letnik III. št. 8 z LČX N i E>' " ViVUtolvilT / ...v5 ;;>- /:rx \X |!//H as ! h •1 X s ■ X1 u. i) Ih /\ )t............t {/ i r ,/ >v / > i i > v f! / L>Uj \A-Aa /h ,) i, 40L'i1 ROJSTNI DAN REPUBLIKE Bliža se 29. november - rojstni dan naše socialistične republike. Na ta dan so se pred 21 leti v mestu Jajcu zbrali" ljudski odposlanci, ki so izvolili predstavniško telo narodne osvoboditve Jugoslavije in postavili temelj novi državni-ureditvi» Noši narodi niso šli v boj samo zato, da bi se rešili smrti pred okupatorjem, ampo.k tudi zato, da bi se rešili zla preteklosti., ua bi zruši]..! staro in zgradili novo oblast ter novo družbeno ureditev. Na veliki dan 29-, november 1943 la - bila po zmagah par c ižanske vojske uzakonjena nova ob. neb ter predstavljena svetu, To je bil naš veliki dan „ Za njim so sc vrstili novi dnevi velikih uspehov, ki so nas po dven desetletjih pripeljali .a pot-višje .oblike socialistične družbe. Brez trdne podlage ne bi mogla zrasti nova država. Graditev ljudske oblasti med b_ bo- pomeni osnovo nadaljn-je graditve, osnovo naše demokracije, kjer delovni človek sam odloča o svojem delu, To kar danes imamo in kar je uzakonila nova ustava, ni moglo zrasti preko nočis toda v zgodovinskem merilu je zraslo vendarle hitro. Ko govorimo in razpravljamo o temeljni listini naše socialistične skupnosti, o naši novi ustavi, ki je nekaj povsem novega v zgodovini ustanovnih sistemov ugotovimo, da je delovni človek subjekt družbenega procesa in mu je v njej posvečeno prvo mesto. Nikdar pa ne smemo pozabiti tega, da je to, kar imamo danes zraslo iz globokih korenin, ki so vsrkavale kri naših sinov, padlih v ljudski revoluciji« KONDA ALOJZ 2 ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITA VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI, POSEBNO PA ŠE VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NOB UREDNIŠKI ODBOR USPEH PODJETJA V DEVETIH MESECIH 1964 V primerjavi z letnim planom je finančni rezultat na- slednji; v 000 din plan realizacija 1° Plačana realizacija 1,8oo.o64 1,296.538 72,3 drugi dohodki 15.ooo 9.135 61,2 celotni dohodek 1,815.o64 l,3o5.674 71,8 netto produkt 817.377 545.911 66,8 dohodek 581.448 427.993 73,7 čisti dohodek 493.546 363.624 73,6 za osebne dohodke 359.865 265.445 73,6 za sklade 133.681 98.178 13,e V primerjavi z istim obdobjem lani pa je slika nasled- nj a ” v 000 din plan realizacija % Plačana realizacija 1,059.876 1,296.538 122,3 drugi dohodki 7.446 9.135 122,6 celotni dohodek l,o67.322 1,3o5.674 122,3 netto produkt 466.724 545.911 117 dohodek 338.252 427.993 126,5 čisti dohodek 186.172 363.624 126,5 za sklade 69.675 98.178 14o,9 Gornje številke sicer kažejo, da je poslovni uspeh sko-ro za četrtino holjši od lanskega, toda primerjava z letnim planom pove, da se finančni rezultat giblje s koro za 2 /6 izpod plana. Glavni razlog je izpad proizvodnje zaradi zamude pri montaži novih frotirskih statev in pomanjkanje storitev v tiskarni. Toda če bo plačana realizacija do konca leta na višini meseca oktobra bo plan celo malenkostno presežen. 3 Manj ugodna pa je realizacija netto produkta, ki je skoraj za 6 % izpod nivoja ostalih pokazateljev. Popolnejšo sliko dohimo, če primerjamo lanskoletno in letošnje poslovanje istega obdobja z indikatorji: Kazalci poslovnega uspeha: Indeks; Netto produkt ž netto produktu 117 netto produkt na delavca lo8 netto produkt ; angažiranim sredstvom loo količinska proizvodnja na delavca lo? celotni dohodek na delavca 111 celotni dohodek : porabljenim sredstvom 96 angažirana poslovna sredstva na delavca lo5 osnovna sredstva na delavca lo2 delež čistega dohodka v netto produktu lo8 Kazalci delitvet Delež btto OD v čistem dohodku 114 btto OD iz čistega dohodka na delavca 127 netto OD izplačan na delavca 127 skladi ; poslovnim sredstvom 12o skladi na delavca . 128 Pregled nam pokaže, da je bilo poslovanje v devetih mesecih letošnjega leta ugodno in so bili doseženi predvideni rezultati. Osebni dohodki; V 9 mesecih je bilo za osebne dohodke izplačano v 000 din plan realizacija % 1. po delu in času 275,o31 222,933 8l,o5 2. nočno delo 4,852 3,573 73,63 3. dopusti 18,o8l 14,68o 81,19 4.. državni prazniki 8,731 5,249 6o, 13 5. boleznine do 3o dni 5,185 4,729 91,2o 6. nadure 6,917 5,2o8 75,29 7. stroški, ki bremene OD 11,414 7,816 68,48 8. dopolnilni prispevek 29,652 21,924 73,94 359,863 286,112 79,65 Pri tem izračunu je treba upoštevati, da so bili sprejeti sklepi, ki so zahtevali povečanje osebnih dohodkov preko plana in to: - dodatek za nočno delo v skrajšanem delovnem času za EE 30 1,016.496 - draginjski dodatek 3,121.641 - povišanje analitskih ocen 253-959 -8,5 % zvišanje, vrednosti točke 2,535-632 6,927.728 - 8,5 i° dopolnilni prispevek 588.854 Skupaj 7,516.582 S tem jo povišanje izplačila OD upravičeno. Povprečni osebni dohodki v posameznih mesecih so bili naslednji: - j anuar - februar - marec - april - maj - junij - julij - avgust - september 36.185 34.995 4o.721 42.756 41.349 41.22o 45.646 43.618 48.588 povprečje 9 mesecev 41-653 povprečje leta 1963 33-771 povprečje prvega polletja 1964 39-537 V indeksu je bilo izplačanih osebnih dohodkov 29,197.227 din. Pregled po razponih osebnih dohodkov je: I. p r II. e j < III. 3 1 0 IV. d V. e 1 a v č e v VI. VII.VIII 'ix 2o - 25 -ooo 13 . 