1 11	A	#1
Uevelandska Amerika
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, AUGUST 6th, 1917. w
~~ i !
Official Organ of 85 Sim. nian SadatlM and Organi.
jI rwck 2BQJ)60 i^UtmIiii in UnH*d
■ I	t.....>	J___I !. t . . I
aomkh m ■puiip nwM|n	■
NO. 91.
LETO X. — VOL. X .
Oženjeni in tujci klicani v armado.
Kdor ne more dokazati, da podpira družino, bo potrjen. Tujci se lahko prostovoljno oglasijo k armadi. Osebe, ki ne pridejo na zdravniško preiskavo, pridejo pred vojno - sodnijo.	-	__•
—Položaj vojašfloegfa nabora v Cleveland« se sedaj sledeči: 4833 mož je bilo zdravniško preiskanih, 3452 izmed teh je sposobnih za vojaštvo, 1381 jih je nesposobnih, 2336 jih je vložilo prošnjo za oproščenje odvojaščine, tujcev je 1122 I meld) njimi, 1116 se jih je priglasilo, da iso pripravljeni slu-ižiti Ameriki v vojni, 18 prošenj je rešenih in se je prosilcem dovolijo ostati, doma, 26 prosilcem se je ipa (prošnja'odrekla.
Vlada je začela sedaj tudi tujce jemati v vojaško islufbo. Tujci so oni, 'ki nimajo nobenega papcwja ali pa samo prvi papir. In sicer so najprvo vzeti samo oni, (ki se sami izjavijo, da hočejdP služiti- Ostalih se sedaj še me sili. Na'dalje je vo-jašiki odbor izdal važno pravilo, da kltlbrkoli se je poročil po 6. aprilu, t. j. od onega dneva, ko je kJongres Zjed. držav na-ipovedal vojsko Nemčiji, njegova poroka ne pride v poštev in bo vseeno vzet k vojakom, če je sicer sposoben. »S tem je zadan hud udarec vsem "slack-erjerp", 'ki so se "sferi 1 i za ženska krila, da bi odšli vojaški službi. Provost 'maršal Turney, države Ohiio, se je izjavil, dia se sprejmejo lahko vsi tujci v armado, če imajo prvi papir, in sami tako	j
; —Vlada je izdala stroge od-■ tedbe zoper vse one, ki niso prišli na zdravnišlkto preiskavo, dasi so ibili -klicani. Mnogo registriranih je pri registraciji dalo napačna imena in napačne Naslove, in te ljudi smatra vlada sedaj kot za poklicane v vo-jašlko službo, ne da bi bili preiskani. Vlatfla je naznanilla mnogo stb imen onih, -ki niso /prišli na preiskavo, in . med Slovenci mislimo, da so sledeči : John Lazar, 6003 St- Clair a ve., Fr. iPerčun 3558 E. 6oth St., Anton H.rovat, 3514 S- 82 St., Peter Sodnikovič, 36^4 E-82nd St. Jtos. Pečnik, 2^99 E. 78th iSt., Anton Kosiš, Box 31 |R. F. D. (?). Mnogo oseb se je od registracije preselilo, ne da bi nazhanili svoje novo bivališče. Tudi te se bo smatralo kot tfezerterje, če se tekom dveh dnij me oglasijo.
—Vlada je izdala slekUeoi raziglas: $50 na»grade plača vlada Zjed. držav za aretacijo onih, ki se hdčečjo ogniti vojaški službi. Pet dnij potem, ko so registriramo pozvani na preiskavo, se ipriobčijo imena onih ki ne pridejo na ipreiskavo, in dva dmij ipozrieje dlobi njih imena v »rake generalni adjutant »države Ohio, ki bo izdal povelje za mobilizacijo, in icllor se k mobilizaciji ne oglasi, bo proglašen kot dezerter. Od tega dneva naprej dobi vsakdo, ki aretira postavnim potom diezerterja $50 naggrade od vilade. Dezerter,pa prid* ■pred vojno sodnijo, in če je spoznan krivim, je obsojen na smrt, in ga mpre le predsednik Zjejc!. držav porreilostiti.
—iZvezine olblasti sio »prijele • v soboto popoldne nekega moškega, ki je slikal zvezino poslopje na Square. Pri njem so našli načrt novega mosta. Imel je jako mnogo dtenarja pri sebi. Pravil da je iz Bbstona in- da slika za neki magazin.
—Kaj je z onimi ki nimajo papirjev ali ki imajo samo prve (papirje? Vlada še sedaj ni na jasnem. Splošno pravilo ipo katerem ise uradniki ravnajo je, da če • kateri izmed teh ljudi presto j i zdravniško sku&njo in se prostovoljno oglasi, da je
g£*' :~Hr'	■■ ;»■"	...tii .-iliUS sL'Lu^ ■■-■,■■■ i..
lahko sprejet v ameriško armado. Toda siliti se ne more v i vojaško sluižbo nobenega onih, ki nimajo še Idlrugih državljen-slkiilh papirjev. 117 oseb brez 2-. papirja se je v sJoboto * dalo zapisati v armado prostovoljcev, med njimi jako mnogo Poljakov, kateri bi najiraje vsi pri- i stopili v amenilško armado,, da se maišlčujejo nad Nemci, ki so jim cello državo opustošili in 11 pomorili vse otroke. Poljaki (izjavljajo, da na Poljskem niti i enega otroka izpod 7 let ni živega, vse je umrlo, ker so Nemci (popolnoma vse krave in mleiko pobrali iz dežele. Nad en milijon poljskih otrok je radi tega umrlo.
—Pretekli teden niso ztdrav-nišiko preiskali onih, ki sio rekli, da so tujci, toda ta teden -bodejlo zopet poklicani, preiskani in če so zdravi, potrjeni, nakar se jih vpraša, če imajo 1 kak vzrok, zakaj .naj se jBh o-fprosti od vojaštva. Kdor se iz- , javi, da je tujec in neče služiti, bo nemudoma oproščen, tloda če se izjavi, da je pripravljen * služiti, je potrjen in vzet.
—Mrs. Frances Laiusche že- < li' naznaniti, da je setflaj (popolnoma okrevala od prestame operacije in se zopet nahaja na I svojem domu in pri gospodinjstvu,
[ —Vlaula pozivlje na razglas
predsednika Wilsona, ki se ] glasi: Kdorkoli, tki je državljan Zjedinjenih držav, ill ve za kako veleizdajb ali zločin1, ki se »pripravlja napram amerl-všlki vladi od strani zarotnikov, ; in tega ne pove ipretflsedniku 1 Zjed. držav ali pa kakemu sodniku v svojem okraju, bo »po- J znan krivim kot soudeleženec ij veleizdaje in bo zaprt ne manj 1 kot 7 let iimi bo plačal ne manj 1 kot $10.000.00 kazni., Ta razglas predsednika na ameriške * državljane, je opomin vsem * patrijotičnim državljanom, da (] pazijb na osebe, ki (grozijo ( Zjed. državam, ki nesramno < psyjejo vlado ali predsddinika, 1!
ah pa skušajo celo dejansko ko(ga napasti' ki je v zvezi z vlado ali pa kuje načrte zarote proti vladi. Kdorkoli kaj ve o tem, naj nemudoma naznani sckl'niji, kajti* če se pozneje do-žene, da je kdo rkaj vedel, pa ni naznanil, bo zaprt 7 let in kaznovan z globo $10.000.00, ki se mu odvzame iz njegovega posestva ali pa jo more drugače cklislužiti. Opomin našim rojakom je: Blodite lojalni, zvesti, odkritosrčni in .pošteni napram vladi, din gotovi bodete, da vas nihče ne Ibo preganjal. Pazite pa na izdajalce v vaših vrstah. Pazite na njih govorice, kako grozijo vladi, kalkfo sramotijo predsednika in druge uradnike. Na dan z njih imeni, brez strahu, kajti vaša čast in ■poštenje kot državljanov ZjdV držav zahteva to od vas. Preti vam kazen, če tega ne naznanite.
—8. avgusta se vrši izlet na-šiih tngovcev v Willoughbeach park. Odihtad 1.30 popoldne. Na programu je baseball, vlečenje vrvi, dirke in razni kon-testi. Sledeče slovenske gospo-dinje imajo skrbeti za prigrizek in postrežbo: Mrs. John Zantoch, Mrs. Johm Gornik, Mrs. August Haffner, * Mrs. Frank Suh ado In ik, Mrs. Antbn Kau-šek, iM(rs. August Kau.šek. ^Irs- Anton Gndina in Mrs. B. B. Leustig poleg Mrs. Beck, Mrs. J. C.; Huter, Mrs. Alex Aurbach, Mrs. Harry Guen-ther.
—Pri zadnji nes.reči, ki se je pripetila v Willard Storage Co. so bili udeležeinii tudi Slovenci, med njimi J. Ivanetich, Jd je moral v bolnišnico. Mnogo Slovencev je le s težavo, ušlo smrti. iKakih 100 Slovencev je usluižbenih v tej tovarni.
x-Davek na vino se bo podvojil. Komgires bo upeljal 16 centov davka na galomo vina v primeri z 8 centi doseranjega davka. Na ta način upa vlada dobiti novih $17.000.000 v davkih samo na vinu.
Zamorci in Indijanci v puntu. Državljani preganjajo slackerje.
Oklohoma City, 4. avgusta. Velikanski upori v petih caun-ty*h države Oklahoma so se pripetili, ko je vladta klicaila registrirane na zdraivniškb preiskavo. Ti ljudje sedaj terorizirajo vso okolioo, napadajo farme, osebe, ter se z orožjem ustavljajo draftu. V tej bandi so farmarji, zamorci, mestici in Indijanci. Nad en tisoč držav-Ijartov se je oiborolžilo in išče te izdajalce po hribih in po irazmih skrivališčih. Vodijo jih šerifi in pravniki raznih coun-tyev. Ksikih 400 upornikov se nahaja v raiznih krajih, in več izmed njih je bilo že ustreljenih.
Wallace Cargbill, vodja u-pornikov, že (bolj postaren mož, je bil včeraj ustreljen v boju med državljami in uporniki116 upornikov je bilo ujetih Šerifi so komaj preprečili, da ljudstvo ni linčalo upornikov.
