Številka 15 16. september 1983 občina krško SHUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE MLADI PROSTOVOLJCI Uspešno usposabljanje TO Usposabljanje prostovoljcev v Gornjem Leskovcu — svečani sprejem prostovoljcev v enote teritorialne obrambe na zaključni slovesnosti skih štabov TO in občinskih konferenc ZSMS. Občinske konference morajo politično akcijo pridobivanja mladink in mladincev vključiti v svoje letne načrte dela, izvajati pa preko osnovnih organizacij. Za osnovno organizacijo ZSM mora biti najpomembnejša naloga in obveza s področja SLO in DS, čim boljše usposabljanje za obrambo čim večjega števila mladih. Izredno pomembno vlogo pri informiranju in pridobivanju morajo opraviti tudi šole, kar do sedaj ni bila praksa, to pa bomo dosegli samo z večjim angažiranjem samih šol ter zavoda za šolstvo. Za delavsko mladino pa je potrebno v večji meri kot do sedaj angažirati osnovne organizacije zveze mladine v združenem delu kot tudi sindikat in ZK. . .« Prostovoljci (med njimi je bilo 5 deklet) so med enotedenskim usposabljanjem spoznali osnove V vzgojnem centru krškega Občinskega štaba TO v Gornjem Leskovcu (KS Senovo) je zaključila usposabljanje skupina mladink in mladincev iz Posavja. Gre za 28 prostovoljcev, ki še niso polnoletni in nimajo vojaške obveznosti, zato je njihovo pripravljenost za usposabljanje in nato vključevanje v enote teritorialne obrambe treba še bolj pozdraviti. Problem je le v tem, da bi teh prostovoljcev iz teh treh občin moralo biti (po načrtih in potrebah) vsaj še enkrat toliko. To je moč razbrati tudi iz nagovora komisarja Pokrajinskega štaba TO za Posavje Gorazda So-štarja ob slovesnem zaključku usposabljanja: »V teritorialni obrambi Posavja namenjamo opremljanju in usposabljanju mladih prostovoljcev precejšnja finančna sredstva, vendar letos odziv med mladino ni ustrezal možnostim in številu mladih v Posavju. V bodoče moramo doseči tesnejše sodelovanje občin- ¦ >Bratov Godler« Dolenja vas STRAN 8 -NAS GLAS« St. 15 — september 1983 Seja zborov v četrtek, 22. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 7. točka), DPZ (5. točka) POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V SR SLOVENIJI SISTEMSKE NOVOSTI SE PREPOČASI URESNIČUJEJO Poročilo je objavljeno v PRILOGI VII Poročevalca Skupščine SR Slovenije. Poročilo prikazuje, kako ,se zakon izvaja po posameznih področjih na različnih ravneh in kaj ovira njegovo hitrejše izvajanje, hkrati pa opozarja na stanje, ki je kljub številnim aktivnostim nosilcev nalog in odločujočih dejavnikov dokaj problematično. 1. Vsi podzakonski akti in ostali ustrezni dokumenti so bili sprejeti v zakonskih rokih in s tem podane osnove za urejanje odnosov v stanovanjskem gospodarstvu z občinskimi predpisi. 2. Družbeno planiranje in družbeno ekonomski odnosi s posebnostmi, ki jih je določil zakon, se le počasi uresničujejo, pač pa se je novi sistem zagotavljanja sredstev po zakonsko opredeljenih virih na samoupravni podlagi v pretežni meri dobro uveljavil. Večina OZD in delovnih skupnosti je uredila vprašanje lastne udeležbe v svojih samoupravnih aktih, žal ne vse v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. Prehoda na ekonomske stanarine ni bilo mogoče izvesti zaradi vsakoletnih restriktivnih ukrepov na področju politike cen. 3. Ločitev funkcij investitorja in izvajalca družbeno usmerjene stanovanjske gradnje je pri izvajanju v praksi naletela na vrsto težav. Ob ugodnih razmerah pri zagotavljanju sredstev za stanovanjsko gradnjo je ostajal velik del sredstev »Poročilo o delu in problemih kmetijskih zemljiških skupnosti v SR Sloveniji od ustanovitve do vključno leta 1982« je objavljeno v PRILOGI IX Poročevalca Skupščine SR Slovenije z dne 9. 8. 1983. V desetih letih obstoja in dela so kmetijsko zemljiške skupnosti opravile veliko, pionirsko delo, saj so opredelile in razrešile obilico problemov pri izvajanju kmetijsko zemljiške politike: obravnavale so preko 26.000 ha melioracij, pri čemer so pri več kot 9000 ha same organizirale izvedbo teh agrarnih operacij, vključile so neizkoriščen in se je kratkoročno obračal izven stanovanjskega gospodarstva. Pravočasno bo potrebno ustrezno ukrepati, da v zadnjih letih tega srednjeročnega obdobja ne bi prišlo do občutnejšega neizpolnjevanja planiranega obsega stanovanjske gradnje. 4. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj ni bilo bistvenih odstopanj od zakona, razen pri začasnem dodeljevanju solidarnostnih stanovanj mladim družinam. Stanovanjske zadruge še vedno nimajo zadostne družbene podpore. 5. Proces samoupravne preobrazbe v hišni samoupravi poteka prepočasi. Strokovne službe zmanjšujejo kader, pri tem pa pada kvaliteta njihovega dela. Stroške, ki bi jih etažni lastniki morali plačevati v obliki prispevka, krijejo neupravičeno stanovanjske skupnosti. Plačevanje stanarin in najemnin se poslabšuje. Stanovanjski sklad se slabo vzdržuje. Vsebina dela bank na stanovanjskem področju se je premalo spremenila, ne glede na to, da so ustanovile posebne enote za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Predlog za ustanovitev posebnega sodišča združenega dela za reševanje sporov in razmerij na stanovanjskem področju je šele v fazi javne obravnave, zato tovrstne spore rešujejo redna sodišča. se v izvedbo več kot 6000 ha komasacij, ugotovile preko 26000 ha slabo obdelanih kmetijskih zemljišč in preko 40000 ha zemljišč v zaraščanju, izdale so skoraj 17000 mnenj v zvezi s 23000 izdanimi odločbami o statusu kmeta, določile so preko 40000 zaščitenih kmetij, izdale preko 21000 soglasij in mnenj o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč itd. Nikoli v preteklosti ni bilo v občinah spoznanih in tudi razrešenih toliko problemov v zvezi s kmetijskimi zemljišči kot v teh letih de- lovanja kmetijskih zemljiških skupnosti. Ce upoštevamo še izredno pomembno funkcijo kmetijskih zemljiških skupnosti pri osveščanju celotne družbe o potrebi varovanja obdelovalnih kmetijskih zemljišč in njihovo uporno borbo za spreminjanje odnosa do kmetijskih zemljišč ter velike površine, ki so jih v težavnih razmerah — kljub vsem pritiskom — uspele obvarovati pred zazidavo, potem lahko ugotovimo, da so opravičile svoj obstoj. Seveda so bile pri delu kmetijskih zemljiških skupnosti ugotovljene tudi nekatere pomanjkljivosti, predvsem pa težave. Med večjimi problemi je potrebno opozoriti na pereče vprašanje financiranja kmetijskih zemljiških skupnosti. Financiranje s sredstvi odškodnin zaradi spremembe namembnosti zemljišč ni ustrezno, saj je v protislovju z nalogami kmetijskih zemljiških skupnosti pri varstvu kmetijskih zemljišč (več sprememb namembnosti pomeni več denarja za kmetijske zemljiške skupnosti, katerih ena osnovnih nalog je varovati kmetijska zemljišča pred spremembo namembnosti!?). Zato bo potrebno ob spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih zagotovili druge vire financiranja, npr. del davka od prometa s kmetijskimi zemljišči ali od drugih podobnih dajatev, financiranje v občini na podlagi samoupravnega sporazumevanja, z doslednim plačilom odškodnin za vse črne gradnje na kmetijskih zemljiščih ter z revalorizacijo odškodnine, ki je danes za takšno družbeno dobrino, kot je kmetijska obdelovalna zemlja, že smešno nizka, navaja poročilo v sklepih. Seje zborov v četrtek, 22. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 8. točka) POROČILO KMETIJSKIH ZEMLJIŠKIH SKUPNOSTI O NJIHOVEM DELU OPRAVILE SO PIONIRSKO DELO St. 15 — september 1983 >NAS GLAS« STRAN 9 Seje zborov v četrtek, 22. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 9. točka), DPZ (6. točka) PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRSKO ZA TRETJE IN ČETRTO TRIMESEČJE 1983 PREHOD NA »MREŽNI SISTEM PLANIRANJA« Iza uvodnega pojasnila k dokumentu, katerega predlagatelj je predsedstvo občinske skupščine, povzemamo: »S predloženim periodičnim načrtom se prehaja na 'mrežni sistem planiranja', katerega osnova je v tem, da so poleg terminsko določenih sej zborov v posebnem 'rokovniku' določene naloge, ki jih je v postopku priprave za seje zborov potrebno opraviti. Gre za prvi pristop načrtovanja posameznih aktivnosti in postopkov, določenih s poslovnikom skupščine, to je, da se z načrtom terminsko določijo naloge in opravila v rokih, določenih s poslovnikom skupščine. Hkrati se s tem postopkom uresničuje zahteva delegacij in delegatov, da se povzetki sejnih gradiv objavljajo v NAŠEM GLASU sočasno z dostavljanjem sejnega gradiva v temeljne delegacije. Mrežni sistem planiranja omogoča predvsem ustreznejše in bolj racionalno delo v procesu priprav na posamezne seje zborov skupščine in izvajanje periodičnega načrta. Seje zborov občinske skupščine so planirane tako, da so vezane na seje zborov Skupščine SR Slovenije. Po poslovniku republiške skupščine bi morale biti tudi seje občinskih skupščin, ko nastopajo v funkciji konference delegacij, praviloma najmanj 12 dni pred sejo zborov republiške skupščine. Ker pa to zahteva predhodno vertikalno usklajevanje planov, se v tem prehodnem obdobju načrtujejo seje zborov občinske skupščine 7 dni pred sejo zborov republiške skupščine.