PLANINSKI VESTNIK
Kriških 50 planinskih let, 1949/ 1999; Drago Papier idr. Križe, PD, 1999. 213 str.
Med tiri in gorami. Ljubljana, PD Železničar, 1999.
Mrzlica (1122 m), Savinjski in kna-povskj Triglav; Zbral, prir., ur. Tine Lenarčič ob 100-ietnici zgraditve Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici. 1899 do 1999. Trbovlje, PD, 1999 256 str.
Muztagata 1999. Radovljiška alpinistično smučarska odprava, ur. Janez Pretnar, Radovljica, PD, 1999. 35 str.
Naše jame. Ljubljana, Jamarska zveza Slovenije, 1998. Od domicila do Poti kurirjev in vezi-stov NOV. 30 let. Zbral, ur.. Bruno Fras, Ljubljana, Društvo prijateljev Poti kurirjev in vezistov NOVS. 1999. 80 str. + pril. Pristov Janko in Neva, Župančič Boris, Klima Triglavskega narodnega parka. Bled. TNP, 1998. 60 str. {Razprave in raziskave, 8} Slovenski alpinizem '97, ur. Matjaž Wiegele. Ljubljana, PZS, 1999. 120 str. (Planinska založba; 185)
Diplomska In doktorska dela
Svoljšak Petra, Italijanska okupacija Posočja od maja 1915 do oktobra 1917 (disertacija). Ljubljana, ZRC S AZU, 1999.
Slovenska planinska bibliografija v letu 1999
Vzgojna literatura
Alpinistična šola; zbr., ur. Tone Gol-nar, 4., popr., razš. izd. Ljubljana, PZS, 1999, 210 str. (Planinska založba, 195).
Goddard Dale, Neumann Udo, Učinkovito skalno plezanje; p rev. Martina Čufar in Milan Malej. Jesenice, ELECMA d.o.o., 2000. 302 str.
Mladina in gore, Trzin 96. Državno tekmovanje, 8. Trzin, PD Onger, 1996.28 str.
Ravnik Vlado, Rastlinstvo naših gora. Ikonografija rastlin Julijskih Alp in Kamniško Savinjskih Alp ter Karavank. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999, 111 str. Sauvain Philip, Gore (Geografski raziskovalec). Ljubljana, MK, 1999.
Priročniki in dnevniki
Ciciban. Ljubljana, PZS, 1999. Dnevnik s Slovenske planinske poti. Ponatis. Ljubljana, PZS, 1999. 31 str. (Planinska založba, 175) Mladi planinec. Ljubljana, PZS, 1999.
Naravne zanimivosti južnega pobočja Bohorja. Slapovi; Anton Ramovš idr., Senovo, Turistično društvo, 2000.
Planinske akcije in postojanke. Koledar za leto 1999 in 2000. Ljubljana, PZS, 1999 96 str., pril. Program aktivnosti 2000. Ljubljana, PD Matica, 1999, 25 str. Slovenski dvatisočaki. Ljubljana, SPES, 1999 90 Str.
Vodniki
Bizjak Janez, Lukan Kiavžer Tea, Knific Vladimir, Pocarjeva domačija v dolini Radovne. Ljubljana. Uprava RS za kulturno dediščino, 1999. 46 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 199),
Golnar Tone, Alpinistična šola, 2. natis. Ljubljana, PZS, 1999. Habjan Vlado, Manj znane poti slovenskih gora. Ljubljana, Sidarta, 1999. 212 str.
Jezersko, plezalni vodnik. Ljubljana, PZS, 1999. 206 str. Kako na Triglav. Napisali Tine Mihelič idr., foto Jože Mihelič idr.,
Ljubjana, PZS, 1999. 72 str, (Planinska založba, 192) Kamniške in Savinjske Alpe. Jezersko (plezalni vodnik); zbr., ur. Tone Golnar, Davo in Drejc Karničar, sheme Aleš Dolenc. Ljubljana, PZS, 1999, 176 str. (Planinska založba, 186)
Kamniške in Savinjske Alpe. Logarska dolina, zahodni del, 2., popr., razš. izd. (plezalni vodnik); zbr, ur. Silvo Babič in Tone Gotnar. Ljubljana, PZS, 1999, 176 str. (Planinska založba, 194)
Kozinc Željko, Lep dan kliče: 150 izletov po Sloveniji. Ljubljana, Modrijan, 1999.