Washinlgton, 5. avgusta, r— Zvezina vlada je naznanila, da bo z žele zrno roko potlači la vse upore, liizdaje in izogibanja vojaški službi. Vse sile zvezime vlade pridejo v akcijo, da Se podile stroga kazen puntar-jem« Toda za sedaj so se pojavili nemiri le v posameznih lokrajih, in iz večine držav sej
poroča, da se vrši draft popolnoma mirno. Le kjer so agitator^ Nemčičje imeli prosto besedo, je prišlo !do nemirov. Na mnoigih 'krajih se upirajo zamorci, in ponekod tudi Idijan-ci.. Toda kjeikoli se pojavi u-por, se zbere tudi oemudoma Ičeta prostovoljcev, ki preganjajo upornike, jih postrelijo ali pa polovijo. 16 upornikov, ki so j-ilh prijeli državljani v Oklahoma so razdejali nekaj železniških mostov in bi povzročili še mnogo več škode, da jih državljani ne bi marljivo zasledovali. Poročila prihajajo o manjših nemirih v .North Ca-rolini, kjer se farmarji upirajo. Dva tisoč Meksikamcev v A^onterey, Mex. je odšlo 5. avgusta na štrajk, podšuntani od nemških agitatorjev. Nadalje prihajajo poročila iz Virgi-nije, da so se v mnogih klrajih spuntali zamorci, ki so naredili iprecej škode, toda so bili ne-mudbma polovljeni. Nikjer se dosedlaj še ni frabilo vojaških čet, ker drža vi jami prostovoljci se v vsakem mestu, kjer se pojavljajo nemiri, nemudoma onganizirajo »itn zasledujejo upornike ter s tem veliko porn agajb vladi
iiiš,	t H	i«;-'-
Francija Ima 3 milijone vojakov
fWasbim^ton, 5. avgusta. — Francija, ki je toliko trpela v današnji vojma, ima danes 3 milijone vojakov na fronti. En milijlqn vojakov (ima Francija danes več kot v zaeetku vojne, ko so Nemci (pogazili Belgijo. In to število francoske armade ostane veči let enako, lin1 dočlm je Francija za selbe organizirala tako cngromno ajrntado im uredila svoje industrije, je ob istem času popolnoma opremila belbijsiko, srbsko in .grško armado. Zapadna ftronta, kjer stoje Francozi, je dolga 739 kilometrov. 27 kilometrov te fronte držijo. Bel'giijci, 136 Angleži1 in 574 kilometrov Francozi. Nasproti tem četam stoji 123 nemških divizij, om sicer 42 divizij napram Angležem in Belgijcem in 81 divitzij napram ^Francozom. Eina nemška divi: zija pokriva štiri (kilometre in pol frfonte, dečim drži ena francoska divizija pet in pol kilometer a fronte. V začetku vojne so imeli Francozi 300 topov tipa "75", danes jih imajo 6000 in tovarn, gki lahko izdelajo vsak dan 250 takih topov. In d očim so francoske tovarne v začetku vojne lahko izdelale 13.000 strelov za te topove na dan, jih izdelajo danes 250.000. Fra/rociija je dala ISrbom, GHcom in Belgijcem ipoleg tega 800 teških topov in 4000 lažjih topov.
To poročilo je poslal predsedniku Wilsonu M. Tardieu, vrhovni komisar francoske (republike, da ovrže trditev, ki se je razširila tudi že ipo Amelriki, da je francoski narod na koncu svojih sil, in da francoske industrije ne morejo več zmagovati vojnega bremena-
Washington, 5. avgusta. — Zvezina vlada je zaplenila vse parnike, ki se gradijo v Ameriki in ki nosijo več ikakor 2500 , ton. Vse ladjedelnice so o>b-jednem zaplenjene in se bo sedaj delalo s podvojenimi silami noč in dan, da se zgotovi čim več novih iparnikov. S tem je bilo zaplenjenih 700 velikih parnik^v, ki nosijo več kakolr dva milijona ton, ali več kakor morejo vsi nemški submarini teiklorm sedmih mesecev potopiti. Vlada ima nadalje v delih 3500 veliikilhi parnikov, katerih bo vsak nosil 5000 ton ali več. Sllcupna tonaža teh parnikov bo znašala nad deset milijonov ton, dbvolj za dve leti, četudi Nemci neprestano torpedirajo parmike. Devet parnikov ki se nalhajajo v gradnji v Lorain, je (bito zaplenjenih.
Berolin; 5. avgusta. Kajzer je imel nagovor na nemške vojake, ki se borijo pri Rflgi in jim je med drugim povedal tudi sledeče v 'INaša domovina, naša krasna Nemčija je, katero branite, častitam vam na iz-vanrednem junaštvu, katerega ste dosedaj pokazali. Mi smo vajeni v bojih proti večjim silam. Bog vam bo pomagal in z njegovo pomočjo premagate vse sovražnike.
Slovenski kandidat v Lorain, O«
V Lorain, Ohio, kjer je cvetoča slovenska naselbina, kandidira za coumcilmana v 5. var-di Slovenec John Bučar. Mr. Bučar je v Lorainu splošrio poznan tudi med ameriškimi in drugimi uairodi, kof sposoben mož za mestno zbornico, in mirna skoro nobene opozicije od dragih kandidatov. Slovenci, Slovaki in druge narodnosti so dbljubile polno podlpoto Mr. Bučarju, ki je 14 let v Lorainu m dobro pozma vse razmere. Mr. Bučar je zaveden slovenski delavec in mu želimo zmago z veliko večino. Lorainski Slovenci pa vedo kaj je njih
nfi 17 n O«;T .
Vojna se bliža svojemu koncu.
Lloyd George, angleški ministerpki predsednik, se je izjavil da nihče ne sluti, kako blizu smo koncu vojne. Kajzei mora izročiti vse naropane zemlje posameznim narodon
London, 5. avgusta.. Zavezniki so vojno že dobili, tloda svoje fronte morajo držati, dokler zmaga ne bo tako popol-, na, da bio ves svet valren pred enako vojno, kakor je danes, za vselej. Nemčija mora najprvo ptovrniti vse ugrabljene dežele, predno zavezniki začnejo z njo obravnavati o rnftr-u.
To je bila podlaga govora, katerega je imel Lloyd George anglešiki ministers!^ predsednik 'in vodja angleške vlade.. Ker se'je pričakovalo, da bo govor ogromnega pomena, se. je zbrala silna množica. Med navziočmmi so (bili H>aron iSoni-no, laški minister za zunanje, zadeve in Nikola PašiČ, sivolasi srbski ministejrskiii predsednik.
Govor Lloyd Georga.
Lloyd George je dejal: Nahajajo se med nami ljudje, ki bi radi postavili odbore, da bi vodili vojno in diktirali mirovne pogoje. Toda povem vam, , da ves narod je napovedal vojno in ves narod bo odločeval 10 mirovnih pogojih. Nihče v (Atngliji, 'Framciji. Rusiji', Srbiji ali Italiji in niti v Avstriji ali Nemčiji ne ve kalko blizu smo danes miru. Nemškemu miru se ne sme zau|p<ati, kakor ne nemškim Ibesedam, obljubam in podpisom.
Kajzer mora vrniti rop.
"Dcčim je nemški kajzer v začetku gworil o naipanMh Iražnika iin o pridobitvi tuje zemlje, pa je postal danes bolj ponižen. Danes govori, tla mora braniti Nemčijo. Govori, da je zadovoljen, če ohrani samo Nemčijo. Toda mi bodemo naučili kajzerja še druge govorice. In predno se z njim govori o iwiru, bo moral dejansko pokazati, da je za mir, in< sicer s tem, da vrne vse inaropano bla-go, katerega je vzel drugim narodom. Vojna je strašna stvar, toda še istrašnejši je slab mir. Raditega pa ne sklenemo miru prej, dokler ne bodemo vedeli, da bo mir za stalno o-stal pjri vseh narodih. ,	Zmaga je blizu.
"Razbili smo utrdbe imi strelne jarke nemške armade v Belgiji, na katerih so Nemci delali z vso silo tri leta. Prisiljeni in prostovoljci delavci, njih stiotisoče se je ttrudilo za Nemce, ida naredijo nemške postojanke nepremagljive. In kar so Nemci delali štirideset let v vojnih pripravah, smo mi naredili v treh letih. Naši topovi so dokazali, da zn*aijo razbijati. Kos za kosom gre- Iti ne bo (dioUgo, ko pride zaželjeni mir, ki bo prinesel smrt kajzerju in odrešenje nairodom."
Rusi se zopet ustavljajo.
tpetricngrad, 5. avgusta, Dasi Nemci na ruski fronti <še vedno napredujejo, pa se kažejo znomenja posameanih ruskih od|ponov. Dasi ruski odpor ni mnogo vreden, pa je več vreden moralni pomen ruskega odpora. Disciplina se še ni vrnila v rusko armado, toda kjerkoli se Rusi ustavijo, jako ene(rjgiČno primejlo zasledujoče Nemce imj sicer najhujše na ga-liški meji. Rusi so pognali Avstrijce iz treh obmejnih vasij v Galiciji.
Bukovina je zgubljena.
Rusi držijo le še majhen del Bukovine. Cernovice so padle. Černovice, so bile že desetkrat v avstrijskih irokah in desetkrat v ruskih rokah, in so sedaj jfopet prišle v avstrijske roke. Nemški kajzer je dal v znak tega razobesiti po vsej Nemčiji zastave in ceHcve so motale z zvonovi zvoniti- Večji boji
med Avstrijci in Ruisi se vrstijo pri Kimponlungu, kjer se Rusi precej ustavljajo.
V Flandriji.
London, 5. avgusta. Slabo vreme še vednio /prevladuje na fronti, tolda kljub temu se francoska in angleška artilerija ves daint oglašata. Amgleži in Francozi se priprvljajo na drug og)romni sunek na nemške pozicije v Belgiji. Vse nemške, divizije ne morejo ustaviti zavezniškega napredovanja.
Kerenski na povr&ju.
Petrograd , 5. avgusta. Ruski nfotraircji politični položaj se je nekoliko zjasnil in Kerenski dobiva zopet moč. Zastopniki glavnih petih renskih strank so imeli sinoči posvetovanje v zimski palači, in pri tem zborovanju so izrazili svoje zaupanje Kereiniskijiui. Kerenski je rlbbil moč, da imenuje sam svoje ministre, kogarkoli ihoče. *Cuje se, da se stranke v Rusiji med seboj zbližujejo. Pri važnem posvetovanju so bili navzoči vsi ministri, pa tudi Paul Miljukov, bivši revolucionarni ministerski predsednik in Rod-ziapko, predsednik Dume. Zastopali so Ibili socijalisti in člani delavskega in vojaškega od-bk>ra.
Položaj v Rusiji.
Petrogfrad, 5. avgusta. Kerenski je resigniral kot dilkta-"Br Tn "mliii^flf-^1' ^^HiaflTg
ter prepustil posle podpredsedniku Nekrasovu. Izjavil se je, da on ne more biti odgovoren m<arodu, če se njegova povelja spolnujejo. Toda stranke ga bodejo najbrž .prisilile, da prevzame vlado. General Kor-nilov, ki je bil imenovajn za vrhovnega poveljnika, je sprejel to čast ipod sledečimi pogoji! Prvič1, odgovoren je samo svoji vesti in inarodu- Drutgič, nihče ne sme nasprotovati njegovim poveljem in vsa povelja se morajb nemudoma spolniti. TVetjič, vsa njegova povelja se tičejo armade na fronti, kakor tudi doma v posameznih mestih.
Kerenski zopet v službi.
Petrograd, 5. avgusta. Ke-renski se je vrnil v, Petrograd in je preklical svojo resignaci- f jo. Kerenski se je izjavil, da nikakor ni mogel zapustiti svoje kfomovine ob času«, ko ji preti poguba od zunaj in znotraj, | raiditega sprejema klic svoje , dežele in bo nadaljeval z via- ; do, ki je po njegovem mnenju ^ najboljša.
R"si vjamejo 500 Nemcev-
Petjnqgrakl, 5. avgusta. Vzhodno od Černovic je ruska af*'< mada prešla v ofenzivo, in so Rus^ ujeli 20 častnikov, 500 vojakov ter 3 strojne puške. V ? Bukovi ni pa, med rekama P^uftfl in Bistrico se Rusi še ved*»1®j umikajo, imi Nemci ter Avstrijci so ponovnp vizeli Rusom ve£| mest. Rusi so pokazali ofen-| živo tudi v Kovel okolici, kjejpj so odbil« več nemških napadov j in porazili sedem kompanij. 10O Nemcev so tukaj ujeli nad 20Qa jih je mrtvih obležalo na nem polju.
Canadci prj Lensu.
Londonr, 5. avgusta. Z nepit^i čakovanim naskokom ^ so ca£| nadske čete včeraj napa)dli| nemške postojanke pri Lenta| na fronti 1000 jalrdov in so po4| gnale Nemce nazaj za 500 jlffl d'ov. Camadci se nahajajo daj le še 1000 jardov od osrčji! mesta.