33 3 5 lo 25 - 3o.ooo 98 125 46 28 28 43 21 22 12 3o - O o O O -d" 157 113 17o 183 179 19o 154 151 112 4o - 5o.ooo 24 33 78 64 98 82 115 lo7 138 5o - 6o. ooo 21 21 28 29 26 35 48 47 66 6o - 8o.ooo 21 19 27 36 32 29 3o 33 46 8o - loo.ooo f\ 4 5 lo 13 13 12 18 2o 23 nad 10 0.0 0 0 i 2 2 9 5 8 11 6 15 - s ~ Pričakovati je bilo, da bo v septembru kategorija OD do 30.000 izpadla, vendar zaradi novincev, ki so še na priu-čevanju in nekaterih delavcev, ki ne dosegajo norm,to še ni primer. Povprečje v tej kategoriji pa je 28.000.-din. Stroški, ki bremene OD so v specifikaciji naslednji; plan realizacija lo, Jubilanti 1,323 871 65,85 upokojenci 2o8 - - novoporočenci 124 5o 35,48 obisk bolnikov 126 17 13,35 ZB loo 71 71,00 dan žena 4oo 234 58,53 praznik podjetja 7oo - - udeležba na sejah 125 - - izredne nagrade 2oo 278 139,oo nočnine 85 0 475 55,93 nadomest.za prev.zdr. 5oo 6o7 121,42 pavšali 454 158 34,93 krvodajalci 9o - — zunanji sodelavci 25o lo 4,08 čas opis 25o 92 36,73 enolončnica 3,937 . 3, oo5 75,00 odpravnina 660 662 loo,35 razne pogostitve 315 I80 57,15 kolektivno zavarovanje 783 79o loo,86 osebni telefoni • — 81 — ločeno življenje — 34 — delovne obleke — 6 — zdravljenje - 76 - VINKO BERNOT ANALIZA REALIZACIJE PRODAJE OD 1.1. - 30.9. plan realizacija 64 1° Frotir brisače 1,012.954 8o3,o32.321 79,2 vafol brisače 141.785 122,88o.l92 86,7 kopalni plašči 17.415 24,o26.64o 137,9 - 6 ~ tepihi - lepljen slinčki, vrečke, frotir krpe 19,243 11,685.471 17,479.799 61,1 SKUPAJ BOMBAŽ 1,191,397 979,lo4.423 82,2 Kravate šali pregrinjala voile zavese 219,58o 9, o29 ■ 19,981 lo2,691 134,391.811 l,8o2.743. 2o,o48.954 78,844.698 61,2 2o, 0 loo, 3 76,o SKUPAJ SVILA 351,281 235,o88.2o6 66,9 Izvoz 197,loo 138,363.137 7o, 2 SKUPAJ IZDELKI 1,739.778 1.352,555.766 77,7 Storitve loo,285 40,155.477 4o, 0 SKUPAJ - platno l,84o,o63 1.392,711.243 - 45,982.954 75,7 REALIZACIJA BREZ PLATNA l,84o,o63 1.346,728.289 73,2 Manjvredno blago 15,327 11,022.239 71,9 Skupna realizacija v devetih mesecih znaša 75,7 1° planirane prodaje. Če pa odštejemo realizacijo platna, ki z letnim planom ni Pila zajeta, znaša realizacija 73,2 To pomeni, da za 2 ^ zaostajamo za planom. Realizacija grupe PomPaža je 82,2 kar za 7,2 1° presega plan. Vzrok ni v povečani proizvodnji frotirja, pač pa v tem, ker smo manj frotirja izvozili na račun drugih artiklov in več frotirja realizirali na domačem trgu. Realizacija vafel Prisač je 86,7 kar je 11,7 'h nad planom. Tega artikla je še cca 4o.ooo kom na zalogi. Zaloge tega artikla so v povečani proizvodnji, ki s planom ni Pila tako visoko predvidena. Realizacija svile je le 67 $. Vzrok nedoseganju plana je deloma v tem, ker je sezona prodaje šalov v četrtem kvartalu, dinamika prodaje kravat pa je prav tako v četrtem kvartalu večja. Drugi vzrok nedoseganja plana svile je v kvalitetnem izpadu proizvodnje, kravat, pri čomor je mišljena sintetika in prepozna zamenjava pregrinjal s kravatami. Prodaja kravat v glavnem doPro poteka, če izvzamemo manjšo količino terital kravat, pri katerih ne odgovarjajo Parve. Skupno smo do konca septemPra prodali cca 149.000 kom kra- 7 vat, Količinski plan kravat "bomo do konca leta izpolnili Realizacija storitev je 40 fo. Realizacija izvoza je 7o,2 % in za 5 ^ zaoscaja za planom. Do konca leta bo plan izvoza predvidoma dosežen. SILVA DROBNIČ DELO ODBORA ZA RAZVIJANJE SISTEMA NAGRAJEVANJ A IM STANDARDA Odbor je imel skupno 10 sej, od tega 6 rednih in 4 izredne. Povprečna udeležba na sejah je bila 6 članov od sedmih. Neopravičenih izostankov ni bilo, opravičeni izostanki pa-so bili zaradi službene zadržanosti in bolezni. Na teh sejah je bilo obravnavanih skupno 35 točk dnevnega reda. Od tega je bilo- obravnavano: 6 krat mesečni obračun OD 12 " analitske oceno delavcev 4 " posebne vezave delavcev za izračun OD 2 " odobravanje voženj na delo 3 nova delovna mesta 2 " vrednost obračunskih točk 2 " posebne nagrade delavcev 4 " tolmačenje v zvezi z delitvijo OD. Vse predloge v zvezi z analitsko oceno delavcev, posebne vezave delavcev, ustanovitev novih delovnih mest, spreminjanje vrednosti obračunskih točk in posebne nagrade delavcev je odbor predlagal sproti delavskemu svetu v potrditev. Vsi predlogi so bili tudi potrjeni. V svoji pristojnosti je reševal odbor prošnjc-zn-vožnje na delovno mesto in delitev osebnih dohodkov ob mesečnih obračunih. Pri obračunih OD je odbor obravnaval ugotovitev mase za osebno dohodke, zahtevke in odbitke ter indekse in sora- - 8 - zmerja med EE. Skupno je bilo v tem obdobju obravnavanih 96 primerov zahtevkov in odbitkov, zahtevkov za začasna posojila itd. Enako so bili obravnavani tudi kriteriji za nagrajevanje v lotu 1965, ki so bili šc predloženi v razpravo DS in ki jih jo tudi sprejel. Zahtevki EE pri izračunu mase OD se nanašajo na izpad proizvodnjo. Predvsem je tu mišljen izpad proizvodnje zaradi zakasnelosti montaže novih statev, zaradi pomanjkanja dela v barvarni in pomanjkanja uslug v tiskarni . Ekonomskim enotam so se dodajala sredstva tudi zaradi povišanja- analitske ocene, zaradi draginjskega dodatka in zaradi zvišanja vrednosti obračunskih točk. Od 1,1,1964 pa do 31.lo.1964 je bilo k osnovni masi OD dodano; - na osnovi zahtevkov - za nadure iz centralnega sklada - za oriznani škart - za nočno delo v' skrajšanem času - za povišanje analitske ocene - za draginjski dodatek - za zvišanje vrednosti obr.točk lo,523.o48.