Ljubljansko barje s hribi (si, it, ne), Vrhnika, Zavod Naš laz, 1999. Nosan Aleš, Potepanja za večno. Trzin, Samozal, 1999. 104 str. Plezališča brez meja, Trst, Slovensko Primorje, Istra. Ljubljana, Sidarta, 1999. 144 str. Slovenia, guida turistica. Slowenien, Reiseführer, Slovenia, The tourist guide. Ljubljana, MK, 1999. 720 str.
Švab Erik, Janez Skok, Boris Čujič, Plezališča brez meja: Trst, Slovensko Primorje, Istra. Arrampicare senza frontiere: Trieste, Ospo, Istha; risbe Danilo Cedilnik Den. Ljubljana, Sidarta, 1999. 148 str
Zborniki
10 let PD Onger. 80 let prof. Tineta Orla. Trzin, PD, 1993. 64 str. 15 let PD Onger. Trzin, PD, 1998. 36 str.
Alpska konvencija v Sloveniji, Ljubljana, MOP, 1997. Brancelj Anton, Planktonski raki v gorskih jezerih Bled, TNP, 1998. 14 str. (Triglavski razgledi, II, 3, BIOS, 1)
Gaberščik Alenka, Fizikalne in kemijske lastnosti voda v gorskih jezerih TNP. Bled, TNP, 1998. 8 str. (Triglavski razgledi, II, 2. GE, 1) Gorska šola slovenske vojske: Iz tradicije za novo tisočletje (si, an) Pokljuka: Vadbeni center, 1999. 56 str.
Jug, dr. Kiement, 1898 do 1924; gradivo pogovora ob stoletnici rojstva; ur. Branko Marušič. Nova Gorica, Založništvo Jutro, Goriški muzej, 1999. 102 str.
Leposlovje
Budkovič Tomaž, Bohinj 1914 do 1918. Med fronto in zaledjem. Celovec, Mohorjeva družba, Gorenjski muzej, 1999. 229 str. Coburn Broughton, Everest, gora brez milosti. Tržič, Učila d.o.o, 1999.
Klavora Vasja, Monte San Gabriele. Die Isonzofront 1917 (prevod dela Škabrijel). Celovec, Mohorjeva družba, 1998. 296 str. Kragelj Jožko, Josip Abram. Koper, Ognjišče, 2000.
Krišelj Marijan, Lotosov svet. Ljubljana, PZS, 1999. 172 str. Mahkota An te, Sfinga, zadnja skrivnost triglavske stene. Risbe Danilo Cedilnik. 3., razš,, dop. izd, Ljubljana, Mont, 1999.
Marušič Branko, Kralj Julijskih Alp in njegov »vazal«. Ljubljana. RS3, 1999.	353
PLANINSKI VESTNIK
Strojin Tone, Gorništvo, poti skozi lepote. Ljubljana, Turna, 1999. Zupančič Franc Jernej, Dnevnik 1914 do 1918. Ljubljana, Slovenska matica, 1999. 320 str.
Časopisi
Alpinistični razgledi Ljubljana, PZS, 1999.
Grif - za raziskovalce nekoristnega sveta. Ljubljana, Mythos d.o.o., 1999. do 27.
Non stop, rekreacijski strežnik: 6/3. Bied drugače, 6/4. Bohinj za srčne može in žene. Ljubljana, Revija Stop, 1999.
Obvestila PZS, Ljubljana, PZS, 1999.
Planinski vestnik. Ljubljana, PZS, 1999.
Žepne križanke. Slovenski alpinisti. Ljubljana, MK, 1999. 60.
Društvena glasila
60 let. Dravograd, PD, 1999. 80 let. Prevalje, PD, 1999. 60 str. Glasilo. Maribor, PD Maribor Matica, 1999, 3, 4.
Gorski popotnik. Ljubljana, Integral,
1999.
Mladi planinec. Sevnica, PD Lisca,
2000.	30.
Naših petdeset let. Martuljek, PD, 1999.
Ongrčki. Trzin, PD, 1999. 9, 1/2, 3/ 5, 6/8.
Pa spet en gre... (Knjižnica, 1) Trzin, MO PD Onger, 1999. 44 str. Planinski popotnik. Šoštanj, M O PD, 1999. V, 8.