« V periodičnem delovnem načrtu so najprej navedene teme, ki jih bodo občinski skupščinski zbori obravnavali 22. in 29. septembra, (glej dnevni red pri sklicu teh sej!). SEJE ZBOROV 27. OKTOBRA: 1. PREDLOG DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBCINE KRSKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 (predhodno obravnava: odbor za družbenoekonomske odnose — pristojni zbori: ZZD, ZKS, DPZ); 2. POROČILO IN OCENA IZVAJANJA USPOSABLJANJA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO V LETIH 1981 DO 1983 (svet za SLO in DS, odbor za družbenopolitični sistem — ZZD, ZKS, DPZ); 3. OSNUTEK ODLOKA O RAVNANJU Z ODPADKI V OBČINI KRSKO (normativno — pravna komisija — ZZD, ZKS); 4. PREDLOG ODLOKA O ZAŠČITI PODTALNICE IN ZAJETJA VODOVODA KRSKO (komisija za normativno-pravne zadeve — ZKS); 5. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZNAKU IN ZASTAVI OBCINE KRSKO (komisija za normativno-pravne zadeve — ZZD, ZKS, DPZ); 6. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ODLICJIH IN ZNAKIH POZORNOSTI V OBČINI KRSKO (komisija za normativno-pravne zadeve — ZZD, ZKS, DPZ). SEJE ZBOROV 17. NOVEMBRA: 1. OSNUTNK RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBCINE KRSKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984 (odbor za družbenoekonomske odnose, odbor za družbenopolitični sistem — ZZD, ZKS, DPZ); 2. OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984 (skupina delegaltov za ZO, izvršni svet SO, odbor za družbeno-ekommske odnose — ZZD, ZKS, DPZ); 3. POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIKI NA PODROČJU PRESKRBOVANJA IN IZVAJANJA VARČEVALNIH UKREPOV (odbor za družbenoekonmske odnose — — ZZD, ZKS); 4. IZHODIŠČA ZA SESTAVO POROČILA Z OSNUTKOM ODLOKA O PRORAČUNU OBCINE KRSKO ZA LETO 1984 (komisija za normativno-pravne zadeve, odbor za družbenoekonomske odnose, odbor za družbenopolitični sistem — ZZD, ZKS — zainteresirani zbor: DPZ); 5. POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE Z DNE 28. 12. 1981 O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI KRSKO (odbor za družbenoekonomski sistem — ZZD, ZKS, DPZ); SEJE ZBOROV 8. DECEMBRA: 1. POROČILO O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU SLO IN DS V OBČINI KRSKO V LETU 1983 S PREDLOGOM SMERNIC IN NALOG V LETU 1984 (svet za SLO in DS, odbor za družbenopolitični sistem — ZZD, ZKS, DPZ); 2. DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SISTEMU SLO Z OSNUTKOM ODLOKA O PRENOSU POOBLASTIL IN PRISTOJNOSTI NA KRAJEVNE SKUPNOSTI NA PODROČJU SLO V VOJNIH RAZMERAH (svet za SLO in DS, komisija za normativno' — pravne zadeve, odbor za družbenopolitični sistem — ZZD, ZKS, DPZ); 3. PREDLOG ODLOKA O ZAKLONIŠČIH V OBČINI KRSKO (svet za SLO in DS, odbor za družbenoekonomske odnose, normativ-no-pravna komisija — ZZD, ZKS, DPZ); 4. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRED SPREMINJANJEM NAMEMBNOSTI (skupi- (nadaljevanje na 19. strani) •>Mrežni sistem planiranja« ROKOVNIK ZA NALOGE IN OPRAVILA ZBOROV SKUPŠČINE OBCINE KRSKO IS in drugi predlagatelji pošljejo Skupščini gradiva za seje zborov 30. IX. Prejemnikom se pošlje sklic sej zborov in sejno gradivo 7. X. Sklic sej delovnih teles za seje zborov 10. X. NAS GLAS se pošlje vsem prejemnikom gradiva 11. X. Poročila delovnih teles se pošljejo vsem prejemnikom gradiva 14. X. SEJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE 27. X. V ZVEZI S SEJAMI 20. X. 28. X. 10. XI. 18. XI. 2. XI. 21. XI. 3. XI. 22. XI. 4. XI. 24. XI. 1. XII. 9. XII. 13. XII. 12. XII. 16. XII. 17. XI. 8. XII. 29. XII. Pripomba delavcev INDOK centra: Delavci INDOK centra (t.j. uredništvo Našega glasa) menimo, da je rok med pošiljanjem sejnih gradiv in Našega glasa za vse skupščinske seje nerealno kratek. Ni namreč možno opraviti vseh nalog (vključno z izdelavo povzetkov, kar sicer ni naša naloga!) in še vključiti tiskarniške roke v borih nekaj dni. Center prejema gradiva (žal) takrat ko delegati, zato predlagamo ponovno uskladitev rokov. STRAN 10 »NAŠ GLAS« St. 15 — september 1983 Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS, DPZ (pri vseh 1. točka) POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO V LETIH 1981, 1982 IN V PHVEM POLLETJU 1383 ODMIKI OD ZAČRTANEGA RAZVOJA Predlagatelj dokumenta je Izvršni svet SO Krško, pripravila pa sta ga Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter Občinski komite za družbena dejavnosti. Iz poročila objavljamo povzetek najpomembnejših ugotovitev pri uresničevanju sedanjega srednjeročnega plana. TEMELJNA ZNAČILNOST GOSPODARJENJA IN DELITVE DRUŽBENEGA PROIZVODA 1. Izračuni na osnovi finančnih kazalcev so pokazali, da so v tem obdobju upadle ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter akumulativna sposobnost. Akumulativna sposobnost se je zmanjševala v 13 OZD (26 % zaposlenih), sredstva za reprodukcijo pa v 11 OZD. 2. Delež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, v celotnem prihodku je pokazal trend upadanja. Prišlo tudi ni do hitrejšega vključevanja novih OZD na zunanje tržišče. 3. V letošnjem prvem polletju je pokazal doseženi dohodek na delavca ugodnejšo sliko: povečal se je nekoliko bolj, kot je bila ocenjena rast cen, kar kaže na produktivnejše delo. stva za reprodukcijo gospodarstva niso povečevala sorazmerno z rastjo družbenega proizvoda. Delež vseh obremenitev je rasel takole: 1980 — 28,9%, 1981 — 29,6 %, 1982 — 34 %, prvo polletje 1982 — 37,1 %. Tako naraščanje obremenitev odvzema gospodarstvu znaten del sredstev za krepitev materialne osnove dela, vpliva na rast cen in s tem na večanje inflacije. Visoko raven obremenitve bi morali z ustreznimi ukrepi zmanjšati, v čemer je rezerva za uresničevanje stabilizacije. Na povečane obveznosti so najbolj vplivale obresti, katerih delež se v dohodku konstantno povečuje; vzrok za to sta povečanje obrestne mere in večje zadolževanje gospodarstva. Če iz pogodbenih, zakonskih in Predsednik CK ZKS Andrej Marine si je med letošnjim delovnim obiskom v naši občini ogledal med drugim kostanjeviški tozd Iskre (V. Podgoršek) Nekatere OZD so pričele s procesom prestrukturiranja proizvodnje (izdelki višje stopnje predelave) in dosegale boljšo kvaliteto. 5. Osnovna značilnost sprememb v delitvi družbenega proizvoda so močno povečane obremenitve gospodarstva, ki so naraščale hitreje kot družbeni proizvod, zato se sred- samoupravno dogovorjenih obveznosti izločimo vpliv obresti, ugotovimo, da je rast ostalih obveznosti manjša oziroma se je ustavila na doseženi ravni (npr. del dohodka za delovno skupnost kaže v letošnjem prvem polletju enako obremenitev dohodka kot 1981). Delež k stabilizaciji so prispevali predvsem osebni dohodki, kar je vplivalo na zniževanje osebnega standarda. Realni osebni dohodki so "v občini upadali iz leta v leto. Delež čistih osebnih dohodkov v družbenem proizvodu se je od 1980 do 1982 zmanjšal za 3,6 strukturne točke. Realni osebni dohodki so od 1979 do 30. 6. 1983 upadli za 26,6 °o. Ob neustavljivi rasti cen taka gibanja ogrožajo uresničevanje dogovorjene politike delitve in zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. 386 delavcev ali 3,8 % vseh zaposlenih v naši občini prejema osebni dohodek, ki je skoraj na ravni zajamčenega osebnega dohodka. 6. Nekatere gospodarske panoge ne dosegajo predvidenega razvoja. Trend upadanja deleža v družbenem proizvodu kažejo panoge: kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, gostinstvo in obrt. Najbolj je tovrstni delež povečala industrija. Odmiki od začrtanega razvoja imajo še posebno težo pri panogah, ki sta bili opredeljeni kot prednostni, to sta kmetijstvo in drobno gospodarstvo (obrt). Kmetijstvo je nizko akumulativno in še težje prenaša breme zaostrenih razmer, tudi ne izkorišča vseh možnosti za večjo pridelavo hrane. Za uveljavitev in pospešen razvoj drobnega gospodarstva bo potrebna širša družbena aktivnost. 7. 1982 je bil delež investicij v družbenem proizvodu 15,2 % in s tem skoraj na ravni republiškega deleža (16%). 1982 so bila sredstva obračunane amortizacije (852,6 milijonov din) za 1,7 % višja od vloženih investicijskih sredstev (838,3 milijonov din). Investicijska vlaganja so vse bolj usmerjena v zamenjavo iztro-šenih proizvodnih naprav ter v dograditev in adaptacije proizvodnih prostorov, vse manj pa je naložb, ki bi dolgoročneje prispevale k hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Prav tako ni razvojnih programov z investicijskimi namerami, ki bi izpolnjevale kriterije za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. 