje težkoče, tako da 90 državne rezervne zaloge ostale skoro nedotaknjene, sedaj pa se tudi že občuti blagodejna razbremenitev državne preskrbe zaradi dobav iz drugih držav. Tako je samo Nizozemska izvozila v Nemčijo v mescu juniju 8000 ton surovega masla, d očim je v istem mescu lanskega leta znašali ta uvoz le 2000 ton. Razlika 6000 ton je doslej šla vedno v Francijo m Anglijo. Do zasedbe po nemška vojski je Nizozemska izvažala v Anglijo do 40.000 ton surovega masla, v Nemčijo pa okoli 16.000 ton. Zdaj bo šla ts razlika seveda vsa v Nemčijo, kajti Nizozemci \ sedanjem položaju nimajo možnosti izvažati preko morja. Tudi preskrba z jajci je sedaj skoro zagotovljena, kajti Nizozemska je bila eden izmed največjih izvoznikov jajc v Anglijo.
Posebno skrb posveča nemška prehrana evakuirancem ki padajo popolnoma v breme državni preskrbi. Prevsem sr ti evaku-iranci dobivali prav enake podpore, kakor jih dobivajo svojci vpoklicanih. Ti ljudje, ki so že od prvih dni vojne brez doma, dobivajo še posebne denarne podpore, glede prehrane pa tvorijo posebno skupino in so v marsičem na boljšem, nego ostali državljani. Kdor je dobil količlaj pogleda v organizacijo nemške prehrane, mora priznati, da je ta ureditev eno najs;jajnejših del nemškega organizatornega c*.uha.
Nemška razlaga pojma »vojaški objekt« pri letalskih napadih
Ugledni nemški list »Frankfurter Zertung« je objavil te dni razpravo vojaškega strokovnjaka o pojmih, ki so v zvezi z letalsko vojno. Avtor pravi najprej, da ni nobenih pogodbenih pravil glede načina vojskovanja v zračni vojni. Pojem »vojaškega objekta« pri bombardiranju iz zraka izhaja iz običajnega prava, kakršno se je razvilo v zadnji svetovni vojni. Leta 1923 je posebna komisija washingtonske pomorske konference izdelala načrt nekakšr-ega mednar. sporazuma o zračni vojni. V čl. 24 tega načrta so »vojaški objekti« označeni kot »objekti, katerih popolno aH delno uničenje utemeljuje za vojskujočo se stranko nedvoumno vojaško prednost« Tej okvirni označbi slede navedbe nekaterih vojaških objektov.
Pisec opozarja nato na ostre kritike, ki jih je bil ta ameriški načrt deležen pri Angležih. Tako je na primer angleški jurist Spaight trdil, da je nemogoče razlikovati med izgotovljenim vojnim materialom in surovinami, odnosno polfabrikati. Spaight je navedel nekaj posebnih primerov, ki se ne vjemajo z onimi v ameriškem načrtu. Seveda je to Spaight pisal, ko je bila Anglija tudi v zraku še močnejša od Nemčije. Ako pa tudi danes ni nobene obvezne določbe o tem, kaj naj se smatra za vojaški objekt in kaj ne, vendar Nemčija navzlic svoji premoči v zraku ne želi razširiti pojma vojaškega objekta tako preko mere, kakor ie na primeT angleška admirali-teta razširila pojmovanje kontrabandnega blaga.
Pisec takole zaključuje svoja izvajanja: »Proti takšnemu razširjenju govori osredo-
točeni vojaški značaj nemškega vodstva letalske vojne, za katerega predstavlja sleherni napad na nevojaške objekte nesmiselno tratenje materiala in moči Zato pa seveda ni misliti da bi si nemško letalstvo iz drugih, nevojaških razlogov nadelo v tem pogledu večjo vzdržnost kaker nasprotno letalstvo.«:
Članek je vzbudil veliko pozornost zlasti spričo nemških priprav za totalni napad na Anglijo.
Novi grobovi
V št. Vidu nad Ljubljano je umrla hišna posestnica ga. Marija M u r n o v a, rojena Kolbetova, v visoki starosti 79 let. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 9. dopoldne. — V Rogaški Slatini je preminil trgovec g. Ivan Loschnigg. Pogreb bo v ponedeljek ob 17. — Na Klancu pri Kranju je v visoki starosti 75 let umrl upokojeni arhivski uradnik g. Kristjan R o ž a j. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. — V Zapužah je izdihnila ga. Marija šu šteršičeva, rojena Kančeva. Pogreb bo danes ob 16. na pokopališče v Dravljah. — V Slovenjem Gradcu je preminil lastnik strojne mehanične delavnice g. Jakob T i š 1 a r. Pogreb bo danes ob 17. — V Ljubljani je umrla soproga mestnega dohodarstvenega paznika ga. Uršula Novakova. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred bolnišnice. — V Brooklynu v Ameriki je preminila rojakinja ga. Terezija Kovačeva, rojena Gril-čeva. — V Ljutomeru je umrl g. Janko Dijak, posestnik. Pogreb bo danes ob 16. — Rajnkim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
BLED
NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN KOPALIŠČE — PROSPEKTE POŠILJA ZDRAVILIŠKA KOMISIJA
PENSION DR. HOČEVAR.
HOTEL JEKLER. Zahtevajte ponudbe.
HOTEL LOVEC, popolnoma renoviran, centralna lega, garaže. .
HOTEL PENSION STARKL ob jezeru, jezerska kopel in čolni brezplačno; priznano najboljša kuhinja.
HOTEL TRIGLAV — komfort, dobra kuhinja, zmerne cene.
PARK HOTEL. Penzija od din 75.
dalje.
GRAND HOTEL TOPLICE
7 dni din 650.— vse vračunano
PENSION VOVK, ugodni aranžmani
za družine.
PENSION ZAKA, kompletna penzija din 55—60.
JEZERSKO, 900—1200 m. Divno najbolj zdravo alpsko letovišče v državi. Božanstven mir, krasni gozdni sprehodi. Sodobni komfort, okrog 500 udobnih postelj. Informacije: Občinski turistični odbor Jezersko.
BOHINJ ob^livnem^npskemjeTCruT Inform. Tujskoprom. društvo Sv. Janez ob Boh. Jezeru.
KRANJSKA GORA, 810 m. Višinsko zdravilišče in plan. letovišče.
ŽIROVNICA pri Bledu. Prospekti: Tuj-
skoprometno društvo.
PENSION KONŠEK — TROJANE,
600 m. Udobno letovišče. Brezplačne
informacije, prospekti.
kopaliSfe
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji ln edino te vrste v Sloveniji sploh
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov.
Moderni komfort, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd.
Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putniku« ali pri upravi zdravilišča SLATINA RADENCI.
Kdor ne more priti v kopališče, naj vsaj pije doma ono z rdečimi srci: zdravje in užitek!
Direktni vagoni iz Beograda, Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča!
MARIBOR, prijazno letovišče, ugodno podnebje, šume, gorice; udobni hoteli in gostišča, zmerne cene; zabave, šport, znano kopališče na Mariborskem otoku; nova avtomobilska cesta na Pohorje, planinski hoteli in domovi.
PTUJ, ugodno podnebje, krasna okolica. Bogati zgodovinski spomeniki. Dobro urejena gostišča. Oskrba din 35—40.
SMREKOVEC, 1575 m. Idealno planinsko letovišče med planinskimi gozdovi in pašniki. Gorski izleti. Koča na Smrekovcu Je dobro oskrbovana; vodovod. Celodnevna oskrba din 40—50. Informacije daje SPD šoštanj.
RADOVLJICA. 470 m, klimatično letovišče s kopališčem, v neposredni bližini Bleda; vodovod, električna razsvetljava; nov moderen hotel, dobri penzioni. Pojasnila daje Tujskopro-metno društvo v Radovljici.
MEDIJSKE TOPLICE Pri Zagorju, ter-malno kopališče in letovišče; bazeni na prostem. Penzija 44—45. Prospekti.
DOLENJSKE TOPLICE. Radiotermal-no kopališče 38°C. železniška postaja Straža—Toplice pri Novem mestu. Izredni uspehi pri zdravljenju revma-tizma vseh vrst, ženskih bolezni, bolezni živčnega sistema itd. Sezona maj—oktober. Zahtevajte prospekte.
DOBRNA Pri Celju je prirodno eno najlepših in najmoderneje urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevno zdravljenje izven sezone din 1100—1650. V sezoni zmerne cene. Zahtevajte prospekte. Uprava zdravilišča
RIMSKE TOPLICE, kopališče 37°C. Zdravi: živce, ženske bolezni, giht, iSijas itd. CenejSe je pavšalno zdravljenje. Termalno kopališče na prostem. Lepa okolica. Zahtevajte prospekte.
DOM ILIRIJA. Rateče Planica._ViSinsko sonce! Gorski zrak! Mir! Zmerne eene. Kopališče. Tenis. — Zahtevajte prospekte!
Zahtevajte podrobnejše informacije in prospekte od gornjih oglaševalcev, dalje v vseh birojih »Putnika« ali neposredno od Tujskoprometnih zvez »Putnik« v Ljubljani in v Maribora.
ZADRUŽNA GOSPODAR
SANKA D. D. V LJUBLJANI
Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%. vezane na odpoved po 5%
□ouoljuje tcraikoročnz RreOite v tekočem računu - EsRantirc trgouske menice noU£ ULDSe ZnaSniO Din 67.00C.000-—
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaJt oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din L2.—. Dopis) Ua ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.- za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno ohjnvo oglasa Din 11—>
Ponudbam na šifre ne prilagaiu snatoii: Le, če zahtevate od og^nega^dal^^u™. J- J^ J.. v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.

Vttv	a*
uet ^ l^sM^'
-i do
r - *
or.
5 *
sv***


Beseda I din. lave* 1 nn.
Za iifrc Ui daian t Ta*" 5 din Najmaniš- '.nese*
17 dia
Letoviščarjem
se pripoioča letovišče in kopališče gostilna Inghč, Srednia vas — Poliane nad Škof j o Loko.
17005-38
Bela Krajina
vam nudi nešteto naravnih lepot. Pridite jo za nekaj dni pogledat. Oglasite *e tudi pri Tomcu v Podzemlju p. Gradac, kateri vam bo poskrbel do aro hrano in čedno stanovanje po zelo nizki in primerni ceni.	17154-28
Beseda l din, davek 3 din,
za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmamši znesek 17 din
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Telefon 41-88. Danes pomnožen jazzl Nudimo dobra vina, ocvrte piške, pečene purane in druge dobrote!
17090-18
Služkinjo
za gospodinjo, pošteno in varčno, starejšo za stalno sprejmem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »čevljar. Novo mesto«.	17241-1
Pisarniško moč
ki bi mogla obiskovati tudi odjemalce v mestu in okolici išče podietje za podružnico v Liubliani. Gospodie železninske in lesne stroke imaio prednost. Obširne ponudbe z zahtevami fiksu-ma in proviziie nasloviti na podružnico Jutra Maribor pod »Podjeten zaupnik«.
17321-1
Šoferja
mehanika, mlajšega, treznega, povsem zanesliivega in dobrega vozača spreime avtoprevozništvo. V poštev pridejo le šoferii s prakso na tovornih avtomobilih. Garancija zaželjena. Ponudbe s prepisi spričeval, sliko in zahtevki na podružnico Jutra Maribor pod »Soliden in vesten«.
17317-1
Danes koncert
kakor vsako nedeljo, gostilna TRIGLAV, pole- reroize v šiški. ■
17230-18
Danes koncert
v gostilni pri »Angelci« na Vodovodni cesti 26. Vljudno vabljeni. Pintar Angelca.	17225-18
Ako vam še
ni znano
kje se toči res izborni dolenjski cviček in fina štajerska vina, se tudi vi vljudno vabite v gostilno k Panju, Vegova ul. 10, da se prepričate o izborni vinski kapljici, katero se dobavlja direktno od vinogradnikov. Gostom na razpolago vedno in ob vsakem času razna topla in mrzla jedila. Pridite! Prepričajte se!
17281-18
Pri Putrichu
Danes p'es! Izborna vina mrzla ln gorka jedila, lep senčnat vrt. vljudno vabljeni.
17255-18
__iJmBMMBH
beseda 1 din. davefr < din. '3 šifro ali iaianje naslova 1 din. Naimamši znesek 17 din
Postrežnico
mlado in pošteno sprejmem za dve uri dnevno od 8. do 10. dopoldne. Ciga-letova ulica 11/1., desno.
17777-1
Kuharico
zmožno ln samostojno Išče za takoj kolodvorska restavracija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno in dobro mesto«.	16981-1
Mizarskega
pomočnika
za stavbeno in pohištveno delo sprejmem t*koj. Kuhar Rudolf ml., str. miz., Mokronog.
16975-1
Frizerko
sprejmem takoj ali z 20. vn. Plača din 500 ln vsa oskrba. — Zeriav, Kranj.	16973 1
Kontoristinja
(tudi začetnica), vestna in točna, dobrih manii* večje rasti dobi boljše mesto. Ponudbe pod šifro >>2550« na ogl. odd. Jutra naj vsebuje ~se o ebne podatke in laz oino sliko.	16934-1
Več čevljarskih
pomočnikov
za fino delo sprejme K. Vu-kašinovič, Maribor.
17323-1
Absolvent(ka)
trgovske šole dobi takoj sta'no namestitev v večji ljubljanski pisarni. Ponudbe z obširnim opisom osebnih razmer ln prepisom spričevala, ev. siko, ki se diskretno vrne. je poslati na ogl. odd. Jutra pod ^Marljiv ln zvest«.
17259-1
Frizerko
dobro delavko sprejmem takoj. Plača dobra. Kos, Ježica 87.
17252-1
Frizerko
dobro, sprejmem takoj. Plača dobra. Merlak, Sv. Petra c. 76.
17251-1
Trgov, pomočnica
modne stroke, vodilna samostojna moč, dobi mesto. Prednost ima specialistka za volno in ročna dela. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Samostojna moč«. ,	17314-1
Nadzornika
zanesljivega in energičnega, event. vpokojenega orožnika ali finančnega preglednika sprejme za nadzorstvo in ekspedicijske posle industrijsko podjetje v okolici Celja. Ponudbe z navedbo zahtevkov na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Nadzornik«.	* 17327-1
Čevljarskega
pomočnika
za zbita in šivana dela, ter vajenca spreime takoj Albert Pohar, Radeče.
16991-1
Sprejmem krojaškega pomočnika
za velike komade. Pismene ponudbe na Kos Viktor, Maribor, Glavni trg 16.
17046-1
141etno dekle
spr<.-;:nf-m za lahko delo. — Gostilna »Lovšin«, Gradišče 13-
17002-1
Mlajšo prodajalko
iščem za slaščičarno, ki je v tej stroki že izvežbana. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17049-1
Iščem šoferja
za takoi. treznega, poštenega. Avtoprevoz. Sešljer, l'rbo\l,e.
16995-1
Kleparski
pomočnik
Šoferja
za sezono išč?mo k osebnemu avtomobilu takoj. Vsa oskrba v hiši Plača po dogovoru. Tavtlžar, Kranjska gora 27.	16861-1
Kuharico
za menzo, ki zna dobro in močeni kuhati, išče se za tako). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Menza«.
17008-1
za stavbna dela se sprejme takoj — Miklavčič, Stična.
16955-1
Slaščičarski
pomočnik
se sprejme takoj. Slaščičarna, Celje. Gubčeva ul.