Pod Prisankom. Ljubljana, PD PT Ljubljana, 1999. Tura. Vipava, PD, 2000, 7. Viharnik. Ljubljana, PD Vlharnik, 1999. 24,1,2, 3, 4/5, 6.
Šolska glasila
Gornik, 5 (1999)- Semič, OŠ Belokranjskega odreda, 1999. 80 Str. Medvod je '98. Griže, Braslovče, OŠ, 1999.
Podvolovljek '99. Griže, OŠ, 1999. Zemljevidi
Bled, turistična karta občine 1:30000, I- Izd. Ljubljana, IGF, 1999 (Debela peč, 2014 m), Brezovica, turistična karta občine 1:25000, 1. izd. Ljubljana, IGF, 354 1999 (Krim, 1107 m).
Dobrepolje, turistična karta občine 1:25000. Ljubljana, GZS, 2000 (Stene sv. Ane, 964 m, RSPP, 25).
Dobrodošli doma... tudi pozimi. Lesce, PAN ART, 1999 (Slovenija). Gorenjska, Bled. Bohinj, Kranjska gora, 1:50000, Ljubljana, GZS, 1999.
Ivančna Gorica, turistična karta 1:50000. Ljubljana, GZS, 1999 (Gradišče, 519 m, RSPP, 24). Jesenice, turistična karta občine 1:25000, 1, izd. Ljubljana, IGF, 1999 (Velika Golica, 1834 m). Julijske Alpe, zahod, 1:50000, 2. izd. Ljubljana, PZS, GZS, 1999 (Planinska založba, 190). Ljubljansko barje s hribovitim zaledjem (karikature) (si, it, an, ne) Brezovica, Naš laz, 1999. Notranjski Kras, 1:50000, dop., popr. izd. Ljubljana, GZS, 1999 (Izletniška karta, 11a). Posočje, Posoške Julijske Alpe, 1:50000. Ljubljana, GZS, 1998 (Izletniška karta, 1), Pri morje in Kras, 1:50000, dop., popr. izd. Ljubljana, GZS, 1993 (Izletnška karta, 4a). Ptuj, turistična karta 1:75000, 2. izd. Ljubljana, GZS, 1999 (Haloze). Sevnica, karta občine 1:50000, ponatis. Ljubljana, GZS, 1998 (Lisca, 927 m, RSPP, 20a). Slovenija, turistični zemljevid 1:500.000. 7. izd. Ljubljana, CPTS, IGF, 1999.
Snežnik, 1:50000. Ljubljana, PZS, GZS, 1999 (Planinska založba, 183).
Spodnja Savinjska dolina, turistična karta 1:30000. Ljubljana, GZS, 1999.
Trbovlje, turistična karta občine 1:25000. Ljubljana, GZS, 1999 (Kum 1220 m).
Zgornja Savinjska dolina, 1:50000, dop. popr. izd. Ljubljana, GZS, 1999 (Izletniška karta. 6a).
Fotomonografije
Gorenjska 1900 do 2000. Knjiga gorenjske samozavesti. Kranj, Gorenjski glas, Gorenjski muzej, 1999. 711 str. (Gorenjski kraji in ljudje, 14).
Kladnik Bogdan (foto), Marolt Janez (tekst), Gorenjska, (si, ne, an) Ljubljana, Zaklad, 1999.
Kmecl Matjaž (tekst), Jože Hanc, Stane Klemene (loto), Slovenija iz zraka, (si, ne, an) Ljubljana, Mladinska knjiga, 1999. 242 str. Škamperle Igor (tekst), Matej Mejovšek (foto), Lastovičji let. (si, an) Ljubljana, ITU d.o.o., 1999.180 str.
Koledarji
Janež i č Peter, Dvatisočaki Slovenije, 2000. Ljubljana, PZS, 1999. Karničar Drejc in Davo, Tisočletni obrazi. 2000. Zgornje Jezersko, Samozal., 1999.
Kladnik Bogdan, Lenarčič Matevž, Narava 2000. Celje, Cetis, 1999. Klemenčič Fran, Severna stena Triglava (izrez), olje na platnu. Srečno 2000. Ljubljana, Ljubljanska banka, 1999.
Lenarčič Matevž et al, Triglavski narodni park 2000. Bled, TNP, 1999.