8. Urejanje prostora: V tem obdobju so bili sprejeti temeljni prostorski dokumenti, proces priprave in sprejemanje izvedbenih dokumentov pa se odvija vse počasneje in srednjeročnega plana ne bo možno v celoti realizirati. Osrednje vprašanje urejanja prostora je, kako zagotoviti družbeni razvoj in hkrati obvarovati najkvalitetnejša kmetijska zemljišča. Za zadovoljevanje potreb po gradbenem materialu je potrebno nadaljevati s črpanjem gramoza na sedanjih lokacijah, seveda pod pogojem, da se sproti izvaja sanacija gramoznic in izčrpano zemljišče z agrotehničnimi ukrepi ponovno usposobi za pridelavo hrane. Za ce- St. 15 — september 1983 -NAŠ GLAS« STRAN 11 lovito reševanje vprašanja pa bo potrebno nadaljevati akcije za pridobivanje ustreznega materiala. Pomembni premiki so bili storjeni v izboljševanju ogroženega okolja; postavitev čistilnih naprav v tovarni celuloze je k temu bistveno prispevala. Odprta pa so še vedno vprašanja hrupa, varovanja pitne vode, zbiranje, uničevanje, deponiranje in predelava odpadkov. 9. SIS materialne proizvodnje: Zaradi zoženih materialnih možnosti se izvajanje njihovih dejavnosti odvija na znatno nižji ravni od načrtovane, posebej še na področju komunalne infrastrukture in pri poravnavanju zapadlih obveznosti. Okrnjeno je tudi vzdrževanje objektov komunalne infrastrukture (ceste, vodovodi, kanalizacija). 10. SIS družbenih dejavnosti: Kljub temu, da se ni uresničevala načrtovana rast sredstev za programe družbenih dejavnosti, temveč se je realni obseg razpoložljivih sredstev celo zmanjševal, niso bile spremenjene osnovne razvojne usmeritve, ni pa bilo možno izvajanje vseh dogovorjenih nalog in sprejetih obveznosti. Načrtovane nove investicije so prestavljene v naslednje srednjeročno obdobje, ponovno se prever- jajo že sprejete obveznosti združevanja sredstev za investicije v regiji in republiki ter ostale finančne obveznosti na osnovi sprejetih sa-moupravRih sporazumov in družbenih dogovorov. Hkrati že dlje časa potekajo aktivnosti za uskladitev programov z zmanjšanim obsegom razpoložljivih sredstev. Sprejeti ukrepi naj bi predvsem zagotovili aktiviranje obstoječih notranjih rezerv pri izvajalcih programov, pa tudi poenotenje normativov in kriterijev za uveljavljanje pravic ter ponekod celo znižanje uveljavljenih standardov. 11. Splošna poraba: Raven sredstev za občinski proračun, ki jih je dovoljeno uporabljati za zadovoljevanje splošne porabe, se je s predpisanimi omejitvami in prerazporeditvami izvirnih prihodkov v republiški proračun v tem obdobju zmanjševala. Nadaljnje zmanjševanje skupne porabe bi okrnilo izvajanje tudi tistih nalog, ki so bistvenega pomena za uresničevanje prostorskega dela družbenega plana (urbanistični in zazidalni načrti). Zato bo potrebno posebno skrb posvetiti odmeri in izterjavi davkov, da bo dosežena predpisana stopnja izterjave, ki omogoča uporabo sredstev do dovoljene limite. TEMELJNE ZNAČILNOSTI RAZVOJA IN URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1983 1. Gospodarjenje poteka v ostrejših razmerah, kar se odraža predvsem v težavah pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, surovinami in sestavnimi deli ter v pomanjkanju kvalitetnih obratnih sredstev, le-to vpliva na vse večje zadolževanje gospodarstva in na visoko obremenitev dohodka z obrestmi. Take razmere terjajo, da je vse več naporov usmerjenih na reševanje sprotnih problemov, na prilagajanje proizvodnje in poslovanja. Posledica negotovih pogojev gospodarjenja, ki se nenehno spreminjajo, je, da se dogovorjene naloge za letošnje leto uresničujejo počasneje, materialni okviri razvoja pa so na nižji ravni, kot jih predvideva resolucija. 2. Družbeni proizvod sicer kaže 31,8 % nominalno rast v primerjavi z lanskim prvim polletjem, vendar vsebuje ta pokazatelj 30 % rast cen. Z resolucijo je bila za letos predvidena 20 °/o rast cen, zato nominalna kazalca nista primerljiva. Izračun realne rasti družbenega proizvoda kaže 1,4 % rast, z resolucijo pa je bila predvidena 2 °o rast. Predvidoma bo letošnja rast družbenega proizvoda 1,5 %, kar je za 0,5 % manj od načrtovane, tako da bo skupno in splošno porabo težko obdržati na doseženi ravni. 3. V letošnjem prvem polletju se je — v primerjavi z lanskim — izvoz zmanjšal za 3,3 %. Konvertibilni se je zmanjšal za 12 °/o, klirinški pa povečal za 146,6 %. Uvoz se je zmanjšal za 44,3 %. konvertibilnega področja se je zmanjšal za 60,7 %, povečal za 83,9 %. s klirinškega pa Z resolucijo js bila načrtovana 19,2 % rast izvoza in 9,3 % rast uvoza, torej je bila realizacija obeh na znatno nižji ravni od načrtovane. Na to so vplivale predvsem zaostrene razmere na področju ekonomskih odnosov s tujino, zmanjšane možnosti uvoza surovin in reprodukcijskega materiala, visoka rast cen na domačem tržišču, zagotavljanje nujne oskrbe za domači trg (roto papir) in neredno plačevanje izvoznih stimulacij, kar je zmanjševalo dohodkovni interes za izvoz. Ugodnejšo sliko pa kaže pokritje uvoza z izvozom, saj smo na konvertibilno področje izvozili za 42,6 % več, kot pa je znašal uvoz od tam. Zaostrene gospodarske razmere se kažejo tudi na področju zaposlovanja. Primerjava med letošnjo in lansko zaposlenostjo v prvem polletju kaže, da se je za 1 % zmanjšala, z resolucijo pa je bila načrtovana 1,4 °/o rast. Z manjšim številom zaposlenih je bil dosežen večji obseg proizvodnje, hkrati pa se je pojavil problem brezposelnosti, zlasti mladih kadrov suficitarnih poklicev. 5. V letošnjem prvem polletju je delitev dohodka potekala v skladu z vsemi družbenimi dokumenti. Sredstva za osebne dohodke so zaostajala 53 % za rastjo dohodka, kar je več, kot je zahtevala resolucija (35 %). Pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti pa zajemajo v letošnjem prvem polletju že 40 °/o razporejenega dohodka, kar kaže na vse manjšo vlogo delavcev pri delitvi ustvarjenega dohodka. Kmečko prireditev OD ŽETVE DO KRUHA na Smedniku pod Rako si je ogledala tudi številna skupina slavistov iz številnih držav, ki so bili tisti čas pri nas na seminarskem usposabljanju STRAN 12 »NAS GLAS« St. 15 — september 1983 PRVA OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1984 Na težje pogoje gospodarjenja bodo vplivale obveznosti SFRJ do tujine. Po sedanjih izračunih je to znesek 6 milijard dolarjev (5,6 milijard dolarjev dolga do konvertibilnega področja). Gospodarski razvoj bodo otežko-čale dolgoročne neugodne tendence, ki deluje na območju vse države: silci razvoja preverijo, kaj je maksimalno možno storiti za uresničitev planskih nalog že v letošnjem letu, kateri so notranji ukrepi za povečanje učinkovitosti v poslovanju OZD in kateri so konkretni ukrepi za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Glede na ugotovljene odmike od plansko sprejetih nalog so bila izpostavljena odprta vprašanja. Nanja bo potrebno dati odgovor in realno oceniti, od katere ravni je možno pričakovati doseganje novoustvarje- ne vrednosti v občini in zastaviti politiko delitve družbenega dohodka tako, da bo zagotovljala krepitev materialne osnove dela. IZ GOVORA ZVONETA DRAGANA NA SENOVEM 3. JULIJA »Dolgoročni program gospodarske stabilizacije je enotna podlaga za ukrepanje in delovanje na vseh ravneh, s čimer so mišljeni neodložljiva obveznost ter organizirano in sinhronlzirano delo vseh subjektov naše socialistične samoupravne družbe. Vsak mora v mejah svojih pooblastil in pristojnosti storiti vse za uresničevanje programa stabilizacije in to mora biti njegova vsakodnevna in dolgoročna obveznost, ne pa, da samo čaka in upa na nekakšne nove »stabilizacijske pakete« Zveznega izvršnega sveta, ker bi to samo povečevalo ad-ministriranje, centralizem — zanikanje tržnih zakonitosti. Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je torej predvsem reafirma-cija in dosledno uresničevanje načela maksimalnega opiranja na lastne moči. To pomeni tole: prvič — krepitev samoupravljanja in s tem sprostitev vseh potencialov in moči, ki ležijo v takšnih produkcijskih odnosih, in opiranje na objektivno dejstvo ekonomskih zakonitosti; drugič — smotrna uporaba vseh razpoložljivih naravnih, te-hnično-tehnoloških, kadrovskih in drugih možnosti ob najsimotrnej-ši uporabi zunanje komponente in ob gospodarnem obnašanju pri delitvi in porabi; tretjič — to pomeni tudi širše in smotrnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in usposabljanje gospodarstva, da to stori z lastno močjo in z lastnimi potenciali, kar bo doseženo tudi s hitrejšo reafiiimacijo enotnega jugoslovanskega trga.« I težave pri zagotavljanju normalne proizvodnje, prenizka in še nazadujoča produktivnost ter učinkovitost pri uporabi družbenih sredstev, upadanje življenjskega standarda, še posebej realnih osebnih dohodkov, in previsoka inflacija. Ključnega pomena bo, kaj se bo dogajalo na področju ekonomskih odnosov s tujino. V usposabljanju za izvoz bi morali napraviti korak naprej, kar je za industrijsko proizvodnjo malodane edina možnost. Če bi pri oskrbi z uvoženim reprodukcijskim materialom uspeli ohraniti letošnjo raven, oskrbo z domačim pa vsaj nekoliko popravili, bi lahko računali v SR Sloveniji na približno 2 % rast industrijske proizvodnje. V letu 1984 se življenjski standard verjetno še ne bo mogel popravljati. Vse oblike porabe bodo morale omogočiti, da bo iz akumulacije domačega gospodarstva možno zagotoviti kaj sredstev za naložbe, ne samo zato, da bi poskušali nadaljevati proces kvalitativnega prestrukturiranja gospodarstva, ampak tudi zato, da bo dovolj perspektiv za zaposlitev mladih, ki bodo zaključili šolanje. Ocene možnega razvoja občine Krško za leto 1984 ob nedorečenih napovedih za uresničevanje družbenega plana SFRJ in SRS ni možno podati. Gospodarjenje v prihodnjem letu bo v veliki meri odvisno od družbenoekonomskih gibanj, od dogovorjenih usmeritev ekonomske politike v SFRJ in SRS ter od našega prilagajanja spremenjenim pogojem in možnostim. Zato je izrednega pomena, da v vseh sredinah in vsi temeljni no- Seje zborov v četrtek, 29. septembera: ZZD, ZKS, DPZ (pri vseh 2. točka) POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENIH DOGOVOROV O KADROVSKI POLITIKI V SR SLOVENIJI V PLANE VKLJUČITI CELOVIT KADROVSKI VIDIK »Poročilo o uresničevanju družbenih dogovorov o kadrovski politiki v letih 1980 — 1982 ter akcijske usmeritve« in »Predlog ugotovitev, priporočil in sklepov o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji v obdobju 1980 — 1982« sta objavljena v PRILOGI VIII Poročevalca Skupščine SR Slovenije z dne 29. 