17032-1
Urarskega
pomočnika
sprejmem takoj, plača dobra. Jakob Mulavec, Maribor, Kralja Petia trg.
17038-1
Mlajšega sodarja
sprejmemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16996-1
Šteparica
in čevljarske pomočnike sprejme Gregorc, Manboi. Aleksandrova 55.
17037-1
Poklicni šofer
dober, zanesljiv in sposoben se išče za avtotaksi za takoj. Ponudbe na Anton Demšar, Rakek.
17026-1
Posestnika
brez otrok vzameta v skupno žlviianje starej šo osebo z gotovino (15 do 20 tisoč din) za po večanje obrti. Ponudbe na K. N., oošta Mozei;. pri Kočevju. 16846-1
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejme Kapitler Jernej, Ostrožno, Celje.
16931-1
Prodajalko
iščem v trgovino z mešanim blagom na deželo. Naslov v vseh ix>sl. Jutra.	16884-1
Vodje za skladišča.
Za brzo razpečavanje našega iskanega in' nad vse aktuelneg predmeta, ki se prodaja v masah otvarjamo v vseh večjih sreskih ln bano-vinskih krajih prodajna skladišča.. Iščemo vodje za ta skladišča. Predmet se plasira v masah. a zahteva ga vsaka industrija, obrt, trgovina kakor trudi zasebniki, vsa gospodarska podjetja, ln naposled tudi državne in privatne ustanove ln zavodi. Kupas' Je sko-ro vsakdo. Zaslužek dnevno ve'ikanski, eksistenca sta'na in dolgoletna. Znanje stroke ni potrebno. Interesenti morajo za skladišče, v rajonu, položiti v gotovini din 5000 do 20 000 r>o ve'l-kostl rajona- Obrazložene ponudbe s točnimi navedbami interesirane-ga rajona kakor tudi z razpoložlHvim kapitalom ter čitljivim naslovom ter navedbo toč-neea po'ožaja v geografskem in političnem smislu poslati na Pu-licitas. Zagreb, niča 9, pod šifro »Rentabilno slfadište«.	16940-1
Kuharico
samostojno, zdravo, resno in spretno spreime trgovska hiša v mestu na deželi zraven sobarice. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. od-del. Jutra pod »Vestna in izurjena«.
17054-1
Natakarico
ki je zmožna voditi letoviško restavracijo iščemo za takojšen nastop. Ponudbe s sliko je poslati na upravo Smarieških toplic, šmar-jeta pri Novem mestu.
17057-1
Hotelska kuharica
dobra in skromna moč, ki bi vodila letoviško restavracijsko kuhinjo, iščemo. Ponudbe na oglasni odd. lutra pod »Izvežbana kuharica«.
17058-1
Dva krojaška
pomočnika
za boljše delo sprejme takoj Krebel Ivan, modno krojaštvo, Slovenjgradec.
17061-1
Verziranega hotelskega slugo.
samskega, z znanjem nemške ga jezika sprejme prvovrsten hotel v Sloveniji. Ponudbe s spričevali in natančnim opisom dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »K. M. 900«
17055-1
Natakarico
prijetne zunanjosti, staro do 25 let sprejme takoj dobra
fostilna v mestu na bivšem tajerskem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in stalna služba«. t	17076-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejmem takoj v stalno službo Salon Lečnik, Dravograd.
17082-1
Postrežnico
za čez dan, par dni v tednu rabim. Vprašati Rožria do lina C. 8. št. 18. Jenko.
17059-1
* Pletiljo
izurjeno za Links-Links pletilni stroj iščem za takoj. Služba je stalna in plačam 4 do 5 din na uro. Triko taža »Zlatno Janje«, Čako vec.
17075-1
Dva čevljarska
pomočnike
sprejme takoj Josip Zorko, čevljar, Senovo.
17074-1
Pekovskega
pomočnika
mladega s kolesom sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17087-1
Mesarskega
pomočnika
ki je vajen sekanja sprejmem takoj. Zavrl Matevž, Javornik — Jesenice.
17094-1
Cevlj
arski
pomočnik
dobi stalno službo. Gregor Možina, Jesenice, Gospo svetska cesta. Gorenjsko.
17095-1
Pekovskega
pomočnika
iščem za takoj. Kuhanja Joža, Gorje pri Bledu.
17096-1
Natakarico
hkrati tudi pomoč v kuhinji sprejmem takoj. — Ponudbe na podruž. Jutra Jesenice pod »Poštena«.
17093-1
Blagajničarko
za točilnico pridno, pošteno in zanesljivo sprejme takoj »Kolodvorska restavracija« na Jesenicah.
17098-1
Gospodinja
samostojna dobi službo pri tričlanski družini. Starost od 50 do 60 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif.: »Varčna in poštena«.
17099-1
Tamburirka
ln vezilja vseh ročnih del bi premenila mesto. Ponudbe na upravo Jutra pod »Dobra
17166-1
Služkinjo
ki zna tudi kuhati, iščem. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 17134-1
Za večje
gospodinjstvo
blizu Ljubljane iščem kuharico za 1. avgust. Pri-prina, snažna, poštena. Plača dobra. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro: t Zdrava«.
17143-1
Izvežbane pletilje,
□avijalko in vajenko za pletilstvo sprejmem takoj v Ljubljani. Naslov v vseh pcsiovalnicah Jutra.
17141-1
Natakarico
lahko začetnico sprejme takoj gostilna Pačnik, Laško.
17332-1
Elektromonterja
zanesljivega in pridnega — iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Eiek-tromonter«.
17336-1
Mizarja
prvovrstnega za pohištvo, se sprejme. Mizarstvo »Sava«. Mikošlče-va c.	17274-1
Kuharica
lzučena. majša, z nekaj prakse, išče mesta v hotelu ali restavraciji. Naslov v vseh posloval. Jutra.	17266-1
Krojaškega
pomočnika
za damsko ln moško delo po meri sprejmem takoj v stalno službo, škoberne, Trbovlje.
17265-1
Frizerko
samostojno sprejmem takoj — Ivan Bajželj, Tyrševa 175, Ljubljana, Stožlce.	17200-1
Mizarskega
pomočnika
?prejme Gogala, Bled.
17199-1
Postrežnico
pridno ln pošteno sprej mem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17212-1
Kuharico
gostilničarsko in hotelsko, perico in plačilno na Bled ter več natakaric, privatnih kuharic, služkinj in začetnic sprejme Posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova C. 7/II. Za odgovor 2 din v znamkah.
17208-1
Brivskega
pomočnika
sprejme v stalno službo takoj Žnidarič, salon Rozman Kranj.	17224-1
Natakarico
prikupljive zunanjosti — iščem. Starost od 19 do 25 let. Zmožna mora biti računstva. Kržišnik F., Žirovnica 6, Gorenjsko.
17186-1
Dva fotografska
pomočnika
dobra negativ retušerja .n laboranta potrebuje oddelek foto »Ana«, Kra-gujevac. Mesto stalno, plača dobra.
17244-1
Stenografistinja
zmožna 180 zlogov na minuto, nemška stenografija pa 80 zlogov na minuto j ter strojepiska 4 udarce na sekundo, z malo gimnazij- . sko maturo in enoletnim . trg. tečajem z odličnim uspehom želi mesto samo v večjem podjetiu Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Začetnica«.
17033-2
Službo šoferja
k tovornem ali .«ebne-mu avtomobilu išče Iz-učen mehanik, vešč tudi vseh popravil. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dober«.
16880-2
Natakarica
verzirana, pridna ln poštena. stara 26 let, išče mesto, kamorkoli. Nastopi takoj ali po dogovoru. Mlmi Virant, Za Gradom št. 4, LJubljana.	17233-2
Heseda 50 par. davek 5 din. -er i din t* Wro ali daj« naslova. — Naimaniii znesek dni 13.
Gospodična
vešča vseh pisarniških del, z znanjem strojepisja in slov. stenografije, verzirana tudi v železni in lesni stroki išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Verzirana moč«.
16967-2
Izprašanega kurjača
vajenega parnega stroja iščem takoj. Bohinc, parna žaga, Medvode.
17119-1
Sodarja
se takoj sprejme v službo pri tvrdki »Malina«, Franko-panska ul. 9. Ljubljana.
17165-1
Izobraženo dekle
srednjih let, dobra gospodinja z nekoliko kapitala sprejmem v službo ali soudeležbo. Ponudbe pod »Podjetna« na »Jutro«. 17188-1
Postrežnico
pošteno za par ur dopoldne rabim. Naslov T vseh poslov. Jutra.
16177-1
Mizarskega
pomočnika
ki Je vešč na brusilnem stroju (band. šl. maš.) sprejmem takoj). Zaletel Prane, Stanežiče št. Vid.	17194-1
Zmožna kuharica
restavracijska, dobi takoj stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skofja Loka«.
17235-1
Pomorski strojnik in avto-mehanik
38 let star, samski, vsesplošno verziran, zmožen popravil razume elektriko (gal vanizer) z 20letno prakso, išče namestitev za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16987-2 Strokovnjak
verziran v lesni (parket) in metalni industriji, specializiran v popravilu strojev, z dolgoletno tu- in inozemsko prakso, išče takojšnjo namestitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16988-2
Inteligentna
gospodična
z znanjem nemščine in gli-sovirja želi mesto odgojite-ljice pri boljši družini v Celju ali bližnji okolici s 15. julijem ali 1. avgustom. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dobra vzgojiteljica«.
17048-2
Plačilna natakarica
z znanjem nemščine _ želi mesta v boljši gostilni ali kavarni. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Maribor pod »Izvežbana«.
17050-2
181etno dekle
kot pomoč gospodinji ali k otrokom išče službo. Jelen Bianislava, Slovenska Bistrica, Glavni trg 22.
17047-2
Pooblaščeni
stavbenik
praktičen vsakega stavbe, nega dela in cest tunelov itd. iščem takojšno službo ali da pristopim kot sodru-gar z nekaj kapitala. Ponnd be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mestno pooblaščeni«.
17012-2
Mladenič
25 let star, vojaščine prost, išče mesto kot logar. — Ponudbe na podruž. Jutra Trbovlje pod »Logar«.
16984-2
Dekle
z dežele, vajeno vsakega de'a, staro 18 let, želi stopiti v službo za pomoč v kuhi n 11 in da bi se privadila po možnosti v gostilni. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod :-načko »Le k pošteni hiši«. 16823-2
Lesni manipulant
dobra moč, pošten, zanesljiv, zmožen tudi nemščine, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesni manipulant«.
17086-2
Blagajničarka
simpatična, starejša z več letno prakso v kavarni in restavraciji, želi menjati službo. Govori tudi nemško in hrvaško. Eventualno grem kot gospodinja v hotel ali slično. Tudi k samostoj nemu gospodu. Izvrstno ku ham. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«.
17067-2
Staro žensko
zanesljivo in čisto najrajši z dežele iščem k 4 mesece staremu otroku in za lahka domača dela za stalno. — Vpraša se od 12. do 15. popoldne in v nedeljo cel dan. Bolha, Ljubljana, Stre-liška nI. 10.
17111-2
Šivilja
za vse boljša dela gre šivat na dom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Izurjena«.
17108-2
Blagajničarka
izvežbana, z večletno prakso, želi mesto kjerkoli. CenJ. ponudbe pro si pod: »Točna ln vestna«.	17149-2
Trgovski pomočnik
z odlično šolsko ln trgovsko izobrazbo v mešani stroki, vešč nemščine ln srbohrvaščine, vojaščine prost, agllen v postrejbl mestnih ln po dejelsklh strank išče nsu mestltve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Napredek«.	17163-2
Hišnik
oženj en, Išče mesto. Razume se na vrtnarstvo. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Hišnik«.
17129-2
Trgovska sotrudnics
dobra moč, želi premenja-ti službo v manufakturno ali špecerijsko trgovino, najrajši v Ljubljani ali Celju. Cenj. ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Pridna in poštena«.
17136-2
Šiviljska pomočnica
išče stalne ali začasne zaposlitve kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17173-2
Natakarica
Išče službo točilke, kjerkoli. Gre trudi na sezono. Zmožna Kavcije. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena natakarica«.
17139 -2
Mesto sluge
lnkasanta ali kaj sllč-nega iščem; pošten, zanesljiv. Ponudbe pod »Skrben ln potreben« na ogl. odd. Jutra.
17179-2
Krojaški pomočnik
Išče sl-užbo. Zmožen vsega dela. Ponudbe pod šifro »Vesten 350« na ogL odd. Jutra.
17353-2
Manufakturist
dobra moč, aranžer, z znanjem nemščine, z večletno prakso, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje Ljubljana«.
17298-2
Mlinar
samski, zmožen trgovskega in kmečkega mletja, išče stalno službo v valjčnem mlinu. Nastop 1. avgusta. Ponudbe na podružnico Jutra v Maribora pod značko »Mlinar«.
17315-2
Samostojna
gospodinja
dobra kuharica, želi mesta k starajšemu gospodu ali k orožnikom. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.
17263-2
Elektromonter
zmožen samostojnega dela, lšč« rlužbe za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutn pod »Vesten monter«.	16196-2
Mlad kuhar
dobra moč, išče službo v boljšem restoranu. Gre tudi za natakarja event. sprejme karkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«.
17206-2
Prodajalka
pridna, poštena, želi zaposlitve v trgovini z mešanim blagom, najraje v Liubliani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17213-2
Pridno dekle
pošteno, išče mesto k boljši družini za sobarico ali k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17227-2
Natakarica
Išče 3lužbo v Ljubljani v boljšem, solidnem ln prometnem lokalu. Slm patična. poštena, prid na, ter kavcije zmožna Govori nem.4ko. Naslov v upravi Jutra. 17236-2
Pridna postrežnica
zanesljiva, poštena išče popoldanske zaposlitve pospravljanje pisarne ob večernih urah. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17239-2
Absolventka
realne gimnazije z malo maturo ter enoletnim trgovskim tečajem išče primerno službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Maribora pod šifro »Marljiva«.
17324-2
Uradnica
preizkušena z dveletno pisarniško (odvetniško ln trgovsko) prakso želi premeniti sedanje mesto v večje podjetje. Obvlada popolnoma kar to tečno knjigovodstvo, stenografijo, strojepls ln blagajniške posla. Gre teden dni na poskušnjo brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.	17258-2
Dekle
z par letno pisamlSko prakso prosi radi nesrečnega slučaja, ki Jo Je doletel, primerne zaposlitve. Gre tudi v trgo vino. Najraje ca deželo. CenJ. ponudbe prosi pod »Zaposlite me! Hvaležna Vam bom!» na ogi odd. Jutra. 17247-2
Mlada kuharica
gospodinja, popolnoma samostojna, vsestransko poštena, izobražena, oll kana. štedljlva, prijazna nepokvarjena, z letntml priporočili, išče službo za 15. avgusta ali po zneje. šivam ln nletem. Prednost večje hiše. — Cenjene ponudbe prosim: »Stalerka«, Zagreb, Savska cesta 19fi
17240-2
Pekovski pomočnik
z mojstrskim izpitom vsestransko vešč in sposoben želi stalne zaposlitve kot poslovodja. Ceni. ponudbe na podružnico jutra Celje pod »Dela zmožen«.
17331-2
Pekovski pomočnik
s šoferskim izpitom želi stalne zaposlitve. Ceni. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Kavcije zmožen«.	17330-2
■mt
Učenca
sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom v LJubljani. Naslov v ogl. odd.. Jutra.