Grof Tarnovski gre na ^ve^m
Tarnovski, avstn}s/ki pos«3pH
katerega ameriška vlada ni hn-| tela sprejeti, je bil poslan (aH avstrijski poslanik v StockhoiH švedsko.
Pariz 31. jul- Noben franc^B ki parniik ni bil potopljen nemšlkih sujbtnarinov •preteklega tedna, kot nažnjjB j a vladno poročilo. 6 laskllji manjših parnikov je bilo tdi|9 pediranih v Šredozemsfai(M morju.
—'Bblezen oslovska kašelj se^ širi po Clevelandu. 75 no*® slučajev se je pripetilo pretdfci li teden, (štirje so umrli za m boleznijo.	<
i Kajzer bo diktiral v Ameriki, m se je izjavil Elibu Root.
m
Neko pristamišlče na pacifič-ni obali, 5. avgusta. Kakor gotovo je, da vidimo soface nad seboj, tako gotovo bo Amerika vladana od kajzerja, če do-ipustimo, da Nemčija zmaga. To svarilo je izdal Elthu Root, načelnik ameriške komisije, ki se je pravkar povrnil iz svojega potovanja po Rusiji. Občinstvo, ki je poslušalo RJoota mu je pritrjevalo z ogromnim navdušenjem. Glede Ruisije se je Root izjavil sledeče "Rusija tree bo p(ropad(la, in dasi more prestati mntogo bridkih skušenj radi sedanjih zmešnjav in revolucije, pa se bo Rusija kmalu pokazala na vrhuncu. V Rusiji bo ustvarjena večna demokratična vlada. Potem je Root omenil ameriške irazmere ire se izjavil: "Ne debatirajte med seboj o vzrokih vojne, ne debatirajte ali bi mi fnorali biti v vojni ali ne. Čas je prišel, ko se moramo boNti za ameriško neodvisnost, sviolbodo in civilizacijo. Danes vidimo zakaj se na-/hlaja ves svet v vojni. Vidimo, da smo gradili stoletja trdnjave .civilizacije, in v vzroku civilizacije m svobode je bila rojena ameriška republika, in danes vidimo, da namesto na-
č-jlpjredka je ogromna milrtaristi-3- Ična avtokracija zagrozila ce-| id lemu svetu s suženjstvom iaj i- srednjeveškimi postavami. d- [Nemčija je pogasila moralo a. vseh narodbv. Borimo, se d«r| <t, trees za dobre principe napram ki slabim, borimo se za svobodo e- napram suženjstvu, borimo attj 1- splošno razor oženje proti «njllr| m tajriznvu, borimo se za humani- " v teto napram barbarizmu. Idea-j je li republike morajo propasti , ne pred! nemškim molohom, čel 5- nimamo moči in zfctev dovolj,| ij da ohranimo svobodo.
Lenine je užel
1 Geneva, 5. avgusta. Nikolaji
1 Lenine, vodja ruskih socijali-.
stifcnih radikalcev, ki je odgv •
voren za strašni iporaz,
t ga je Rusija idoživela, je pobe-|
: gnil iz Finske na nekem šved-|
skem pamniku. Bif je preoble-
v čen za mornarja. Lenine bo\.
ostal skrit nekaj časa, potem^
u se pa vrne v Švico. 1-
Aretirani general Gruiko.
Petrograd, 5. avgusta. Vlar| 1- da je dala aretirati generaJ« i- Gutrko, ker so našli med listfcj j- nami carja njegovo pismo, ka*:;; i- tejrega je pisal carju in mu ob-j 1- 1 j ubijal, da mu ostane zvest, j
clevelandska amerika
IZHAJA V PONDBUEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNIN At
ga AmcriKo - £5.0 OI JZa C te*)'d. po polti £4.00 Za Evropo - £4.0OI Poj-amwno JtexJilKa - 3c
B-°	Vu pl«M,	I« d«wr n»J m polip* M "ClmUndilu AnrlU" ,
& >	tUt KT.'CLAIB AVE. N E.. CUCVK1AWIJ, OHIO TWJCPBOMB CUY. PIUNCICTON 1U
WWARD KALJSFf, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor:
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere, idrertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
UfrMiiMi	'------------------.—-—■•■ '------ ftp- ,
* Entered as second-class matter January 5th 1909. at tty post office at Cleveland,
)kio under the Act of March 3rd, 1879.	_ ■
gMfcfrm	No. 91. Monday, Avg. 6. 1917. <
MM——I*—
Kerenski in Lenine. _
Za/pela je tromba poslednje f slodbe. Ustanite mrtvi! Vzemi-I tc mesta, ki vam pripadajo, i Zbirati tie morete dosti. Eni I na levo drugi na desno. Magi-| ja revolte se je oprijela danes vseh narodov. Niti eden se ne I umakne svoji usodi. Oldiprite p duše in srce. Poglej'te v življe-nski vrtinec. In tu vidite resnica!
♦ ♦ *
Kerenski in Lenine sta dva protiitiipa ene 'revioiLucije. Dva I simbola in — dve antitezi. V drufpJi revolucijah so imeli I drugačna imena. V tej revolt i? cijii pa se imenujeta Kerenski in Lenine. Kerensiki je pred-i »tavmik dobr-ega, Lenine je negativen. Plus in minus. Keren- . isAci ustvarja, Lenine podira. Abel in Kajn. Kerenski je predtpodoba življenja in zidrav-ja preporojene Rusije, Lenine ^pomehi btoiezen in smrt. Ke-renski dela, Lenine Ikritilciije. ; v Keren ski se poda v največji ] vojni metež, brez stjrahu pred 1 emrtjo, žrtvuje vse za zmago d revolucijam i h idej, za svobodo . ^tvojega naroda, Lenine pa j Jhiu/jiska nespametno maso, skri: ^ st za njo, in umakne se vse- 1 pij, kadar ipreti nevarnost. Ke- 1 ijirenski ve kaj hoče, Lenine pa .
neče. Kerenski je Hp^^ijalnlh' sil; tentne je fftnarbist'. Dan in nor. Svetlo-|ba in tema. Bog lin hudič! 1] I Kerensiki je absolutno car- n lipo vlado zamenjal z narodno 1 Isvialdb. Osvobodil je svoje "nui- 1
žike". Vdahnil je Rusiij novo jflMo, podžgal rusko srce. Ke il fij^nflfci je zapalil plamen revol- ; ite, da kvede svoj narod iz sit- i gpenjske teme na svobodno sol- ] jpce, Napovedal je vesoljnemu 1 SpBoveštvu, v imenu slovanske i i Rusije, novo zoro boljše bor ( jldočnosti.... In O« sam, na če-|hi narodne svobodne voj.ske i (tira trgovce iz Tempelna, za- i I pddiil se je v krvavo vojno ko, j 1 lo, da prežene od mej domovi- i . ne svoje armade uniformira- > 1; n»h sužnjev, ki hočejo, da Ru- i si ji in ostalemu svetu 70pet j prinesejo temo in sužnjost. i f-iK« renski je Narodni Sin, tra- i fični hero, ki gre na rusko c I-Golgato s teškim križem, da > odreši vse ljudstvo. Zaveda se r svoje ogromne naloge in žr- j tev, katere je treba doprinesti, t da postane Misel — Resnica. In Kerdnski je ostal od sunt- .r wh, zmagal l>o natil smrtjo. t 'Kerenski je pravi rtvuliici- r jf>ner kakor je bil Krist.	v
Lenine je izrod carske su- k ženjskie Rusije. Dokler je v š Rusiji žvižgal carski ib'ič, ni on teliti njegovi sodrugi — kričali. ^ Pod udarci je trepetalo njih te- 'k 1o, a spačeno lice od bolečin se je smejalo svojim gosptodar- y jem. Le v strahopetnem srcu je v klik> slabo maščevanje. Take s prikazni ikot Lenine se prika- j1 žejo le tedaj, zaik'ričijo le tedaj, lj kadar nasilniika in tirana upro- d pasti kdo drugi ... in takoj iko n ■ pade tiran, ihdčejo zasesti nje- s "\gjovo mesto. To so 'bakterije iz Malta, ki želijo, da se vselijo v ( narodno srce in mu razbije jo s naravno moč in silo. To so ce- t sarski sužnji, in kadar car zgine, postanejo svoji sužnji. Če j taki ljudje vodili vlafdo, ktot c |Je Lenine, tedaj ostane narod > večen suženj... Ni najbolj c važno, da je Lenine od/ Nemcev ipodku<pljen, ni važno če de- ^ luje Lenine iiz prepričaJnja ali ^ Iproti prepričanju. Važno je ^ i samo to, da je on strupena žu- ^ ieftka, ki zastruplja in uničuje, in da je ta žuželka tembolj oo-
e gubonosna, iker je organizem
-	življenja, katerega zastruplja, 1.1 ves onemogel rajdi krize. Leni-i nfe je pogubanosen samo radi
-	dejstva; ker sploh živi, kajti on s se bori za svojo eksistenco, a : njegova eksis/tenca .pomeni : smrt vsakogar, kdor ni kakor
-	on. Letnine nt pripravljen, za
-	nobene žrtve, kaiti Lenine nima nobene ideje. Lenine ne veruje in ne ljanbi, on le sovra-
i ži iin zastruplja, i Raditega je Leniine obso-7 jen od1 usode, da postane — i Iškarjiot.
iBorba med Kerenski m in Le-i ninom je neizogibljiva, virši se
■	po stalnih (naravnih zakonih.
■	Take borbe se vršijo že od za-
*	četika sveta. lin obstale bodejo,
•	dokler ibo na svetu kaj živi je-' nja. V tej1 borbi je življenje. In
•	v tej bonbi skoro redno zmaga i Misetf, katero nosi Kerensiki.
■	Kajti če bi bilo Vdrugače, si življenja ne ibi mogli predstav-
i ljati. iN^isel Kerensikija krepi narod, da se njegova "ideja še 1 ibolj globoko ukorenini, pre-1 skuša in preliva v ognju, varuje narod' da ne pogine v leniz-ma Kajti Kerenski je degefne-racija Lenina. Lenine je podoben iLuciferu, ki se je uprl svetlobi, nakaF je ,postal gla-: var .peklenske teme-! Prizori take borbe so skrajno zadostni. Besne orgije j>o-ikolja, bratomora se vršijo v
■	temi zapeljanega naroda. Leni-ne pridiga Rusom, naj ne ko-[ Ijejo Nemcev, a sam *lbma v
*	Petrogradu hujska nardcF, da kolje brat brata. Toda Keren ski čisti) te razmere, in navadno so posledice plemenite in
■	pil.; donosne. Kot po nevilhti napojena zemlja slastno zavo-nja, ko se prikaže žarko soln-ce;
Umaknile so se in fd'elonna še umikajo zmagovite julijske armade general Kornilova, Zapuščajo Todno zemljo zatiranih ga1 iškiih Poljakov, katere so osvobodili najlepši junaki idealistične Rusije. Vsa Rusija se trese /pred pogibeljo zu- ' nanjega sovražnika, kateremu notranje i/VI&jice in kukavice odpirajo vrata v «srce narodi. Ves kulturni svet gleda v Ke- ' renskija kot odrešenika, ki se je dvignil nad vsemi svojimi tovariši. •
V	tej strašni borbi, ki dnevno požira najboljše sinove kulturnega sveta, pri tem strašnem požar ju, ki dan za dne- , vom uničuje vse pred:, seboj, je kukavičje in izdajalsko prepu1-ščati usodi one, ki za nje umi- i rajo. Velika svobodna Amerika se dviga, llfei trešči Lenine, 1 kajzerja in druge pijavke.