7. 1983. Iz obsežnih dokumentov, ki obsegata celotno prilogo Poročevalca, naj navedemo le nekatera priporočila Skupščine SR Slovenije: Zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo še doslednejše uresničevanje načel in meril kadrovske politike, zato Skupščina SR Slovenije priporoča: 1. Vsi udeležnci družbenih dogovorov naj se še naprej odločno, dosledno in odgovorno zavzemajo za izvajanje nalog, ki smo jih zapisali v dokumente o kadrovski politiki. Vsaj enkrat letno naj obravnavajo in ocenijo dosežene rezultate ter se še dosledneje zavzemajo, da postane uresničevanje kadrovske politike vsakodnevna pravica in obveza delavcev in dbčanov, zlasti pri reševanju dolgoročnih sistemskih vprašanj in vprašanj dolgoročnega razvoja. Ena od temeljnih nalog je, da se planske dokumente, zlasti v dolgoročne plane, vključi celovit vidik. Potrebno je nenehno prizadevanje, da postane kadrovska politika vsepovsod resnično sestavni del razvojnih planov in vsakodnevnih naporov vseh nosilcev kadrovske politike. 2. a) Samoupravne interesne skup- nosti družbenih dejavnosti in republiški upravni organi naj čimprej izdelajo nomenklature in opise poklicev za svoje področje dejavnosti kot eno od izhodišč za ziripravo vzgojnoizobraževalnih programov, usklajenih s potrebami dela. b) Zveza skupnosti za zaposlovanje naj usklajuje in dopolnjuje osnutke nomenklatur in opisov poklicev, še posebej pa nudi strokovno pomoč in koordinira pospešeno delo. c) Izobraževalna skupnost Slovenije naj v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pripravi dogovor o usmerjanju mladih in odraslih v izobraževanje in delo ter način njihove povezave z združenim delom. V sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi iin Gospodarsko zbornico Slovenije naj pospeši priprave za ovrednotenje programov usmerjenega izobraževanja s poudarkom na usklajenosti s programi proizvodnega dela in delovne St. 15 — september 1983 prakse in v povezavi s programi usposabljanja pripravnikov. Zbor delegatov udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji naj ponovno prouči enotna izhodišča in kriterije štipendiranja in le-te uskladi z novimi družbenoekonomskimi odnosi. č) Raziskovalna skupnost Slovenije naj med prednostna raziskovanja vključi pripravo metodologije za spremljanje in usmerjanje razvoja kadrov, stimuliranja, rnotiviranja in napredovanja kadrov in pripravo metodologije za povezavo specifičnih informacijskih sistemov kadrovske vsebine v enoten kadrovski informacijski sistem. d) Republiška konferenca SZDL Slovenije naj pripravi merila in kriterije za sistematično spremljanje in ocenjevanje uspešnosti dela posameznikov, nosilcev družbenih funkcij in celotnih organov, da bi v drugem dveletnem mandatnem obdobju dela evidentirali in volili le tiste, ki z delom opravičujejo ponovno izvolitev. Pri tem je zlasti treba upoštevati njihov odnos do nalog stabilizacije in krepitve samoupravljanja. e) Skupščine občin naj čimprej konkretiziraljo merila in naloge kadrovske politek v občinskih družbenih dogovorih in poskrbijo, da jih bodo pri dopolnjevanju samoupravnih aktov upoštevale tudi vse OZD, druge organizacije in Skupnosti ter jih odgovorno izvajale v praksi. Zagotovijo naj opravljanje nalog kadrovske dejavnosti, naloženih občinskim kadrovskim službam s predpisi in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v celoti. 3. a) Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti naj dosledno uresničujejo sprejete samoupravne sporazume o zaposlovanju in ustvarjajo možnosti za pospeševanje produktivnega zaposlovanja in zmanjšanja zaposlenosti, zlasti z boljšo' izrabo proizvodnih zmogljivosti in delovnega časa, z uvajanjem večizmenskega dela, kjer za to obstajajo možnosti. upokojevanjem delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, z zmanjševanjem pogodbenega in nadurnega dela ter zaposlovanjem pripravnikov. Za dosego tega je tmed drugim potrebna tesnejša povezanost organizacij združenega dela. skupnosti za zarjoslovanje in vzgojnoizobraževal-nih organizacij, da se vsebina, obseg in smeri izobraževanja čimprej Drilagode kadrovskim potrebam zdru-ženesa dela in družbe v celoti. b) Pri prestruktuiranju gospodarstva na višjo raven naj uveljav-liaio naslednje razvojne kadrovske usmeritve: — racionalno-, smotrno in produktivno zaposlovanje kot pogoj za doseganje višje produktivnosti dela, višje udeležbe visoko strokovnega in »NAS GLAS« ustvarjalnega dela in večjega dohodka na zaposlenega; — skrb za vzgojo tistih kadrov, ki jih zahteva naš družbeni gospodarski razvoj, še zlasti raziskovalnih kadrov, potrebnih za učinkovito prilagajanje našega gospodarstva potrebam sodobnega tehnološkega razvoja; — ustreznejše družbeno vrednotenje proizvodnega in kreativnega dela ter dosledno uvajanje in izvajanje načela po rezultatih dela; — za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih (pravočasno izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in preža pos lova nj a delavcev). Načrtujejo naj boljšo kvalifikacijsko sestavo zaposlenih tudi z izobraževanjem ob delu in iz dela; prav tako je v OZD potrebno izoblikovati sistem spremljanja razvoja kadrov. č) Uredijo naj, da bo pripravništvo pridobivanje izkušenj za samostojno delo, ne način podaljševanja izobraževanja, in da se bo izvajalo na vseh stopnjah zahtevnosti dela, kjer je po zakonu o usmerjenem izobraževanju ipredvideno. KDAJ BODO SEJE ZBOROV REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Iz DELEGATSKEGA BILTENA, ki ga našemu INDOK centru pošilja Sekretariat za informacije Skupščine SR Slovenije, objavljamo datume sej zborov republiške skupščine: Prva • jesenska seja bo 28. septembra, naslednje seje pa bodo 3. oktobra (redna in slavnostna), 26. oktobra, 23. novembra ter 14. in 27. decembra. 3. oktobra bo ob 17. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavnostna seja vseh zborov Skupščine SR Slovenije v počastitev 40-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ki se je bodo udeležili še živeči odposlanci Kočevskega zbora in drugi povabljeni. d) Temeljne organizacije, ki opravljajo naloge na področju raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja, naj spodbujajo in usmerjajo znanstvenoraziskovalne kadre k nalogam, ki bodo prispevale k reševanju problemov v proizvodnji za produktivnejše gospodarjenje, prestruktuiranje gospodarstva, vključevanje v mednarodno menjavo dela in k boljši organiziranosti dela. 4. Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti in organi družbenopolitičnh skupnosti naj se v zvezi s kadrovanjem na najodgovornejša dela in naloge zavzamejo za uresničitev določil republiškega in .občinskega dogovora o kadrovski politiki, posebej pa za STRAN 13 spremljanje perspektivnih kadrov, ki bi bili sposobni prevzeti odgovorne naloge v združenem delu kot tudi v organizacijah in organih ožje ter širše družbenopolitične skupnosti. Zagotovijo naj, da se morajo v stalno organizirano usposabljanje vodilnih delavcev v gospodarstvu vključiti vsi vodilni delavci najmanj po preteku vsakih štirih let in da morajo aktivno sodelovanje v usposabljanju upoštevati samoupravni organi in organi družbenopolitičnih organizacij kot kriterij pri reelekciji poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. ZZD, ZKS, DPZ (pri vseh 3. točka) ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRŠKO... OBČINSKI DOLGOROČNI PLAN PRIHODNJE LETO V dosedanjem odloku je bilo predvideno, da bo IS SO Krško predložil občinski skupščini osnutek in predlog dolgoročnega plana občine Krško v prvem oziroma drugem polletju letos, zaradi utemeljenih razlogov pa se bo to lahko zgodilo šele v prihodnjem letu. Bistveno so se namreč spremenili pogoji poslovanja, poslabšala se je ekonomska situacija, spremenila so se nekatera izhodišča za dolgoročno razvojno usmeritev in tudi spremenili roki za pripravo zveznega in republiškega dolgoročnega plana. Pri pripravi dokumenta bo potrebno upoštevati: — gradiva dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije z vsemi pripadajočimi separati, — dolgoročne sistemske rešitve na posameznih