J 7130-41
Učenca
sprejmemo v trgovino. Vprašati: LJubljana. Pre šernova 54
17121-44
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. Pr. Co-han. Breg št 1 Ljub ja-na.	17120-44
Vajenca
za ključavničarski obrt sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17138-44
Vajenko
za frizersko obrt sprejme takoj salon Albin Šinkovec, Ljubljana. Do lenjska c. 6. 17201-44
Vajenko
pridno in pošteno sprejme salon »Klobuček«, Gajeva ulica 3/1.
17232-44
Vajenci (ke)
Trgovskega
vajenca
krepkega sprejmeva. Ponud be s spričevali in sliko na Norb. Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu.
16982-44
Učenec
pošten, priden se sprejme v trgovini z mešanim blagom na deželi. Stanovanje in hrana v hiši. Zahteva se slika in vsaj dva razreda meščanske šole. Prednost Imajo krepki, močni z dežele. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zvestoba 7825«. 16937-44
Kuharskega učenca
ali učenko sprejmem v hotel. — Hotel Europa, Kranj.	16890 44
Pekovskega vajenca
iščem nastopi lahko takoj Parna pekarna Ivan Jakin, Ježica pri Ljubljani.
17089-44
Iščem vajenko
za krojaško obrt najraje takšno, ki se je že nekaj časa učila. Skofic Anton, Gosposvetska 12. Ljubljana.
17104-44
Brivskega vajenca
pridnega fanta sprejmem. Polanc, Kopitarjeva.	17155-44
Vajenko
s predpisano šolsko Izobrazbo sprejme trgovina z usnjem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva ln poštena«.	16167-44
Vajenca
za mizarsko obrt ln vajenca za pleskarsko obrt se sprejme. Mizarstvo >.Sava«, Miklošičeva c.
17272-44
Vajenca
stanujočega v Ljubljani, poštenih staršev, sprejme špecerijsko kolonialna trgovina. 2—3 razrede srednje šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17238-44
Trgovskega vajenca
sprejme trgovina s kolesi. Ab-Ko, Tyrševa cesta 34.
17313-44
Profesor
poučuje za popravne Izpite vseh predmetov. — Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Izboren metodik..	17131-4
Osmošolec
(realčan) odličnjak in-struira vse realne predmete. Ponudb? na ogl. odd. Jutra pod »Matematik«.
17162-4
G2223
Besed; I din, davek ) din. za šifre ali daianie naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Počitek v
zadovoljstvu
železne vrtne klopi, mi ze raznobarvne ugodno nudi železo promet, — Ljubljana, Resljeva 23.
15820 6
Otroške vozičke
Igrače ln kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve ln Tavčarjeva pri tvrdki
ST. REBOLJ
113-6
Furnir
orehov ln hrastov prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra.	16950-6
Vajenca
za kleparstvo ln vodo vod sprejmem. Goršič Alojz, Kavškova c. 26.. Sp. Šiška.	17279 44
Vajence
za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme tvrd-ka Marn Josip, Ljubljana, Wo.fova ul. 12.
17254-44
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Korespondenco
slovensko, srbohrvaško, nemško prevzamem v večernih urah v Celju. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko: »Na dom«.
17034-3
Prevoz gramoza
za ceste oddam. Plačam za lm3 din 10.—. Ponudbe na ogl odd. Jutra podružnica Trbovlje pod »Transport«.
17081-3
Potniki
Beseda 1 din, davek 4 din: za šifro ali daianje naslova % din. Najmanjši znesek 17 din
Krajevne
zastopnike
sposobne ln agllne sprejme zavarovalnica »SAVA«. — Ljubljana. S»-Petra cesta 2. 16900-5
Fotografom in
potnikom
povečanih slik izdelujemo kompletne paspartirane slike 30 X 40 od din 60. Surove kopije (printne) od din 10. Iščemo zastopnike za Slovenijo pod UiiO-;n'i^' oo,-,o;i. N-vcko-vič, Petrinjska 5, Zagreb.
16978-5
Provizijskega
zastopnika
serioznega, prvovrstno moč, sprejme takoj tvornica hranil. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17346-5
Radio
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Petcevni radio
»Radione«, letošnji model zamenjam za motorno kolo do 350 ccm Ponudbe na: Grošelj Miha, Kranj-Prim-skovo pri mostu.
16969-9
Izložbeno okno
\ zratmi iz mecesna v dobrem stanju prodam. Plan-tarič, urar, Škofja Loka.
17045-6
Otroški voziček
g obok, prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra* 16949-6
Prodajalne
in podjetja.
z električnimi potrsb-ščlnaml kakor tudi pooblaščeni električarii, zahtevajte takoj prospekte o našem novem električnem nadvse potrebnem proizvodu. Plasiranje v masah, pori h a obvezna. Konkurence nima. zaslužek dober. Re-flektanti lz vseh krajev Daše države naj se javilo. Industrija tehničkih proizvoda. Zagreb, Pa-motlčeva br. 29/a I fcat.
16938 6
Za Tatra avto
4 cil., imam vse dele naprodaj, rabljene v dobrem stanju Modrinjak, avtotaksi, Ptuj.
17063-6
Briljanine uhane
prodam za din 8000 iz prijaznosti pokaže g. Žejn, Mestni trg 20.
17084-6
Staro železo
in druge kovine,, vsako količino, kupuje zopet želieznlna Pr. Strupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	17124-6
Otroški voziček
športni, prodam. Vprašati: Večna pot 37.
17132.6
Stena za predsobo
belo pleskana, električni lestenec :ia 5 žarnic, karnise za zavese in radio 8 cevni, zaradi selitve poceni prodam. Vprašati: Ljubljana, Gradišče 1-1. nadstropje.
17116-6
Hišni posestniki!
Požarne kavlje, lopate, krampe, sekire, vedrice za vodo itd. vam nudi železnlna Pr. Stupica, Ljubljana, GosDosvetska cesta 1	" 17115-6
! Več sodov
lesenih industrijskih in pločevinastih bobnov naprodaj. Maribor, Aleksandrova cesta 57.	17316-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok prodam. Naslcrv v vseh poslov. Jutra. 17285-8
Štedilnik
malo rabljen s pečico (Bratrohre) in kotlom za vpdo prodamo. — Vprašati v kinu Unio-nu.	5-8
Prodamo
lepo originalno kitajsko vazo, več starinskih ur, porcelan, steklenino in razne druge predmete ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8. poleg gorenjskega kolodvora 17207-6
Športni voziček
lepo ohranjen, prodam. — Krakovski nasip št. 6«.
17217-«
Otroški voziček
globok, v najlepšem stanju proda Zalokar, Večna pot št. 9.	17300-6
National blagajno
novejši model, skoraj novo, ugodno prodam-Ponudbe pod »Register blagajna« na ogl. odd. Jutra.	17284-8
Košnjo sena
ln otave vzame v najem Tone Huč, Vegova uL 10.	17260-a
Briljanten prstan
•Docenl proda Milan Ko-šak, Cankarjevo nabr. 31.	17253-«
Žico
v vseh dimenziiah nudi ž®> leznina Jos. Zalta & Co, Tvrševa c. 9-
17286-6
Radio
super poceni naprodaj. Nedelja 17.—19. ure. Trelc, Černetova 38, šiška.
17312-9
Pouk
beseda 1 din, davek i din. a šifro ali dajanje naslova t din. Najmamii znesek 17 din.
Mlado damo
absolvlrano srednješolko b maturo iščem za pomoč pri učenju. Predpogoj zlasti znanje francoščine in nemščine, prosta hrana ln stanovanje. Vse drago po dogovoru. Ponudbe pod »Vestna 77« na ogl. odd. Jute*.	17203-4
Stelaže
in pult za trgovino, rabljeno, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17142-6
Prodam
1 Francis turbino na ročni regulator, 4.50 m padca, 450 1 vode, 14 HP. Zelo malo rabljena. 1 drobilec-žrelo 30 krat 20 t motorjem na oglje, 12 HP. Vse v enem vozu, proizvaja 3 kub. m na uro v debelini 4 cm, 1 benzin motor »Kovarik«, 5—6 HP, prevozni s cirkularno mizo. 1 stabilni benzin motor 9 HP, 2 cilindra, bjzotekoč. Poirve se: Udovič, strojno ključavničarstvo, Novo mesto.
17170-6
Wertheim blagajno
Pisalni stroj -.Ideal« in radio aparat vRadione«, vse najbolje ohranjeno, prodam radi selitve. — Ogled 13.—15. uro. Levstikova 21.-III, levo.
16197-6
Gepelj
za mlatenje žita, 5e dobro ohranjen proda Delakorda Franc, Petrovče št. 15 pri Celju.	17325-6
Okna
za delavniške prostore, poceni naprodaj. Domobranska cesta 23.
17309-6
Trieder Zeiss
8 X 30 in dve kompletni
medeni karnisi za zastore 2.50 m dolge, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17287-6
Žimo
novo poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Juti* pod šifro »Žima«.
17347-6
J-ŽSnuH-..--
Beseda 1 din, davek 3 dicj za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Francoske
ilustracije
Venus, Pariš. Magazine, Mon Pariš, Pour lire a deux, Sex Appeal Itd. stare, kupujem vsako množino. Ponudbe: Ml-zerit. Ljubljana, Dvorža-kova 8._17020-7
Briljantne uhane
in prstane kupim. Prekupčevalci izkjučenl. Ponudbe pod »BriljanU na oel. odd. Jutra.
16997-f
Fotoaparat
popolnoma nov, znamke »Agfa«, vreden 1000 din, zamenjam za moško kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17264-6
Jarmenik
premer 80 do 100 cm, ^ dobrem stanju, Iščem. Naslov v oglasnem odi Jutra.	16844-7
Otroško posteljico
leseno, z leseno ograjo k®> pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bela«.
170603
Otroški voziček
in decimalko kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej«.
1715«
Kupujemo
po najvišjih dnevnih e»-nah staro železo, bakeiL medenino, cink, nikel itd. »Ktabil«, LJubljana, Celovška 72.
17117-»
Navitke
(»špule«) kupimo. F. Ar M. Rozman, Ljubljana,
Gosposka ul. 4-L
17180-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo itd. kupujem. Drame Alojzija, Ljubliana, Gallusovo nabr. 29.	17193-7
Kupujemo
sirove ln beljene bombažne odpadke lz tkalnic, trikotaž :td. Iščemo nabiralce f večjih krajih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstil n.«	17226-7
Steklenice
od Franc-Jožefove vode, kupimo vsako količino. Ivan ! Kane, drogerija, Emona, ' Nebotičnik.
17296-7
Oblačila
rteseda i din, davek i diq, ca šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniii znesek 17 din.
Temno obleko
skoiaj nova za vitkega vita kega gospoda naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
0042.13
7
Beseda 1 din, davek 3 din; Za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din.
Razno pohištvo
ssaradi majhnega stanovanja poceni prodam. — Kra-pež, Kazina II. nad-str., desno. y
16363-12
Malo rabljene
trgovske opreme
jedi niče, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tvrdki Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa cesta 12, dvorišče.	17-11-12
Spalnica
orehova korenina, politi-rana, naprodaj. Ljubljana — Vodnikova cesta
309.
17046-12
Pohištvo
Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite naih treje v največji zalog: polnjtva Spalnice masivne.
politirane in pleskane. Spalnice že od din 260C
Omare.....55C
Postelie.....22C
Kuhinjske oprave . 90C Kuh.njske kredence . 525 Otroške postelje . . 32C Žični vložk: . . 10C Modroci	. . . 26G
Spre emamo naročila po predloženih načrtih. Sprej memo tudi v račun smrekov in bukov les, event. ga tudi kupimo. Se priporočamo! »SAVA« mizarstvo Prediamska 32, trgovina po hištva. Miklošičeva c. nasproti sodišča.
17280-12
Zaradi izselitve
prodam spalnico iz mehkega lesa, kuhinjo, sanke, kozarce za vlaganje in druge raznoternosti. — Ogled pri G. Nagode, Vižmarje 100, Piano v Štepanji vasi 154.
17185-12
Pohištvo
b mehkega lesa. vrata, ve-Kko okno, plinski štedilnik ugodno prodam. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v »sen poslovalnicah Jutra.
17187-12
Beseda 1 din, davek 3 din. Za fifre ali dajanie aaslnva 5 din Najmaniši znesek 17 din.
Kolesa
raznih znamk, Torpedo, NAG.. Presto. Milano itd. na zalogi tudi vedno rabljena kolesa kupite najceneje pri tvrdki Nova trga vina, Tyrševa 36.
17110-11
Kolesa
vsakovrstna, najnovejše izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav« Resi jeva 16.
17310-11
Dr.msko in
moško kolo
porolnoma novo. najfinejše ltr.lijanske znamke za din 1.300 naprodaj. Poizve se: gostilna, Sv. Petra c. 85.
17302-11
Najboljša češka
kolesa ES-KA
dobite pri znani tvrdki Ivan JAX in sin, Tyrševa 36.
17291-11
mšmm
Beseda 1 din, davek 3 din. Sa šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah
C^RNE - julevir
Ljuoljana, VVolfova
ulica
Besed* 1 din davek 3 din. Za šiiro ali daisnje naslova 5 ct—. Najmanjši znesek 17 dm.
Deske
Biihe bukove deske ln plohe ter smrekove deska kupim, Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva c.
17273-15
&vtb,:mato
Beseda 1 din. davek 3 din. Za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Cene motornim
kolesom
dvokolesom ln njih na domestnim delom se dnevno višajo. Tvrdki J Praprotnik v Domžalah se je posrečilo, da si je še pravočasno na bavila Ardie in Horex motorje, kakor tudi raz ne znane znamke dvo-koles, katere oddaja še po prejšnjih cenah. — Oglejte si njeno zalogo ln se prepričajte osebno o solldnosti cen.
15701-10
Fiat Topolino
dobro ohranjen, novolaki-ran, gume dobre, naprodaj. Puch 350 ccm motorno kolo športni model malo rablien. Obema voziloma cena polovična. Informacije OstroŽnik, trgovina, Pasaža.
16993-10
Motorno kolo
poceni prodam. Dolenjska
Ford 4 cilinderski,
predelan v poltovornega, prikladen za gasilce, mesarje ali trgovce, prodam ali zamenjam za manjši osebni avto. Ambrožič, Novo mesto Streliška 3.
17174-10
Tovorni avto
za prevoz gramoza kupim. Nosilnost 3—5 ton. Prednost ima Diesel. Ponudbe na podružnico Jutra, Trbovlje pod »Tovorni avto*.
17262 10
Poltovorni DKW
nosilnost 600 kg, malo rabljen, skoraj nov, radi likvidacije podjetja, prodam ali zamenjam za luksuzni avto. Naslov v vseh po6l. Jutra.
17229 10
Tovorni automobili
Blitz 3 tone, Krupp Diesel 3 pol tone ter drugih ugodno proda Krupp zastopstvo — O. ŽUŽEK. Livbl jana. Tavčarjeva 11.
17181-1C
TWN
200 ccm motor črno ple-skan, model 1939, malo vožen, kupim takoi. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.	17184-10
Tovorni auto
Biissing Diesel 6 cil. tipa 375 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17319-10
Pozor!
Predelamo avtomobile in sta bilne motorje na pogon z ogljem. Strojna specialna delavnica za generatorje. — Ljubljana, Sv. Petra c. 85.
17301-10
DKW avto
športni, cena 12.000 din; 4-sedežni Steyer 10.000 din in poltovorni Steyer 12.000 drn. Motor vzamemo v račun. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
17303-10
		
Reseda	1 din, davek	3 din ,
7.a Šifre	ali dajanie	naslova
« din.	Najmanjši	znesek
	17 din.	
