Poštnina plačana v gotovini
Leto LXVH., št. SO
LJubljana, petek 2. marca 1934
Cena Din
LOfENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA« KnaJIJeva ulica it. 5
Mefon it. »122, 3128, SI M, 8126 in 8116
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 441. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
ZANIMIVOSTI IZ PRORAČUNSKE
RAZPRAVE
Predlogi in zahteve narodnih poslancev — Štednja, štednja in redukcije — Potrebne gospodarske in finančne reforme
Beograd, 2. marca. r. Ob nezman-n ada I.hi je razprava o proračunu v Na riščajo to priliko za to, da iznašajo svoj obenem pa dajejo svoje nasvete in stav boljšale. V vsej razpravi prevladuje g stopila bolj v ozadje. Vsak govornik — opozarja na gospodarske težkoče In vsi žavni upravi še nadaljnji prihranki, da In plačilno močjo naroda. Objavljamo
Korupcijoniste na vešala
Narodni poslanec Uroć Nedeljković se je v svojem govoru bavil z raznimi aferami in naglasa L, da se bo čutilo znatno olajšanje, ako bo vladi uspelo, da do kraja zatre korupcijo. To je neke vrste poseben davek, ki ga mora plačevati naše ljudstvo. Zato pa je v prvi vrsti potrebno, da se pooštre zakonski predpisi. Za korupcioni-ste naj se določi smrtna kazen in naj se javno izvrši, da bo ljudstvo videlo, da ga oblasti ščitijo, ne pa izmozgavajo. V ostalem je mnenja, da bo mogla vlada doseči znatne prihranke, če bo dosledno izvajala pooblastila, ki jih dobi z novim proračunom.
Potrebne gospodarske in upravne reforme
Narodni poslanec Mil oje Peric se je v svojem govoru obširno bavil z gospodarskim položajem in ukrepi, ki bi bili potrebna, da se olajšajo javna bremena. V svojem govoru je napravil sledeče ugotovitve: 1. Ni države, ki bi imela dandanašnji realen proračun. 2. Predlog proračuna m v skladu z gospodarskimi in življenjskimi prilikami, ker se je narodni dohodek mižal za 50 odstotkov, proračun pa samo za 30 odstotkov. 3. Narod je brez davčne moči. Dosedaj izdani ukrepi za ohranitev proračunskega ravnotežja so le prehodnega značaja. Edina pravima pot je korenita reforma finančne in pravne službe.
Govornik je nato predlagal, naj se izvrže predvsem naslednje finančne reforme:
1. Strokovnjasko naj se oceni izdatnost vsakega vira dohodkov in tako ugotovi celokupni iznos dosegljivih dohodkov, nato pa se naj sestavi vrstni red vseh državnih potreb in se po tem redu odmerijo izdatki.
2. Vse dajatve naroda naj se koncentrirajo v proračunu, zato pa naj se ukinejo vsi fondi, ki sedaj obstojajo. 3. Izvrši naj se primerna razdelitev dohodkov med državo in samoupravami ter samoupravam prepusti zemljarina in zgTadarina.
V upravnem pogledu naj se izvrše naslednje reforme: 1. Uvede naj se individualna odgovornost uradnikov namesto kolektivne, 2. Načelo rentabilnosti se mora   spoštovati   tudi   v   državni upravi.
3. Uveljaviti se mora pravilo, da je uradnik plačan od države in da mu mora biti ta plača dovoljna ter se morajo zaradi tega zabraniti in preprečiti vsi postranski zaslužki.