V	revolucijo, kdor je junak, v borijo kdor spada v prve vrve vojne vrste, v borbo kdor spada drugam, vsak po svo- 1 jem, a vsii skupaj za enim ciljem. Vstali ibiedejo narodi', dvignila se je Amerika, zaščit-nica pravice — pride dan maščevanja za Lenine.
To je borba Slovanov proti Germanom, borba teme proti svetflobi, borba kulture proti barbarizmu.
Na desni so Kerenskiji — Leninovi na levi. To je borba 1 do konca. Mi ali vi.
'1Z mečem in ognjem 1" je dejal Kerenski.
"Z mečem in ognjem Todme va po celem svetu, kjerkoli živi človek, kjetikoli pjrebiva Sto" van, kjerkoli vlada spoznanje O resniici in pravici.
( Hr T.iuhn T.Mnti!
■ -
L Ljudje ki čakajo davkov.
M
Ravno v trenutku, ko je fi-: naiven i olbor senata izidelal zadnje'načrte za financiranje ■ vojne z Nemčijo, pa pjnide zve-j r zini zakladnik McAdoo in po-' ve senatu, da bo Amerika ne-J mudoina potrebovala ipet tisoč; milijonov dolarjev za" vojne; Ipioferebe, poleg tega, kar še je I že dovolilo. To pomeni, da *bo moral finančni oddelek kongresa začeti s popolnoma novim delom,z novimi načsriti, kje se dobijo Idami, in predvsem se mora upoštevati dvoje vprašanj :
Prvič: Koliko denar j a se bo dobilo z direktnimi davki in koliko denarja s pomočjo bon-dov ?
Dnuigič: Koliko davkov se bo naložilo na one, ki so delali zadnja tri leta ogromne dobi-^ ček, koliko davkov na one, tki dobro zaslužijo in (koliko <dav-(ka na navadne ljudi, ki kupujejo le ono, katr je neobhodno , potrebno?
V Zjedinjenih državah se :nainerava postava, da se od-i|i(navii popolnoma vsa ipijača v Ameriki. Pomisliti je trefba, da nosijo opojne pijače ameriškii vladi sedaj, iko so se ali se bo- , do povišali davki, najmanj <; $800000.000 na leto davka. ] Ko so nekaterU' misleci vpra- , šali nekega senatorja, kje mi- j slijo Zjejdinjene države dobiti ^ ta denar, če se prepove opoj- \ na pijača, je senator cdgovo- , ril: '<Bog ve!M
Pozneje so vprašali) načelni- ( ka senatnega dobora za davke. i Si mm on sa, kakšnega mnenja < je on, da dobi vlada dovolj , davkov za vojno. Odgovoril ^ je: "Treba je taksirati navad- jj nega odjemalca, in videli bo- , dete koliko denarja se bo tto- ^ bilo, kakar bo ves nancd pri- , zadet ,p»ri davkih!"	|
Senator Simmons se nam s zdi podoben možu, ki je Biodil j Okolii reservoarja, da bi prišel j do vode. In ves čas ko je hodil ., okoli reservoarja, je govoril, ; da mora izkopati vodnjak, (d'a I; pride do vode. Obilne, (kristal- 1 no čiste vode v reservoarju pa < ni opazil.	f
Simmons je mnenja, da je ^ treba poseči v žepe navadnih t ljudi, priprostih Ijuidii, da prkle j vlada do (denarja. Toda treba t je vedeti, da mi navadni ljudje | imamo že dovolj plačevanji y vojnih idavkov. Radi jih trpi- e mo, iradi jih doprina.šamo, ker ( vemo zakaj se gre, toda če vi- j, dimo, da Idiruigi, ki so višjii. od j nas, ne plačujejo iravno toliko ^ v primeri z našim premože t1 njem, tedaj je treba, da Mki- v kamo".	jj
Simons mota vedeti, da se r nahajajo v Ameriki ogromne k korporacije, ki so postale jako debele tekom zadnjih treh let s vojne. lini te korporacije čaka- 0 jo še danes, da se 'jih obdavči, ^ da se jih ipfrti-me za njih blagaj- ^ ne, da ne bodejo sanuo spreje- i, male (denarja ampak ga tudi e plačevale. Računa se, <da zaslu-žijo velike konporacije na na- s rtx'ili'h za vojne potrebščine, ^ vsako leto nad pet tisoč mili- j< jonov čistega dbbička.	in
Jekleni thrust sam je zaslužil \ lansko leto $335.000.000 čiste- p ga dobičfka.	^
In kadar pridejo zastopniki g tega trusta v Washington,, go-varijo vladi: "Pustite nas, da ^ računamo velike cene, kajti s ri tem se pospešuje tngioviina, de-la se dolre zasluižike, in vlada ima priliko, da nam naloži velike davke na naše profite." n Toda ti zastopniki t r us tov n samo blufajo- Ti trusti s>o pu- n ščali kri Rusiji, Angliji in s, Fraimciji, ko so najbolj potre- j, bovali municijo. Niiti mislili ni- 1 so, da pride narod nekega dne \\ do nijli blufa.
In Simmons, ki go\x>ri, da li je treba Obdavčiti navadne 1 ju- v dr, ima sedaj najlepšo priliko, s da prime te blufajnje za ušesa d in jim iztrese iz njih žepov J s ogromno zalogo zlata, ki ga ji držijo skritega. Anglija je na- d ložiila 80 procentov idavka na 7. vse industrije, ki so postale s bogate ddi vojnih naročil. In h ista stvar se lahlto zgodi pri j. nas, če ima konigres kak čut s za pravico.	p
——-:----
V resniici .bi bil to čudovit boj demokracije, ki mora pošiljati svoje sinove na bojišče, če bi vlada pripustila, da se v imenu demokracije draži pri* . prostemu človeku kava in ži-1 yež in obleka, doičim se onim,
so postali debeli od vojne, e nalklada majhen davek.
j Kongres se mcwra zavedati, I I Ida je v Ameriki dovolj kompa-'„1 nij in Hrustov, ki lahko plačajo c vse stroške vojne, ne da bi se e j jim to mnogo poznalo. In kar e je iglavno: Veliko bolje je. da a naše komi])anije in trusti plačajo stricu Samu v njegovo blagajno svoje premoženje, e kot pa da bi morali pozneje 1 plačevati kajzerju1 Viljemu v obliki vojne odškodnine.
5	■ , --Q. ■
1
Brez moči ali « svobodni.
i
J) §
1 Nemlčiji je dano na prosto vOljo, da naredi eno izimed sle deoilhj stvari: AH naj .postane ' popolnoma svobodna, ali pa naj nosi posledice ,da ji bo do-: vzeta vsa moč. Zavezniki so prišli (do tega zaključka, od katerega ne bddiejo odnehali. Vsi ; so enaJkejga mnenja, raven Nemčije (in centralnih) držav, da namreč ta vojna se ne sme -in se ne bo prej klanlčala, dokler "m Nemčija popolnoma unčena in razbita ali na se po-
f 1	* t 1
p oklom a osvobodi." Tako je ( govoril angleški minister Bal- . four, in njemu pritrjuje ves ci- , viliziraiii svet.
Tiru ni -lahko (Nemčiji izibrati j eno ali da^go pot, katero na- , svetujejo zavezniki. Nemčija^ , se lahko osvobodi, in to .pome- ] ni za njo prosperiteto, nade- , polno bodočnost. Če pa Nem-Ičija ne želi svobode, tecfej mo- ( ra zbrati drugo pot, ki je ikruta j čez vse. Nemčijo narediti brez ( moči, je skrajno težavno in ve- i( ličastno Id'elo — in zavezniki H se pripravljajo za to. Zavezni-ki ne gledajo na zimago, Iki bi j jim prinesla tuje (dežele pod | njih vlado, oni gledajo, da zru- , šijo Nemčijo ta'ko, da si ne b<^ znala veti pomagati. Od Nem-čije je torej sedaj odvisino, ali se hoče na enti strani boriti za ( svojo ničvredno dinastijo za j kajzerja in (militarizem, in v | tem slučaju J)o ničena, ali pa , požene od selbe kajzerjevo di-( j nastrjo, se osvobodi in kot svo- ,] bodirca dežeila sklene z zavezni- , ki least en m?r,~*ki bo garantiral , enake pravice vsem nariclclOm. ( Ogromno nemško cesarstvo, ki se je tako polagoma ustvar- j jalo, iko je moral Bismarck z železno pestjo priganjat« posa- • mezne nemške države v ogrom c no zvezo, kjer se je razvil mi- j litarizem do dovršenosti, bo ( razpadlo kot razpade narava, v ko pritisne zimi.	r
Narediti Nemčijo brez moči se re£e, da mora dobiti tako t občuten poraz, da se dolga le- t ta ne ibo mogla ganiti, d'a bo g. brez unoči ležala poražena, r l>rez sirca in l>re(z poguma za (j enako vojno, kjot jo je Nemci- c ja ujstvarila leta 1914 in usilila K skoro celemu svetu. Triumf g nemške trgovine je bila kajzer- u jeva najdražja ambicija, in a mjen napredek je bil čuldiovlt. cj Vse to je zginilo. Narodi sveta g pa, ko se bodejo otresli s t ros- s kov in žrtev militarizma, pod s garancijami miru in svobode, n lxxlejo imeli silni nar*1"^6^' & kakor hitro -se zacelijo vojne n rane, in iNemčija pri tem ne bo n imela .nobeneiga dfeleža, razven v če sama želi.	k
, . fin> v resnici; je skoro nepoj- k mljivo, kako se more nemški v narod obotavljati, kadar ima o na izbero dve tako silno važne stvari. Pameten človeki se ne lj bi niti za trenutek pomršljal. L Toda nemški inarod sam men- n Hla ni toliko kriv pri tem, kajti 11 če bi »nemški narod lahko mis- n lil talko kot mislijo narodi za- t veznikov, tedaj je igotovo, da n se Nemci ne bi'ustavljali. To- v da noben narod ni (bil še toliko p , slep ar j en in peljain za nos kot t je nemški narod' od svojih via- n darjev. Tloda to je samo vzrok, h zikaj se Nemci ne odločijo, da- t si kot trezni premišljeni ljudje d bi morali sami ipriti na to Idfe- s jo, da je bolje živeti s celim k svetom v miru, delati in na- t
=
t katkor pa biti za sužnje milita-
-	rizimu in kajzerju., Zavezniki ne bodejo usilili Nemcem na-
v čin al-i formo vladte, ki bi Nem-
-	cem me ugajala. Toda izbera
-	jim je dana. Cf Nemci izbere-» jo, da hočejo ibiti svobodni, če p javno naznanijo, da nimajo ničesar več opravtiti s Hohen-
. zoll&rnci, ničesar več z imperi-
*	jalizmiom in militarizmom, če
>	uničijo . pruski' junvkerslki -raz
-	red in izpeljejo Idemolkratično r vlado namesto 'kajzerjeve, te-1 daj laliko dobijo nemudoma " <mir pod pogoji, ki ne bodejo
►	samic* častni za nemški naHod', . ampak ki jiim bodejo igaranti-
•	rali tudi napredek in srečo v ' življenju. Predvsem pa morajo
odpovedati se Meji, da je država za militarizem. I<n če tega ne storijo, tedaj morajo sprejeti usodo umičenja in iztrebljenja.
-o-
Glas tržaških Slovencev.