Ureditev
premoženja
poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko-obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul 16-16
Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate ori Bančno Kom. Zavodu. Maribor, Aleksandrova 40
134 16
Gostilna
dobro idoča, v zelo prometnem in lepem kraju na Dolenjskem se odda v najem. V poštev pridejo le strokovno izobraženi agilni interesen-ti, ki so vajeni tudi na red in snago. Reference so potrebne. Ponudbe pod »Agilen gostilničar« na oglasni odd. »Jutra*.
16945-17
Velika dvorana
v Celju 12krat9krat4 12X9X4 m se odda v najem. Permozer. Celje, Mariborska 7.
16826-17
Posojilo 25.000 din
išče držav, uslužbenec proti zabram na prejemke po 500 din m- ečno. Ponudbe na o;rl oda. Jutra pod 'ilro »Poscj.io«.
16956-16
Vojno škodo
kdor posodi za kaucije, ev. pozneje odkupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »Vojna škoda št. 50«.
16998-16
Gospodična
s prakso v trgovini, pisarni, gostilni, gospodinjstvu, se udeleži s kapitalom ali prevzame kaj primernega. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Sodelovanje—Trideseti
16416-16
cesta 5.
17109-10
Moderno 7 sedežno limuzino
kupim. Naslov v vseb po-
..o-alnicah Jutra
17140" 0
Motor DKW
100 ccm prodam ugodno. Oeled pri hišniku. Bleiwei-tova 48, od 12,—14.
17148-10
Družabnika
strokovnjaka za skladl-ščarsko obrt, iščem. Po možnosti tudi oddam dovoljenje. Naslov v ogl. oddelku Jutra.
16759-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
talno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka nI 12 17289-16
Posojilo din 15.000
iščem proti vknjižbi na prvo mesto in proti večjim obrestim. Pojasnila daje -»Posest« reali-tetna pisarna, Miklošičeva c. 4-II. 17196-16
Prevozništvo
z neomejeno koncesijo ter izvozniško ln uvoz-niško podjetje sadja, perutnine 1. dr. išče poštenega finanserja ali družabnika. Cenjene ponudbe pod šifro ->Celje* na ogl. oddel. Jutra v Ljubljani.	17237-16
Knjižice
Kmetske posojilnice Ijub-anske, potrebujem še kakih 100.000 din. Tudi odpis. Gotovina takoi. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
17288-16
Beseda 1 lin, davek 3 din, za šifre ali daianje naslova 1 din NajmaniS znesek 17 din
Trafiko
ali vinotoč kupim ali vzamem v najem. Starejša vdova. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Položim večjo kavcijo.«
16992-17
Umetni mlin
srednje velik, nekaj zemlje in gospodarsko poslopje na prilični vodi, ali elektr. sili vzamem v najem ev. ga kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16989-17.
Društvo za zgradbo Sckolskega doma v Šiški
takoj odda v najem malo dvorano v Sokolskem domu v Šiški. Zelo primerna za kako pletilno industrijo ali industrijo perila. Ogled na licu mesta pri hišniku doma vsak čas — ponudbe poslati na upravo društva.
17053-17
V Kranju
se odda kleparska in inštalacijska delavnica z obrtjo in vsem orodjem v najem. Naslov Z. Jakelj. vdova, Kranj, Savnikova pot 1.
17056-17
Boljši mlin
vzamem v najem v Ptujskem ali Gorenjskem okraju Ponudbe z točnim opisom mlina na ogl. odd. Jut-na pod »Promet«.
17078-17
Dobroidočo gostilno
ali vinotoč vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj v najem«.
17100-17
Mesnico
z vsem inventarjem v Bežigrajskem okolišu od dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 17146-17
Delavnica
hlev in malo stanovanje, vse v eni hiši, se išče. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »700«.
17112-17
Hlev in šupo
za seno se odda po ugod-..eni. Poizve se Dolinska (teza Ljubljana 7.
17147-17
Oddamo v najem
znano gostilno »Branibor« v Celju na Kralja Petra cesti. Vsa pojasnila daje: Kmetijska družba, r. z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3.
17335-17
Hotelsko
restavracijo
najmodernejše urejeno na prometni točki v centru Maribora dam pod ugodnimi pogoji takoi v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Restavracija«.
17318-17
r/
Beseda I din, davek 3 din. za šifre ali daiamt lasiova 3 din Najmaniši znesek 17 din.
Poslovne lokale
pritlično, v hiši št. 11, Aleksandrova c. v Ljubljani, 2 sobi, kabinet, pritikline, primerno za zdravnika, pisarno, oddamo za 1. avgust. Pismene ponudbe Izročiti hišnici.	16916-19
Lokal
na prometnem kraju na deželi oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutira.
16902-19
Oddam lokal
za brivnico prikladen, na periferiji Ljubljane. Naslov v vseh posloval. Jutra.
17088-19
Lokal
pripraven za vsako obrt se odda v industrijskem kraju na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17092-19
Lokal oddamo
takoj. Poizvedbe pri Pokojninskem zavodu. Gaje va 5-H.	17150-19
Lokal
s stanovanjem, vpeljan za trgovino z mešanim blagom, oddam s 1. avgustom v Ljubljani, Bežigrad. Guštln. Staniče-va 6-1.	17191-19
Rentabilno
delavnico
spadajočo pod prosto obrt takoj prodam. Vsa pojasnila pri Jelene Rudolf & Toma-žin, Celovška c. 19.
17338-19
Seseda t din, davek 3 din za šifro ali daianie naslova s din. Najmaniši znesek 17 din.
Šivalnica perila
s celokupnim inventarjem s firmo in obrtno koncesijo naprodaj. Ponudb« na oglasni odd. Jutra pod »šivalnica«.
16871-30
		
KS	2B3	m
Beseda 1	din, davek	3 din.
za šifre	ali daianie	naslov«
5 din	NaimaniS'	znesek
	17 din.	
Lepe stavbne
parcelr
v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. — Vprašati pri: Faninger. Celje, Glavni trg 8.
16503-2C
Vilo na Bledu
enodružinsko kupim Ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd. Jutra
ood »Gotovina«.
16917 20
Trgovska hiša
na prometnem kraju — brez konkurence zaradi onemoglosti naprodaj. Trgovina z Inventarjem več stanovanj, klet, gospodarsko poslopje sad, ni ln zelenjadnl vrt. — Ogled pri Antonu Žagar ju Besnica 25. p. Do-brunje.	15241-20
I Enodružinsko hišo I Hiša ▼ Spod. Šiški
' prodam. Cesta v Mestni log naprodaj, mesečni donos 89.	17069-20 din 930.* za ceno 130.000
»Posest«
realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva
cesta 4-n izdaja lastno glasilo »Posest«, ki izhaja vsakega prvega v mesecu. V nJem je na ponudbo veliko število hiš, vil ln parcel v mestu ln na deželi, kmetskih in vele-posestev s točnimi opisi in cenami.
Kdor kupuje ali prodaja nepremičnine, naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Novo hišo
v obliki vile na zelo lepem kraju letovišča, 10 llnut oddaljenega Javnega kopališča in 10 minut oddaljenosti od postaje Križe-Golnlk, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
'6915-20
Zemljišče
cca 3000 kvadr. m v bližini Sv. Križa naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16852-20
Hiša v Celju
Glavni trg 6, ugodno naprodaj. Informacije: Celje, Levstikova 4.
16822-20
Dvostanovanjsko
novo hišo
slično vili, parketirano, elektrika, lep vrt oddam v najem ali prodam. Pogoji zelo ugodni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16957-20
Enonadstropno hišo
s trgovskimi prostori prodam v Zasavju. Poizve se v ogl. odd. Jutra.
16964-20
Posestvo
27 ha poljedelske zemlje, 24 ha gozdov, arondirano, 16 km oddaljeno od Ljubljane na Dolenjskem ob diiavn cesti it blizu že'c: niče se proda. Vprašanje na ogl. odd Jutra pod šifro »Posestvo 11«.
17019-20
Idealno zemljišče
v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje ob Kamniški bistrici primerno za weekend hišico ali vilo, zelo zdrava, lepa in razgledna lega, naproda. Zemljišče obsega 4.900 ni2 Dve tretjine sadovnjaka z plemenitim sadje-" ostalo smrekov gozd. Franc Loboda, posestnik, Homec pri Kamniku.
17000-20
Parcele
>a DtoGai v centru St. Vida ob državni cesti in v Vižmanih. Zelo ugodna lepa za trgovino, obrt, vile m manjše hiše. Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge.
17010-20
Visoko pritlično
hišo
še nedokončano prodam blizu kolodvora Vižmarje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17011-20
Dve stavbni parceli
pri kolodvoru v Kandiji (Novo mesto) na prodaj. Lepa sončna lega, vodovod in elektrika tik parcele. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Pri kolodvoru«.
16954-20
Donosno manjše
posestvo
na' lepem kraja v osrčju Savinjske doline prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Redka prilika 415« 16977-20
Kupim
dvostanovanjsko hišo v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »Plačam takoj«.
17036-20
Na Dolenjskem
poceni prodam hišo enonadstropno s posestvom za letovišče tik postaje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odpotovanje«.
17041-20
Mlin
zelo donosen v neposredni bližini Ptuja ugodno prodi Mestna hranilnica v Mariboru.
17035-20
Hiša
nanovo zgrajena pri kolodvoru v Brežicah, na-prodal. Pripravna tudi za vsako obrt. Marila Vrečko, Leskove.? pri Krškem.	16856-20
Prodam
tristanovanjsko novo hišo z 1000 m2 vrta. mesečni dohodek 1000 din. lepa točka periferije Kranja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17073-20
Srednji tovarniški objekt
s stalno vodno silo 50 do 60 KS je zaradi opustitve obratovanja ugodno naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker je dovolj prostora za vsako povečanje. Leži ob glavni cesti in železnici. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod šifro »Tovarna«.
17062-20
Posestvo
40 minut od kolodvora ob glavni cesti se proda. Hiša z gospodarskim poslopjem novo zgrajena, 2 sobi in ku hinja, 3 njive in sadovnjak cena 48.000 din. Informacije se dobijo pri gosp. Maurer Ivan, Sevnica 14.
17072-20
Enodružinska hišica
poleg cerkve naprodaj. Cena 70.000 din. — Naslov:
Gostilna Petač, Vižmarje.
17064-20
Stavbno parcelo
za enonadstropnico v Ko-leziji 600 in 825 m2 po ugodni ceni prodam. Pojasnila daje Novak, c. Mestni log 58.
17102-20
Prodajamo:
HIŠO 12stanovanjsko bil zu Gor. kolodvora za 400 tisoč din, HIŠO dvonadstropno s trg. lokalom in 5 stanovanj za 550.000 din, HIŠO z (foetilno ln trgovino, periferija LJubljane za 280.000 din. HIŠO ob glavni cesti pod mesto spadajoča, pri pravna za mesarijo, zelo prometno za 220.000 din, — hipoteka. PARCELE za odprt ln strnjen sistem v vseh delih mesta, kakor tudi več različnth hiš in vil po ugodnih cenah. Brezplačne informacije daje realitetna pisarna F. PRISTAVEC, Ljubljana, Gospoevetska c. 3. tel. 23-81.
17137-20
Lepa hisa
enonadstropna, trlsta-novanjska, z betonsko ograjo. Je takoj naprodaj . Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
17113-20
Hišo
večstanovanjsko, starejšo. z malim gospodarskim poslopjem, pripravna za vse, prodam za 210.000 din. Potrebno je polovico KOtovine, drugo hipoteka. Naslov v oglasnem odd. Jutri* 17122-20
V Novem mestu
se proda hiša 2 sobi s pri-tiklinami, vrtom in dvoriščem, vse v dobrem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17171-20
Naprodaj imam
trgovske, stanovanjske hiše, vile, gostilne, kmetska posestva krasne parcele v centru mesta in večje komplekse zemljišča. Pojasnila Jančar, Sv. Petra c. 27.
17299-20
Vilo
z lepim vrtom v Videm-Krško ugodno prodam. Naslov v vseh pošlo/al. Jutra.	17270-20
Prodamo
VILO komfortno, štlrl-stanovanjsko z velikim vrtom. Cena 900,000 din. V bližini Tivolija. VEČJE in manjše objekte v vseh delih LJubljane prodaja realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vis Slamiča.
17350-20
Lep vinograd
z novimi sadikami 80.000.-Posestvo z rodovitno zemljo uporabno za gojenje semen ali za sadovnjak, radi vodne sile tudi za industrijo. Več hiš in gostiln s sobami za tuice naprodaj ali v najem. Posredovalnica Rapid, Maribor, Gosposka ul 28.
17320-20
Hiša
osemstanovanjska, 3- in 4-sobna, komaj dograjena, 4 minute od Glavnega trga v Mariboru, moderen komfort dve parceli, radi selitve naprodaj. 1,000.000 din. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Idealna lega«.	17322-20
din 930.. Za ceno 130.000 din ter nova hiša v D. M v Polju za ceno 120.000 din. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
17337-20
Stanovanje
Beseda I din, davek S din; za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din.
3-stanovanjsko Hšo
novo, prodam v Šiški. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šiška«.
17295-20
Hišo
dvostanovanjsko, v bližini tramvaja, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17294-20
»Realiteta«
posredovalnica nepremičnin (za hiše. vi>le, parcele, posestva, gozdove itd.) Je samo v Prešernovi ul. 54-1, nasproti plavne pošte. Telefon 44-20. Posluje solidno in hitro. Vse Informacije so brezplačne. Prepričajte sel 17259-20
Malo hišo
ali pa polovico kupim. PonucJbe na ogl. odd. Jutra »Gotovina 25-sta-novanjska«. 17250-20
Nova vila v Celju
13 minut od centra zaradi
smrti naprodaj. Ivanka Snoj Lopata št. 34, Celje.
17329-20
Stavbne parcele
naprodaj po ugodni ceni blizu nove cerkve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17348-20
Trisob. stanovanje
s centralno kurjavo oddamo
z avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 16994-21
Dvosob. stanovanje
lepo, z vsemi pritiklinami se očdda s 1. avgustom. — Kolezija — Karadžičeva ul. 11.
16983-21
V Celju
oddam s 1. avgustom 3-sobno komfortno stanovanje v prvem nadstropju s kopalnico, toplovodno ln plinsko napravo. Stanovanje Je zelo primerno za zobozdravnika ali tehnika, oddaljeno 5 minut od kolodvora ob glavni cesti. Vpraša se: Celje, Mariborska cesta 14 I. nadstropje.
16878-21
Enosobno
stanovanje
opremljeno oddam — Vodopiveo, Bohoričeva ul. 14.	16901-21
Dvosob. stanovanje
blizu tramvaja oddam za 400 din. Pavlin, Šmartinska c. za šmartinsko šolo 11.
17048-21
Dvosob. stanovanje
se odda na koncu tramvaj*
ske proge na Viču. Strakelj Alojzij. Za kleparjem Ko-šenlno.
17052-21
Enosob. stanovanje
oddam. Kneza Koclja 55 in Vodnikova c. 102. Šiška.
17051-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico lepo, oddam z avgustom. Tržaška cesta 41.