Mejovšek Matej, 2000, novo tisočletje. Kranj, Tiskarna Žnidarič, 1999.
Prelep je moj gorenjski svet. 2000. Foto Gregori Janez idr. Begunje, Galerija Avsenik s.p., 1999. Primožič Boris, 2000. Medvode, samozal., 1999.
Repina Andrej, Lepote narave. 1999. Litija, Tiskarna ACO, 1998. Slapovi. 2000. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1999. Slovenija. 2000. Ljubljana, MOBO, 1999.
Slovenija med zvezdami. 2000 (stenski in namizni). Ljubljana, Tiskarna Jože Moškrič, 1999. 80 str.
Slovenska krajina. 1999. Ljubljana, Alfagraf, 1998.
Slovenske gore. 2000. (foto Mirko BijukJič et al.). Dvestoletnica rojstva Franceta Prešerna, Ljubljana, PZS, 1999.
Tomazin Iztok, Prelesti 2000 - Življenje svetlobe. Zabreznica, Me-dlum, 1999.
Triglavski narodni park. 2000, foto Matevž Lenarčič. Nazarje, EPS I, 1999.
Velkovrh Ciril (foto). Lepote Slovenije. 2000. Ljubljana. Alfagraf. 1999.
PLANINSKI VESTNIK
Je se nični k Tomo, Uršlja gora. 5
razgl. Pre valje, PD, 1999
Klančar R., Julijske Alpe. 6 razgl.
Srednja vas, PD, 1999.
Koča na Naravskih Ledinah (1126
m). Ravne na Koroškem, PD, 1999.
Mejovšek Matej, et al, Slovenija. 8 razgl. Ljubljana, Grif, 1999. Molička planina. Luče, Pašna skupnost Ravne, 1999. Planinska koča na Jimanci (674 m), 2 razgl. Sežana. PD, 1999,
Poštni dopisnici (Snežnik in Vilhar-jeva koča v Črnem dolu), (dotis) Ilirska Bistrica, Primorsko numizmatično društvo, 1999.
Slovenija (razglednice). Ljubljana, Sidarta, 1999.
MINIATURA_
ISKANJA
UROŠ PODOVŠOVNIK
Sedim. Opit od temnega višnjevega vina poskušam slediti ritmom segretih teies, zvijajočih se ob zvokih preglasne glasbe. Potem omotičen umaknem pogled in ga usmerim v raznobarvne migetajoče lučke na stropu. Vmes še vedno srkam opojno rdečo tekočino. Drobni viri svetlobe, ki so še malo prej mirovali, se zdaj zavrtijo v čudnem vrtiljaku. Misli postajajo odmaknjene. Hitijo na milijone koncev, kakor da bi vsaka posebej, vsaka zase iskala rešitev v svojem kotu zakajene sobane. »Vse preveč je teh iskanj,« je kričalo nekje globoko v skriti notranjosti, »vse preveč je izgubljanj med temi iskanji,« se je oglašalo. »Le kje je potem smisel nenehnega brskanja za odkritjem lastnega jaza, ko pa se vozel v glavi vsakič le še bolj zaplete?« Marsikje sem stikal za spoznanjem. Skoraj ni kotička, kamor ne bi pokukal. Najprej me je zaneslo v gozd za hišo. Tam je skozi miniaturno sotesko tekei droben potoček, Bil je poln rib in rakov. Drevesa v tem gozdu so bila v mojih očeh nekaj posebnega. Zdela so se mi lepša od vseh drugih. Pod njimi so zaživele skrite otroške fantazije. Med temi zelenimi krošnjami sem bil sposoben preživeti ure in ure, ne da bi zaznal vsaj kapljico dolgočasja. Raziskoval sem tudi najbolj drobne tolmune, močvirja in slapove ter užival na travnikih za gozdom.