- 4,428.028.- 76.278.- 1,355.328.- 338.612.- 4,161.188.- 5,042.176.- Skupaj din 25,924,658.- V istem obdobju je bilo odvzeto EE: - za nezasedena del.mesta, delo na domu in ostalo - za škart - za razliko v votkih 5,116.716.- 1,484.786.- 1,118.383.- Skupaj din 7,719.885.- Re kapitulacij a: - dodano - odvzeto 25,924.658.- 7,719.885.- Skupaj din 18,204.773.- Ce od tega zneska odštejemo tiste postavke, ki so gene- - 9 - ralno dodane ekonomskim enotam, t.j. centralni sklad za nadure, dodatek za nočno delo v skrajšanem delovnem času, draginjski dodatek, dodatek za povišanje analitske ocene in dodatek za zvišanje vrednosti točke, potem so ekonomske enote prejele na račun zmanjšane proizvodnje in priznanega škarta 2,879.441.- din. Posojil je lilo danih v višini 1,o93.869.~ din, od - ' katerih ni "bilo vrnjenih še skupno 25o.ooo.- din, kar pa bo vrnjeno do konca leta. Vsa ostala problematika v zvezi z delom odbora je bila sproti predlagana DS in zato smatram, da je v poročilu ni treba posebej navesti. Predsednik odbora LEON PREGEL PROBLEMATIKA TISKARNE V mesecu oktobru so se v tiskarni pojavile težave v zvezi z zaposlitvijo obstoječe delovne sile. Do tega problema je prišlo vsled tega, ker so nam tovarne, za katere je tiskarna vršila usluge, le te skoraj v celoti odpovedale. To pa je povzročilo velik izpad saj vemo, da domače potrebe tiskanja ne krijejo niti kapacitete ene izmene. V letu 1964 so bile za kritje preostalih kapacitet planirane sledeče usluge; kaširanje za tovarno Lisca iz Sevnice (60.000 tm letno) in konfekcija Gorenjskih oblačil iz Kranja (2.000 - 3.000 tm mesečno) ter tiskanje zaves za tekstilno tovarno Motvoz iz Grosupelj (5.000 m mesečno). Že v II. kvartalu so se usluge kaširanja za tovarno Lisca in Gorenjska oblačila občutno zmanjšale, tiskanje za tovarno Motvoz iz Grosupelj pa je v istem času tudi v celoti odpadlo. Vzroki za prenehanje uslug so bili objektivni, saj se je na domačem tržišču pojavilo pomanjkanje iprem plošč potrebnih za kaširanje. Vse te izpadle usluge smo nadoknadili s tiskanjem gaza zaves za tekstilno tovarno Lola Ribar iz Karlovca, s katerimi imamo dogovor, da jim mesečno potiskamo minimalno 33.ooo tm blaga. 10 V mesecu oktobru pa so nas iz tovarne Lola Ribar, nekaj dni pred tem, ko bi morali pripeljati blago v tiskanje, telefoniono obvestili, da jim artikel zaostaja v prodaji in da vsled tega v preostalih mesecih pri nas ne bodo več iskali uslug za tiskanje. Tako smo bili naenkrat postavljeni pred dejstvo, da v tiskarni ni dovolj dela' za dve izmeni, vsled česar je bilo potrebno delovno silo premestiti na druga delovna mesta. Kako pa je s tiskarno v naslednjem letu? Trenutno tiskamo za domače potrebe samo voile zavese in embleme. Naš asortiman tiskanih proizvodov naj bi se razširil še na tiskanje frotirja, šalov, kravat in robčkov, vendar je potrebno to področje še v celoti raziskati, tako s strani surovinske baze kot možnosti in kvalitete tiska. Kapacitete tiskarne za eno izmeno tudi z razširjenim a-sortimanom z ozirom na potrebe domačega tržišča ne bodo v celoti krite in jih bo tudi v prihodnje potrebno kriti z uslugami. Pri iskanju uslug pa naletimo na težave, ker imamo omejene možnosti tiska, saj lahko s sedanjim postrojenjem tiskamo le z indigosoli in pigmentnimi barvili. Za tovrstni tisk pa ni stalnih interesentov. V kolikor pa bi v naši oplemenitilnici imeli še parilnik in odgovarjajoči "hašpel" (izpiralna kad), bi se možnosti tiskanja razširile na vse vrste barvil in s tem tudi na vse vrste surovin. S tem pa potem ne bi več obstojalo vprašanje dela naše tiskarne, saj imamo že sedaj dovolj interesentov za tisk svile in sintetike, vendar jih na žalost zaradi zgoraj omenjenih možnosti ne moremo sprejeti. Ing.VIDA KODELA PROBLEMATIKA V EE 40 -BARVARNI Problem, ki se je pojavil že v začetku tega leta v barvarni t.j. vprašanje norm'in normativov pri barvanju na barvnem aparatu, je do danes ostal nerešen. Vzroke takemu.stanju oz. pojav problema je iskati v tem, da se je za leto 1964 vzela povprečna dnevna proizvodnja v letu 1963 kot merilo pri izdelavi letnega plana za to delovno mesto. Zaradi občutne poostritve kriterijev za oceno kva-V litete je prišlo do tega, da se je proizvodnja z izboljša- 11 njem kvalitete zmanjšala in se plan proizvodnje, ki je Ml postavljen v začetku leta 1964 nikakor ni mogel izvrševati. Normativi za "barvanje na barvnem aparatu so zaradi prej navedenih vzrokov postali previsoki, izvrševanje norm z 80 - 91 /£ pa je dokaz, da tu ni vse v redu. K reševanju tega problema pa se ni pristopilo takoj in