Za jugoslovensko ,petletko4
Narodni poslanec dr. Dragutin Koetić je v svojem govoru med drugim dejal, da se nam mora smejati ves svet ko sliši, kako mi neprestano zatrjujemo, da smo agrarna, kmetska država, će pa pregleda naš proračun, pa vidi. da Imamo mi vsega samo tri srednje kmetijske šole, pač pa 30 bog osi ovnih in teoloških fakultet, tako da je proračun za vzgojo bogoslovcev desetkrat večji kakor pa proračun za vzgojo kmetijskih strokovnjakov. To bi bilo vse lepo in prav, če bi nas mogle samo molitve rešiti krize in ustvariti zadovoljstvo in blagostanje, žal pa vidimo, da temu ni tako. Zato je tudi na tem polju potrebna temeljita reforma. V ostalem se je govornik zavzel za znižanje uradniškega kadra v tem smislu, da se ukinejo nepotrebne ustanove .posli ene stroke pa združijo v enem uradu. Končno Je naglasil, da bi bil že skrajni čas, da bi napravili gospodarski načrt, nekako petletko, ne pa, da se neprestano vrtimo na enem in istem mestu in pretakamo solze zaradi krize.
Štednja na) se prične pri glavi
Naja^dikalnejsi med vsemi je gotovo narodni poslanec dr. Vlada Stanišič, ki je v svojem govoru dejal, da se mora štednja pričeti pri glavi. Kmet in delavec že davno štedita, ker nimata kaj več trositi, će so padle cene agrarnim pridelkom in če se morajo kmet in delavec do skrajnosti omejiti v svojih izdatkih, potem se morajo temu prilagoditi tudi drugi Zato naj se reducirajo vse plače državnih nameščencev tako, da bo znašala najvišja plača 3000 Din. kar je več. naj se odvzame, kar Je rcanj. naj se pusti. Da pa nam ne bodo očitali, da priporočamo štednjo samo drugim, moramo sami dati dober vzgled zato predlagam, naj se vsem senatorjem In narodnim poslancem znižajo dnevnice 2?a 20 odsto*k^v. Orvm pa. ki zavzema fo ministrske položaje ali položaje predsednika skupščine in senata in imajo zato posebne do-
jšanem zanimanju se danes že peti dan rodni skupščini. Narodni poslanci izko-o kritiko dela vlade in državne uprave, Ijajo predloge, kako naj bi se prilike iz-ospodarska nota in vidi se, da je politika dosedaj jih je govorilo že okrog 60 — soglašajo v tem, da so potrebni v dr. se spravijo izdatki v sklad z dohodki nekatere zanimive predloge in kritike:
klade, naj se poslanske odnosno s en a bo r-ske dnevnice sploh odvzamejo. Govornik je najavil, da bo v tem pogledu ob priliki podrobne razprave stavil konkreten predlog, pa da se vidi, kako mislijc poslanci in senatorji o Štednji v praksi.
Ženske ne spadajo v državno službo
Narodni poslanec Nikola Marković se je bavil predvsem s pooblastili, ki so dana vladi v finančnem zakonu v cilju reforme državne uprave. Govornik se je toplo zavzel za korektno uradništvo in nagiasil. da zasluži korekten uradnik vso zaščito. Korekten pa je samo oni. ki se zaveda, da je v službi države in naroda ter da je plačan zato. da je ljudstvu na uslugo, ne pa, da narod šikanira. Kar se tiče predlogov glede redukcije žensk v državni službi, je govornik mnenja, da se naj izločijo iz državne službe sploh vse ženske in uvede vsaj za 10 let zapora vsakega novega sprejema, ženska spada v družino in k ognjišču, ne pa v pisarno To je tem bolj potrebno, ker nam z vsakim letom groz4 vedno večja hiperprodukcija inteligence in
ker na tisoče in tisoče kvalificiranih moških moči zaman čaka na službo. Govorniku se zdi naravnost neverjetno, da je v državni službi 18.000 učiteljic, dočim absolventi moških učiteljskih šol ne morejo biti nastavljeni zaradi pomanjkanja prostih me3t. ženske silijo v državno službo predvsem zaradi tega, ker se ne morejo poročiti, če pa bodo mladi ljudje prišli v službe in si ustvarili eksistence, bodo s tem tudi imeli možnost, da si ustvarijo svoje družinsko ognjišče, kar je seveda nemogoče, dokler so na cesti.