področjih (ekonomski odnosi s tujino, razširjena reprodukcija, denarno-kreditni sistem, sistem cen itd.), — spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih republiškega in zveznega družbenega plana. Dokončati bo potrebno postopek za spremembo in dopolnitev sedanjih srednjeročnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in občine ter nakazati rešitve odprtih vprašanj, ključnih za nadaljnji razvoj. V skladu z republiškimi roki bo IS SO Krško predložil skupščini občine Krško osnutek DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986 — 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA TUDI DO LETA 2000 v prvi polovici prihodnjega leta, predlog tega dokumenta pa v drugem polletju. STRAN 14 »NAŠ GLAS« St. 15 — september 1983 Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 4. točka): OSNUTEK ODLOKA O VARSTVU PODZEMNE PITNE VODE NA OBMOČJU VARSTVENIH PASOV ČRPALIŠČ VODOVODA KRŠKO ZAVAROVATI ZALOGE PITNE VODE TUDI ZA PRIHAJAJOČE GENERACIJE Pitna voda je dobrina splošnegabodo seveda vplivale tudi na var- jevni skupnosti Krško in Leskovec, SKIS in Občinski štab za civilno zaščito. pomena, ki je pod posebnim družbenim varstvom, zato je potrebno tudi na območju naše občine zaščititi vse podtalne vode ter območja vodovodnih črpališč. Osnutek dokumenta, ki ga bosta obravnavala pristojna zbora na svojih sejah 29. septembra, je prvi iz niza dokumentov tovrstne zakonodaje v občini Krško. Sledila bo izdelava sanacijskega programa, kjer bodo podrobno obdelani ukrepi za saniranje obstoječega stanja, tehnične in druge rešitve ter predvideni roki, v katerih bo potrebno posamezne naloge izvesti. Hidrogeološke raziskave od 1933 dalje, katerih namen je bil določitev smeri podtalničnega toka, so bile osnova za določitev velikosti in oblike varstvenih pasov (la, lb, 2, 3, 4) okoli črpališča Drnovo in projektiranega črpališča Brege. Spremembe v uporabi dinamike porabe stvene pasove. Omejitve pri izrabi in uporabi prostora v varstvenih pasovih se nanašajo predvsem na uporabo gnojil, zaščitnih sredstev za rastline, tranzitni promet z nevarnimi tekočinami in gradnjo objektov, a še niso povsem natančno opredeljene in jih bo podrobneje opredelil sanacijski program kot nadaljevanje tega odloka. Ko bodo znani in pripravljeni podrobnejši kriteriji in navodila (npr. največja dovoljena količina gnojila na hektar ipd.), bo moč ugotoviti, ali omejitve bistveno vplivajo na uporabo prostora in ali so lastniki zemljišč prizadeti pri dohodku; v tem primeru se bo potrebno dogovoriti o ustrezni odškodnini. Izvršni svet SO Krško je dal osnutek odloka v predhodno javno obravnavo, ki naj bi sicer trajala do 31. oktobra; pripombe so predlagatelju dokumenta že poslali kra- Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 5. točka) ODLOK O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED IN MIR V OBČINI KRŠKO ALI BODO KAZNI POMAGALE? Odlok je sestavil Občinski sekretariat za notranje zadeve, predlagatelj dokumenta pa je Izvršni svet Skupščine občine Krško. Poglavitni vzrok za izdajo novega odloka je zastarelost tovrstnega dokumenta iz leta 1968 zaradi novih zakonskih predpisov: zakona o prekrških zoper javni red in mir ter zakona o prekrških. Z določbami novega odloka se želi doseči sankcioniranje vseh kršitev s področja javnega reda in mira, ki se nenehno pojavljajo v vsakdanjem življenju in motijo delo, razvedrilo in počitek občanov ter ogrožajo njihovo varnost, zdravje in premoženje, W;7,r,iV -¦*.-"¦¦'—ar«p :;¦ •"v\/ /.Bf Lz rr.i_- «.$L.*- LESKOVEC^ /-,.1< J§k; «•»!• ~~n DRNOVO] t _ KARTA \AROVALNIH CON '• .¦•,šuj>^s ČRPALIŠČA Drnovo .Brege ^'"^'iJlR omejuje 1b cono '•*,. mte. _„J.J 2. -- ¦ IMNMM -f/- 3. -" - -— .,_ 4. .»_ '•^ I 31 v primeru izdelave • t novih vodnjakov i n**;\ '"''!¦•¦ \ BREGE% >J .Lh^4^^ \ fisaju MRTVICE *1 itSSVIHR _i___M KARTA VAROVALNIH CON ČRPALIŠČA DRNOVO, BREGE — označene meje in območja varovalnih con smo okrepili oziroma dopolnili, ker bi bile sicer ob pomanjšavi originalne skice iz delegatskega gradiva premalo jasne, zato je verjetno prišlo kje do kakšne manjše netočnosti. Uradno je torej veljavna skica iz delegat, gradiva! St. 15 — september 1983 »NAS GLAS« STRAN 15 s katerimi se krši družbena disciplina in javna morala ali kvari zunanji izgled mest in drugih naselj v naši občini. Osnutek odloka so delegati obravnavali lani, njihove pripombe pa so bile pri izdelavi predloga upoštevane. Osnutek je bil v javni razpravi -do sprejetja novega zakona o prekrških (29. junija letos), vendar pripomb ni bilo. Talko zakon kot odlok bosta stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leita. Dokument našteva vse možne prekrške zoper javni red in mir ter predvideva zanje ustrezne denarne kazni. Navajanje vseh prepovedi in ustreznih kazni bi zavzelo preveč prostora. Navedemo naj 'le še, da so za izvajanje tega odloka zadolženi: postaja milice, občinski upravni organ za notranje zadeve ter inšpekcijski in drugi upravni organi, vsak na svojem področju pristojnosti. Sicer pa bo odlok tudi uradno objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu in vsak se bo lahko prepričal, ali morebiti nima navade kršiti nekaterih njegovih določb. Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 6. točka) PREDLOG ODLOKA O IZOBRAŽEVANJU IN UPORABI ZASTAV V OBČINI KRŠKO O osnutku odloka smo pisali v 5. številki NAŠEGA GLASA (10. marec 1983). Osnutek dokumenta je obravnavala Skupščina občine Krško na sejah Zbora združenega dela ter Zbora krajevnih skupnosti 15. marca letos. Delegaciji KS Leskovec in Krško sta izrekli nekatere pripombe k osnutku, ki jih je sestavljalec odloka — Občinski sekretariat za notranje zadeve — skušal čim več upoštevati pri izdelavi predloga dokumenta, kar je podrobneje opisano v obrazložitvi dokumenta. Organ, pristojen za nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka, bo izdal navodilo o načinu izobešanja in uporabe zastav, delovni ljudje in občani pa bodo1 podrobneje o določbah odloka in navodila seznanjeni preko NAŠEGA GLASA. Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 7. točka) PREDLOG ODLOKA O HIŠNEM REDU V OBČINI KRŠKO NOBENE PRIPOMBE NA OSNUTEK! Na osnutek tega dokumenta niso imeli delegati pristojnih zborov na majski seji občinske skupščine nobene pripombe, pa tudi javne razprava ni dala tovrstnega plodu. Vsebina predloga odloka je — razen nekaj manjših izrazoslovnih in tipkarskih popravkov — povsem enaka osnutku dokumenta. Iz obrazložitve navajamo povzetek predloga odloka: I. Splošne določbe: — v njih so navedene pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj oziroma poslovnih prostorov ter pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev, zborov stanovalcev in hišnih svetov — — z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporalbo obravnavanih objektov; — s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini gospodarijo stanovalci, organizirani v skupnosti stanovalcev, v skladu s pravicami in Obveznostmi, določenimi s samoupravnimi splošnimi akti OZD in delovnih skupnosti, imetnikov razpolagalnih pravic. II Skupni prostori, naprave in oprema: — v stanovanjski hiši morajo biti skupni prostori na razpolago vsem stanovalcem; — stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo sostanovalcev, in da jih ne poškodujejo. III. Sklenitev pogodbe, vselitev in izselitev: — poglavje navaja določbe o navedenih postopkih; med drugim tudi da se ob izročitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice sestavi poseben zapisnik, kamor se vpiše, v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v njem ob izročitvi. IV. Uporaba in vzdrževanje stanovanja: imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati kot dober gospodar — stanovanjske prostore mora redno' vzdrževati, jih varovati pred poškodbami in morebitne poškodbe sproti odpravljati. V. Čistoča, red in mir: v stanovanjski hiši in njeni okolici morata vladati red in ,mir, varovati je ootrebno javne naprave, otroška igrišča in zelenice; prepovedana je reja domačih živali oziroma navedeni pogoji, kako jih imeti. VI. Ravnanje v izrednih razmerah: hišni svet stanovanjske hiše mora v sodelovanju s štabom civilne zaščite v krajevni skupnosti skrbeti za izvajanje vseh preventivnih ukrepov in ukrepov za odpravo posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter v primeru vojne in drugih izrednih razmerah. VII. Prehodne :n končne določbe: kršitve določil odloka se kaznju-jejo po zakonu o prekrških zoper javni red in mir in po odloku o prekrških zoper javni red in mir v občini Krško. Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 8. točka) OSNUTEK ODLOKA O USTANOVITVI IN DELOVNEM PODROČJU SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM VPROMETU OBČINE KRŠKO TELO S ŠTEVILNIM SESTAVOM Namen odloka je predvsem izboljšanje varnosti v cestnem prometu, s tem da se spodbudi preventivno in vzgojno delo v osnovnih šolah, vzgojnovarstivenih ustanovah, temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, je zapisano v obrazložitvi osnutka dokumenta. Osnutek odloka je sestavil Občinski sekretariat za notranje zadeve, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško. Svet — kot strokovno družbeno telo — naj bi štel 35 članov, za tekoče izvajanje nalog pa naj bi skrbel 6-članski izvršilni odbor ter ko- Posnetek z letošnjega tekmovanja mladih prometnikov pri Osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem STRAN 16 »NAŠ GLAS« St. 15 — september 1983 misija: za vzgojo šolske in predšolske mladine, za varnost prometa pri OZD in KS, za tehnično urejanje prometa in prometne signalizacije, za propagando in tisk ter za priznanja in odlikovanja. Strokovne naloge za svet bo predvidoma opravljal tajnik tega telesa, upravno-tehnično Na prejšnjem skupščinskem zasedanju je bil med drugimi sprejet tudi sklep, da je potrebno dati večji poudarek aktivnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi v lokalnih sredstvih informiranja. S pomočjo skupščinskega glasila NAS GLAS in Lokalne radijske postaje Brežice bo potrebno izvesti nekatere oblike izobraževanja v prometu. delo upravni organ za notranje zadeve, finančne zadeve pa pristojni organ za finance občine Krško. Sredstva za delo sveta naj bi določila občinska skupščina v vsakoletnem proračunu, del sredstev pa prispevale tudi druge organizacije in skupnosti. Svet naj bi opravljal zlast tele naloge: skrbel za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, proučeval in obravnaval cestno prometno problematiko, pospeševal prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu, sodeloval pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko njegovega področja delovanja, izdajal in razširjal prometno vzgojne publikacije ter razvijal in pospeševal varnost cestnega prometa preko sredstev javnega obveščanja, predlagal ustreznm dejavnikom ukrepe za izboljšanje varnosti , razvijal in pospeševal organizacijo in aktivnost šolske prometne službe, nudil strokovno pomoč šolam, organizacijam in komisijam pri KS, občasno pripravljal poročila o svojem delu in z njimi seznanjal občinsko skupščino ter izvajal akcije Republiškega sveta za preventivo in vzgojo' v cestnem prometu. Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 9. točka), DPZ (4. točka) OLOK O UKREPIH ZA RACIONALNO ZMANJŠANJE PORABE VSEH VRST ENERGIJE V OBČINI KRŠKO SKRBNO Z ENERGIJO! Predlog odloka določa, da se smejo v ogrevalni sezoni industrijski proizvodni proizvodi, poslovni in administrativni, prodajni, upravni, stanovanjski in drugi prostori ter zgradbe ogrevati največ do 19 stopinj Celzija (plus ali minus 1 °C odstopanja). To> velja tudi za prostore, ogrevane z individualnimi kurišči. Izvzeti so le prostori za potrebe zdravstvenega varstva, domovi za starejše občane in vzgojnovarstvene ustanove. Ce se prostori in zgradbe ne uporabljajo več kot 24 ur, mora biti temperatura v obdotoju neuporabe najmanj še za 5 stopinj Celzija nižja, razen če tehnološki proces dela ne zahteva drugačnega minimuma. Ogrevalna sezona se začne vsako leto po 1. oktobru, ko znaša po> ugotovitvah Meteorološkega zavoda SR Slovenije zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ DELO IZVRŠNEGA 33. SEJA: Sejo, ki je bila 13. julija, je vodil predsednik IS dipl. ing. Vinko Bah. Na dnevnem redu so bili: in-lormacija o preskrbljenosti z osnovnimi življenskimi dobrinami ter in-formacja v zvezi s pripravami in potekom žetve, odkupom pšenice in pripravami na setev, poročilo o problematiki izterjatve zasebnih obrtnikov, informacija o gibanju čistih osebnih dohodkov v občini Krško, uresničevanje programa dela SO in predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. 34. SEJA: Sejo, ki je bila 27. julija, je vodil podpredsednik IS Igor Dobrov-r.Ik, dnevni red pa je obsegal: predlog odloka o spremembi odloka o zagotavljanju in zbiranju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 v občini Krško, uskladitev programov in stopenj SIS družbenih dejavnosti od 1. avgusta 1983 dalje, predlog sklepa o nakazilu presežkov SIS družbenih dejavnosti Siseotu SR Slovenije, poročilo o pripravi in financiranju prostorsko-urbanističnih dokumentov ter novelaciji kategorizacije kmetijskih zemljišč, predlog odloka o izobešanju in uporabi zastav v občini Krško, imenovanje dodatnih članov izpitne komisije v izpitnem centru sekretariata za notranje zadeve, informacija o onesnaževanju vode reke Krke, informacija o postopku za odvzem obrtnega dovoljenja ter izvajanje rekonstrukcije ceste Spodnji grič — Leskovec. 35. SEJA: Seja je bila 28. avgusta in je imela na dnevnevnem redu — poleg gradiv za sejo občinskih skupščinskih zborov v septembru — še naslednje točke: objava rasti sredstev 12 stopinj Celzija. Ogrevalna sezona se konča po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura po ugotovitvah istega zavoda v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12 stopinj Celzija, najkasneje pa 30. aprila za poslovne in 3. maja za stanovanjske objekte. Javna razsvetljava ter razsvetljava v lokalih oziroma poslovalnicah mora biti omejena na minimum. Izvajanje odloka bo nadzoroval Medobčinski inšpektorat Krško: odgovorne osebe bodo za kršitev določb tega odloka kaznovane z denarno kaznijo od 1000-3000 dinarjev. OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter lastniki ali uporabniki javnih lokalov pa od 5000 do 30000 din. SVETA SO KRŠKO za osebne dohodke v gospodarstvu občine za obdobje januar — junij 1983 v primerjavi z istim obdobjem lani, blagovne rezerve mesa v živem za potrebe občine Krško, vloga IVI— Agrokombinata za finančno udeležbo pri pospeševanju kmečkega turizma, poravnava obveznosti po pogodbi za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog Medobčinskega inšpektorata, informacija o opravljenih ukrepih v zvezi s problematiko izterjatve dolgov zasebnih obrtnikov, osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v območno SIS za PTT promet Novo mesto, predlog za dozidavo objektov v SOP — TOZD Klepar Krško, imenovanje komisije za pripravo in izvajanje načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, delegiranje delegata v odbor za spremljanje DD o aktivnostih za zagotavljanje pogojev za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni, ki imajo skupni pomen za obrambo SR Slovenije in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev (pripombe medobčinske gospodarske zbornice. 36. SEJA: Seja je bila 8. septembra, iz gradiva zanjo pa navajamo predvideni dnevni red: informacija o poteku priprav za novelacijo načrtov pripravljenosti, poročilo o izvajanju nalog pri planiranju obsega sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, odloka o ukrepih za racionalno zmanjšanje porabe vseh vrst energije v občini Krško, izplačevanje osebnih dohodkov ob nastali izgubi po periodičnem obračunu na dan 30. junija 1983 (Elektro Celje — TOZD Elektrodistribucija Krško in Elektrarna Brestanica), obravnava vlog za dajanje pomoči prizadetim občanom ob naravnih in drugih nesrečah ter sistem informiranja in obveščanja ob izrednih razmerah oziroma dogodkih. Si. 15 — september 1983 »NAŠ GLAS« STRAN 17 Seje zborov v četrtek, 29. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 10. točka), DPZ (5. točka) DOLOČITEV DELEGATA ZA SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 3. 10. O SEJAH ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 28. SEPTEMBRA 1983: Po dnevniku DELO povzemamo: Ljubljana, 26. avgusta — Predsednik zbora združenega dela Martin Mlinar, predsednik zbora občin Mitja Horvat in predsednik družbenopolitičnega zbora Ciril Ribičič so sklicali seje zborov republiške skupščine za sredo, 28. septembra 1983, ob 9. uri. Vsi trije zbori bodo imeli predvidoma na dnevnem redu med drugim (navajamo le točke, o katerih bo razpravljala in sklepala tudi krška občinska skupščina): osnutek zakona o urejanju prostora s poročilom o problematiki prostorske in Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško Janko Spiler je sklical 7. sejo ZBORA UPORABNIKOV in ZBORA IZVAJALCEV skupščine te SIS za četrtek, 15. septembra, ob 12. uri v sejni sobi B SO Krško. Iz gradiva za sejo, ki smo ga prejeli v INDOK centru, je razvidno, da je bilo na dnevnem redu: 1. izvolitev verifikacijske komisije, zapisnikarja in overovateljev ja-pisnika, 2. pregled zapisnika prejšnje seje, potrditev sklepov ter pregled realizacije sklepov prejšnje seje zborov skupščine Občine izobraževalne skupnosti, 3. poročilo o poslovanju Občinske izobraževalne skupnosti Krško in iz- zemljiške politike in varovanja okolja v SR Sloveniji; osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zbor združenega dela in zbor občin bosta obravnavala med drugim: osnutek zakona o stavbnih zemljiščih; poročilo kmetijskih zemljiških skupnosti o njihovem delu; poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji z ugotovitvami, sklepi in priporočili. 