na način, ki bi bil tu potreben. Smatralo se je, da ta pojav ni objektivnega ampak bolj subjektivnega značaja in namesto, da bi se že v I. polletju napravila revizija letnega plana na osnovi tedanjih pokazateljev, se je stvar prepustila dalje ne da bi se v tem pogledu kaj uredilo. Nezadovoljstvo med delavci barvarji je naraščalo, kajti z ene strani so se postavljale vse večje zahtevo za boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo ter vse o-strojši kriteriji pri kontroli kvalitete, kar pa se je moglo izpolnjevati samo z vestne j Šim delom in povečano pazljivostjo pri delu. Na drugi strani za tako delo ni bilo nikakega stimulansa, kor je bil rezultat takega dela izvršitev norm z cca 80 - 90 %, a škart pa se je zmanjšal celo pod z normativom določeno količino t.j. pod 2 i°. Volja do dela je pri delavcih iz dneva v dan padala, ker v svojem delu niso videli nobenega uspeha kljub trudu, ki so ga vlagali. Na več intervencij se je začelo resnejše razmišljati na kakšen način problem, ki je postal že stvarno pereč, čimprej rešiti. Prvo, kar bi bilo potrebno napraviti, je postavitev novih norm. "Toda kako, kdo bo to napravil. Normirke ni, potem pa takoj nad barvarno", se je često glasil odgovor na postavljena vprašanja glede rešitve tega problema. Če bi se takrat takoj pooblastilo obratovodjo, da postavi začasne norme izdelane na osnovi iskustev in da bi se napravila revizija plana preko organov upravljanja, ne bi bilo potrebno toliko mesecev zaporedoma na tak način reševati problem OD zaposlenih kot se rešuje. Leto 1964 gre h kraju in vsi izgledi so taki, da barvarna kljub vsem naporom do leta 1965 ne bo dobila novih norm postavljenih od strani normirske službe kljub tonu, da se normiranje na delovnem mestu barvanje na barvnem aparatu vrši s prekinitvami že nekaj mesecev. Vsi izgledi so taki, da bo treba na osnovi nedavnega sklepa UO postaviti začasne norme, a da normativi do konca tega leta ne bodo spremenjeni. Tu so oškodovani predvsem režijski delavci, ker se njim kljub njihovim težnjam za čimboljšo in čimveč j o proizvodnjo prizna zaradi ncizvršenja plana le do 100 % OD t.j. stimulansa nimajo nobenega. 12 Kdo tč odgovarjal za ncizvršitev letnega plana? To je sigurno procej delikatno vprašanje in nihče tu no bi hotel biti krivec. Ali sploh je kdo kriv? Mislim, da je, normativi in pa oni, ki niso hoteli pravočasno pristopiti k resnemu reševanju obstoječe situacije ter so čakali verjetno nekoga, ki bo dokazal, da je vse to stvar subjektivnih nehotenj. Žal tega nekoga ni bilo in pogledati je bilo treba resnici v oči, toda to je bilo že prepozno, da bi mogli še za to leto kaj spremeniti. Poleg tega problema se jo pojavljal še primer, da v določenih razdobjih ni bilo dovolj dela, kar je zopet v veliki meri otežavalo organizacijo dela. Zgodilo se je, da se je iz eno skrajnosti prehajalo v drugo, ko sc zaradi prevelikih potreb ne ve čemu dati prednost pri delu. V takih situacijah je zelo. težko organizirati delo in na splošno izpopolniti obstoječo organizacijo dola, saj se često no ve kaj nas čaka naslednji dan. Perspektive razvoja našega podjetja so jasne, t.j. povečanje proizvodnje frotirja z avtomatizacijo tkalnice frotirja. Seveda pa je v zvezi s tem potrebna takojšnja rekonstrukcija barvarne, t.j. razširitev obstoječih prostorov, nabava še novih barvnih aparatov ter sušilnice, ureditev skladišč za barve in kemikalije. Vse to pa zavisi od za to namenjenih finančnih sredstev in rekonstrukcijo ne bo mogoče izvršiti v celoti v letu 1965, ampak se bedo izvršila same najnujnejša dola oz. tista, ki bodo na osnovi danih finančnih sredstev mogoča. Ing.ROZKA KOŽUH PROBLEMATIKA PRI ORGANIZACIJI DELA V EE 13 Naloga konfekcije je, takoj predelati vse polizdelke tako, da dobijo dokončno obliko in opremo, da jih je mogoče oddati v skladišče gotovih izdelkov. Polizdelki, v kolikor jih ni potrebno oplemenititi, prihajajo mimo medfaznega skladišča takoj iz tkalnice v konfekcijo. Vsled tega je potrebno v konfekciji ob koncu vsa- 13 kega meseca izvršiti popise nedokončanih zalog„ V praksi se navedeno izvaja tako, da se v enem mesecu izvrši popis frotirja, drug mesec svile in tretji mesec popis pomožno izdelavnega materiala« Delo, ki je zelo zamudno posebno kadar so velike zaloge, opravljajo mojstri in vodja adjustirnice, največ izven rednega delovnega časa« Največje težave pa imamo s samo delovno silo« Plan delovne sile predvideva.za leto 1964 83 zaposlenih, dejansko število pa je 88, Znano je, do so bili konfekciji skozi vso leto, dodeljeni zaposleni, kateri zaradi starosti ali bolezni niso mogli opravljati svojega dela v drugih obratih, zato po so bili razporejeni v konfekcijo, no lažjo delovno mesta. Sedaj pa imamo primere v konfekciji, da delo enkrat na enem delovnem mestu po lo delavk, včasih pa samo 2 delavki. Ker je delo na vseh delovnih mestih odvisno samo od osebnega naprezanja, je bilo nujno prekoračiti plan delovne sile. Odobritev predloga, do v potrebah lahko začasno z‘posli mo tujo delovno silo v primeru pa, da dela ni lahko o-stone par delavk doma, do izdelujejo