Dopoldanska sefa
Beograd, 2. marca. p. Sinoči je zasedala Narodna skupščina globoko v noč. Današnja seja se je pričela ob 8.15. Pred prehodom na dnevni red je bila prečitana interpelacija narodnega poslanca Miloša Dra-govlča na ministrskega predsednika. In-terpelant zahteva, naj vlada odnosno resorni minister neodvisno od proračunske razprave takoj poda pojasnila o razkritjih nerodnega poslanca Planica pri sklepanju pogodb z inozemskimi tvrdkami glede gradnje železniških prog, ker so ta razkritja razburila vso javnost. Glede na to, da se bo o vsem tem podrobno govorilo o priliki specialne razprave o proračunu prometnega ministrstva je MM nujnost interpelacije odklenjena.
Na dopoldanski seji sr* govorili narodni poslanci JNS Jov?.n Jovanovič. Branko Barač. Branko AvTrmovic in v imenu narodnega kluba dr. Stienan Bačič.
Mova senzacija
i aSeri Staviskega
Na tejinstven način so našli čekovno knjižico Staviskega, v kateri so imena vseh, ki so prejemali podkupnine
Pariz, 2. marca. AA. Notranji minister Sarraut je davi ob 0.30 povabil v kabinet notranjega ministrstva poročevalce listov ter jim sporočil senzacionalno novico, da se je našla čekovna knjižica Aleksandra Staviskega, ki je svoječasno na skrivnosten način izginila iz arhiva francoske javne varnosti.
O najdbi te toliko omenjane čekovne knjižice, iz katere talonov se da ugotoviti, katere osebe je vse plačeval Staviski, je dal notranji minister Sarraut v navzočnosti pravosodnega ministra Ch^rona davi v svojem kabinetu tole izjavo:
Knjižica s čekovnimi taloni Ale\an-dra Staviskega, ki je bila izginila in ki Je na noben način niso mogli najti, se nahaja nekaj ur sem v rokah organov javne varnosti, ki jo bodo poslali pristojnim sodnim oblastvom.
Snoči ob 19.30 je nadzornik javne varnosti Bonni sporočil šefu javne varnosti, da je našel kraj, kjer so spravljeni toliko iskani čekovni taloni, in povedal, pod katerimi pogoji so osebe, pri katerih je ta knjižica talonov, pripravljene izročiti jo organom javne varnosti. Kakor hitro sem izvedel o tem nad vse važnem odkritju, je nadaljeval Sarraut, sem takoj obvestil pravosodnega ministra Cherona in sporazumno z njim sklical konferenco v notranjem ministrstvu. Te konference sta se razen Cherona in mene udeležila tudi novoimenovani državni tožilec Gomien in pariški preiskovalni sodnik o aferah Staviskega Ordo-no. Na tej konferenci smo sklenili, da poMeta Gomien in Ordono v spremstvu policijskega nadzornika Bonnija in policijskega nadzornika Gelce*a brez odloga v stanovanje nadzornika Bonnija, kjer so osebe, ki so imele čekovno knjižico, imele to knjižico izročiti organom javne varnosti. Snoči ob 21.30, je nadaljeval Sarraut, so v stanovanju nadzornika Bonnija prišli čekovni taloni Ale-xandra Staviskega po načrtu, izdela-, nem v notranjem ministrstvu, v ro\e zastopnikov oblasti. Talone so zapečatili in jih po zakonskih določbah odnesli v pravosodno palačo.
Čeprav drže ime osebe, ki je snoči v stanovanju Bonniia izročila organom javne varnosti čekovno knftžleo A'e-xandra Staviskega, v naivno?! talnosff, glede na morebitne represai"e. Veiidar-le ugibajo, da je bila ta knjižica prvotno
v rokah vdove Staviskega, nato je pa šla iz rok v roke, dokler ni prišla do zdaj aretiranega bivšega osebnega tajnika Aleksandra Staviskega, Roraagni-na. Zdi se. da je Romagnino izročil knjižico nekemu svojemu prijatelju, le-ta pa organom javne varnosti.