Potem smo s prijatelji odkrili nekaj metrov visoko skalo in vso domišljijo vložili v načrte, kako jo preplezati. Takrat so iskanja dobila še eno razsežnost. Gozd je postal premajhen. Korak je zašel na gorske poti, brezpotja in nazadnje v strme skalnate stene, ki so kljub občutenju pritajenega strahu ponudile opoj prej komajda predstavljivih samotnih kotičkov. Gore so postale nov objekt za odkrivanje lastne identitete. V iskanju nečesa, za kar nisem vedel, ali sploh obstaja, sem gazil sneg proti vrhu, kakor da bom tam našel, odkril tisto, česar nisem poznal. Ležal sem pod zvezdami in občudoval njihovo mnogo-barvno trepetanje na temnem nebu Slutil sem vrtiljak, v katerem se vrtijo že milijone let. Buljil sem v polno luno, ki je sijala nad še s soncem obsijanimi skalnimi stebri gora. In zdelo se mi je, da tudi ona bulji vame enako začudena, s podobnim vprašanjem, kot je moje. Spet in spet sem iskal in odgovor, vsaj tako se mi je zazdelo, skorajda našel. Toda vsakič se je od nekod
priplazil dvom, ali tam sploh obstaja pojasnilo za ta večna, neznana tavanja bolnega uma. Kljub temu sem znova in znova sledil glasu, ki je klical in vodil proti goram. Čudovite kulise so bile balzam za dušo. Čutil sem, kako me v tistem svetu napolnjuje neskončen mir. Napetosti so se sprostile. Od tam sem proti dolini vsakič odhajal močan in prepričan v obstoj iskanega. A ko je korak zabredel po tleh doline, ko so tam spodaj minevali dnevi In so se ti sešteli najprej v tedne ter nato v mesece, je počasi puhtel tudi zanos, pridobljen zgoraj nad sivim vsakdanom. Slutnja je prerasla v gotov občutek, da negativni jaz zmaguje nad onim željenim. Pamet seje zagrnila z umazano meglo in napolnila glavo s praznino, bolj prazno od vsebine vakuumske posode.
Tak sem potem v trmi spet nabasal nahrbtnik, ga vrgel na rame in odločno zakoračil v gozd z upanjem, da tam zgoraj spet najdem svoj mir.
Dlje ko sem hodil, bolj se mi je zdelo, da drevesa ječijo v tihem joku. Bolj ko sem se bližal nebu, bolj krvava se mi je zdela barva silvestrskega večera. Brezglavo sem, kakor v transu, brezciljno, v krogih, ril po gnilem snegu in skušal odgnati duh čarovnice, ki je okupirala pamet in srce. Na koncu je telo hlipajoče klecnllo v obarvano belino in tam za nekaj časa ob molku vetra obmirovalo. Bilo je prvič, ko me tišina ni več napolnjevala in bilo je prvič, da sem se tam med gorami iz minute v minuto počutil vse bolj bedno in osamljeno. Pravi jaz je kričal potrebo po bližini človeka, negativni pa je tiščal telo k tlom in ni dopuščal nobenega premika več. Zaverovanost v gore je splahnela. Grožnja slutenj, da bom nekoč stal na gorskem vrhu izpraznjen, kot saharska roža, brez solz, se je uresničila. S kakšnimi mislimi sem tisti večer pritaval v toplo zavetje planinske koče, mi bo najbrž ostalo za vekomaj neznano. Zakaj mi po vsem tem misli še vedno uhajajo tja gor? Zakaj še vedno želim in hrepenim, a vseeno trenutno ne zmorem storiti koraka v ta svet? Bom sploh kdaj splezal čez tisto steno, preko katere si že dolgo želim? In zakaj, za vraga, me vedno znova boleče in hkrati prijetno zaskeli, ko se spomnim na minule poti In prijatelje, s katerimi smo se skupaj podajali v znano ali neznano? Morda pa želja in zanos le še nista popolnoma umrla. Morda me že kmalu spet mirnega zanese čez skrite razčlembe in prehode na rob stene. Takrat bom zavriskal, da se bo slišalo daleč v nebo,	355
PLANINSKI VESTNIK
Velkovrh Ciril, Naravna in kulturna dediščina ob planinskih poteh, 36 razgl., Ljubljana, samozal., 1999.
Razstave
20. obletnica PD Očnica. Ljubljana, Galerija TRS, 2000. 20. slikarska kolonija Vrata '99. Jesenice, Dolik, 1999. Badjura Metod in Milka, Fiimska ustvarjalnost 1926 do 1969. Novo mesto, Dolenjski muzej, 2000. Klemene Stane, Everest 79; ob 20-letnici. Kranj, Gorenjski sejem, 1999.
Klemene Stane, Planinska fotografija. London, Fuji Evro Press Photo, 1999.