17079-21
Dvosob. stanovanje
v II nadstropja v centru mesta oddam za 1. avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17060-21
Dvosob. stanovanje
pritlično brez kopalnice v bližini centra oddam za avgust samo odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17105-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, jddam v blljlnl magistrata. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17156-21
Stanovanjsko hišo
za 680.000 din prodam ali zamenjam za enodružinsko za 200.000 Ljubljana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posredovanje izključeno«.
17339-20
Zaradi starosti
prodam donosno dvonadstropno hišo z gostilno. — Obrestuje s{ najmanj z 10% Hiša je nova in še 10 let davka prosta na prometni točki v Ljubljani. Cena s pohištvom in inventarjem 500.000 din. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Donosna hiša«.	17342-20
V Ptuju
naprodaj enonadstropna trgovska hiša z več stanovanji event. se sprejme družabnik za dobroidočo trgovino s kapitalom din 150.000. — Dalje je naprodaj vinograd-no posestvo v večjem trm na Štajerskem, letni pridelek nad 100 hI vina in nad 2 vagona sadja. V mestu na Štajerskem se proda mlin, 3 pare kamnov, stope,, 7 oralov zemljišča in gostilna v Savinjski dolini v centru hmeliskega trga. Kdor želi ngodno kupiti, naj se obrne pismeno ali osebno na Rustja, Celje, Dečkov trg 4.
Dvosob. stanovanje
brez kuhinj«, s kopalnico, oddamo s 1. avgustom. Poizvedbe pri Pokojninskem zavodu, Gajeva 5-H. 17151-21
Enosob. stanovanje
sorčno po nizki ceni se odda ca Opekarski cesti št. 41. Poizve se v Hrenovi ul. št 19/1.
17144-21
Enosob. stanovanje
oddam z 1/VIII. Vprašati gostilna čarman, Zg. Šiška.
17159-21
Petsobno stanovanje
za takoj ali avgust oddam. Cesta v Rožno dolino 14.
17169-21
Dvosob. stanovanje
podpritlično oddam odraslim osebam s 1. avgustom. Guštin, Stanl-čeva 6.-I, Bežigrad.
17100-21
Dve enosobni
stanovanji
t kopalnico, oddam blizu tramvajske postaje v Šiški. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod šifro »September, 550 din mesečno«.
17228-21
2-sobno	stanovanje
z veliko kuhinjo, solnčno, oddam. Domobranska cesta 23.	17308-21
Več stanovanj
enosobnih in dvosobnih, pri-prostih in boljših v centru oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17334-21
Štirisobno
stanovanje
komfortno v vili v centru oddam. Našlo? v vseh posl. Jutra.
17269-21
4-sobno stanovanje
moderno. s kcpaln'co takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena«. 17206-21
3-sobno	stanovanje
s kopalnico v strogem centru mu takoj oddam. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Plin«.
17210-21
Dvosob. stanovanje
s kopa'nico in re'.lko verando takoj odda To-nnan. Resljova c. 30.
17-278-21
Dvosobna
stanovanja
z modernimi pritiklinami, pri tramvajski postaji za avgust se oddajo. Vprašati Vele Ra-kovniška 7. 16277-21
Dvosob. stanovanje
oddam 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17J07-21
Stanovanje
dvosobno, mansardno, — * shrafnbo takoj oddam v Si-
Jernejev« 24. i	17504-21
Sobico in kuhinjo
oddam eni ali dvema osebama za 130 din. Hrenova 14/1.
17218-21
Knjižno omaro
veliko, orehovo, baročno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17305-21
Dvosob. stanovanje
oddam 15. junija za 400 din. Poizve se: Karlovška cesta 28.
17293-21
Dvosob. stanovanje
s predsobo in dr. pritiklinami pri cerkvi Sv. Krištofa oddam za avgust. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17283-21
Trisobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in kuhinjo oddam mirni stranki na Celovški cesti 14.
17344-21
Stanovanja
■MBSHZ21HHHR		
Beseda	1 din davek	3 dio.
za šifro	ali daianje	naslova
5 din.	Najmaniši	znesek
	17 din	
Trisob. stanovanje
komfortno s kopalnico iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slepovron« 17003-21a
Stanovanje
velike sobe, kuhinje in pri-tiklin, event. s kopalnico in vrtom išče dobra stranka, 'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne glede na ceno za september«.
l7306-21a
Enostanovanjsko
hišico
z malim vrtom v bližini Tabora vzamem v najem s 1. avgustom ali septembrom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dri. uslužbenec«.
17027-21a
Dvosob. stanovanje
lepo, nedaleč od centra iščem za avgust, sept. ali oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi 1940«.
17125-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, za takoj ali kasneje iščem najraje na Iliriji. Zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oba v službi«.
17066-213
Tri do štirisob.
stanovanje
s pritiklinami najraje v vili Sentpetrskega okraja iščem Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Reden plačnik«.
17068-2 la
Stanovanje
6-7sobno, s centralno kurjavo v sredini mesta ali pa v vili blizu bolni-nlce za mesec september iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod 1. september.
17128 21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif.: »Brez otrok«.
17139-21«
Dvosob. stanovanje
z kopalnico za l. september iščem blizu tramvajske re-mize. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
17135-21a
Vdova
upokojenka z odraslo hčerko dijakinjo, Išče majhno stanovanje, sobo ln kuhinjo na peri-fejl Ljubljane v bližini tramvaja, za september. Naslov v vseh posl. Jutra.	1717821a
Vilo
enostanovanjsko z gara žo ln vrtom, v dobrem stanju v severnem delu mesta, vzamem v najem. Ponudbe pod »Industrije«« na ut>ravo Jutra.	i7202-21a
vosob. stanovanje
kabinetom, čisto in svetlo! išče tročlanska rodbina Jaslih oseb od 1. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Točen plačnik H«.
17205-2Ia
Enosob. stanovanje
s pritiklinami in opremljeno ali prazno, s štedilnikom v bližini centra išče mirna stranka brez otrok, točni p.ičnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »1. september 940«.
17183-21»
Dvosob. stanovanje
v sredini mesta ali v bližini banovine, iščem za 1. avgust. Ponudbe na oelasnl odd. Jutra po »Stalno*. 16459-21a
Trisobno stanovanje
iščem za 1. november v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Nova hiša«.	17345-2U
Beseda 1 din. davek 3 din. za (jfrt ali daiamt naslova 3	Naimami' znesek
17 dm
Opremljeno sobo
lepo, zračno, oddam takoj stalnemu gospodu v bližini Zvezde. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17024-23
Dve sobi meblovani
s posebnim '/hodom in souporabo kopalnice oddam po nizki ceni. tudi samo za čas počitnic. — Strossmayerjeva 4/1 desno Nasproti Poljanske gimnazije.	16986-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama. veliko, mirno in 6.sto. par sto korakov od Zvezde, oddam takoj. Naslov v vseh poVoval-nicah Jutra. 16339-23
Lepo sobo
sončno, oddam. Karlovška 18/11.
17006-23 Sobo, čedno
strogo separirano, oddam takoj. Naslov v ' vseh poslovalnicah Jutra.
17001-23
Prazno sobo
krasno, s posebnim vhodom oddam finemu gospodu. — Ogled od 14. do 15. ure. Židovska ul. 3/HI. desno.
16999-23
Soba
lepa sončna se odda. Sveto-savska 14. pri Bežigrajski gimnaziji.
17050-23
Dve sobi
elegantno opremljene, vsaka z 2 posteljami oddam takoj ali z 15. julijem. — Borštnikov trg 2/1.
17047-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Prečna ul. 2/1.
17049-23
Lepo, sončno sobo
s souporabo kopalnice in telefona, prost vhod, center, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17071-23
Opremljeno sobo
se poceni odda gospodu. —■ Hradeckega c. 5.
17070-23
Opremljeno sobo
čisto. ■ souporabo kopalnice oddam 1 ali 2 osebama. Dvigalo. Hribar, Miklošičeva 34.
17192 23
Prazno sobo
c 'am. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17333-23
Sobo
čisto, sončno, s posebnim vhodom, oddam za 1 ali 2 osebi. Zrinjske-ga c. 5, pritličje desno.
17267-23
Opremljeno sobo
z ali brez oskrbe z uporabo kopalnice, v krasni vili s parkom, poceni oddam. Naslov v vseh P06l. »Jutra« 17211-23
Prazno sobo
odda takoj. Čopova 10-1. Ogledati od ponedeljka.
17231-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom. Čisto in zračno, oddam 1—-2 osebama, 15 minut od een-tra. Kopalnica in vrt na razpolago. Karadžičeva 10, Kolezija.
17204-23
Opremljeno sobo
poseben vhod, solnčno, Z eno ali dvema posteljama takoj oddam. Dolenc, Barvarska steza 6.
17214-23
Sobo
sončno, opremljeno ali prazno oddam — Pleteršni-kova 28.
17101-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iz stopnišče oddam na Kr. Petra trgu 3.
17091-23
Pisalni stroj
zelo dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov se poizve pri Gruden Jakobina, Tyrševa 11.
17083-29 Lepo sobo
z eno ali dvema posteljama oddam z ali brez oskrbe Cesta 29 oktobra 9/II vrata 15.
17077-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice. oddam za Bežigradom. Svetosavska 20-1. Ugodno za oficirje.
17160-23
Opremljeno sobo
eparirano m čisto, s tekočo vodo, oddam v vili takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17126-23
Opremljeno sobo
za. eno osebo takoj oddam. Poizve se v gostilni na Poljanski c. 54
37113-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in dvema posteljama od dam. Friškovec 6.
17114-23
1 opremljeni sobi
za eno oziroma dve osebi takoj oddam. Stari trg 17, II. nadstropje.
17182-23
Sobico
oddam gospodu takoj ali pozneje po nizki ceni. Poizve se: Masarykova 58 v kleti.	16178-23
Sobo
solnčno, lepo, opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam v centrumu. Naslov v vseh po6l. Jutra.
17253-23
Mansardno sobo
prazno ali meblovano, v Eredini mesta se poceni odda. Naslov v vseh po-s nvalnloah Jutra.
17242-23
V centru mesta
oddam sobo z uporabo kopalnice samo solidnemu gospodu — n^dija ku. Naslov v vseh po«!. Jutua.	17352-23
Opremljeno sobo
v strogem centru z posebnim vhodom, klavirjem in souporabo kopalnice se odda Senčar, Tavčarjeva 3/1.
17172-23
Na Mirju
oddam zračno, mirno in strogo separirano sobo takoj ali pozneje. Marmontova 27.
17164-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam stalni solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17292-23
Opremljeno sobo
solnčno, čisto, s posebnim vhodom oddam takoj v Rožni dolini, Cesta II, št. 5 a/I.	17341-23
Opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. Trnovo, Cerkvena 21, vrata 14.
17351-23
Sobe išče
Beseda 50 Mi. davek 3 din. tei 3 din za šifro ali dajanje naslova — NajmanjJt znesek dni IS.
Majhno sobo
išče gospodična celi dan odsotna za takoj ali 1. avgust pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snaga pogoj 66«.
17l68-23a
Sobo
z vso oskroo iSče dA uslužbeeec z 8-letnim otrokom in >-vcjo c premo. Samo pri m ajšl gaspej ali gospodični. — Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stroku«.	17275-23a
Opremljeno sobico
solnčno, v centru event. z uporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica«.
17215-23a
Informacije
Beseda I din. davek 3 din; za šifro a!i daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Josipina Grabrijan
trgovka s sadjem in zelenjavo se nahaja sedaj nasproti Škofije poleg mo-karja Spenkota.
17022-31
Krajevni šolski odbor v Lokavcu pri Rimskih Toplicah
je primoran za nedoločen čas preložiti iz tehničnih razlogov loterijo, (ki bi se morala vršiti 29. VI. 1940.) Ponovno določeni termin žrebanja bo pravočasno objavljen.
17085-31
Preklic
Podpisana Klemene Jože in Antonija, tov. delavec in žena, Hrušica 9 — Jesenice, obžalujeva in preklicujeva govorice, ki sva jih širila glede Čuden Helene s Hru-šice in se ji zahvaljujeva, da je nama odpustila in tožbo odložila. Jesenice, dne 4. 7. 1940. Klemene Jože. Klemene Antonija. _ 17097-31
V centru Karlovca
na Zrinjskem trgu, poleg nove zgradbe palače Šte-dionice banovine Hrvatske, je urejena najmodernejša elektrobenzinska postaja tt. Brezovnik (prej Ptui). _ 16976-31
Išče se
fotografski pomočnik Aleksander Koueta, da se javi foto »Ani-. Kra-gujevac.	17245-31
Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din
Nagrado dobi
kdor izsledi motorno kolo štev. tablice 4006. banovina 2. Kolo je rdeče barve, znamke Fenomen-Sav-mo-tor. Javi naj po!iciv;ki upravi v Ljubljani, Subiče* va ulica.
17021-28
Poizvedovanje
Gospod, ki je pozabil svoj dežnik (v palici) pri zamenjavi denarja v banki, naj se istotam zglasi.	17133-28
Od skavtskega
doma
do glavn. kolodvora za vlak na Domžale se je izgubil v četrtek zjutraj sveženj 10—12 ključev. Dva mala za kovček, pritrjena posebej s črnim trakom. Pošten najditelj naj Jih proti nagradi odda v cgl. odd. Jutra.	17248 28
V ..eJtJTBU" !
Pozor podjetniki!
Proda se lz proste roke velika stavbna parcela v izmeri 17.000 m* ob Krki. Zemljišče leži ob lepi ravnici, kjer je zemlja prvovrstna. Na zemljišču, ki je oddaljeno od Glavnega trga komaj 1 km, je gospodarsko poslopje, kamnolom in krasna gozdna parcela. Interesenti, ki žele zgraditi lepo domovanje ali pa podjetniki, ki bi radi zgradili kak večji obrat ali tovarno na eni najlepših točk mesta, naj javijo svoj naslov Ludviku Ferliču, Novo mesto, Poštna ulica 2.
PILARNA
Ivan Figar
Ljubljana *
Stalna zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel
Vošnjakova ul. 12
Telefon 39-42 «
Prvovrstna izdelava in konkurenčne cene. Pri večjem naročilu primeren popust.
Prevzamemo tudi stare pile v nakup.
ELEKTR0M0
5*5 KS dospeli
Pohitite dokler traja zaloga!
Elektro A. VERBAJI
Gosposvetska cesta 10
t
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je v soboto G. t. m. po dolgi bolezni preminul, gospod
KRISTJAN ROŽAJ
ARHIVSKI URADNIK V POKOJU
v 75. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 8. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Klanec 35, na farno pokopališče.
KRANJ, dne 6. julija 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Zakaj bi bili prav vi manj lepi!
IMATE LI VELIKE ZAHTEVE.' AKO DA . . . UPORABLJAJTE SAMO
S/zdlki,
kozmetične izdelke, ki bodo zadovoljili t vsem Vaše
velike zahteve! »SALVA« Creme za dan in noč, sestavljene iz vitaminov in hormonov, dajejo vaši polti vso draiest in lepoto. flJALVA« Vegetabilna parna kopelj za obraz, Vas bo
uverila o svojem čudodelnem učinku. »SALVA«. Shampoo garantirano čist, brez alkalij, dar
Vašim lasem poseben blesk. »SALVA« Eks-Odor Vas vedno zanesljivo ščiti neugodnega duha po potu. »SALVA« Proriprhajna sestavina vitaminov C Vas reši že po kratki uporabi neprijetnega škodljivega prhaja.	. »SALVA« Regenerator zoper sive lase Vam omogoča z redno uporabo, da se Vam vrne naravna barva las.