Iz 2emeve v Švici je dospelo sledeče pismo v Ameriko:
"Dne 15. maja je govoril na zborovanju slovenskega političnega druišta "Ed/inos»t" vodja tržaških (Slovencev, Dr. O. Ribar, in je tedaj med drugim tudi sledeče omenil:
"Današnje razmere so take, da bo moje izvestje jako skromno in to iiz dveh razlo-igov: Prvič se nahajamo v ožjem vojnem okolišu, kjer vladajo izvanredne razmere, a drugič ker se nahajam pod vojno disciplino, ki mri dovoljuje, da se nahajam le nekaj ur med vami na način, kakor sem se nahajal svoje dni. »A'ko ne l)Om igovoril o vseh grehih, ki so bili narejeni pred' vojmio nad našim, slovendktim narodom, ne storim tega iz vzroka, ker pričakujem, "da se bodejo razmere v tem poglefcHu ■skoro očistile. Pa vseeno smo danes prisiljeni, da se pečamo z vprašanjem našega življenja, in s tem misJim naše narodno, kulturno in politično življenje. Omejiti se hočem na tri tdclke:
"Prvič se spomnim na zahteve nemških radikalcev, ki so zahtevali, da ipostanenuo mi državljani druzega reda. Treba je jasno povedati da na noben način iiin nikomur ne dajemo pravice, da bi nam ikra'del naše pjravice, in še toliko več, ker smo ravno v tej 'vojni žr-vovali velč kakor Idiruigi. Ravno iz naših krajev, 'iz naše primorske dežežle, je odšlo pod o"ožje vse, prav vse! Kot svobodni dnžavljani mi danes ne pripoznavamo nobenega državnega jezika, ampak samo enakopravne narode, enakopravne jezike. Mi nikakor ne moremo dovoliti vladi, da se vmešava v naše notranje razmere.
iPreVl dvajsetimi leti so bili teški časi za Slovence. Bili so tddiaj Italjani v Trstu na vr-Oiluncu svoje moči Ko smo se rafditega na Duinaj pritoževali, da nam 'Italjani kradejo pravice na naši lastni zemlji, tedaj so nas iz Dunaja tolažili: Vaši obzlri ne dovoljujejo, da ugodimo vašim željam, ikajti avstrijska vlada mora paziti", da ne razižali Italije.. .In vprašal sem tedaj: Zakiaj se avstrijska vlada boji Italije? Saj smo vendar mi tukaj, d'a branimo to izemljo. Vprašam, kldlo stoji na Hraniikiu tega najbolj nevarnega dela avstrijske monarhije ? Predvsem so to naši Mojaiki, naši jugoslovanski polki, ki so ojpetovano dokazali, kako silno se moti avstrijska vlada, če misli,, da se je treba ozirati na Italjame, ikakb silno e moti vlada, če se boji Ita-1 jamov. In to se mora danes na Dunaju ponoviti,-kajti na Dunaju še danes ne vedo, kaj po- • menimo mi na Jadlrainiu. Italjani danes zahtevajo te kraje in trklijo, da so, >ti ikra j i po naroki nosti italjanska zemlja. In navidez imajo Italjam prav. Če pogledamo mapo teh krajev, tedaj vidimo, da se nahajajo na vsaki mapi samo italjanska imena, pa četudi v vaseh n'i niti enega Italjana. In če se to dogaja celo danes, ko smo s skrajnimi napori pokazali kako zmamo braniti našo zemlj®,
fttoglm	j
--
: pred vojno je ministerstvo zu-i nanjih del naredilo veliko na-
-	iptako, ko je hotelo, ne szaveda-
■	joč se, da sio Brda slovenska,	j i ista odstopiti Italiji, ko je gro-	' " žila z vojno. In tglejte, baš v	< i teh dineh piše# angleški časni-	i
-	kar, ki s6 je te dni mudil na la-	J " ški fronti, da je pronašel, da so	' " ta Bfldla slovenska. Tujec, An-	j ' glež, ki pride za nekaj dni na	-' laško fronto, tdkoj spiozna, da	1
>	so ti kraji slovenski, a na Du-" ndju še danes ne vedo. Rotreb-
t no je torej, da se jrm zapore-	{
>	doma dokazuje in prikazuje,
. kaj je resnica, in sicer jasno in	,
■	odkriito, da je ta zemlja naša,	( r da ni italjanska, ampak sloven-	j 1 ska, ini IcKa niti ene pedi te slo-	i ' venske zemlje ne damo niko-	^
' mur."	,1
>
Mi bi pred vsem prosili < naše čitatelje, da to pirečitajo ] onim zapeljanim našim roja- 1 kom, ki trdijo, da Avstrija bra- ; ni slovei^skle (primorske kraje \ pred Italjani, in da so baš vo- 2 ditelji slovenskega naroda N oni, k? hočejo slovenske kraje 9 izdati Italjanom. Prečitajte to ^ onim, ki pravijo, da se naš na- c rold 'bori za Avstrijo 'in za nje- f no slavto. Mogoče jim bo rav- s no to odprlo oči, da spoznajo ^ da se naš nalrod tulkaj in v sta- 8 ri domovini bori — me za Avv-strijo, ampak proti njej, proti njej, proti vsakemu sovražniku, a najhuje proti Italjanu, katerega je Avstrija nepresta- r no varovala, in ga varuje še "F
danes.	d
il
- t
ZAHVALA.	J
s
Povodtwn smrti in pogreba c pokojnega Frank Korče-ta ^ snio sprejeli toliko iziražov sočutja in sožalja, da si štejemo g v dolžnost javno se zahvaliti vsem, ki so se nas kakoricoli spomnili ob izgU/bi dragega pokojnika. Iskrena za/hvala vsem številnim darovalcem krasnih vencev kot v zadnji spomin pokojnemu. Zahvaliti se moramo zlasti članom pevskega društva Edinost, ki so zapeli na domu ganljive žalostinke, kakor tuidi članom društva V boj št- 5 S. N. P. J. in društva Delavec S. D. P. Z., ki so dali pokojnemu v tako velikem številu zadnje spremstvo. Najlepša hvala Dom Niki Gršikovicu, ki je opravil cerkvene obrede, za njegove tolažljive besede ob prerani smrti. Zahvaliti se moramo istotako -g. Jos. Žele-tu, Jd je priredil lepi pogreb in nas postregel v popolno zadovoljstvo.
prijatelje in znance pokojnega Franka prosimo, da ga ohranijo v blagem spominu. Cleveland, O. 4. avgusta 1917
Žalujoči ostali. (
(Tagespost, 1. junija.) "iS. juinija se ibo pričela pred1 dunajskim domobranskim sodiščem obravnava proti namestniku glavnega ravnatelja Zivnosten-sfke banke, Jaroslavu Preissu, ki je obtožen zločina veleizda-je in zlolcina proti vojni sili države. Obravnava bo trajala več tednov.'1
SVARILO.	f;
Po naselbini se je raznesla govorica, da se je parnik potopil, s katerim so Jugoslovanski prostovoljci odpotovali iz Canade v Ftnancijo. >Mi s tem izjavljamo, da nam o tem ni ničesar znanega, da se ni poročalo o tem v nobenem angleškem in ne drugem časopisu, in da je to hudobno izmišljena govorica od strani sovražnikov Zjed. držav, ki hočejo škodovati naši stvajrf. Vsak kdtor to govori, nalašč in1 hudobno laže. iZjed. države so„ prijele it več takih obrekovalcev, ki trosijo paniko okoli ter begajo ljudi. V Chicagi je dobila neka oseba leto zapora, kelr je trosila izmišljene novice o ameriških torpediranih parnikih. Resnica, Četudi je še tako gtenka in ostra, pride vseeno na dan, ne pomaga ničesar, če se je prikriva, kajti vojna je, in žrtve so vsak dan velike, in mi bi bili prvi, ki bi poročali o nesreči, če bi se v resnici pripetila, kajti skrivati žrtve v današnji vojni je brez pomena-'Lagati je sramotno fin sramota obvisi na vseh omilil, ki trosijo okoli laži, in ki bi mendia stfcno radi videli, da se v resnici pripeti nesreča njih lastnim bratom.
Uredništvo.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
la f pravilih plažama do
AmW, It© poltfllllt dtMf
4%
SLCUlr ud Mth/Sk
Pracpccf and Huron
Sup«ri*r and Addison.
----
a Idilno	Antisepsol
mi|0	an^9eP^na tekoči-
na za notranjo in vna-njo rabo. Rabiti bi ga morali vsak dan kot
Milo za toaleto, obraz alikopelj mora ustno izp.ralo, grgralo vsebovati sledeče kakovosti: Biti tl^T^V. mora cisto, zdravilno, antiseptično in	«^^^
nerazdražljivo.
Severa's *
0	9	Foot Powder
ufiVGl 3 S	(Severov Prašek za |
noge) je znan kotan-
H|	, _	tieeptično prepre&iio
JK	M ^ _J	zopernega duha in
IHOningTGil	olaj*iio za potne, ote-
lllOUlValCU	kle, pekoče in razpo-
kane noge.
j^m ■	a	Cena 25 centov.
Skin Soap -
1	Pol«« teh m dob« tudi
druga zdravilu ln toaletne pripravke izdelane ln ki m
(Severovo Zdravilno milo za kožo) ^f^^ff^ vsebuje vse to. Je izvršno za otroško »»Jt« v«ino »amo severov« kbpelj in je pravi materin prijatelj, g®-Mnogo druiin ga rabi vsaki dan.	n* moret« dobiti ▼ vai«m
Cena 25 centov.	jlh
fl W. F. SEVERA CO^ CEDAR RAPIDS, IOWA |
ill	11 "i
I HIŠE in LOTI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v EUCLIDU iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclklu. Slovenci, kupite lote sedaj, vaš denar se pot roj i v kratkem
I DANIEL GARAPIČ,
REAL ESTATE )
I BUSS ROAD, EUCLID, O. tel. wood p	/......................._M j
I Sloven. Dobrodelna Zveza*!
#l0twtUui flntml Itwit Am'R.
I	HI
■	-—-- _-----Hj
UST. 13. NOV. /	INK. IS. MARCA
• 1910.	jl ■-^.^'Tj-.'tf	1914.
V DRŽAVI OHIO*	V DRŽAVI OHIO
■	--—----—
• 1	SadaX: Clavalaad, Obla
Tel.0.3.1PrmcahHi 127SR	Vrh.vni ur.dt 1052 E. 62»d St. H
j ^B i	_
■
RAČUN SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE od i. jan. do 30. junija 1917. Pldsnirtninski asesment "kraj. društev ..$9.471,94 $9.471,94 4% obresti o3 nakuženoga denarja: ;
The Cleveland Trust 'Company......... 103,38
The Laike Shore 'Bainkinjg Co........... 115,89
The Garfield Saving and Banking Co.... 88,84 308,11 $1/21116% obresti od posojila na posestva:
Štev. 4, parceln štev. 580-584 v Clev.....$ 90.00
štev. 7, parcelna štev. 2................. 60.00
štev. 6, parcelna štev. 145.............. 39°° .