Klemene Stane, Slovenske gore. Kranjska gora, FF, Odd, za geografijo, 1999.
Klemene Stane, Utrinki iz Nove Zelandije, Radovljica, Savnikova hiša, 1999,
Krivi lov v Karavankah; ur. Romana Erhatič Šimik et al. Jesenice, Kosova graščina, 1999. Lenarčič Matevž. Tibet (katalog). Ljubljana, Commerce, 2000. Od Triglava do treh vrhov sveta z Alešem Kunaverjem. Ljubljana, Muzej novejše zgodovine, 1999. Plahuta Helena, Gorski svet. Ljubljana, Delo, Galehja Cicero, 2000. Plahuta Helena, Planina, Tam kjer planina šepeta. Duplica, Ob 70-let-nici PD Bajtar, 2000. Planinska fotografija PD Maribor Matica. Maribor, O.Š. Ludvika Pli-berška, 1999.
Ravnik Vlado, Rastlinstvo naših gora, akvareli. Ljubljana, Biotehniška fakulteta in Gozdarski inštitut, 1999.
Razstava fotografij upokojencev. Ravne na Koroškem, Dom in Železarna, 1999.
Razstava slikarske kolonije Tine Horvat '96. Vršič, Poštarski dom. Kranj, Telekom, 1999. Siovenija, alpska dežela. Rim, Veleposlaništvo, 1999. Šeško Vinko, Planinski utrinki. Sevnica, Gasilski dom, 1999. Škarja Tone, Himalaja, gore, dežela, ljudje. Kanal ob Soči, Galerija Rika Debenjaka, 2000. Toman Veljko, Hribi in griči, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2000, Triglavska likovna galerija. Bled, 356 Festivalna dvorana, 1999.
Velkovrh Ciril, Naravna in kulturna dediščina ob Slovenski planinski poti: Kranj, Šmarjetna gora, Novo mesto, Galerija Krka, Brezje, Galerija Zvon, Vrata, Kapela sv. Cirila in Metoda, Dolenjske Toplice, Zdravilišče Krka, Molička planina, Kocbekovo zavetišče in kapela sv. Cirila in Metoda, Komen, Kapela sv. Cirila in Metoda, Višnja Gora, Župnijska dvorana, Ljubljana, Gostišče »Pod Vrbo«, Ptuj, Minoritski samostan, Tržič; Občina, Dvorana sv. Jožefa, Lenart v Slovenskih goricah, Župna cerkev sv. Lenarta, Maribor; Radvanje, OŠ Ludvika Pliber-ška, Celje, Duhovno središče sv. Jožefa in Frančiškanski samostani: Brezje. Maribor, Ljubljana. Sv. Trojica v Slovenskih Goricah; Slovensko kulturno in športno društvo »Ivan Cankar«, Canberra, Slovenski klub, Sydney, Slovenski klub Triglav ter Versko in kulturno središče sv. Rafaela, Wallongong, Slovenski klub Planica, Adelaide, Slovenski kiub in Versko in kulturno središče sv. Družine. Vode Slovenije Celje, Gimnazija Center, 1999.
Voglar Jose, Odmevi šumenja. Pokrajina in narava Venezuele. Brestanica, Krško, Postojna, Ljubljana, Svetovni slovenski kongres, 1999. Vrata 99. Mojstrana, Muzej TNP, 1999.
Zakovšek Nada, Srce na dlani (akvareli skupaj s pesniško zbirko Brigite Ramovž), Galerija pod vel-bom na Šmarni gori, 2000 Zakrajšek Leon, 36 pogledov na goro Fuji (monotiplje). Medvode, Knjižnica, 2000.
Zupan Janez, Slovenske gore. Himalaja (foto). Ljubljana, Galerija Lek, 2000.
Video in filmi
Cajzek Jože, Alpinizem v Andih. Ljubljana, Knjižnica P. Voranc, 1999.
Everest, območje smrti. Dokumentarna oddaja. Ljubljana, TVS; 2, 1999.
Keršič Svetel Marjeta, Valentin Stanič (tudi prospekt). Ljubljana, TVS, 1999.
Likar Igor, Razgledi slovenskih vrhov (tudi brošura). Ljubljana, TVS, 1999, 22 str.
Modri vrtinec. Avstralska dok. odd. (svet pod ledeniki). Ljubljana, TVS, 1999.