3. OKTOBER 1983: Naslednja seja zborov republiške skupščine je sklicana za ponedeljek, 3. oktobra 1983, ob 9. uri. Vsi trije zbori bodo imeli med drugim na dnevnem redu poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v SR Sloveniji. Popoldne istega dne bo skupno zasedanje zborov Skupščine SR Slovenije v počastitev 40-letnice Zbora odposlancev slavenskega naroda v Kočevju — v Cankarjevem domu v Ljubljani. vajalcev OIS v letošnjem prvem polletju, 4. analiza združevanja in razporejanja sredstev občinskih izobraževalnih skupnosti v letu 1982, 5. novi materialni okviri in možni ukrepi za uskladitev na področju vzgoje in izobraževanja z osnutkom stabilizacijskega programa Izobraževalne skupnosti Slovenije, 6. analiza osebnih dohodkov izvajalskih delovnih organizacij, 7. predlog vrednotenja delovnih nalog izvajalskih delovnih organizacij z informacijo o reševanju problematike osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, 8. predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o opredelitvi nalog in obveznosti pri izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (uskladitev z zakoni), 9. samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 — — 1985, 10. predlog izgradnje zaklonišč v občini Krško za potrebe objektov družbenih dejavnosti (osnovne šole in vzgojnovarstvene ustanove), 11. delegatska vprašanja. DU Krško Program Delavske univerze Krško za izobraževalno sezono 1983/84 I. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE IN IDEJNOPOLITICNO USPOSABLJANJE: šole: 1. občinska politična šola (120 ur), 2. sindikalna politična šola (80 ur). seminarji: 3. za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov (30 ur). 4. za novosprejete člane komunistov (36 ur), 5. za vodstva konferenc SZDL v krajevnih skupnostih (16 ur), 6. za vodstva v sindikatih (25 ur), 7. za vodstva Zveze komunistov (12 ur), 8. za samoupravno' delovanje — — informativni (8 ur), 9. za vključevanje v samoupravljanje — uvajalni (8 ur), 10. racionalizacija obravnave in sprejemanja sklepov na sejah delavskih svetov (16 ur), 11. osnove delovanja samoupravne delavske kontrole (16 ur), 12. utrjevanje funkcije samoupravne delavske kontrole, metode dela in trenutne neposredne naloge (8 ur), 13. delovanje delegatskega sistema (16 ur), 14. medsebojni odnosi in delo z ljudmi (8 ur), 15. tehnika priprav in vodenje sestankov ter osnove dela delegatskih skupščin (5 ur). II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE tečaji: 1. pridobivanje znanj za vratarje in čuvaje (60 ur), 2. delo z ročnimi čistilnimi stroji in čistilnim sredstvi (8 ur), Občinska zdravstvena skupnost Krško SKLIC 10. SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Zdenko Picelj sklicuje 10. redno sejo ZBORA UPORABNIKOV in ZBORA IZVAJALCEV skupščine te SIS za sredo, 21. septembra, ob 12. uri v sejni sobi B SO Krško. Na dnevnem redu bodo predvidoma: 1. ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika prejšnje seje ter odgovori na delegatska vprašanja, 2. obravnava in sprejem poročila o poslovanju Občinske zdravstvene skupnosti Krško in zdravstvenih OZD v letošnjem prvem polletju, 3. obravnava in sprejem predloga rebalansa finančnega plana Občinske zdravstvene skupnosti Krško za leto 1983, 4. obravnava in potrditev spremembe prispevne stopnje, 5. obravnava predloga Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 — 1985, 6. gradnja zaklonišč do leta 2000, 7. predlogi in vprašanja delegatov. Občinska izobraževalna skupnost Krško SEDMA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OIS STRAN 18 »NAS GLAS« St. 15 — september 1983 3. pridobivanje osnovnih znanj iz varstva pri delu (25 ur), 4. pridobivanje posebnih znanj iz varstva pri delu (8 ur), 5. dopolnilno usposabljanje iz varstva pri delu — priprava na ponovni preizkus znanja (8 ur), 6. pridobivanje osnovnih znanj iz požarne varnosti (15 ur), 7. higienski minimum (25 ur) (za proizvajalce mleka 18 ur), 8. za strojnike parnih kotlov (140 ur), 9. za strojnike parnih kotlov (240 ur), 10. za elektrostikalce visokonapetostnih naprav (180 ur), 11. za voznike viličarjev (80 ur), 12. za premikače na industrijskih tirih (300 ur), 13. za vodenje parne lokomotive (150 ur), 14. za vodenje poslovnih knjig v zasebni obrti (30 ur), 15. strojepisni (100 ur), 16. strojepisni — nadaljevalni (60 ur), 17. osnove merilne in regulacijske tehnike (120 ur), 18. preverjanje znanja — periodični izpiti za premikače na industrijskih tirih (300 ur), predavanja: 19. za kmetijske proizvajalce (24 ur), 20. za delavce v kmetijstvu (ciklus) po temah: vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, poljedelstvo (24 ur). III. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: šole: 1. osnovna šola za odrasle — 5., 6., 7. in 8. razred, 2. oddelek osnovne šole za odrasle Rome, 3. šola za starše (30 ur), tečaji: 4. nemški jezik — začetni (100 ur), 5. nemški jezik — nadaljevalni (100 ur), 6. angleški jezik — začetni (100 ur), 7. angleški jezik — nadaljevalni (100 ur), 8. krojenje in Šivanje DOT (40 ur), 9. gospodinski (40 ur), 10. slovenski jezik — izpopol-njevalni (30 ur), 11. za voznike motornih čolnov (10 ur), seminar: 12. obrambno in zaščitno usposabljanje v OZD in TOZD (8 in 16 ur). PRIJAVITE SVOJE ŽELJE IN POTREBE! Pr;jave sprejema po pošti ali osebno v pisarni sprejema Delavska univerza Krško vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. Vse informacije v zvezi z navedenimi oblikami izobraževanja dobte lahko po telefonu 71-152 ali osebno na DELAVSKI UNIVERZI KRŠKO, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 15. Galerija Krško RAZSTAVA VOJKA POGACARJA V krški galerii je od 2. do 16. septembra razstavljal krški rojak Vojko Pogačar svoje slikarske stvaritve v oljni in akrilni tehniki. Ob otvoritvi je mladi umet- Po zaključku otvoritvene slovesnosti razstave akademskega slikarja Vojka Pogacarja v Galeriji Krško je akademski kipar Vladimir Što-viček vzpodbudil mladega umetnika: »Le tako naprej!« nik izrazil zadovoljstvo, ker se je tega dogodka udeležilo tolikšno število ljubiteljev likovne umetnosti. V imenu organizatorja razstave — Valvasorjeve kniižnice in čitalnice Krško — je udeležence slovesnosti najprej pozdravila Ida Merhar, nato pa je o značil- nostih slikarjevih del spregovorila umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki, ki je svoja zapa-žanja »obelodanila« tudi v zloženki — spremljevalki razstav v Krškem in na Ptuju; ta bo takoj za krško. Otvoritvene trenutke je z izvedbo nekaj — med občinstvom- dobro sprejetih — skladb popestril kitarist Dušan Polenič iz Novega mesta. Voiko Pogačar je bil rojen 1950, že 1973 pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zdaj živi v Mariboru, zaposlen pa je kot vodja oddelka za industrijsko oblikovanje v SOZD ELKOM. Doslej je imel trinajst skupinskih in 3 samostojne razstave. V domačem kraju se je prvič predstavil 1979, ko je kot član GRUPE 8 razstavljal v razstavišču Delavskega doma Krško. Jedro tokratne razstave je ciklus dreves, ki jih slikar upodablja že vrsto let, razstavljena pa so tudi njegova zadnja dela z značilnostmi slikarske smeri, ki jo umetnostni teoretiki imenujejo »nova podoba«, katere bistvena značilnost je sproščeno vračanje k najrazličnejšim koreninam likovne umetnosti. FILMSKE PREDSTAVE KINA V DELAVSKEM DOMU EDVARDA KARDELJA KRŠKO SEPTEMBER 18. DOBRODOŠLI, MISTER CHAN-CE — ameriška komedija, 20. OLD FIREHAND — mladinski, 21. ŽENA NA DOPUSTU, LJUBICA V MESTU, italijanska komedija, 22. PO ZAKONU IN PENDREKU — ameriška policijska melodrama, 25. AMERIŠKA GROZLJIVKA — ameriški glasbeni, 27. VOJNA V VESOLJU — ameriški fantastični, 28. RESNIČNE ZGODBE, 4. del — nemška komedija, 29. STRAŠEN DOŽIVLJAJ — ameriški fantastični. OKTOBER: 2. ROLLER BUGI, ameriški glasbeni, 4. SINOVI VELIKE MEDVEDKE, ameriški vestem, 5. PASJI SINOVI, ameriška komedija, St. 15 — september 1983 »NAS GLAS« STRAN 19 6. ALI JE PILOT V LETALU, ameriški, 9. JAGUAR, ameriški avanturistični, 11. ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE, španski avanturistični, 12. SEDEČE RAČKE, ameriška komedija, 13. DOBRE NOVICE, italijanska drama. 16. LEGENDA O KASTERU, ameriški vestern, 18. ZMAJ MLADI GOSPODAR, hongkonški karate, 19. ClPOLA KOLT, italijanska vestern komedija, 20. KRC GROZE, ameriški fantastični, 23. JEDNA SMIJESNA LJUBAV V NEW YORKU, ameriški glasbeni, 25. OSCEOLA, ameriški vestern, 26. NISMO ANGELI, ONE PA TUDI NE, francoska komedija, 27. LOVCI SUŽNJEV, ameriški avanturistični, 30. VELIKI RIZIK, ameriški avanturistični. (Opomba: naslove filmov iz oktobrskega sporeda smo verno prepisali s plakata, ki nam ga je ljubeznivo odstopila Valvasorjeva knjižnica in čitalnica.) 20-LETNICA DRUŠTVA SLUŠNO PRIZADETIH Medobčinsko društvo slušno prizadetih je praznovalo 20-letnico svoje ustanovitve. Društvo povezuje slušno prizadete vseh treh posavskih občin — Brežice, Krško in Sevnica in šteje 332 članov. Precej tovrstnih invalidov je še neeviden-tiranih, nekaj pa tudi takih, ki se niso vključili iz različnih razlogov. Ob jubileju smo izdali brošuro, v kateri smo opisali svoje delo, uspehe in težave, s katerimi smo se srečevali. Poslali smo jo vsem društvenim članom, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnostim, ki financirajo program našega društva. Da bi jubilej praznovali tudi delovno, je Zveza slušno prizadetih Slovenije organizirala tridnevni izobraževalni seminar za predsednike, tajnike in člane IO vseh slovenskih društev v brežiškem hotelu Turist. Ob zaključku seminarja so člani našega društva pripravili skromno proslavo v počastitev 20-letnice ustanovitve društva, ki so se je udeležili tudi slušatelji seminarja in tako popestrili program. 