Pričakujejo, da bodo še v teku današnjega dne objavili imena oseb, ki so zabeležena na čekovnih talonih Aleksandra Staviskega.
Vremensko poročilo JZSS
Teleionično   po   stanju   današnjega dne.
Bistrica-Bohinjsko jezero: 4-1, oblačno, 50 cm južnega snega, smuka slaba.
Bled-jezero: +2. nooblačeno, mirno, 20 cm srena, 15 cm ledu.
Kranjska gora, Rateče-Planica: -fl, barometer se dviga, pooblačeno, mirno, 60 cm  sretna, sankališče uporabno.
Mariborska koča. Pohorski dom: —1, sneži z dežjem. 65 cm srena, smuka slaba.
Ruška koča: —1, sneži z dežjem, 75 cm srena, smuka slaba.
Klopni vrh: —2, 15 cm novega juinega snega na r:0 cm podlagi srena »muka dobra.
Pesek: —2, lo cm novega južnega snega na 110 cm srečna, smuka dobra.
Senlorjev dom: —3. zelo oblačno, 110 cm srena, smuka dobra.
Cimžat nad Falo: —1. zelo oMac.no, 10 cm novega snega na 70 cm srena.
Sv. Lovrenc na Pohorju: —2. zelo oblačno, 50 cm srena. smuka dobra.
Ribnica na Pohorju: —2. zelo oblačno, 60 cm srena.
Rimski vrelec: —2. jasno, 25 cm srena, smuka neugodna.
Smučarski dom »Ljubljana« na Pokljuki: 40 cm 'novega snega na podlagi 140 cm, +2, oblačno, smuka dobra, izgledi dobri, v planinah 30 cm pršiča.
Planina na Kraju, 2S. februarja: —4, oblačno, mirno, 8 cm novega snega na 2 m podlagi, smuka prav dobra, izsledi dobri, v planinah idealno.
Skalaški dom na Voglu, 1. marca: —4, deloma oblačno, 20 cm novega snega, smuka dobra.
Velika planina, 2S. februarja: —4, oblačno, na stari podlagi 10 cm novega snega. Za neleljo je upati, da bo dobra smuka.
Kum: +1, malo oblačno, 50 do 70 cm jiižn^ea solnatega snega, smuka dobra, v planinah d^bro.
Žita: Sedaj nemogoče
Povratek Habsburžanov sedaj izključen, počakati je treba boljših čase /, pravi bivša cesarica Žita
Pariš, 2. marca. AA. V zvezi z £ laso vi o možnosti povratka bivšeea nadvojvode Otona, na habsburški prestol, poroča br.it=ieliski dopisnik pariške«* »Journala< svojemi listu, da mu ve madžarski general Kerecz. ki je najbolje poučen o namerah nadvojvode Otona in bivše cesarice Zite, dal v dvorcu Stenokerselu to-le izjavo:
Nadvojvoda Oton &e v vsem pokorava zapovedim svoje matere. Ni dvoma, da tudi cesarica Žita sama sanja o vrnitvi svojega sina na habsburški prestol, je pa mnenja, da u to sedaj £e ni primeren Čas, ker b: velesile videli v vrnitvi Habsburžanov podiranje samih temeljev miru in s? restavraciji Habsburžanov 'jpirata tudi Mala an-tanta rn Francija. Cesarica je doživela 2Tenko izkušnjo ž* pri dogodkih meseca oktobra 1921 in je zato sklenila, da se n-bo več spuščala v hazardna podjetja.
Monarhistični pokret, je nadaljeval general Kerecz. s? je seveda v zadnjih tednih močno razširil, toda niti v Avstriji niti na Madžarskem po loža i za vrnitev Habsburža-nov še ni popolnoma zrel. V glavnem, je zaključil general Kerecz svojo izjavo dopisniku >Journala«, r- cesarica Žita mnenja, da bi v današnjih razmerah pomenil posfcus prevrata nezmisel in blazno poo?tje in je zato treba za vrnMev nadvojvode Otona v Budimpešto ali nn Dunai počakati u^odn^j-Ših prilik.