Polnočni klub: Tomaž Humar. Ljubljana, TVS, 1999. Roddman Franc, K2. Pustolovski film. Ljubljana, Gajba TV, 1999. Ruska cesta (prek Vršiča v 1. svetovni vojni); scenarij in režija Jože Perko, Ljubljana, TVS, 2000. Šetina Slavko, izlet v gore (ob četrtkih ). Ljubljana. POPTV, 1999.
Glasba in pesmi
25. Lenčev pohod z Vrhnike na Triglav. Ljubljana, RS, 1999. Alpski večer. Bled, 1999. Hrovatič Vinko, Mrzlica. Hrastnik, samozal., 1999. 55 str, Juvan Miha, Gorske učne poti v TNP. Ljubljana, RGL, 1999, od maja do junija, 6-krat. Slap, 1. in 2. del. Literarna zbirka ljudskih piscev Zgornje Savinjske doline; ur. Ivana Zvipeij. Luče, Kulturno društvo, 1998, 1999. 144 str.
Drugo
100 let odprtja Hausenblchlerjeve koče na Mrzlici (29. 9. 1999). Trbovlje. PD, 1999 (ovojnica z življenjepisom).
200 Jahre Erstersteigung der Watz-mann Mittelspitze durch Valentin Stanič. Berchtesgaden, Deutscher Alpenverein 1999 (plakat). Božič 1999. Novo leto 2000. Bled, TNP, 1999 (voščilnice). Dobrodošli v Slovenskih Aipah (si, ne), Lesce, Pan Art, 1999 (plakat). Gost mladinskega odseka (T. Jakofčič, D. Karničar, S. Klemene, C. Velkovrh, E. Švab) Trzin, PD Onger, 1999.
Gozdovi. Bled, TNP, 1998. Humar Tomaž v steni Ei Capitana, foto Matej Mejovšek (plakat). Ljubljana, Grif, 1999,
Kavčič J. idr. Čudoviti svet blagaja-ne in Polhovega Gradca, Polhov Gradec, TD 1999. N'č kej tacga. Taborni časopis '99. Program izletov 2000. Trzin, PD Onger. 2000. 36 str. Peter Kozler 1824/1879, 14 sit. Maribor, Pošta Slovenije, 1999 (Znameniti Slovenci, 1). Planinske postojanke v Savinjsko Kamniških Alpah. Celje, PD (1999) (zloženka).
PLANINSKI V 6 S T NI K
Plezalna oprema BEAL (prospekt) Ljubljana, IGLU, 1999. Počitniške ideje. Gore in jezera (prospekt) Ljubljana, Center za promocijo turizma, 1999. Pohorske drče, 1999 (prospekt). Maribor, Športni center Pohorje, 1999.
Postanite član... , Ljubljana. PZS 1999.
Povabilo v Grintovce. Kamnik, PD, 1999,
Pozor, snežni plaz! (ponatis zloženke) Ljubljana, PZS, MO, 1999. Program izletov 1999. Medvode, PD, 1998.
Ruska kapelica. 1200 m, Vršič, znamka za 1 EU. Ljubljana, Zmago Jelinčič, 1999.
Ruška koča pri Arehu (1250 m). Ruše, PD (1999),
S kolesom po Sloveniji (prospekt). Ljubljana, CPTS, 1999. Slomškova pot Bizeljsko-Nova Cerkev (zloženka). Celje, G o miš ki klub Savinjske doline, 1999. Tomaž Humar, Joto Matej Mejovšek (plakat). Ljubljana, Grif, 1999. Trenta z Vršičem, Slovenija (zgibanka), Solkan, M Art, 1999. Vodotoki, Bled, TNP, 1998. Vršič. Trenta (zgibanka), Ljubljana. Sidarta, 1999. Živalstvo. Bled, TNP, 1998
Bogastvo slovenske planinske literature je zares veliko. Tu sem 2brai vse, kar je povezano s planinstvom in slovenstvom v najširšem pomenu besede. Zbiral sem podatke o publikacijah s slovenskim besedilom, z besedili v kateremkoli jeziku, ki so jih napisali Slovenci v domovini ali tujini, in tudi vsa tista dela, ki so jih napisali tujci o slovenskih gornikih ali o slovenskih gorah. Pri nekaterih delih, ki niso izšla z delovnim naslovom, sem opisal najvažnejše pojasnilo za spoznavanje vsebine (npr. pri zemljevidih sem vpisal vsaj eno od najpomembnejših točk: najvišji vrh ali točko Slovenske planinske poti). V seznam uvrščam pomembna in obsežna dela kakor tudi drobne izdaje, vse do najmanjših izdaj -poštnih znamk. Zavedam se, da brez obvestil založnikov in izdajateljev seznam ne more biti popoln. Najbolj pa pogrešam komplet društvenih glasil In zbornikov, saj
sem vsakokrat prijetno presenečen, ko povsem po naključju dobim kako novo društveno publikacijo. Zato odbornike planinskih društev vljudno prosim, da mi pošljejo če že ne vsakokratno publikacijo, pa vsaj natančen bibliografski zapis v obliki, kot ga najdete v tem seznamu.