artikle, kateri se vročajo v podjetje kot delo no domu. Nam to način delo zelo koristi, ker lož je manipuliramo z delovno silo no posameznih delovnih mestih. Drugo kor nas oviro pri čimlepšem poteku delo je, kopičenje desortiranih artiklov v samem obratu. Rok od 25. do 1. v mesecu, ki dovoljuje med tem časom oddajo desortirone robe v skladišče je prekratek, ker se do tega časa nakopiči toliko tega, da je mogoče pospraviti vse to le, če se ustavijo stroji in gredo robilke po kirat. Zgodi se tudi, do se včasih nakopičijo zaloge za radi nepravilnih in nejasnih delovnih nalogov. Dalje smatram, da imajo osebe, katere bi se morale posvetiti predvsem organizaciji delo, vse preveč administrativnega delo, saj se dostikrat zgodi, da je potrebno tudi po cel teden izgubiti čas samo za izdelavo roz-^ nih obračunov, realizacij in poročil. Mislim, da bi se dalo vse to rešiti centralno, saj imamo vse dobavnice o prejemu in oddaji izdelane v štirih izvodih. Mnenja sem, da bi bilo potrebno tudi na področju izobra ževanja strokovnega kadra, mojstrov in ostalih kaj; ukre nit, kajti važno je, da znajo tisti, ki z ljudmi delajo res nuditi moralno in strokovno pomoč. Opaziti pa je do je bilo sami konfekciji v zadnjem času posvečeno več pozornosti in da sno našli voč razumevanja, kot v preteklosti. Še "boljo pa se "bo dalo organizirati potek dela, ko se presoli oddelek za predelavo svilo in dola na dom v svoj nov prostor. Saj v primeru avtomatizacije tkalnic, ti prostori, ki jih inano sedaj, ros ne "bi zadoščali. Tonu vprašanju sc bo treba činprojc posvetiti in ga kar najbolje rešiti. Želimo še nadalje rosnega sodelovanja in medsebojne pomoči ! SLAVKO POLJANŠEK POROČILO KADROVSKO-SOCIALNE SLUŽBE Na praznik podjetja, katerega smo letos praznovali 16.oktobra 1964 smo obdarovali kar 27 jubilantov, t.j. članov kolektiva, ki še 10 let neumorno delajo v podjetju na raznih delovnih mestih in sicer: 1. Balantič Ljudmila 2. Bcrnot Anica 3. Grahovec Marija 4. Ipavec Marija 5. Jereb Marija 6. Kranjc Mihela 7. KLančišar Slavka 8. Leskovec Slavka 9. Mrzlikar Jožica 10. Narad Marija 11. Osolnik Zinka 12. Rozmanič Vida 13. Rokavec Ivanka 14. Savelj Tatjana 15. Struklec Zalka 16. Šparovec Matilda 17. Zadrgal Magdalena 18. Žagar Marija 19. Žulič Angelca 1. Babnik Franc 2. čehun Jože 3. riribar Anton 4. Rostan ZVone 5. Šubic Viktor 6. Šuštar Slavko 7. Jenko Emil 8. Stankovič Brane V mesecu oktobru in novembru, smo sprejeli za priučevanje na razna delovna mesta: v EE 30: Tov. MALI Marijo, ULČAR Ivanko, ŽVAN Amalijo in URBANIJO - 15 Frančiško ter BURJA Janeza in OREHEK Janeza, v EE 50; Tov. NOVAK Janez, vajenec elektrostroke je dne 22.lo.64 položil izpit za kvalificiranega elektroinstalaterja. Čestitamo in želimo mnogo uspeha na novem delovnem mestu, v EE 60; Z ozirom na premestitev tov. RIHAR Melite na novo delovno mesto referenta za "bombaž v razvojno-vzorčni službi je bila sprejeta na izpraznjeno delovno mesto dessena-teur tov. KOKOT Alenka. Iz podjetja so odšli; iz EE 30; 1. KOŠIR Frančiška - sporazumno 2. POGLEDNIK Francka - samovoljno 3. VRHOVNIK Jožica - samovoljno 4. KOŽELJ Franc - samovoljno Zaradi ukinitve ene izmene v tiskarni (vzroki so obrazloženi v posebnem članku današnje številke) so bili premeščeni v EE 30 naslednji delavci: 1. BALANTIČ Marija na delovno mesto tkalke 2. GRUDNIK Ignac na delovno mesto tkalca 3» OSOLNIK Stanislava na delovno mesto previjanje x navit-kov 4. PIRC Draga na delovno mesto previjanje x navitkov 5. VEGELJ Ana na delovno mesto previjanje x navitkov Poročili sta se tov. MRZLIKAR Jožica poročena BROJAN in tov. VRAN KAR Vida poročena ŽUČKO. ISKRENO ČESTITAMO! DANICA MIŠIČ ORGANIZACIJA CIVILNE ZAŠČITE Pred delovne organizacije je s strani Oddelka za narodno obrambo postavljena naloga, da se formirajo odbori in enote industrijske civilne zaščite. Skopski potres in druge elementarne nesreče so zahtevale veliko žrtev in materialno škodo. Praksa je pokazala, da pri reševanju ljudi in premoženja odbori CZ in druge reševalne organizacije niso bile dovolj izvežbane, da bi uspešno opravljale svoje naloge. V tako veliki nesreči nastane že itak splošna zmeda, ki na drugi strani še podvoji škodo in žrtve. Iz tega razloga je treba ponovno pristopiti k čvrsti in dobro organizirani civilni zaščiti, odgovarjajoče ekipe pa morajo ob vsakem času stopiti v u-činkovito akcijo s ljudmi in orodjem. Da bi se pa ljudje čim bolj usposobili intervenirati v kakršnikoli situa ciji, jih je treba načrtno in sistematsko vzgajati. Namen pouka enot industrijske civilne zaščite je, usposobiti delavce - pripadnike raznih enot, kot so sanitarna enota, enota obveščanja in varnosti, enota RBH, inženirska enota itd., da bodo uspešno delovale pri.odstranjevanju in preprečitvi hudih naravnih in drugih nesreč, ter zračnih napadov v- vojni. V naši delovni organizaciji je odbor civilne zaščite že formiran. V odboru so naslednji; - predsednik odbora direktor Marci jan Stane - člani odbora” Jurančič ing. Iztok - Živilska industri- ja, Kamnik, vodja proizvodnje Jenko Matija, vodja splošne službe Konda Alojz