Štev. m6, parcelna štev. 6............... 29.77
štev. 5, parcelna štev. 32............... 66.00
"Štev. 12, parcelna štev. 11.............. : 60.00
štev. 13, parcelna štev. 73.............. 254.84
Štev. 2, parcelna «štev. 347.............. 99.00
Štev. 1, parcelna štev. 8................ 60.00
■ Štev. 3, parcelna štev. 4............... 30.00
' Štev. 11, parcelna štev. 35.............. 45°°
Štev. 17, parcelna štev. 718............. 6.00 839.61
•	' SKUPAJ $10.619.66
Bolniški asesment klnaj. društev........$ 7-74997 $ 7-749-97
4% obresti od) na toženega denarja:
The Cleveland Trust Co.............. 25.80
Hie Laike Shore Banking Co........... 55.53 $ 8i-33
6% obresti od posojila na posestva:
štev. 14, parcelna štev. 77 Cleveland.. .$ 27.00
štev. 15, parcelna štev. 76.............. 28.05
Štev. 8, palneelna štev. 2d1.............. 45-°°
Štev. 9, parcelna štev. 22.............. 4200
štev. 10, parcelna štev. 1-2............ 3°00 $ I72 °5
SKUPAJ $ 8 003.35
£ Upravni slklad kraj. društev...........$ 1.515-9°
Pristopnina novih članov.............. 263.50
Plačilne knjižice...................... 55-8° N
Znaki ................................ 83-70
Spremembe oporok itd............1... 24.90,
Vnhvni zdravnik...................... 26.25
• Povrnena svota old varščine............ 5.15
Mimogiraf............................ 2.60
2% od čekavinega ra<6una.............................48
SKUPAJ $ 1.978.38 SKUPNIH DOHODKOV V ŠESTIH MESECIH $20.601.29
STROŠKI:
Izplačane iptoismr-tnine..................$ 1600.00
Bolniške podpore................... • 4-774-17 $ 6-374-17
I štev. 12. Plača uradnikom............. 490.00
t Štev. 13. Pregledovali Tiačunov........ . 10.50
Štev. 17. Vrhovni zdravnik................89.00
Štev. 211. Licence.......... f......... 25.00
k Šitev. 22. Najemnina Pisatrne........... 73-5°
Štev. 23. Tiskovina...................• 395-15
Štev. 24. Znamke in telefon............ 30.95
. štev. 25. Pisalne potrebščine).......— . T. 36.04
Štev. 26. Glasilo...................... 127.37
Štev. 28. A/dvdkat..................... 14000
Štev. 33. Varščina.......................43-00
- Štev. 34. Razno....................... 164.93
Štev. 35 Aktuary^...................... 85.00
Štev. 316. Nagrada za nove člane........ 4I*3°
Štev. 37. 'Moški znaki............... 200.00 $ 1.951.74
SKUPAJ $ 8.325.91
Dohodkov ........^.....$ 20.601.29
Stroškov ...............$ 8.325.91
Preostanek v šestih^ mes... .$12.275.38 Razdeljeno na sklade:
I^osmrtninski asesinqpt.....$ 9.019.66
Bolniški asesment......... 3.229.18
Upravni sklad............. 26.54
§ '	Skupaj $12.275.38
Prenos blagajne leta 1916. .$48.544.33 Skupna blagajna z prenos $60-819.71
Dolig na posmrtninab.....$ 1.300.00
OSTANEK $59.51971 Denar naložen na hranilnih vlogah po 4%.
The Garfield Savings Bank............$ 4 510.87
Tlite Laike Shic,re Banfking Co.......1.W2.37
The Cleveland) Trust £0............... 6.671.25. $12.374.49
Liberty Bond..,........................500.00
, Denar izposojen na posestvih po 5 l/2 in 6%
. _____-________
Sest mesečni račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi
od 1. jan. do 30. junija, 1917.
m;,, .u PObiODkl ■ I	STROŠKI. ~
fc - - - -	"
.5	n rt
KI * - • a 'C « 'S S 5 £	tj a rt
Bv w ^ c o,-—» — S	"r* S vi u
wp% t S b c *'A c > ■ o c g N	c m E 2 o
o, o C C e nj r M g '	g C a
a « fejs.- « E -g	30 o	v
8*5 O o H A T3 C ~ C a "9	v u, Q.	O X
Bjlv o g -g Žs Ž S 5 ^ &< S n flT >	% 5
I i I 4-797-5o|2.3l37-39|2.o59.H^352.35 l5-7S 7 00 16.40 4.25 5 25	|I-8II.oo 600.0011.211.00
542.94I 258.34I 216.25I 58.35 7.00-3.00..............................68.59....... 68-59
719661 348-2i| 31575I 49-20 3.00 3.00I 50....................174.00....... 174.00
■§ 4 j 2.9I2.33|i-598-48|i oio.5o| 275.10I u-25[io oo'.. .. 2.75 4.35	i.igi.is\ 500.00 621.15
K5 I 613.64I 279.94I 268.50I , 50.70 8.00 3.00I 3.00 50..........139.00....... 139.00
16 I 527.82I 284.42 200.75 40.65 2.00 .. J....................185.7»....... 185.71
» 7*5-62 350.36 305.16 53,85 2.00 ..j 4-00 25..........90.00....... 90.00
ffig. 425.57 204.27 183.75 3-5-S5" 2 00 ••!..............................7800....... 78.00
mjtfč* 1280.47 610.86 537-66I 97 65 21.00 11 l80] 9.50 2.00..........412.00....... 412.00
921.43 424.93 3877 5 74-25 1725 4-oo| 5.00 1.75 6.50	387.00.... .. 387.00
IO56.77 556.62 39I.00| 98.40 6.00 2.00|.. .. 4.75....	IOI.72 ------- IOI.72
■p* ^2.39 349.89) 256.50 48.75 S-OO 2.00| .. . , 25....	463.OO....... 463.OO
■1 1.240.19 553.04 55350 88.65 26.00 5.50;I2.5O I.OO..	360.00...... 360.00
■p 1127.90 90.50 13.50 22.65}v 75 ...... 25 25 ...................
Ki7 965.14 514^1 3(8O.88( 64.95 3.00I ...... 25 1.25	199.00-------- 19900
18 322.19 192.78 • 91.41 20.70 7.50 2.50 4.80.... 2.50	104.00......1 104.00
1.358.40I 517.10 578-00 84.15 126.00*2 .. 28.00 6.90 6.25	68000 50000 1180.00
I9.i9i^|9.47i-94|7.749.97|i-5i5.9o|263.5o|55.8o;t83.7oia49o|26.a5|	I6.374.17I160000I4.774.17
, _; - ■4' ■	4 ... 'i . . -!».■ .'1	......^	.. . . - . . — iLj-;	..'.ji. .< ... .._...- .......-.-i-'	i '
No. 1, parcelna štev. 8................$ 2.000.00
No. 2, parcelna štev. 347...............' 3.300.00
No. 3, parcelna štev. 4................. 700.00
No. 4, palneelna šitev. 580............... 1.500.00
No. j} parcelna štev. 32.....v ........ 2,200.00
No."6; parceli^ štev. 145................ r.100.00
No. 7. parcelna štev. 2..........4...'.. 2.000.00
No. 11, ipa<rcelna štev. 35.............. 1.500.00
N'o>. 12, parcelna štev. 11.............. 1.500.00
No. 131. parcelna štev. 73............. 12.000.00
No. 16. parcelna št^v. 6..............v 3800.00
Niol 17, palrcelna i.šltev. 718............."i 1.200.00 $32.800.00
Skupaj posinrtninskega asesmenta $45-674»49 Denar naložen na hranilnih vlogah po 4%
The Lake Shdre Banking Co...........$ 2.057.96
The Cvevela»n|d Trust Co............... 466.49
Dekovni ralčun......................... 1.825.81 $4.350.26
Izposojen na posestvih po 6%
8.Parcelna	šitev. 21....................$/1.450.00
9.	Parcelna štev. 22................... 1.340.00
10. Parcelna štev. 1-2.................. 1.000.00
14.	Parcelna štev. 77.................. 2.700.00
15.	Parcelna štev. 76................... 3-39000 $ 9.790.00
Skupaj bolniškega asesmenta $14.140.26 Denar naložen na hranilnih vlogah po 4% -
The Cleveland Truist Co...............$ 36390
Na čekovnemu računu................. 622.06
Ročna blagajna............. ............1900 $ 1,004.96
Posinrtninskega asesmenta.............$45.674.49
Bolniškega asesmenta.................. 14.140126
Upravni sklad........................ 1.004J96 $6o.&i9.7l
V Clevelandu, O- dne 27. julija 1917. Pregledano in najdeno v reklu.
Jernej Knaus, blagajnik. Frank Hudovernik, tajnik Louis J. Pire [. nadzor., Jos. Russ, 2. nadzor., Frank M. JakšiČ 3. nadz. nam.
Imenik umrlih članov za prvo polovico leta 1917.
^ev. 1. C. 1042 John Soršek, član št.i, umrl za jetiko $300.00 štev. 2. C. 1865 Mary Razdrti, č. št. 4 umrla za pljučnico $500.00 kev. 31 C. 1005 Jbiui' Klopčič C- št. 1. umrl na poškodbah $300.00 btev. 4. C. 2006 Frank Tomaiin č. št. 20 umiri na poškodbah $500
Skupaj $1600.00
Opomba tajnika!
44mesecev je minulo, odkar <se je reorganizirala SDZ. in te-cu tega Ičasa smo lahko ponosni, da je Zveza prestala vse teško-;e in da je danesin-a tridiih finančni podilagi. Koncem meseca junija 1917 je štela Zveza 546 članic in 1250 članov, skupaj 1796 in caikor je razvidno in ipol-letnega načuna, je zvezino premoženje naraslo nad $ 60.000.00.
Zveza je od reorganizranja do 30. jumija 119I17 iaplatala 25 5mntnih slučajev v svoti $ 14.200.00 in 1158 slučajnih bolnikov / svoti $ 24.058.88 in kljub tem velikim izdatkom je še precejšna »svota v blagajni, zakar moramo biti zelo zaklovoljni.
Da Zveza lepo naprddiuje, skifoijo naša društva s tem, da ptridno agitirajo člaini po naselbini, da čim več novih kandidatov pripeljejo v drušbva. (Letošnje pol leta so sledeča društva bila najbolj agilna: št. 1-22. št. 4-16. št. 5^8. š-t. 9-21. št. 10-23. št.-14-26. št. 18-10 in št. 20-24 novih članov in članic. So še nekatera ostala društva dobila po enega ali dva člaina- iRadiltega se ape-liTa na ostala društva, da se v drugem pol leta bolj zanimajo za pritlobitev novih članov, da se bo lahko o zaključku leta o njih lapredku poročalo. Vam osftaHin društvom, pa lepa hvala za Vašo požrtvovalnost, le tako naprej. Več članov bo večji napredek za Zvezo iin naselbino.
Zvezina glavna računska knjiga kaže, da je Zveza imela »d 22. novembra, 1913 dlo 30. junija, 1917 skupnega prometa ji 110.085.06.
BTOCKHOLMSKA KONFERENCA.
Slovenski listi ne verujejo v vspeh socijalistične akcije za mir. Slovenski Narod je pisal 5. maja: "Treba se je varovati vsakega optimizma z dzirom na potek in rezultat konference. Stockholm sko konferencio je treba presojati sploh bolj z moralnega kakor s praktičnega stališča. Ako bodemo tako delali ne bodemo ' bridko prevarani, alko nam itudi iz Stock-holma ne zasveti zvezlclla miru."
Slovenec zaključuje daljši članek, v katerem se je bavil 3. maja s politiko socijakie demokracije, sledeče; "Vsekakor je upravičen skepticizem z ozi-rom na socijalistično akcijo."
Slovenski l^arod je poročal 5. maja iz Prage :UZ ozirom na vesti, da se bodo udeležili Stockholmske konference tudi češki socijalisti, javljamo, da se naša stranka dosedaj še ni
bavila s to zadevo, in to iz razloga, ker ni češka socijalid'emo-ikratska stranka niti sprejela poziva na stockholmsko konferenco."