Ctrl! Velkovrh 1000 Ljubljana, Zlberlova 10, tel. 061 2835 839. 0609 64 00 20 dr+Lveikovrh @ amis.net
Umitem®
Zoranu Naprudnijsu v spomin
Zoran Naprudntk, nemimi popotnik v najširšem pomenu besede, se je rodil 30. januarja 1924 v Grlžah v Savinjski dolini. V svojo domačo vas, kot je rojstni kraj sam imenoval, se je rad vračal, najpogosteje sredi poletja, bodisi na kratek počitek, urejanje osebnega arhiva ali le lastnih misli, nazadnje 18. maja 2000, ko so žaro z njegovim pepelom položili v družinski grob. Šport, kultura, potovanja in popotovanja so bite njegove velike ljubezni, enakovredne in občasno močnejše od tiste, ki jo je gojil do družine in številnih prijateljev. Športu se je kot sekretar Atletske zveze Slovenije v več kot dvajsetih letih in kasneje kot sekretar Zveze telesnokultumih organizacij Slovenije oziroma Športne zveze Slove-
nije ter kot pobudnik in soorganiza-tor vsakoletnih (najprej zamejskih, nato širše) mednarodnih šolskih športnih iger, kot »motor« vsakoletnih pohodov ob žici okupirane Ljubljane in spodbujevalec razvoja hokeja na travi zapisal profesionalno in mu kot zunanji organizator in svetovalec ostal zvest tudi v svojem tretjem življenjskem obdobju. Kultura je bila njegovo intimno pristanišče, kamor se je zatekal pogosteje kot p re ne kateri nadpovprečno kulturi predani Slovenec. Od jeseni do pozne pomladi smo ga srečevali na abonmajskih in izvena bon majski h prestavah v ljubljanskih gledališčih, v operi in na koncertih v Slovenski filharmoniji In v Cankarjevem domu ter ob poletnih večerih na festivalskih predstavah v Križankah.
Potoval je rad, zasebno in po službeni dolžnosti, pa najsi bo z vlakom, letalom, avtobusom ali s taksijem, še najmanj z osebnim avtomobilom. Ker sam ni nikoli niti poskusil postati voznik (šoferski izpit bi mu namreč "vzel« preveč časa) in je nerad nadlegoval kogarkoli, ceio člane svoje družine in prijatelje, je prisegal na potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi, Itine-rarje z vsemi prestopi, ogledi, srečanji in postanki si je Izdelal do minute natančno. Nobeno potovanje mu ni bilo prenaporno in nobena razdalja predolga, nerodno je bilo le, če sta dve potovanji padli v isti termin. Takrat je bil nesrečen in težko je izbral. Potovanjem na strokovna in prijateljska srečanja v domovini in v tujino (ter obisku kulturnih prireditev) se ni odrekel kljub težkim operacijam in nekajletnemu življenju brez obeh nog na invalidskem vozičku. Tradicionalnega srečanja avstrijskih popotnikov v Gradcu se je udeležil že zelo bolan, le tri tedne preden je dokončno omagal.
Popotništvu se je z vsem svojim bistvom posredno zapisal na svoj petdeseti rojstni dan, ko ga je preobremenjeno telo prvič opozorilo, da z aktivnostmi pretirava. Pešačenje, veliko hoje bo pravšnja terapija za prizadeto srce, so dejali zdravniki. Nasvet je upošteval, ga vzel zares, tako kot je zares in temeljito opravil 357