energetik Zobavnik Stane in vodja vzdrževanja Benko Janez. Štab civilne zaščite ima naslednje enote; enota za inženirsko tehnične službe, enota za zveze in varnost, enota za požarno varnost in sanitetna enota. Vsaka enota ima od 8 - 14 članov. Kateri delavci bodo dodeljeni posameznim enotam, bo tekom meseca določil odbor. Vsi člani . enot bodo morali obvezno obiskovati predavanja. Kdor bo neopravičeno izostajal bo zoper člana uveden upravno-ka-zenski postopek preko sodnika za prekrške. Predavanja se bodo pričela v drugi polovici decembra t.1. in bodo trajala tri mesece. ALOJZ KONDA - 17 USPEHI IZOBRAŽEVANJA PRAKTIKANTOV IZ BELCEVA Eno izmed določil pogodbe o tehnično-poslovnem sodelovanju med Frotirko? Belčevo in Svilanit, Kamnik, govori o obvezi Svilanita, da pripravi in izobrazi strokovne kadre za novoustanovljeno tovarno frotirja v Bclče-vem. Z ozirom na to točko pogodbe, je ze v mesecu avgustu prispela prva grupa praktikantov in to s 6 praktikantov, ki se pripravljajo za delovno mesto mojstra tkalnice, 1 praktikant za delovno mesto mojstra konfekcije 1 praktikant za delovno mesto kontrola I. 1 praktikant za delovno mesto poenterja v tkalnici. Za te praktikante je bil pripravljen učni načrt, ki obsega teoretične in praktične predmete. Predavanja so se pričela takoj po prihodu omenjenih prak tikantov. Splošno mnenje predavateljev, ki so vršili predavanja je, da so praktikanti iz BelČeva na predavanjih izredno pozorni ter želijo, da bi se čim več naučili. Tudi izpiti iz nekaterih predmetov, ki šo bili že opravljeni, potrjujejo to mnenje, saj so razon v enem primeru, dosegli lepe uspehe. Za praktikante, ki se pripravljajo za delovno mesto mojstra v tkalnici, je bil pripravljen program praktičnega dela v mehanični delavnici, ki je obsegal vsa dela, katera mora tkalski mojster poznati zaradi uspešnega oprav 1janja svojega dela. Ta program je bil izvršen z izredno dobrim uspehom, kar še enkrat potrjuje mnenje, da so praktikanti zelo prizadevni. Praktikanta iz konfekcije bosta predvidoma koncem tega meseca končala s prakso. Upamo, da sta si pridobila vse osnovno znanje, ki jima bo pri delu na njunem delovnem mestu potrebno ter da ga bosta tudi z uspehom uporabljala . - ,18 V prihodnjem mesecu pričakujemo novo grupo praktikantov iz DelČeva, ki bodo prakticirali na delovnih mestih tkalcev, snovalk, vlagalcev osnov in kontrole. Tudi njim bomo skušali nuditi potrebno znanje tako, da bo pričetek proizvodnje v Delčevem čim lažji in hitrejši. Naša želja je, da tudi v bodoče ostane pri praktikantih taka prizadevnost pri delu - saj bo le na ta način izobraževanje nudilo predvidene sadove. Vodja službe proučevanja dela: RIBAŠ ing.SLAVKO KAKO POTEKAJO BELA V EKSPERIMENTALNI TKALNICI Mogoče si marsikdo misli, kako počasi potekajo gradbena in obrtniška dela v eksperimentalni tkalnici. Toda ljudje, ki vsak dan spremljajo to delo, ga organizirajo in pripravljajo material, mislijo drugače. Čeprav so bila vsa večja gradbena dela že končana do tovarniškega praznika, z montažo strojev le ni bilo mogoče začeti takoj. Glavna težava je bila pri polaganju parketa, Tu nismo mogli preko naravnih zahtev, kajti parket se lahko polaga le na suho cementno podlogo, zato pa je potrebno 21 dni sušenja. Ta čas smo hoteli skrajšati s tem, da smo sušili cementno podlogo prisiljeno, to je pa mogoče le do določene meje, sicer bi podloga izgubila na kvaliteti. Danes so te težave že za nami in če pogledamo v eksperimentalno tkalnico vidimo, da je že parket položen in precejšni del dokončno polakiran. Torej potrebno je še nekaj dni sušenja in z montažo strojev se bc lahko pričelo. Naj omenim še to, da so vzporedno s temi deli potekala tudi vsa ostala obrtniška dela. Električne instalacije so napravljene in bo možno priključiti stroje takoj, ko bodo montirani. Da bo prostor dobro razsvetljen, je montirano precejšno število fluorestenčnih svetilk, katere kodo dajale zadostno količino dnevno svetlobe. Kako pa ko z ogrevanjem in vlago? Predvideno je, da bomo montirali klima napravo podobno kot v tkalnici frotirja. Ker to ni mogoče izdelati v letošnjem letu, bomo začasno ogrevali prostor z tremi zidnimi kaloriferji, kateri so že montirani. Za pravilno vlažnost zraka pa bomo uporabljali zidni električni razpršilec vode. V sa nitari j ah in obratni pisarni se izvajajo zadna obrtniš ka dola, kot obloga s keramičnimi ploščicami, torac in v pisarni parket. Za požarno varnost je tudi žc preskrbljeno. Sredi prostora jc montiran hidrant, da bc v primeru požara ta lahko dostopen in bo možno hitro ukrepati. Končno lahko ugotovimo, da bomo kmalu debili v uporabo še en prostor, v'katerem bodo vsi pogoji za normalno in zdravo delo. ZOBiZVNIK STANE KVALITETA NAŠIH PROIZVODOV Če glodamo stvari iz zornega kota tržišče - potrošnik, pridemo hitro do zaključka, da je danes skoraj nemogoče plasirati na tržišču blago z napakami v kakršnikoli obliki. Vsekakor drži, da smo v zadnjem času dosegli napredek in da imamo vedno lepše uspehe v kvaliteti naših proizvodov. Reklamacij za v zadnjem obdobju izdelanih in prodanih artiklov do sedaj ni bilo. Bile so pa sitnosti z artiklom "cel za zavese" in z artiklom "Šeherezada". Oba artikla sta pod vplivom sončne svetlobe razpadala. Pri artiklu "Šeherezada" smo pred leti uporabljali votek iz lozniškega prediva, ki ima iste lastnosti kot cel v pogledu sončne svetlobe. Zaradi gramske teže artikla"Nev-1jica"pa je bila ena sama reklamacija. 