- - 1	1
Išče se ženska za domača hišna opravila in gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Oglaiite se ipri John Mole, 5608 Bonna a ve.	(91;
Hiša za dve družini se proda, brez vsakih procentov, 394 E. 165th St.
Kdor si Slovan, Le ven na plan! Kdor si Skovan, Le ven na plan, Na farme Jos, Kasteloeve Ne bo ti žal, Če se iboš odzval, Napredne ^Slovenke tam
bodo celi dan ! Vprašal boš zakaj ? Odgovor. Zato ker imajo Napredne Slo-velnike svojo letno vrtno veselico dne 12. avgusta, 17 pri dobro znanem Jios, Kastelicu,Eu-clikf, O. Dekleta in žene bodo v kratko rudečiih krilcih dona-šala hladno pijačo. Ako te bo v želodcu stiskalo ali krulilo našel boš pri gospej kuharici vsa najbolj hlastna jedila. Glodba bo pod dobro pozannim g. Špe-hlkom. Igrala bo same valpce, polke in mazurke, cepray te bodejb ušesa bolela. Licitacija dvonoini živali domačega pridelka. Dirka za žemeke, katere So najbolj debele, tista, ki bo prva na mestu, dobi za tiJarilo deset vatlov kranjskih klobas. Dirka za suhe ženske prinaša tudi lepo darilo in sicer pet kil sladkega cukerčka. Za moške je pa letbs nekaj izvanrednega namreč kdor z enim samim maihljajem dotiino stvar ubije, dobi darilo v vrednosti $5.00. Čisti dlobičiek je( namenjen samo le društveni blagajni, nikamor drugam, da si ne bokto kateri napačno tolmačili, lorej le ven na plan, 12. av-*
Dr. LE
SIEGELSTEIN
i „„
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVE.
blixu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo ?
VELIKIH SANITORI. JIH V EVROPI
Ur«dn« ur«t
9.	xj. de 4. pop.
7. do S. zveč.
10.	do 12 dop. ob n»delj«k.
Ixrešite ta oglas, da n« pozabil* naslosJa
■——————m
S tem vam naznanjam, da sem se preselil iiz 64. ceste na 1081 Addison Rd. kjer me morete dobiti vsak čais za delo v vsaki potrebi. Edini slovenski plumber v mestu:
Nick Davidovich, Plumbing, Heating, Gas Fitting, and Sever Building 1081 Addison Rd. (88)
aMMC '
National Drug Storal
*
Slovenska lekarna.
vogal St, Clair ave. in 61. cest« S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis« V zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni.	(43)
Nove hiše!
Cenjeni rojaki, opozarjam na nove 'hiše naprodaj v Oollin-woodu, za 1 ali dve družini. Te hiše vam še lahko preskrbim za staro cenio in vam prihranim $200 Plača se od $500 do $1000 takoj, drugo pa na lahka mesečna odplačila. Imam tudi več hiš za eno ali dve družini po zelo imizikih cenah med Norwood Rd. do 80. ceste. Za po-jasmila se obrniite na John Krall, 961 Addison Rd. (91) • Tel. Princeton 1166 K
Hiša zidana, stara 2 leti, za dve družini, in posebej en lot se prtoda po niiflc«i ceni. Vprašajte pri lastniku ua 702 E. 159th St._ (930
DELO!
Delo dbbi)o gozdarji in "stave makers". Pišite če mogoče v angleščini. The King Stave Co. Post Office Box 364, New Orleans, La.	(93)
KJE JE
Stanko Klemenčič, doma iz Št. Vida na Dolenjskem. V Ameriki biva kakrh 15 let. Nahajal se je Clevelandu. Kdor ve za njega, ali če sam bere te vrstice, naj se oglasi pri J. Mo-Ižžna, 1I25 Norwood Rd., ki ima važne novice od rjegove-ga brata iz ujetništva (92)
Želin* dobiti čedno sobo brez oprave. VJptrasa se A. Strniša, r2i4 Norwood Rd.	(93)
sxnwza^xt 1E 6"st°St
j McNutt & McCall Co. I
f	Veliki loti, nizke cene na
C	Bliss Ri & St. Clair našel-
i	bini. Jako široke ceste. Tlak ^^ fl
1	po cestah. Električna luč,
f	vodovod, fina drevesa. Blizu
I	novih tovaren.
f	OGLASITE SE PRI
j LOUIS RECHER, »^ I
J DAN GARAPIČ, ^ j
I mm J. S. Jablonski I
i	SLOVENSKI FOTOCRAF. Xj
I ■■■	6121 ST. CLAIR AVE.
^HK^H	Itdelujc alike ta ienitbein druiintke slike,otroške	DS.
bm ^II	slike, po naj' oVejli modi in po nitkih cenah. Z«	ffljj
Bs	OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo	|D[
gS	eno veliko sliko t naravni velikosti ZASTONJ.
I	VSE DELO JE GARANTIRANO.
k	Ali vas veseli narava? jI
Tedaj si preskrbite fotografski m+lfi/kJ aparat, • katerim laklco delate najle> II
II 11 pie slike narave. Pa tudi slike valili I vl^ prijateljev in znancev. '
■II )M	riaJboUl- >Mnt« dobita pri
F. B R AUN L I C H |
M	1383 E. BSth ST.	MF
i; Tšt. Main 2063 Cay. Central 1690
* ► . .
John L• Mihetich
;;	SLOVENSKI ODVETNIK
!!	( A'TTORNE Y A T LA W)
::	I
902-04- Engineers *Bldg. \ m	5514- St. Clair A*>e.
.. *
I JOS. ŽOKALJ I
H **	6408 ST. CLAIR AVE.	9
SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE.
I Velika zaloga finih moških klobnkov, kap, hlač, itd, i
T VSA MOŠKA OPRAVA.
g TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE. Mp i ......;.................
TEL. PRINCETON 183*4.
Frank černf
A „ SLOVENSKA TRGOVINA	MmJk
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-
FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
. ---
t ; ;	6033 St. Clair Are.
Kadar telite kupiti dobro uro tu drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploWe v vseh jexikih, posebno importirme slovenska plošče it stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, i	obrnite se zaupno na avojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna
: !	odplačilo. Točno popravljanje ur, alatnine in grafofonor. Vsako
, J	blago je jamČeno.
X.............................................x
Čistenje in likanje oblek
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molka obleke................»1.00 I Ženske kiklje.....................Me
Molka rakqje...............-|1.00 Ženske dolge suknje......
Jopiči..............................BOe I Ženske obkke................II
Tli DAMM DRY CLEANING Go. y i
£at££W 1574 E SSth ST. . SLiffi
II	AT DAMM 1 odi
g* Zločini Germanov	te
(Crime* ^f Germany)	fMSjjfr
l(r ' Uradno izrnje frucoike, belgijske fftnerilke k*
W j misije o živiisirili delih icntike armade.	u
ivi( i ■ ■
Postopanje 2 ranjenimi ujetniki
"V prvih dneh septembra le ta 1915 so Nemci zaukazali, da se morajo vse bolnišnice \ Cambrai sprazniti, vsi bolnik oditi iz bolnišnic, fonez ozira \ kakem položaju se nahaja Vzeli sto ranjencem vse uniforme, natlaicili so jih v aitvinske vozove, dobili niso nobene hrane na poti, in v največ slučajih tso -ravnali z njimi z največjo brutalnostjo.
;Kjo so dospeli-1 ranjenci v Wurtemberg, so jih nemški vojaki suvali iz vozov, tollkli s (parami po iranalu, tako da se je mnogo ujetnikov zgrudilo na tla, in s"o morali manj ranje-■ ni ujetniki pomagati, da jih zopet naložijo na vozove in prepeljejo v hleve, 'ki so .služili za bolnišnice.
Bavarska druhal.
Tekom <}olge in mučne vožnje v WuirzbtMTg, se ranjencem niti dovolilo ni, da bi ostali mirni v svojih vozovih- V iAschaffenburgu na bavarski meji se je 11a postaji zbrala cela bavarska druhal, oblečena v razne cunje in je izzivala ranjence s tem, da jih je pozivala naj pridejo iz vozov in se tepejo z njimi. Vodja te druhali je monal biti star pijanec, pravi tip nemškega podivjanca. Neki nemški stražnik, ki je sfcražil ranjence je povedal druhali, da ; je bil neki Anglež ranjen v lice in da je njegov obraz jako raz-||pt, nakar je druhal udrla v železniški voz, pobrala ranjenca fta tleh in iga posadila na stol, nakar ga je ipsovala in dregala It .nokami din suvala z nogami.
Ubogi mladi kec je mirno se-^del na sitolu ves čas te nemške krutosti, desno oko mu je bilo zalilto, ustnice so bile prebode-|t»e z bajonetom, po desnem li-|xu je imel dolgo zijajočo ranio, kri se mu je zastrdila, ker ni imel zdravniške postrežbe. Nje gov -položaj bi/ vzbudil u-smi-Ijenje v največjem divjaku, toda ti Nemci so se mu smejali in ga psovali.
To je en sam dogodek izmed tisočerih. Tisoče in tisoče jas-nihl dokazov je, s ikako silno brutalnostjo 50 Nemci nastopali proti ujetnikom. Franco; ski ujetiniki sami so pripovedovali, da hodijo angleški ujetniki v taiboriščih kot tepeni psi. Ce so angleški ujetniki pove-daili svojim stražnikom, da jih eebe, ld'a nimajo dovolj jesti, «0 dobili nemudoma z bičem.
V Duesseldorfu.
Rrostak Palin od 2. angleškega regimenta, ki je bil ohromel od kroglje, ki jo je dobri v levo nogo, pripoveduje, da so ga iNemci na bojnem polju oropali vse obleke ini ga pu;tili ležati na bojišču dva in. Nekk-ten usmiljeni Belgijci so ga pozneje našli na bojnem polju in so ga prepeljali v bolnišnico, toda Nemci so ga dobili v belgijski bolnišnici ter so ga nemudoma odpeljali v Nemčijo. Po pineteku treh meiecev so ga odpeljali iz (bolnišnice v ujetniško kampo, dasti je bil še »ves »oihromel iru se tudi mana še 1)1 zacelila* Nemški častniki so nad Anglefži neprestano krhali "svinje", "prasci", in kadar so bili na. večbah, so jih neprestano suvali s puškinimi kopiti. Skušnja francoskega majorja.
Francoski major X. pripove-(duje, da Nemci nalašč pripovedovali ujetim francoskim vojakom, da jih bodejo Angleži izdali, samo da bi Nemci povzročili sovraštvo pri Francozih do Angležev. Nemci so pripovedovali Francozom, da slednje "spoštujejo, a sovražijo le Angleže." Major X. in mjgova ambulanca je bila nastanjen v Fosse, v Ardenih, in je bila z 200 možmi -prepuščena sama sebi ko so se Francozi umaknili. Major je uredil taborišče, dal stroga povelja, da mora biti v«e mirno, razobesil
je znamenje Rutfečega Križa in pričakoval »prihoda Nemcev. - Ko so iNemci prišli, so obkolili 1 vas, nakar je major X. šel ' Nemcem nasproti z zname-i njem Rudečega Križa, toda r Nemci so streljali nanj, dokler . se ni zgru<ti'l. Nemci so ga po-
■	tem postavili na noge, suvali s i puškinimi kopiti :itn mu grozili
■	s smrtjo. Potem so pirisilili Nemci majorja, da je dal ranjence odpeljati do Stenay, kjer so jim Nemci odkazali neki 'hlev, poln tfnoja, za počivališče, in do tretjega dneva niso dobiili' nobene [hrane.- Ranjenci so kain kričali po hrani. Bil je usmiljenja vrefcten -pogled. Na ponov/nd poziv majorja, maj vsaj netyj preskrbijo za ranjence, so Nemci odigo-
1 varjali, da nimajo ničesar za (ranjence sovražnika- Nefkoliko mlaka sto dobili s pomočjo neke belgijske žene, ki se je kljub nemškim grožnjam drznila v 'taborišče. Med ranjenimi Fran cozi jih je rbilo 60, ki bi morali bitti nemudoma operirani, toda šele osmi dan je dobil francoski major, ki je bil zdravnik dovoljenje in, aparate za operacije/ toda meU' tem je umrlo tie 48 Francozov.