»SALVA« Crenm za britje brez ščetke in vode za vsako brado Vas bo n?vdušila s svojo kvaliteto.
»SALVA« LABORATORIJ glavno skladišče: ZAGREB, Varšavska 3 DOBIVA SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH!
Modra papiga
majhna je ušla. Najditelja se naproša, naj io odda proti nagradi. Čop, Berne-karjeva ul. 40, Zelena jama 17219-27
Beseda 1 din, davek ? din. ta šitrr ali daianit aaslova J din. Naimaniš< znesek 17 din.
Stroj za luknjice
Singer z motorjem malo rabljen prodam. Dopise na podruž. Jutra Maribor pod »Za polovico tovorniške cene«.	17045-29
Poceni naprodaj
partija popolnoma novih prvovrstnih šivalnih stro Jev, koles otroških vozičkov ln drugih predmetov pri ,Promet< nasproti Križanske cerk /e (tel. 43-90). 17152 29
Mlatilnico
znamke M. C. z 800-Je-žek na motorni pogon na zebe v dobrem stanju proda Kmetijska strojna in elektriška zadruga na Godešiču pri Škofjl Loki za primerno ceno. Ogleda se Jo lah ko v Gasilskem domu na Godešiču.	17123-29
Tračne žage
(Bindsae.ee) železna 800 mm v dobrem stanju se tieodno proda. Peter Kobal, Kranj.
17137-29
Anker šivalni stroji
ta gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje z 2 iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čolničkom od 300 din naprej. TRIGLAV, Reslieva 16 17311-29
Čevljarski stroi
levoročni. malo rabljen, poceni proda Ivan Jax in sin, Tyrševa cesta 36.
17290-29
Kdo mi posodi
»Scheping« stroj 300—500 mm skobelne dolžine za nekoliko časa, ki se določi osebno. Plačam dobro odškodnino za uporabo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«.
17343-29
tagojud
Beseda I din. davek } din: Za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din
Kratek klavir
skoro nov. krasen glas. Znamke »Streicher« radi selitve prodam, za din 5000
»Jugospedit«, Maribor, Aleksandrova 51.
17051-26
Klavirsko
harmoniko
s 80 basov, dobro ohranjeno in ceneno kupim. — Naslov v vseh poslovalnical Jutra.
16953-26
Živali
Besed> l dm 4ave» 3 din Zj tifrr i!i daiamr laslova 5 din Natmar'i' «nese* I? -lin
Volčjak
eno leto star, zrlo zvest ln dober čuvaj, mati udomačena volkulja, oče čistokrven volčjak, je takoj naprodaj. Naslov v og'.. odd. Jutra.
16813-27
Papige
Specialna gojitev raznobarvnih papigic skobčevk prvovrstne kvalitete v zunanjem letališču. Na razpolago sposobni mladiči za učenje in krotenje. Zgor. Šiška, Obirska ulica 10, Ljubljana.
17023-27
Oslico
dve leti staro, katera dobro vozi, proda Ju-rij Walland. -trgovina z mešanim blagom, Zbe-k>vo pri Poljčanah.
16929-27
Psa dobermana
rjavega mladega, dobrega čuvaja prodam zelo ugodno Poizve se Cankarjevo nabrež je 3/II- levo.
16903-27
Psička Jazbečarja
(dakelj) kupim. Nas.ov v ogl. odd, Jutra.
17103-27
Psa dobermana
7 mesecev starega, lep eksemplar, takoj prodam Vprašati, Ljubljana VTI, Černetova ul. 40.	17282 27
Zgubila se je psica
nemška ovčarka z znamko občine Sv. Jurij ob Taboru. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Rožni dolini, cesta n, št. 2. 17240-27
Bernardince
čistokrvne, 6 tednov stare, prodam. Strah Fra-njo, G. Radgona.
17246-27
Škotske pinče
pse, 2 meseca stare po din 150 kom, proda Bel-člč, LJubljana, Vidov-danska 4.	17243-27
Dopisi
Vsaka seseda i din: dave» 3 din	datame naslov*
5 din. Naimaniii eneset 2C din.
Osamljen
nepoznan v Ljubljani na dvomesečnih vežbah, želim poznanstva nežne duše radi utehe. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Diskretnost«.
16990-24
Jadran
Z veliko, prikupno mladenko želim mesec dni ali dalje na Tadran. Potovanje in vse drugo gratis. Ponudbe z vsemi osebnimi podatki in siko prosim pod šifro »korekten« na cglasni odd. Jutra. 16936-24
Gospa
želi znanja z dobro situira-nim starejšim inteligentnim gospodom v svrho prijateljstva. Dopise na ogl. odd lutra pod »Samostojna«.
17107-24
Dva motorista
študenta, iščeta prijetni družabnicl v svrho taboren j a. Resne ponudbe pod šifro »Svoboda« na ogl. odd. Jutra.
17127-24
Ca - cek
Zaman čakam poročila T.
17145-24
IV.
Hvala. 21. Kje naj Te obiščem, orosim piši. Pozdrav.	17271 24
Drž. uslužbenec
z 8-letnim otrokom in lepo sobno opremo, išče popolne oskrbe pri dobrosrčni izobraženi mlajši gospej ali gospodični. Ponudbe prosim na ogi. odd. Jutra pod »Skunen dom«.	17176-24
Primorec
mlajša boljša oseba z lastnim avtom želi prebiti letni dopust v Sloveniji v družbi boljše akademičarke. Dopise s fotografijo na ogl. odd Jutra pod »Primorec«.
16952-24
Mlada interesantna gospa
iz boljše družbe, razočarana, išče diskretnega prijatelja. Dopise na ogl. odd. Jutra
pod šifro »Fatum«.
17340-24
Vsaka seseda i din - davek i din Za dajanje aislov« 5 din Naimanii' cnesek K din
Simpatična
gospodična
z gotovino, stara 22 let, želi poročiti značajnega gospoda z državno službo naj raje iz osamljenega kraja. Cenjene dopise na podruž. Jutra v Celju pod značko: »Dobra gospodinja«.
16968-25
Državni uslužbenec
star 36 let s kapitalom 100 tisoč din se želi priženiti k gospodični posestnici. — Dopise poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Treznost«.
17018-25
Gospa
z lastno hišo poroči boljše situiranega gospoda 36 do 45 let. Le resne ponudbe s sliko na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Bla-gajničarka«.
17039-25
Kuharica
33 letna, z nekaj gotovine. se želi poročiti s starejšim gospodom. Same resne ponudbe ::a ogl. oddl. Jutra pod .Dobra žena«.
16913-25
Starejši gospod
drž. upokojenec, sam simpatičen, zdrav, z dohodki nad 2000 din mesečno in lepim stanovanjem, se želi poročiti z gospodično ali vdovo dobro gospodinjo od 35 do 45 let. Eventuelno bi ?e priženil na hišo. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja 111« Diskrecija častna zadeva.
17106-25
I
Gospodični
katera že ali namerava voditi kakšno obrtno podjetje nudim 60.000 din kot soudeleženec s svojo obrtjo. Poštenost, vljudnost in ne nad 30 let starosti vdova ni izključena. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Bodi sreča«.
17065-25
Vdovec
vpokojenec s premoženjem din 80.000 želi znanja z gospodično ali vdovo, staro od 40 do 50 let, najraje po-sestnico ali z gotovino din 30.000. Cenj. resne ponudbe s priloženo sliko, katera se vrne, je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Resnost«.
17326-25
Srčno želim
znanja v svrho ženitve 2 dobrim, značainim gospodom do 40 let. Stara sem 20 let in v odgovorni službi Dopise na ogl. odd. lutra pod »Sen kresne noči«.
17216-25
Razno
Beseda t din, davek 3 din:
za šifro ali daianje	naslova
5 din. Naimani?'	znesek 17 din
|ZA VSAKO PRILIKO
iajboi]ša '.d aa.i cenejša oblačila si nabavite pn
Preske^*«,
OKAMA MAZILO
iz zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih, volku, turih in vnetjih itd za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu ščajih in hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah.
brezplačen oouk < igranju!
Zahteva/te • bmp/ačer
"orn,ct MARIBOR s. .01
glasb/'
SKftBKO, .>ii A.E KAMNt io vsaKovrstn«
ZLATO
Kupuje no najvišjih cenai JOS. EBERLE.
Ljubljana. I'yrseva t •.Iiara notela »Slon.
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično 4181 i ti al barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnica — Sreclolikaln"
Coalliiental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
LJUBLJANA, Prešernova ulica 44
MARIBOR, Vetrinjska ulica 30
KLlUJE
ENO VEČBARVNE
IUGOG&AHKA
S* PETJA NAM
Kupimo takoj
rabljeno, a dobro ohranjeno
žično vrv
za vitelj (dvigalo) iz litega jekla v dolžini 1200 m ali dva komada vsak po 600 m, 30 mm premera (Langsschlag). — Nujne ponudbe nasloviti na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro »čekrk«.
, ZAGPEB. NIKOLICEVAIO
Posestnik
v celjskem okraju, vdovec, se želi takoj poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 35 let, katera bi ime la veselje do krasnega posestva in otrok z gotovino din 20.000. — Dopisi s polnim našlo vom in sliko na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Sreča v življenju«.	16930-25
Znam 8AL VAT CAJ proti žolčniro kamenom m boleznim žolčnega mehurja se dobi prt glavnem zastopniku j Lekarna pri Sv. Ivano, Za-[ greto, Kaptol 17. — Zastonj i pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. fc*. I«. 27870-1936 Ra M87
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Iz zasedenega Pariza
Počasi se vrača normalno življenje — Radijski zvočniki nadomeščajo liste — Parižani in nemški vojaki
Pariz, 1. julija
Francoska prestolnica se postopoma vrača v svoje normalno življenje. Ta prehod se vrši počasi in je v pretežni meri odvisen od tega, koliko beguncev se je že vrnilo na svoja stara bivališča, se oprijelo dela in se zopet posvetilo svojim prejšnjim poklicem. To pa je zelo težavna stvar, kajti delo se lahko začne samo v onih obratih, ki imajo nespornega lastnika, oziroma podjetnika. Predvsem posluje že množica manjših obratov, predvsem gostilnice in točilnice, manjše kavarne in manjše prodajalne. Lastniki teh obratov aH niso zbežali ali pa se niso zatekli kam daleč, da so se lahko že v kratkem vrnili. Pri večjih podjetjih je stvar znatno težja Tam se je večina osebja razbežala ali bila poklicana na službovanje v vojski, dočim se gospodarji še niso vrnili in kakor kaže se marsikdo izmed njih tudi ne bo vrnil, marveč ostal v onem delu Francije, ki je pod oblastjo vlade maršala Petaina. To velja predvsem za premož-ljudi, ki niso navezani na svoj obrat in imajo dovolj sredstev, da žive na novem kraju ali da tam ustanove kako podjetje.
Kdor se vrne, mora dokazati, kaj je bilo njegovega. Strogo je prepovedano hoditi po hišah in iskati svojo lastnino. Policija seveda strogo pazi, da bi se nepoklicani ne vtihotapili v opuščene hiše. trgovine in stanovanja. Nemška oblast daje svoje odredbe Parižanom po radiu, in sicer vrše to službo nemške pohodne oddajne postaje, ki se vozijo po mestu in na večjih trgih z zvočniki razglašajo naredbe generala Den-tza, ki je zavzel mesto prejšnjega komandanta mesta Pariza generala Heringa. Ti avtomobili pohodne radijske službe nadomeščajo Parižanom nekdanjo poplavo ju-
tranjikov rn večernikov, zato je videti, da se ljudje trumoma ustavljajo in poslušajo, kaj jim ima povedat; nova oblast. Za Pa-rižane je to vsekakor novost, zato so zvočniki vedno oblegani od radovednih poslušalcev.
Po odhodu francoske vojske so Nemci že v nekoliko urah organizirali novo varnostno službo, kajti bila je velika nevarnost, da Pariz zapade anarhiji vkljub temu, da je bilo v mestu silno malo prebivalcev. Parižani so se močno čudili, da je Nemcem v tako kratkem času m pod tako izrednimi okoliščinami uspelo napraviti red. Ko je nemška zasedba postala d^istvo in so se meščani temu nekoliko privadili so se kmalu začeli 06ebm &-tiki med njimi in nemškimi vojaki Prvi led so prebili nekateri kavarnarji, k; io začeli svoj obrat in znesli na ulice pred kavarne stole in mizice, okoli katerih so kaj kmalu posedli nemški vojaki in pariški meščani. Prvo sporazumevanje se je začelo na osnovi »kupnega nezadovoljstva z Angleži. Parižani ki iščejo odgovornega krivca za veliki poraz, kaj radi pritrjujeio vojakom, ki stalno nagla-šajo, da je vsega kriva Velika Britanija in da Nemci niso imeli namena iti proti Franciji in bi tudi ne bili šli proti nji da se ni francoska vlada popolnoma predala Churchillu in Chamberlainu.
Ako bi kdo hotel označiti razpoloženje Parižanov prve dni po nemški zasedbi, bi bila zanj najpripravnejša beseda, resigna-cija. Bila je namreč tako popolna resigna-cija, da je prevladovala vse druge občutke. Premagala je jezo srd, bes in sovraštvo ter se izrodila v popolno apatijo. V tem je tudi razrešitev uganke, zakaj se je Pariz tako hitro pomirili z dejstvom nemške okupacije.	P. U.
Stališče Vatikana do Francije in Belgije
Zelo dobro informirani vatikanski dopisnik švicarskega lista »Basler Nachrichten«, ki je v zadnjem času že večkrat demantiral razne neresnične vesti o Vatikanu in njegovi politiki, piše v svojem najnovejšem dopisu iz Vatikanskega mesta med drugim: »Vatikan bo priznal samo vlado maršala Petaina ne pa v Londonu osnovanega francoskega narodnega odbora Znano je, da sedita v vladi, ki jo je odobril prezident Lebrun, tudi Petain in Weygand, ki uživata v Vatikanu velik ugled Pravkar se je Vatikan v celoti postavili tudi na stran belgijskega kralja, in sicer ne le negativno z odklonitvijo azila belgijskemu poslaniku, ki je na strani belgijske vlade, temveč povsem pozitivno, s pastirskim pismom belgijskega prima&a, kardinala van Royeja. Stališče belgijskega primasa, ki ni bilo zavzeto brez poprejšnjega sporazuma z Vatikanom, po-
meni morallno rehabilitacijo belgijskega kralja, katerega zadržanje se kaže po francoski kapitulaciji v povsem drugi luči. Morda uvidevajo to tudi že v Angliji. Vendar v Vatikanu ne mislijo, da bi moglo vatikansko stališče v belgijskem vprašanju imeti za posledico kako nesoglasje med Vatikanom in Anglijo«
Isti poročevalec navaja nadalje informacijo, oprto v ostalem tudi na pisanje vatikanskega glasila «Osservatore Romano«, da bo papež pri prihodnji mirovni konferenci — v nasprotju z versajsko mirovno konferenco — zahteval aktivno sodelovanje, in to iz dveh razlogov: zaradi svojih dosedanjih prizadevanj za mir ter zaradi svojih načel o trajnem in pravičnem miru, ki naj za daljšo dobo zagotovi bolite življenje narodom, tako velikim kakor malim
Načela turške zunanje politike
»Neue Ziircher Zeitung« objavlja na uvodnem mestu članek o turški zunanji politiki. List izvaja:
Načela turške zunanje politike so enostavna in jasna: »Mir za nas, mir v svetu, to je naša zunanja politika.« Tako je dejal turški zunanji minister Saradzoglu v nekem svojem govoru. Metode te politike označujeta doslednost v izvajanju in skrbna vzdržnost. V dobi ustvarjanja republike je šlo za to, da se diplomatsko zavarujejo položaji, izvojevani v veliki osvobodilni borbi. Lausannska pogodba iz 1. 1923 je pomenila konec odvisnosti od velesil ter začetek suverene, le na lastnih interesih sloneče zunanje politike. Velikim odločitvam (na primer v mosullskem vprašanju) se je Turčija sicer hotela izogniti, vendar se je kasneje izkazalo, da je bila popustljivost le navidezna. Dejansko je Turčija vztrajala pri svojih pozicijah, ki jih je oja-čila s svojo zmernostjo. Veličina zunanjepolitične zamisli Kemala Atatiirka je bi-
la v odpovedi. On ni hotel nobenega ozemlja, na katerem prebivajo Arabci. Toda Turčija je bila tedaj navezana samo nase. Na vseh mejah so mogli nastati novi konflikti ter zavreti uspehe v podrobnostih revolucionarne, v ce'oti pa zelo dosledne notranje politike.