20 - Teže in dimenzije naših proizvodov so stabilizirane in se gibljejo v okviru + 5 procentov naših internih predpisov, kar predstavlja že lep uspeh. Z dosedaj doseženimi uspehi se nikakor ne smemo zadovoljiti, če hočemo še vnaprej obdržati renome podjetja na domačem in zunanjem tržišču. Naziv "Svilanit" naj bi bil tudi simbol kvalitetnih izdelkov. Po osebnih prejemkih smo že med vodilnimi podjetji tekstilno industrije. To bi lahko trdili tudi za kvaliteto naših izdelkov na domačem in zunanjem tržišču. Naši proizvodi so iskani in jih še no proizvajamo v dovolj-ni količini. Zunaj podjetja tečejo stvari v redu in smo lahko zadovoljni. Na znotraj stvari pa še ne gre tako kot bi bilo potrebno. Za orientacijo naj nam posluži naslednji grafikon-ski prikaz: —... mesec ? n m jV ¥ Vi \i 15$ X 1 Xi X 100 v 99 7- - A" '.'x\ 98 / \ 97 / / t / / ? X \ gg EE 20 -;;:f • / \\ ' """EE 40 95 s‘" / f c ■$. - V\ s' " .... y> \ / v X A 'V gzj voille / x1'X A/ jT* /A X 93 ee„.3,cl_ V A / \s r 92 \ / "Xx / 91 * i \ T / \ 9o \ / / 89 \ r CD OD 'I V Iz grafikona j e razvidno, da so se vse ekonomske enote povzpele do maja meseca na maksimalno višino, kar se tiše kvalitete, le pri tkalnici voilla v Mekinjah, ki je imela v aprilu najnižjo kvaliteto in se je popravila šele do avgusta. Kvaliteta v tkalnici frotirja je začela od maja padati - seveda iz objektivnih razlogov. Vzrok temu je zamenjava strojev in montaža novih avtomatov. Barvarna je od februarja naprej pridobivala na kvaliteti, od maja naprej pa celo vodi v kvaliteti. KLj.ub zadovoljivi kvaliteti so v barvarni še razna odprta vprašanja. Vprašanje kombiniranih barv o,44 in 0,85 še ni povoljno rešeno; tudi beljenje še dela težave. Odprto je tudi vprašanje nagrajevanja odn. nepriznanj e dela za povzročeni škart. Izdelati bi bilo treba primerno progresivno lestvico za obračunavanje škarta tako, da bi bile nadplansko pobarvane, dobre partije progresivno nagrajene, nasproti nadplanskim škartom, ki bi se naj obračunal po progresivni lestvici. Tkalnica svile je od maja do septembra stalno v padanju in se je v oktobru le za malenkost popravila. Glavni vzrok padanja kvalitete v tkalnici svile je iskati v tem, da pri prevzemu svile iz tkalnice ni uspešne kontrole. Komadi prihajajo in ležijo po več tednov nepregledani. Tkalnica ne dobiva pravočasnih obvestil o kvaliteti, brez katerih ne more pravočasno ukrepati. Pregled tkanine naj bi se vršil takoj ko pride kos iz tkalnice. Vse napake v pogledu vzorcev, gostot in dolžin, bi se morale sproti obveščati. Obratovod ja in vodji izmen bi morali biti redno obveščeni o nastalih napakah. Pregled blaga enkrat tedensko je popolnoma zgrešen, ker po toči zvoniti je prepozno. Pri letni realizaciji 300 milijonov, ki jih prispeva tkalnica svile, je zelo napačno površno gledanje na kvaliteto, saj nas stane vsak procent škarta tri milijone. Tkalnica je dokazala, da zmore pri pravilni organizaciji obdržati nivo kvalitete nad 97 1°. Ge prej ne, upamo, da se bo pri naslednji analitski oceni delovnih mest, vpoštevalo potrebe in ponovno uvedlo delovno mesto kontrolorja svile. Tiskarno ne bi bilo vredno omenjati. Njen procent škarta je minimalen. Ni pa zadovoljiva kvaliteta blaga, ki pri- 22 - ha j a iz oplemenitilnice. Pri sušenju se dogajajo razne sitnosti, "bodisi, da jo blago zalikano ali strgano na krajih od igel. Potem še peč za fiksiranje opravi svoje in na kraju je blago nagubano tako, da je neprimerno za izdelavo kravat. Pri takem blagu'nastaja večja poraba materiala in se pogostokrat predela v kravato "partija". Bazen navedenega se organizacija kontrole izvaja po vseh predpisih in ukrepih v okviru poslovnika. Dogaja se, da je treba ukrepati izven okvirja poslovnika. V talcih primerih je stvar manj uspešna. Navadno do takrat, ■ko pridejo okrožnice na pravo mesto, pretečo toliko časa, da problem ni več aktualen. STANKO KRAMAR POTOVANJE NA ŠVEDSKO, NORVEŠKO, DANSKO IN ZAPADNO NEMČIJO (nadaljevanj e) NORVEŠKA Oglasila sva se na potovalnem uradu v Boras-u, kjer sva hotela zamenjati kupljeni avi jonski vozni karti - relacija Stockholm - Oslo - za relacijo Gotoborg - Oslo. Z ozirom na tc, da je ta relacija krajša, bi bila Skandinavska letalska družba še na dobičku. Vendar sc je stvar zataknila in kljub večurni telefonaži nisva z našo zahtevo uspela. Prišla sva do zaključka, da tudi veliko propagirana zapadna uslužnost ni dejansko tako i-dealna. Situacijo je rešil naš švedski zastopnik, kateri se je ponudil, da naju zapelje1z avtom v 400 km oddaljeni Oslo na Norveško. Z veseljem sva ponudbo sprejela. Kmalu sva tudi po prevoženih 100 km ugotovila, da nimava kaj obžalovati. Vožnja jo bila po tej romantični pokrajini jezer in gozdov ter odlični cesti zelo interesantna. Prometa