Ruski ujetniki.
Usoda rus'kih ujetnikov v nemšlkejn ujetništvu je bila enako strahovita. Menda je »resnica, da so ruski ujetniki še jiaj-bolj trpeli v ujetništvu. To* se je godilo toliko časa, dokler( ni ruska vlada zagtnozila, da bo zalčela enako in hujše postopali z nemškimi ujetniki v Rusiji, če Nemčija ne odneha od svo-j h barbarskih metod. Toda ikdo more popisati koliko so ruski ujetniki -pretrpeli od stra ni Nemcev <v pr/viih začetkih vojne.
Nemški častniki in navaJltii vojaki so ruskim vojakom nemudoma odvzeli posebno gor-ke suknje in fine čevlje. Kajti Rusija izdeluje nnjUaljše sukmo in ima najboljše usnje na razpolago. Ruski ujetniki so morali korakati po 30 do 40 milj na dan v ujetništvo, in jim iNemci niso dovolili poslužiti -se železniških -voz, ali pa v ja-'kio redkih slulčajih. Ves dan, ko 'so Rusi korakali v ujetništvo, nisO dobili nobene hmane. . 'Ni čuda, da so ruski vojaki kradli po poljih 'krompir, repo in korenje in uživali to zelenjavo kar sutnovo, toda -kajdarkoli sto! jili Nemci izapazili pri tem, so ji/hI neusmiljeno bičali. Na-rednk 21. sibirskega poika, Rafael Kočurovski, je »bil ustreljen od inekega nemškega vojaka, ker je sipotoma se sklonil k tlom in pobnal napol gnilo repo. Siromak ni jedel že tri dn-ij. Civilni prebivalci v »krajih, skozi) katere so ruski ujetniki potovali, niso Ruse nikdar druga-čet nazivali kot "prašiče in pse". Ženske kot otroci so me- < tali kamenje v nje ter jikn plju- : vali v obraze. V Allensteinu je f nemška druhal se navalila na truske ranjence, pljuvala po , njih in jih vlaičila za brade. In dočim so Nemci vozili angleške in francoske ujetnike v ž i- ■ vinskih vozovih po 50 do 60 ] jnož, kar je bilo že itaik več kot ,j preveč, so Nemci« naprtali do ' 90 Rusov v en voz, kjer je bilo 1 polno gnoja. Vozovi so bi'li ta- < ko nagnjeteni, da je bilo rus-1 < kim ujetnikofrn nemogoče se < -premakniti. Prddno je vlak odpeljal naprej, SO Nemci vozo- t ve tesno zaprli, ini ujetniki so morali poslušati povelja narave, ikjer so -stali, in trabili so < svoje kape v ta namen, katere so potem metali skozi malo okno.
Atmosfera v teh vozovih je bila strašna, in v tem pogledu se izražajo-vsi ujetniki enako, katerim se je posrečilo pobegniti dombv. tMožje so bili napol zadušeni, »mmogo jih je padlo v omedlevico, še več se
jih je zadušite. (Ukota je bila i
a [njih večina Spremljevalka. Ko-r, zarec vode, kateri so rekli "kali va", je bila njih hrana, katero :1 so dobili enkrat na dva dni.
-	Bolečine teh -siromakov -so se a še povečale na posameznih po-r stajah1, kjen je vlaik čakal, ko
-	so nemški stcažfiiiki odprli vosi zove in kazali ujetnike civilne-i mu prebivalstvu, ki se je obna-i .šalokotpodivjano. Na teihl po-
-	stajah, kjer so stali vlaki, so , imeli nemški vojaki navado,
-	1 la so se vsedli prav blizu ujet-
-	nikov in uživali mnogotero in
■	dobro hinamo pred' očmi sestra-
■	danih ruskih ujetnikov.
Nemško ljudstvo podivjano.
Vasili Tretijalkov, prostak v
■	3. gandnem ipolku« nam pripo-» 'ved u je o nekem slučaju, ki je
■	pač nezaslišan, iti ki skoro ne-1 vneten, če ne -bi povest prišla > iz ust priče, ki je bila iniavaoča.
■	Na ndki -postaji so Nemci od-1 ptrli voz, v katerem je bilo na-
^njetenih 90 Rusov. Ker ruski Ivojaiki niso dobili nobene hrane dva dni, so z lačnimi očmi gledali v daljavo, kjer so sestre rekla sv. Vincenca Pavlamske-ga razdeljevale 'klobase in kruh nemškim vojakoim. Ena izmed -teh "usmiljenk" se je približala vozu, kjer so stali ruski ujetniki, in eden izmed ujetnikov je pomolil svojo -roko -ven milo proseč, naj tudi inijemu dajo nekaj v>žiti, ker že tri dni ni dobil nobene hrane. Toda "usmi-< ljenika" je udarila ubogtga Rusa po roki, mu namazala oflvraz s klobaso ter kričala nad njim, da je "nuska svinja!''
Rop in surovost.
Nikolaj ELchem, vojak ruskega gardmega polka pripove-1 duje -drugo zgodbo, s kako -gro-. zovitoBtjo so nemški vojaki postopali z njim. V Neiden-bergu so Nemci prisilili nekega ruskega častnika, da se je dal vprdči pred neko strojno pu šlko, katero je moral potem vleči po mestnih ulicah med zasi|)fc.hom in psovanjem prebivalstva.
Dne 28. avgusta, 1915, tekom bojev v 'Mazurskih krajih, so iNemci ulovili kakih 300 rusk Ih! vojakov, mdrf1 njimi Ga-briela Piišikumova, Ikoiporala, in prostaka Ivana Abramova in Kozmo Nazarova. Najprvo so Nemci injetniklotm pOlirali ves denar in vsako vednost, ki so jo -nosili s seboj. Potem so \Nemei izbrali iz vrste ruskih ujetnikov vse one, ki so nosili hrabrostne svetinje ter so jih na mestu ustrelili. QstaH so morali koraikati v Etzen.Oni ki so zaostajali, so ibili suvani s puškinimi kopiti, in kdor ni mogel več naprej r$di utrujenosti ali inam, je dobil nekaj ubodljajev z bajonetom, in pustili so ga ležati na mestu. Spotoma so Nemci metali kamenje in blato na nuteke ujetnike, in nemški kavalerisrti so jih suvaM s sulicami brez najmanjšega vzroka. Na ta način $0 "bili u'jetmiki°prisiljeni korakati ves dan in vso noč, ne da bi dobili sploh kaj hrane. Proti večeru druzega dne so prišli v Letzen, kjer so jih naignjetili v živinske vozove, od koder so pravkaJn dd'peljaK konje. 90 mož s|o natlaicili v vsak voz. Vozove so tesno izalprli, in ma ta način so možje potovali v Stendal. Vožnja je trajala dva dni, in ves ta čas niso Nemci dlovolili ujetnikom,' da bi šli z vozov, in niso Idtobil-i niti navad tne vodene kave. V iStendalu so jih peljali v ujetniško kampo, kjer je bilo zkamih kalkih 10. 000 ujetnikov, Kakor so pripovedovali ujetniki, je bilo življenje v teh kampah strahovito. Tako slabo in majhno ^hrano so dobivali, da jiih je mnogo umrlo radi lakote kmalu potem ko so ktospeli tja, in najmočnejši Rusi, ki so 'bili pravi velikani in hrusti, so postali takto slabi, da bi jih« lahko vsak otrok- podrl ma tla- Nemški straižniki so počenjali, z ruski-
zovali so jih ob drevei in mc^ tali kamenje v nje.
Tri priče, ki ito -pripovedujejo, so (pobegnile iz ruskega
, Bell Ro«edale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. 1	Plin in kisik.
, Uradne ure od 9—1« in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto ivečer od 6—8. ure.
DR P. L. KENNEDY,
zobozdravnik.
Dretje zob brez bolečin. D'elo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(x49)
COLLIN WOOD!
VXollinwoodu jako napreduje slovenska naselbina in se množi danz^dnevom. Tako smo se tudi mi priklopili tej naselbini z našo suho robo (Dry cleaning) In N)jaki v Collinwoodu bodejo imeli sedaj lepšo priliki, ker znana jim je naša hitra postrežba in garantirano delo, s katerim čistimo, likamo Ln popravljamo vaše obleke.
Zapomnite si, da kadar nam ali našim zastopnikom izročite svojo obleko, ste popolnoma brez skrbi, da bode dovršena ob »pravem času in v vašo največjo zadovoljnost. The Frank's Dry Cleaning Co.
Podružnica na: 15513 Waterloo Rd, j Glavnl urad in tovarna:
1361 E. 55th St. (91)
Fantje se sprejmejo na stanovanje in hrano. 5351 St. Clair ave. .	(94)
^ jim je posrdoi'lo tponiti do ^zo^1


9 '	m
V teh dneh draginje.
naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna. Popolna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vaS napeljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče nepzilike.
Trineijevo ameriško grenko vino
je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit # in utrdi kri in želodec, da se lahko bofi proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri spremembi živ-ljenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano bctfjše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. *Po lekarnah.
Trmeijev Kmment
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rfcv-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napet ja, trd vrat, itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc
Trinerjev pomiijevalec kašlja
je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd I Cena ista kot liniment	'
Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih razstavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 1916.
Joseph Triner, |
KEMIST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111. J
Prlrtjan po načinu, Id f« j« rabil atajr modar menih
f --SOROL--	I
W h j« hkiul čudovito u»p«inirnzB	Vg
|f krče u želodcu in trebuhu,	jI
a © bolan vrat, naduho, glave-	1
II I [bol, izgubo teka, prehlad v	II
H Jfjl glavi, itd. itd.	■
il Priredi gA tista kompanija	If.
ar, P5® ki dal« davni "Pain Expa	\ \
gf r ,, Uar' staro nadao aradstvo	' :
IS^I n »drfaaaja. Pamatan	3 f ima aao atakUnico
Tadno pri rokah. 38 in BOc	: i K^Vj1 mb lekarnah ali pa pri
Hfr^l F. AD. R1CHTER A CO.	I
74-SO Waahingtan St.	\ '
Nt«, York	■
..................................—---------------- -----------------------------------------	......a
SODNUSKO ODOBRENO
g
F5'—	g—Sl
■■	M
AMERIŠKI {	|
Navodilo, kako se po- DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in od- | stane ameriški drža?-	govori za one, ki
Dan. Ustava, progla-	™A'N	hočejo postiti držav-
a,	11*	rUOlAVL	!• * f I_•
sitev svobode m po-	qant To fagmeoje , |
stave ameriške repa-	odobrila sodnija ZjeA i
blike.	Ww	' I
Cena 25c	|
_ i
TISKALA IN 7AlOfn.A "CLEVELAffDSKA AMERIKA" •11« ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND. OHIO
^	• r.
Mmmumm^mmmmmmemmmmmammmmaa •
Dobi se edino pri
Clevelandska Amerika I
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNLISKA TISKARNA. 6119 ST.CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO |
..............Igl