20-letnica je visok jubilej za tovrstna društva, pri čemer velja poudariti, da so društva slušno prizadetih posebnega družbenega pomena in jih ne moremo izenačevati z ostalimi ljubiteljskimi društvi, saj nihče izmed slušno prizadetih ni postal invalid »iz hobija«, temveč je to od rojstva ali pa po nesreči, zato naj bi bila pri financiranju društev razlika med društvi invalidov in ljubiteljskimi društvi. T. Jazbec, tajnica MDSP Krško (nadaljevanje z 9. strani) na delegatov za ZO, izvršni svet SO, odbor za družbenoekonmske odnose — ZZD, ZKS); 5. OSNUTEK ODLOKA O URBANISTIČNEM UREJANJU DOLOČENIH NASELIJ IN O DRUGIH POSEGIH V PROSTOR (odbor za družbenoekonomske odnose, nonmativ-no-pravna komisija — ZZD, ZKS); 6. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 (odbor za družbenoekonomske odnose — ZZD, ZKS). SEJE ZBOROV 29. DECEMBRA: 1. PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984 (odbor za družbenoekonomske odnose — ZZD, ZKS, DPZ); 2. PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LE- TO 1984 (normativno-pravna komisija, odbor za družbenoekonomske odnose); 3. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE BRESTANICA — — DORC IN ZA OBMOČJE ŽA-DOVINEK — SPODNJI GRlC (normativno-pravna komisija —¦ ZZD, ZKS); 4. PREDLOG ODLOKA O RAVNANJU Z ODPADKI V OBČINI KRŠKO (normativno-pravna komisija — ZZD, ZKS); 5. PREDLOG ODLOKA O DOLOČITVI ODSTOTKA OD POPREČNE GRADBENE CENE, KI SLUZI ZA DOLOČITEV ODŠKODNINE ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE (normativno-pravna komisija — ZKS); 6. PREDLOG PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA LETO 1984 (izvršni svet SO, predsedniki delovnih teles skupščine, odbor za družbenopolitični sistem — ZZD, ZKS, DPZ). Seje zborov v četrtek, 22. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 10. točka), DPZ (7. točka) PREDLOG ODLOČBE O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOČBE O USTANOVITVI DELAVSKE UNIVERZE KRŠKO Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: Delavska univerza Krško je dolžna uskladiti svoje samoupravne akte po določilih zakona o usmerjenem izobraževanju, ustanovitelj — Skupščina občine Krško — pa je dolžna uskladiti in obnoviti odločbo o ustanovitvi te organizacije za izobraževanje odraslih. Predlog usklajene odločbe o ustanovitvi Delavske univerze Krško (zaradi lažjega pregleda je odločba izdana v prečiščenem besedilu) vsebuje naslednje spremembe: pojem »zavod« se spremeni v »izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih«; prejšnja zakonska osnova za ustanovitev se nadomesti z določili zakona o usmerjenem izobraževanju: direktorja ne imenuje več občinska skupščina, pač pa svet Delavske univerze Krško v skladu z zakonom in na osnovi javnega razpisa. Seje zborov v četrtek, 22. septembra: ZZD, ZKS (pri obeh 11. točka) PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU DOMA ZA UČENCE MILKE KERIN KRŠKO Normativno — pravna komisija SO Krško je na podlagi ustreznih členov skupščinskega poslovnika obravnavala spremembe statuta Doma za učence »Milke Kerin« Krško in ugotovila, da je v skladu z zakonom, zato predlaga, da delegati sprejmejo sklep o soglasju k tem samoupravnem aktu. IMAMO REPUBLIŠKEGA PRVAKA Ob koncu avgusta je bilo v Mariboru na Dravi zadnja od štirih tekem republiškega prvenstva v lovu rib s plovcem. Republiški prvak med posamezniki je postal DUŠAN VUCAJNK iz Ribiške družine Brestanica Krško, moštveno pa se je moška ekipa te ribiške družine (Dušan Vučajnk, Drago Flis, Stojan Bautin) uvrstila na 4. mesto. Njihove vrstnice so ekipno zasedle 3. mesto, kot posameznice pa so bile: 3. Irena Flis, 6. Janja Vučajnk, 9. Marija Leskošek. Moška ekipa RD Kostanjevica je bila deveta. STRAN 20 »NAŠ GLAS« St. 15 — september 1983 Intervencijska vloga TE Brestanica V SILI HUDIČ MUHE ŽRE, BRESTANICA PA MAZUT... DELAVSKA ENOTNOST, 8. septembra 1983 (C. B.): Ni še dolgo tega, kar je bilo moč v organih slovenskega elektrogospodarstva in v samoupravni interesni skupnosti ter komiteju za energetiko še posebej poslušati predloge, naj bi plinsko parne elektrarne Brestanica ne pognali niti v najbolj zaostrenem elektroenergetskem položaju. Kotle naj bi konzervirali, delavcem elektrarne pa našli primerno zaposlitev. No, suša, remont nuklearke in okvare v termoelekrarnah so vendarle spet pognale plinsko parne agregate. V sili hudič pač muhe žre in Brestanica golta drag uvožen mazut — da nam le luč sveti. Imajo pa vsi uvodoma omenjeni pomisleki svojo svetlo plat. Povzročili so nastanek temeljitih študij o tehnični, obratovalni in gospodarski vlogi Brestanice. Njenih 84 me-gavatov moči sicer pomeni v sistemu le nekaj več kot 6 odstotkov, ki pa nam zdaj v kritičnem pomanjkanju elektrike pridejo še kako prav. So pač res zadnja rezerva pred redukcijami, draga sicer, a edina. Med prednosti te elektrarne spada sposobnost, da je njene bloke moč iz mirovanja do polne moči zagnati v pičlih desetih minutah. Tovarne ne smejo stati, še sploh tiste ne, ki zdaj dajejo vse od sebe za čimvečji izvoz. Mnoge med nji-imi bi v redukciji seveda pognale OBVESTILO ZA STARŠE OSNOVNA ŠOLA JURIJA DALMATINA KRŠKO bo skladno z zakonom o osnovni šoli vpisovala ŠOLSKE NOVINCE ZA ŠOLSKO LETO 1984/85 iz svojega šolskega okoliša 26. in 27. septembra 1983 od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Vpis je obvezen za otroke, ki bodo do začetka prihodnjega šolskega leta dopolnili šest let in pol (rojeni leta 1977 in do vključno 28. februarja 1978). Vpišejo se lahko tudi otroci, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let (rojeni do vključno 31. avgusta 1978). Prvi dan bo vpis za otroke s priimkom od A do L, drugi dan pa od M do 2. K vpisu naj pride tudi otrok. Starši morajo k vpisu prinesti izpisek iz rojstne matične knjige. Komisija za sprejem šolskih novincev svoje agregate na tekoče gorivo in takšne naprave v industriji porabijo več goriva na enoto električne energije kot pa v Brestanici. Elektro-gospodarstveniki zatrjujejo, da bi se že lanskim redukcijam v avgustu in septembru lahko ognili, če bi na Brestanico ne gledali tako odklonilno. Zračunali so, da so znesle te lanske redukcije pri neposrednih porabnikih dobrih 14, pri distribucijskih pa še 2 milijona kilovatnih ur. Po izračunu Elektroinštituta Milan Vidmar prinese vsaka reducirana kilovatna ura gospodarsko škodo v višine 10 do 300-kratne prodajne vrednosti kilovatne ure. V distribuciji so tako naračunali za 429 milijonov dinarjev gospodarske škode — ob tem pa so celoletni lanski stroški TE Brestanica znesli približno 225 milijonov dinarjev. Povejmo, da se v Brestanici še naprej z vsemi močmi trudijo' zmanjšati tako fiksne kot variabilne stroške. V razmislek pa vendar podatek. da Jugoslovani niti 40 odstotkov vodnih zmogljivosti ne zmoremo izkoristiti, kako pa je s tekočimi gorivi .. . V kritičnem obdobju preskrbe z električno energijo je prišla energija iz brestaniške plinsko-parne elektrarne še kako prav (foto: Jože Zidar) IZ NAŠIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA do prihranili dokajšnjo vsoto deviz, saj je letna poraba te snovi (i.000 ton. Dvajsetletnica PS II — V juliju so v tozd Papir zabeležili dvajsetletnico delovanja papirnega stroja II, na katerem proizvajajo predvsem gladke rotacijske tiskovne papirje, del proizvodnje s tega stroja pa tudi izvažajo. Papirničarji načrtujejo posodobitev PS II. cljuro soloj TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO: Razveseljivo dejstvo — Občani so lahko že sami opazili, da je onesnaženost zraka v občinskem središču bistveno manjša kot pred časom. V krškem celulozno-papirnem gigantu so namreč v celoti uresničili program izgradnje čistilnih naprav; z vgraditvijo elektrofiltra se je onesnaženje ozračja s strani tovarne zmanjšala za 99 odstotkov, prav tako pa se je pomembno znižala tudi onesnaženost Save. Hvalevredna akcija — 61 delavcev iz TCP »Djuro Salaj« je v juliju s prostovoljnim delom obnovilo nekdanjo partizansko tiskarno na Bo-horju in dostop do nje. Domača surovina namesto uvožene? — V tozdu Celuloza so sklenili začeti uporabljati namesto uvoženega norveškega magnezijev oksid iz Kosovske Kamenice. Če se bo domača surovina izkazala kot ustrezna, bo- OE Mercator MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO: Farma raste — V KS Veliki Podlog bo na 5 ha zrasla farma za tržno vzrejo prašičev, pri čemer bo vzrej-nega prostora 2 ha. Če bodo dela, ki so v polnem zamahu, potekala po planu, bodo junija prihodnje leto napolnili vzrejne prostore z 2500 plemenskimi svinjami in 30 merjasci iz ihanske farme. V začetku bodo redili le prašiče za zakol, pri čemer bo z našega območja možno zagotoviti le manjši delež potrebne hrane.