v tem delu severo-zahodne Švedske ni bilo veliko. Srečali smo nekaj inozemcev - med njimi tudi avto z registracijo Avstralija, ki so sc vračali iz Norveške. Pri prehodu na meji med Švedsko in Norveško sc na švedski strani sploh nismo ustavili, temveč smo zapeljali kar čez 9o m visok most, ki veže obe državi. Ta most je tehnično remek delo. Njegove elegantne linije ter romantika in divjina fjorda - vse je tako veličastno, da človeka kar prevzame. Izdelek človeškega uma in mogočnost narave sta tukaj kakor 'spojena. Na norveški strani smo vstopili v carinsko poslopje«, kjer smo opravili obmejne formalnosti. V roki sva držala potni list in kako prijetno sva bila presenečena, ko nama -je carinik s prijetnim "Dank" dal vedeti., da sva opravila. V letošnjem letu so bile namreč ukinjene vize med skandinavskimi in našo državo. Res prijeten je občutek brez neprijetnega pregledovanja, spraševanja in čakanja na mejah. Čim smo prišli nekaj km ■ v notranj ost Norveške, smo takoj opazili razliko. Ceste so bile slabše, avtomobilov manj, hiše skromnejše, ljudje enostavneje oblečeni, - skratka nižji standard kot na Švedskem. Glavno mesto Norveške Oslo s cca 45o.ooo prebivalci nima velemestnega obeležja. Mnogo je zelenja in cvetličnih nasadov. Imel sem občutek domačnosti, nekaj takega kot da bi bil v Zagrebu. Center je zelo podobno urejen kot zagrebški Zrinjevac. Mesto je zgrajeno v polkrogu ob morju. Proti severu je zaščiteno po cca 5oo m visoki planini, na kateri se nahaja svetovno znani zimsko-športni center s slovečo smučarsko -skakalnico - Holmcnkolen. 0-gledala sva si to znamenitost. Betonska gmota je štrlela pošastno v zrak. Ob vznožju tega skeleta je majhno jezerce z zelo temno - skoraj črno vodo. Vsi objekti so obdani' z gozdom. Odkrito rečeno - meni jo naša Planica mnogo bolj všeč. Komercializacija tega kraja je na višku. Pod vrhom planine je velik hotel v alpskem slogu,' s terasa pa je krasen razgled na Oslo. Mnogo je bilo inozemcev, vsi s foto-kamerami v rokah. Ljudje iz vseh petih kontinentov se tukaj srečujejo. V enem izmed mnogih parkov stoji znamenita skupina kipov, ki predstavljajo življenje od rojstva do smrti. V Oslu imajo sedež skoraj vsa večja trgovska podjetja Norveške. Obiskali smo naše kupce ter tudi prodali 80.000 kom brisač. Po telefonu smo se tudi povezali z dvema strankama v 1.000 km oddaljenem Trondhcimu im Bergenu. Ker so šele pred kratkim naše blago sprejeli, so obljubili, da bodo kupili spot v mesecu januarju 1965. Z letalom smo odpotovali v 600 km oddaljeno pristaniško mesto Stavanger, kjer je sedež največjega grosističnega podjetja v Norveški. Med poletom, ki je trajal 45 minut pri lepem vremenu, smo lahko opazovali pokrajino pod nami, ki je bila eno samo pusto, neobljudeno kamenito go- - 24 rovje. Sele malo pred Stavangerom se je pričelo zelenje, obdelana polja, naselja itd. Naš kupec v tem mestu je kupil 12o.ooo kom brisač. Za polovico je dal takoj dispozicijo, za drugo polovico pa jo še pričakujemo» Za Švedsko je od skandinavskih držav Norveška drugi večji kupec naših brisač. Tržišče je težavnejše, ker zelo radi kupujejo ceneno blago iz Hon-kong-a, Japonske in .. Indije. Tudi Portugal, ČSR, Poljska, DR Nemčija in Madžarska so tukaj našli plodno tržišče. Konkurenca je mnogo hujša kot na Švedskem, ker je uvoz na Norveško iz teh držav liberaliziran. (-se nadaljuje - Danska) JOŽE ŠKERLEC OBVESTILO ! Člane kolektiva obveščamo, da je na zalogi blago za delovne obleke in sicer keper širine 90 cm po ceni din 25o.-/m. Po pravilniku o HTV ne sme biti delavec raztrgan na delu, ker se s tem izpostavlja nevarnosti, zato bodo morali vsi kupiti delovne obleke ponovno sami. Ker pa je blago na zalogi po ugodni ceni, si lahko vsak nabavi blago in si da sam sešiti obleko. Interesenti naj se priglasijo v roku 1 tedna v obratnih pisarnah, ker se bo v nasprotnem primeru blago prodalo drugim kupcem. ZABAVNI KOTIČEK t S i I \ x/ K' i I Narisane štiri vžigalice predstavljaj o smetišnico. V njej so smeti. Tvoja naloga je prestaviti samo 2 vžigalici tako, da bo imela smetišnica spet prvotno obliko, smeti pa morajo biti zunaj brez da se jih dotakneš „ REBUS ! y h A < i X vi ............. / ‘ ■- ..H-.-# t*"-«—.* VSEBINA : stran Rojstni dan republike 1 Uspeh podjetja v devetih mesecih 2 Analiza realizacije prodaje od 1.1.-3o.9.64 5 Delo odbora za razvijanje sistema nagrajevanja in standarda 7 Problematika tiskarne 9 Problematika EE 40 - barvarne 10 Problematika pri organizaciji dela v EE 13 12 Poročilo kadrovsko socialne službe 14 Organizacija civilne zaščite 16 Uspehi izobraževanja praktikantov iz Dclčeva 17 Kako potekajo dela v eksperimentalni tkalnici 18 Kvaliteta naših proizvodov 19 Potovanje na Švedsko, Norveško, Dansko in Zapadno Nemčijo - nadaljevanje 22 Obvestilo 24 Zabavni kotiček 25 KAMNIŠKI TEKSTILEC, glasilo delovnega kolektiva SVILANIT, Kamnik, letnik III., štev. 10 - 11/64 Izšel 27. novembra 1964 Uredil uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik; Konda Alojz Tipkala: Hribar Agica Risala: Petrovič Nastja Razmnoževal; Hribar Anton. i i ! t