S svojo zmernostjo so mogli turški državniki, ki so se polagoma vživeli v svoje naloge, ustvariti pogoje enotnosti zunanje politike. To je Turčiji olajševala med drugim tudi okolnost, da je izmed vseh južno-vzhodnih držav imela najmanj osebnih sprememb v svojem zunanjem ministrstvu. Tevfik Ruždi Aras je bil na primer turški zunanji minister polnih 13 let. Njegov naslednik Saradzoglu. dotedanji minister prav de, se je v toliko bolj prosto ilahko gibal, ker ni bil vezan na politiko kolektivne varnosti svojega prednika. Saradzoglu je imel med ted večkrat priliko izkazati svoje sposobnosti.
Kontinuiteta tur^ce zunanje politike je
V globoki žalosti naznanjamo, da je danes ob 17. uri, v starosti 79 let mirno v Gospodu zaspala, previdena s sv. zakramenti, naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, tašča, gospa
MARIJA MUREN roj. KOLBE
HIŠNA POSESTNICA
Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. julija ob pod 9. url iz hiše žalosti v št. Vidu nad Ljubljano.
ŽALUJOČI OSTALI

Pretužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, brat, nečak, svak in stric, gospod
Ivan Loschnigg
trgovec v Rogaški Slatini
danes mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 8. julija ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Rogaški Slatini na pokopališče pri Sv. TrojicL
Sv. maša zadušnlca se bo darovala v torek, dne 9. julija v župnl cerkvi pri Sv. Križu ob 7. uri zjutraj.
Rogaška Slatina, dne 6. julija 1940.
Globoko ialnjoča soproga PRISKA v imenu vsega sorodstva
bila zagotovljena tudi po smrti Kemala At«p
tiirka. Njena prednost je razen tega še ▼ tem, da je narodu znana, kar je za avtoritarni režim, kakrien je v Turčiji, še posebno velikega pomena. Turčija je danes v ospredju kulturnega presnavljanja na Bližnjem vzhodu Kot azijska in evropska država obenem izvaja stabilizacijski vpliv. Zato ona zastopa v vzhodnem Sredozemlju, v Prednji Aziji in na Balkanu načelo statusa quo. Njegovo kršitev b- smatrala za ogražanje lastnih interesov. Prožnosti svoje politike se mora zahvaliti, da je vstop Italije v vojno ni potegnil v vojni vrtinec, medtem ko ji premirje na zapadu nudi priliko, da uredi svoje odnošaje s sovjetsko Rusijo tako, kakor to odgovarja njenim interesom. Pn tem se Turčiji ni treba odpovedati osnovnemu načelu svoje politike: službi miru.
Potopljene in dvignjene ladje
»Dailv Telegraph« javlja, da so angleška podjetja za dviganje potopljenih ladij doslej dvignila okoli 100 potopljenih ladij s skupno tonažo 500.000 ton. To je po sodbi lista velik uspeh, kajti rešene ladje predstavljajo polovico tonaže, ki jo je britanska trgovska mornarica izgubila od začetka vojne do danes. Del teh ladij je baje le m®, lo poi-kodovan, tako da bodo dvignjene ladje kmalu zopet lahko izročene prometu.
Evakuacija otrok iz Anglije
Londonski radio poroča o velikopotezni evakuaciji otrok iz Anglije v Kanado ln poudarja, da javnost ne sme smatrati tega v.-u mostnega ukrepa za beg z br'tanskega otočja. Pač pa je ta okoliščina dokaz, da sta britanska vlada in angleški naroi trdno odločena do konca izvesti borbo, k: se obeta v kratkem. Zato gre vse prizadevanje vlade za tem, da se Velika Britanija pretvori v veliko trdnjavo, katere posadita se bo laže branila in bojevala, aJo bo čim v-ič neborcev odposlanih na varno.
šolstvo
Trboveljska meščanska š°la je letos za-vršila štirinajsto učno leto z zadovoljivimi napredki. Uspehi završnih izpitov učencev četrtega razreda so tile: Z odliko so dovršili meščansko šolo: Gorenc Herta, Grabnar Danica, Mlakar Marija, s prav dobrim uspehom: Dolinar Miloš, Gunšek Emil, Pokorn Alojz, Princ Franc, Skrinjar Ivan, Skrinjar Viljem, šoba Franc, Zaletel Stanko, Zakonjšek Karel, Dimnik Julijana, Go-vejšek Justina, Kuder Heavika, Osredkar Marija, Slapšak Terezija, Simcnčič Jožef, Toman Ana; z dobrim uspehom Kovač Ivan, Kožar Milan in Pokorn Franc, šest učencev ima popravne izpite, pet jih je bilo odklonjeno za eno leto. Na učnem zavodu je bilo letos šest razredov. Vpisanih učencev je bilo v začetku leta 257 (118 dečkov in 139 deklic), ob koncu leta pa 249. Po statističnih podatkih šolskega iz-vestja, ki izhaja že drugo leto, je splošni učni uspeh tale: 20 odličnjakov (18 deklic in 2 dečka), 100 prav dobrih (68 in 32), 63 dobrih (27 in 36), 42 s popravnim izpitom (18 in 24), 24 jih je padlo (4 in 20). Vzporedno z meščansko šolo so tudi letos opravile koristno delo razne šolske organizacije, kakor »šola in dom«, ki deluje za zbli-žanje med starši meščanskošolske dece in šolo v pogledu vseh vzgojnih vprašanj. Dijaške organizacije podmladka Jadranske straže, Rdečega križa in Aerokluba »Naša krila« kažejo zadovoljivo udejstvovanje dece izven šolskega okvira ter jo usmerjajo v nacionalnem in kulturno prosvetnem pravcu. Prav pohvalna je dalje ustanova zaposlitev učencev v prostem času, pri kateri se mladina navaja k raznim koristnim delom in sistematski pripravi za šolski pouk. šolska kuhinja je izdala 3942 obedov, od teh 3451 brezplačno. Poleg tega je delovala tudi mlečna kuhinja, ki je izdala 2010 porcij. Telesnovzgojno se je mladina utrjevala s telovadnim poukom v lastni telovadnici, zlasti pa tudi v okviru planinskega odseka PRK, ki je priredil več izletov in smučarske tekme. Razstava šolskih del ob zaključku šolskega leta je uspela zadovoljivo. V lično okrašeni šolski dvorani je bilo opaziti mnogo ročnih del z nacionalnimi motivi, lepih avb ln prtov, perila, predvsem pa praktičnih izdelkov ženskega ročnega dela, ki kažejo lepe učne uspehe učiteljice ročnih del ge. Lundrove. Pri popoldanski prosti zaposlitvi so učenci izdelali razne mične predmete, ki kažejo prav lepo ročno izurjenost in dobro oko za praktično delo. Med drugim je zbujal posebno pozornost velik relief trboveljske občine in bližnje okolice, izdelan z lesenimi plastnicami v razmerju 1: 7000, na katerem so učenci 4. razreda delali skoro leto dni. Za vsa razstavljena dela je bilo obilo zanimanja zlasti v delavskih vrstah. Trboveljska meščanska šola s svojimi naprednimi učnimi metodami in dobro šolsko organizacijo gotovo tudi po uspehih pred-njači v vsem Zasavju.
Zaključni izpit enoletnega trgovskega tečaja s pravico javnosti pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2., se je vršil od 12. do 24. junija. Izpit so napravili: Babnik Josipina (z odi.), Bačak Ladislav (z odi.), Bahun Jože, Bajželj Pavel, Benkovič Jožefa, Bernard Emilija, Brvar Alojzija (z odi.), Cenčlč Ana, Cebulj Avgusta, Cernič Alojzija, Debevec Anica, Delakorda Frančiška, Demetrovič Evgeni-ja, Dobovšek Milena, Dremelj Antonija, Erjavec Nada, Fink Erna. Gabrijelčič Anica, Gabrijel Zvonka, Godec Ivanka, Godi-na Marija, Goršič Olga, Germek Stanislav, Habicht Zdenka, Hren Ema, Hribal Lidija, Iskra Apolonija, Jakič Olga, Justin Stanka, Jeraša Stanislav, Ješe Jelena, Jurin Olga, Kastelic Franc, Keržlč Rafaela, Kremžar Marta, Kroupa Franc, Kocjan Antonija, Kočevar Marija, Kogovšek Ana, Konig Eleonora, Lampič Slavka (z odi.), Lesar Cilka (z odi.), Levičar Alojzija, Maček Ana, Mate Ivana, Mejač Marija (z odi.), Miklošič Majda, Mejda Anica, Mencinger Mihael. Miklavčič Slavka, Ničman Cvetka, Novak Stanislava (z od!.), Nester Katarina, Oven Ivan, Pirman Drago, Pivk Majda, Polanc Božidar, Poličar Vida, Per-dan Bogomira, Piskar Viktorija, Rehar Marica, Resman Minka (z odi.). Ribič Marija, Rogel Vera, Riha Lado, Setnikar Silva, Stražar Janez, Stražar Rafaela, šuflaj Alma, Tomšič Irma, Trebše Črtomir, Tril-ler Zofija (z odi.), Turnšek Anton, Urba-nija Ferdinanda, Ulčar Malči, Vrhovnik Vida, Vrolih Jožica, Zadnikar Ivana, Za-kotnik Matilda, Ziherl Mimica, Zorman Marija, Zupan Matilda, železnik Jože. Na tri mesce je bilo odklonjeno 21 kandidatov (-tk). — Prijave in pojasnila za vpis za prihodnje šolsko leto daje vodstvo zavoda. i—i
Licitacija
Jugoslovenski telik a. d. Saraievo
razpisuje H. licitacijo za zgraditev stanovanjskih hiš v novem industrijskem naselju Hijašu pri Sarajevu in to:
16 hiš s po 6 delavskih stanovanj, 4 hiše s po 4 stanovanj za mojstre, Z hiši s po 4 uradniških stanovanj, 1 hiša z 8 garsonijerami in 1 hiša za neoženjene delavce.
Skupna proračunska vsota za vse te zgradbe znaša
din 14,800.000
'v
Ponudbe za te zgradbe je treba predati Jugoslovenskemu čeliku a. d. v Sarajevu (palača Hipotekarne banke) v četrtek 25. julija 1.1. do 12. ure. Do 11. m« istega dne je treba položiti kavcijo v iznosu 5% od ponudene vsote in to v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih po borznem tečaju.
Proračuni in načrti za te zgradbe se dobe v tehnični pisarni Jugoslovenskega čelika a. d. v Sarajevu vsak dan od 9. — 14. ure proti položitvi din 1000 (tisoč). Ta zalog se vrne podjetjem, ki vlože ponudbe za zgraditev.
Sarajevo, dne 5. julija 1940.
Jugoslovenski čelik a. d. generalna direkcija, Sarajevo
;;i:»!'iiBiBfflmini«niffiiiiini!iiiiiwii!:inii:i!!>ii
Kupimo cca. 50 HP
Ponudbe poslati na Steklarno Hrastnik
llMIVIMm^
POZOR!
Ljubitelji smučanja in kopanja, uporabljajte izvrstne »Limona« kreme kot odlično sredstvo zoper sončne opekline — bolečine! A tudi za dame so istočasno dovršena
podloga za puder in rdečilo. rxro^rTTfX3amnnnnaDDDDDOQOt3CP
Prodam obrt
za izdelovanje Specialnega ženskega predmeta, ki je že dobro vpeljan. Kupcu prepustim vso preostalo zalogo ln orodje. — Redka prilika zlasti za drogerista, lekarnarja oziroma za vsakogar, kdor hoče donosno vložiti svoj denar. Prodajna cena z vso zalogo in orodjem din 25.000. Potrebni obratni kapital do din 30.000. Eventuelno sprejmem družabnika, ki bi finansiral stroške za reklamo in organizacijo prodaje.
Pojasnila daje: Pisarna M. Hilbert, Ljubljana, Medvedova 14.
Naročniki „JUTRA" so zavarovani z? Din lo.ooo!
STRELE
VAS VARUJE
STRELOVOD
• 0
AMERIŠKA GUMIJASTA SPECIAL1TETA
CITAJ O-KE/
Zanesljiva
CHAMPION

SVEČICA
za VaS avto za Vaš tovorni voz
za Vaše motorno kolo
za Vaš traktor
DOBIVA SE POVSOD ! GLAVNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE: ROBERT WE1N BERGER ZAGREB, GUNDULIČEVA UL. 16

Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Umrla nam je naša nad vse ljubljena soproga, mama, sestra, teta ln tašča, gospa
URŠULA NOVAK roj. JENE
SOPROGA MEST. DOHODARSTVENEGA NADPAZNIKA
dne 6. t. m., po kratki težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 7. t. m., ob pol 5. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Mirna na Dolenjskem, dne 6. julija 1940.
Žalujoči: IVAN, soprog; MILAN, IVAN, MILKA, otroci in ostalo sorodstvo.

Razpis službe
OBČINA NOVO MESTO razpisuje za svoje mestno električno podjetje službo
elektrotehnika oz. Izprašanega
monterja
Reflektanti naj vložijo svojo prošnje do 25. VII. 1940. Prošnji je poleg osebnih listin priložiti dokaze o strokovni usposobljenosti in dosedanji praksi. V prošnji je navesti tudi zahtevke prejemkov. Ureditev službenih odnosov po pogodbi.

PRODAMO
Vsled preureditve obrata elektrarne na izmenični tok se proda:
2 dinamo stroja 1 za 20 KW in 1 za 37 KW s pritiklinami za istossnerni tok, ravnotako več motorjev od 2 do lo KS in števcev za razsvetljavo in pogonskih 22o in 440 Wolt.
Interesenti se vabijo, da lahko ogledajo stroje, dokler so še v obratu do 20. julija 1940 pri ELEKTRARNI SODARSKE ZADRUGE NA ČEŠNJICI, p. ŽELEZNIKI.

Dotrpela je naša nad vse ljubljena mama, gospa
ZAHVALA
roj. KANC
POSESTNICA
dne 5. t. m. ob pol 11. uri dopoldne, previdena s tolažili sv. vere v visoki starosti 79 let.
Našo drago mamico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo 7. t. m. ob 4. uri popoldne iz rojstne hiše, Zapuže 9 (17) na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, dne 6. julija 1940.
Globoki žalujoči: LEOPOLD, LUDVIK, sinova; HELENA, hči; IVANKA, ANICA, sinahi; JANKO, ANICA, vnuka ter ostalo sorodstvo.
Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi naše predrage soproge in mame
MARIJE MALNARIČ
naša iskrena zahvala. Hvala vsem darovalcem cvetja, pevcem za prekrasno petje, ter vsem onim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom dr. Boženi Merljakovi, dr. Debevcu, dr. Igor Tavčarju, dr. Kruhu, dr. Dorboli in dr. Krnjeviču, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudili da nam ohranijo našo predrago mamo in ji lajšali njene zadnje trenutke.
LJUBLJANA, dne 7. julija 1940.
Žalujoči ostali
Globoko potrti javljamo vsem znancem in prijateljem, da je naš iskreno ljubljeni mož, oče, sin, brat in svak, gospod
JAKOB TIŠLAR
lastnik strojnomehanične delavnice v Slovenj Gradcu
danes zjutraj v 50. letu starosti, previden s tolažili sv. vere nenadoma na posledicah avtomobilske nesreče preminul.
Pogreb blagega in nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. julija ob 5. uri popoldne izpred bolnice na mestno pokopališče v Slovenj Gradcu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v mestni župnijski cerkvi.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Slovenj Gradec, dne 6. julija 1940. Žalujoča žena ŠTEF1; sin FRANCI; oče JAKOB; MARIJA por. PLANINA, sestra in ostalo sorodstvo
Mali pisalni stroj z prednostmi velikega
Nov tip pisalnega stroja! Kljub roSni obliki ima Mercedes Selecta vsestransko opremo velikega pisarniškega stroja. Dvojne funkcije posameznih vzvodov in tast služijo jednostavnemu in hitremn pisanju. Tem najmodernejšim uredbam odgovarja tudi njena lepa oblika.
Prosimo poiljite nam dolnji odrezek.

J. Glad-Mercedes
Zagreb, Nikoličeva 14 / Pošt. predal 49
Želim spoznati brez stroskov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes mali stroj — Mercedes pisarniški stroj.—Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt.
(Nuiulj*»o triuUt)
Ime:.
Nulo«:.
lJItb -8
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
smo se!
Vsem cenjenim interesentom In odjemalcem sporočamo, da smo se preselili na TYR6EVO CESTO 35, (Dunajska cesta, bivše Strojne tsmrne).
»K O TL AR K A«
LJUBLJANA, TYR6EVA C. 35 Telefon 87-92
BOŽIČ IVAN — KUK IVAN
kotlarstvo — ključavničarstvo kleparstvo
CAlZATU RIFICIO
Ustanovljena 1887
TRST
Piazza Impero 5—6

EXAK
Mnogostranska zrcalno etieksna kamera
24/36 mm, 4X6,5 cm
' ali 6X6 cm. Zaklop na zapor od 1/1000 do 12 sekund. Izmenljivl objektivi. Samosprožilec. - Daljinski in Sirokokotni objektivi. - Priključek posnetke z bliščico. -Prospekt zastonj po zastopniku za Jugoslavijo:
Barta i Drug,
NOVI SAD,
Kralja Petra L ul. 30.
m
[o,
V
gmnaj
JBB^L, Raulfen. HH BBF WBLKlabund: ^^^L |HV HB Raoljen:
NAJLEPŠE ČTIVO!
UIRI
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin
Raoljen: (r„a y0||,a
Thompson. ^IVikO
Majerjeca: /Rudarska balada
ZALOŽBA .CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
Zahvala
Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega predragega soproga, očeta, starega očke, tasta in strica, gospoda
Franca Batjela
trgovca in hišnega posestnika
se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo dolgujemo vsem društvom, kot »Soči«, Obrtniškemu društvu, Kovinski zadrugi, nadalje kolesarskim društvom »Sava«, »Ljubljanica«, »Zarja«, »Hermes«, kolesarski sekciji, moto »Iliriji«, kolesarski podzvezi, Slovenski kolesarski zvezi ter nameščencem tvrdke.
Zahvaljujemo se tudi za pretresljive govore ob odprtem grobu gospodu Urbančiču za društvo »Soča«, g. Rozini za društvo »Sava«, podpolkovniku v pok. g. Jakliču za Slovensko kolesarsko zvezo, dalje darovalcem prekrasnih vencev ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi poti k večnemu počitku.
LJUBLJANA — MARIBOR — VIPAVA, dne 5. julija 1940.
Žalujoče rodbine: BATJEL, BERGANT, LAZAR
Po dolgi bolezni je vdano v Gospodu zaspal v 63. letu svoje starosti predobri soprog, skrbni atsk, brat in stric, gospod
Janko Dijak
posestnik v Ljutomeru
Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v nedeljo 7. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Ljutomeru.
Maša zadušnica bo dne 8. t. m. ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi v Ljutomeru.
LJUTOMER, dne 5. julija 1940.
MATILDA — vdova; ZORA, MINKA, BOŽENA — hčere; FRANC KIKEC, FRANC FIŠER — zeta; FRANČEK — vnuk, in ostalo sorodstvo.
S 1. julijem se preseli:

Modni salon in krofi po meri,
ROZMAN PAVLINA
v svojo vilo Pod Rožnikom, vilo »M ARJA«, v neposredni bližini restavracije »PRI KATRICI« — Rožna dolina, cesta X/l) t. j. 15 minut od glavne pošte.
Telefon 46-24
UriTFBfFKm fcuptte najceneje zložljive vrtne fotelje, g«Ct TvfifiliCiili/ rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje.
ZAHVALA
Ob prfliki nenadne in prezgodnje smrti našega dragega in nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica
BRUNO F. MOSERA
bivšega veletrgovca z vinom v Zemunu
smo prejeli mnogo sožalnih izjav od vseh strani, pa se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo za uteho v naši veliki bolL
ZEMUN, dne 5. julija 1940.
ŽALUJOČA OBITELJ
ZAHTEVAJTEjŽIMp/SAMOZ^IAŠClTNO PLOMBO 9 i^sterilizirano!^
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D
NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MASCOBEIN FERMENTOV, PO CENI.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Linbljana, Karlovska 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. 6T. 26
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob težki izgubi naše ljubljene «oproge, mamice, vnukinje in svakinje, gospe
Elizabete Blatnik
izrazili svoje sožalje, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno pa sodelavcem in sodelavkam tovarne Bonač se iskreno zahvaljujemo.
Maša zadušnica bo darovana v frančiškanski cerkvi v ponedeljek ob 7. uri.
Mož ERKEST s sinom, stari oče HROVAT in ostalo sorodstvo.
PERJE
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množin]
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 58, 60, S, 4
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
Električne štedilnike
vSisms1
hladilne naprave, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča
Jngosl. elektr. d. d. BROWN BOVERI
Telefon 24-42	LJUBLJANA	Tyrševa cesta 12
( V globoki žalosti sporočamo, da nam je v Brooklynu i v Ameriki umrla naša ljuba mati, žena, sestra, stara mati in tašča, gospa
Terezija Kovač, roj. Grilc
posestnica
3. julija po težki operaciji.
Naši ljubi pokojnici naj bo lahka tuja zemlja. TR2IC — BROOKLYN, dne 7. julija 1940.
CIRIL — JOŽE — PAVEL — sinovi in ostalo sorodstvo
Mlajšega kemika
z dovršeno srednjetehnično ali obrtno šolo, ki ima nekaj izkušenj z manipulacijo strojev in orodja, kakor tudi starejšega mojstra, strojnega ključavničarja vpokojenca išče tovarna d. d., v Beogradu. Ponudbe pod »Iskusan« 1321 na Propagando d. d., Beograd, poštni pretinac 409.
M1CHEL ZfiVACO:
157
onJuan
ROMAN.
Počasi je stopila -iz kapelice, v presenečenje in morda tudi skrito grozo Jakoba Aubriota, ki je bil od te ure naprej trdno prepričan, da je obvaroval gospodično de Ulloa sam čudež božji. Čeprav se je zaradi tega njegovo spoštovanje do Leonore iz-premenilo malone v pobožno češčenje, je vestni oskrbnik to izpremembo skrbno utajil. Samo globoko se je poklonil namestnikovi hčerki, počakal, da mu je privoščila besedo, in šele tedaj izprego-voril:
»Dolžnost mi je, naznaniti svoji plemeniti gospodarici, da je mladi plemič, gospod Ponthuški, živ in zdrav zapustil ta dvorec.«
Nato je s kratkimi, a slikovitimi besedami poročal o boju z rokovnjači, in Leonora je napeto poslušala njegovo povest.
Tu moramo omeniti, da je vzela namestnikova hči novico o Klotarjevi srečni rešitvi iz boja brez posebne zavzetosti na znanje. Tudi v tistih nekaj urah, ki jih je prebila pri Beranžerki, in med samim metežem v parku ni trepetala za Klotarjevo življenje.
To ni bilo samo zato, ker ji je nejasna vera v usodo zatrjevala, da Klotar nocoj ne bo poginil.
Leonora je vobče živela z nekakšni vzhičenosti, ki je ni mogel slutiti nihče, kdor jo je videl tako hrabro in nasmejano.
Ta vzhičenost jo je bila obšla tisti mah, ko je storila v kapelici sklep, da umre s Klotar jem vred, če je res, da je njemu umreti. Od tega trenutka naprej se ji je zdelo, da med življenjem in smrtjo ni razlike.
To stanje duha je trajalo ves dan.
Ostalo je do naslednjega dne — da, šele naslednji dan je doseglo vrhunec.
Leonora je v tem času malo mislila na Klo-tarja. Narobe: misel na dona Juana ji ni dala miru.
Ta misel je zdaj prvič dobivala obliko sovraštva.
A niti sovraštvo do dona Juana, ki se ga je sama le nedoločno zavedala, ni bilo tisto, kar jo je najbolj prevzemalo. Ves dan, vso noč in še kos naslednjega dne se je vrtil njen duh okrog venomer istega vprašanja:
»Zakaj je bilo možu, ki je položil Agnezo de Sennecour v rakev, ime Filip de Ponthus? Zakaj je moral baš on, ki je bil oče Klotar j a Pothuškega, pokopati Agnezo de Sennecour, potem ko je b la umrla zaradi prevare francoskega kralja?«
Pustimo to ugibanje in se vrnimo k rečem, ki smo jih hoteli povedati!
Drugi dan je torej Leonora de Ulloa krenila v kapelico, kamor jo je vlekla nepremagljiva radovednost.
Spotoma jo je pozdravil oskrbnik ter ji zmagoslavno naznanil, da je spravil dvorec v obrambno stanje; služabniki so bili oboroženi do zob, v hiši in zunaj nje so se vsako uro menjavale obhodnice, vrata v ograji parka so bila zaklenjena in zastražena.
»Razorožite sluge,« je mirno velela Leonora, »odpustite straže in odprite vrata v ograji na stežaj. Ko pride gospod de Ponthus, mu recite, da ga čakam v kapelici. Idite in bodite brez skrbi.«
Oskrbnik je od presenečenja okamenel, toda ubogal je in samo na tihem zamrmral:
»Vrata na stežaj odprta! Še njegovemu veličanstvu bi jih zaprl, pa da bi prišel s polnim naročjem darov...«
Leonora je med tem že stala v kapelici pred namestnikovo rakvijo.
»Tu,« je mislila, »pod eno teh plošč leži železna skrinjica, ki jo je hotel Klotar de Ponthus odko-pati, da bi zvedel ime in zgodbo svoje matere ter pravo ime svojega očeta ...«
Pogreznila se je v dolgo, čudno sanjarijo, tako da niti ni slišala korakov za seboj. Šele ko so prišli prav do nje, se je obrnila in zagledala Klotarja, ki se ji je priklanjal.
»Dobro mi došli,« je dejala. »Srečna sem, da vas vidim po včerajšnjem hudem spopadu zdravega in čilega.«
Podala mu je roko. Klotar se je sklonil nad njo, ne da bi se upal dahniti poljub na nežne prste.
»Vesel sem, da je tako,« je odvrnil, »kajti na potovanju, ki ga boste morali nastopiti, utegneta biti moje zdravje in moja moč potrebna v vašo obrambo...«
»Kakšno potovanje mislite?«
»Potovanje v Seviljo. Spremljal vas bom vso pot, ako se izvolite zaupati varstvu Ponthusovega meča. Na Španskem se vam ne bo več bati grofa de Loraydana, ki vam iz meni neznanih razlogov pripravlja pogubo. Dokler ste v Parizu, ni drugega upanja kakor smrt tega človeka. Ubijem ga. V ta namen se vrnem, ko boste na varnem. Zakaj ga ne ubijem takoj? Pozval sem ga, pa se je odtegnil dvoboju. Razen tega je mogoče, da bi on mene ranil ali celo ubil. Potem bi bili na milost in nemilost v njegovi oblasti. Prišel sem vas prosit, da mi daste vso gotovost, ki jo potrebujem. Če vam je količkaj do mene,« je dodal z drhtečim glasom: »tedaj vas zaklinjam, gospodična: uslišite mojo prošnjo in odpotujte.«
Leonora se je takoj odločila.
»Kdaj naj odpotujem?« je tiho vprašala.
Radost in sreča sta zalili Klotar ju srce: Leonora
MOŠKI!
Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pUule
»HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 300 pUul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS oilule! Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Glavno skladišče: Farm. dem. laboratorij »VIS-VISIT« Zagreb. Langov trg 3. Ogl reg S. br. 5646-3fa
se vobče ni prerekala zastran odhoda. Bila je voljna, da stori vse, kar je terjal od nje. Ali mu je mogla očitneje pokazati svoje zaupanje?
»Bodite drevi ob enajstih nared,« je dejal. »Jaz pridem po vas in vas odvedem k Tempelskim vratom, kjer bo čakala potna kočija. Tako ne bo v soseščini Arronškega dvorca nihče ničesar opazil ...«
»Drevi ob enajstih bom nared,« je rekla Leonora.
Ozrla se je na grob.
»Namestnikova krsta!« je živahno rekel Klotar. »Poskrbel bom za njen prenos v Seviljo!«
Z očmi ga je zahvalila, da je uganil njeno misel.
In to je bilo vse.
Dogovorila sta se še, da mora Arronški dvorec v Leonorini odsotnosti ohraniti vsakdanje lice, dokler se Klotar ne vrne iz Španije; služinčad naj ostane v njem pod nadzorstvom Jakoba Aubriota, ki mu bosta edinemu zaupala svojo namero.
Nato sta se poslovila.
XXII
PRIBEŽALIŠČE PRI »JEŽU«
Klotar de Ponthus je zapustil Arronški dvorec v tistem stanju duha, ko srečen človek tolikanj čvrsto zaupa svoji zvezdi, da se mu ne zdi nič nemogoče.
Na poti mimo Loraydanovega dvorca je zagledal človeka, ki ga je plašno in spoštljivo opazoval. Bil je Brisard, Loraydanov sluga. Naslanjal se je pred vhodom in streljal z očmi na desno in levo, češ, ali se ne bi odkod pritrkljal srebrnjak, ki bi mu omogočil, da stopi v krčmo k »Bel-Argentu«. To mu je bilo najljubša zabava- Danes je imel zanjo še posebno dosti razloga, kajti bil je suh kakor miš in žejen kakor puščava. Ko je tako stal in koprnel, je mahoma spoznal Klotarja Ponthu-škega. Kar izpreletelo ga je. Pozdravil ga je in se umaknil s poti.
Urejuje Davorio Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant_ - Za Narodno tiskarno c*, d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Aloj* Novak. — Vsi ▼ Ljubljani.