Socialistični voditelji izročeni sodišču
Ounpj. 2. marca. g. Policijska preiskava proti aretiranim voditeljem soci?lno-demo-kratske stranke je zaključena. Rezultat pre-
iskave je bil danes sporočen državnemu pravdništvu, k: je nato pri kazenskem deželnem sodišču stavilo predlog za redno preiskavo proti 20 članom vodstva socialno - demokratske stranke zaradi sunu zločina veleizdaje, odnosno sokrivde pri tem zločinu. Ta cred'og je naperjen med drugimi prof bivSemu dunajskemu županu Karlu Seitzu, dr. Robertu Paniiebergu. dr. El-lenbogenu, Karlu Renneru. Antonu Webru. Bertholdu Konigu in Prot. deželno-sodnemu svetniku Me^inerju, dalje prot dr. Oeutschu. dr. Bauerju in Ivpnu Schor^chu. ki so po-begn:'i v inozemstvo. Ker je v mednarodnih pogodbah izročitev pol'tičnih zločincev izključena, proti pobee! m vodite-l.ern n' bila izdana tiralica. Ostali osumljenci so bili Izročeni deželnemu sod šču. Tudi vodiln; funkcionari, razruščene delavske stranke, predsednik dr. Freundlich ravnatelj Gro<^-mann in prokurist Feilhammer lo bili izročeni deželnemu sodišču. Ob: £enl bodo zaradi ve'e'zdaie, goljufije 'n PC7ve-^"ue.
Konferenca voditeljev domovinske fronte
Dunai. 2, marca. u. \ s i <!• voditelji domovinske fronte »o bili za 2. marca sklicani na konferenco na Dunaj, kjer se jim bo predstavil novi zvezni voditelj dr Stepam Konferenci pripisujejo velik pomen, ker se bo vršila na dan obletnice avtoritarnega kurza Dollfussove vlade in na dan. ko bo ministrski svet razpravljal o relo va/nih vprašanjih.
Eden v Parizu
Stališče Francije: razorožitev čuvarjev reda lu miru je nemogoča, dokler mir ni popolnoma zajamčen
Pariz. 2. marca. AA. Angleški pravosodni minister Eden se je po povratku '"z Rima ustavil v Parizu in odšel na Quai d' Or-say, kjer je konferiral z zunanjim ministrom Barthoujem do 13. ure. Popoldne se je Eden vrnil v London.
Komunike, izdan po Edenovem obisku, pravi, da )t Eden referiral Doumergueu in Barthouju o svojih razgovorih v Berlinu in Rimu. Vsi trije so nato proučevali britansko razorožitveno spomenico in sta Doumergue in Barthou izjavila, da bosta v kratkem sporočila zaključke francoske vlade. Ko je Eden odhajal z Orsavskega nabrežja, je rekel: Napravili smo nekoliko dobrega dela.
Farlz. 2. marca. AA. Ha vas poroča: Listi komentirajo danes predvsem informativno stran včerajšnjih razgovorov med Ednom in francoskim: ministri. Pri tem naglašajo, da je to zgolj za izmenjavo misli ter da se nihče ni vezal za bodočnost, tako da ostanejo vrata odprta za poznejše razgovore, zlasti glede na francoski odgovor na britansko spomenico in nemški odgovor na francosko spomenico. Vendar ra porabljajo listi priložnost in poudarjajo v glavnih obrisih francosko stališče o razorožitvi.
V včerajšnjem razgovoru pi5e »Le Jour nal«: Angleži pripisujejo posebno važnost 'eta'^orru  vprašanju, to je tisti točki, v
kateri "deri ni mogel omajati H.ieria. Zunanji minister Barthou je vztra.al na tej točki v okviru podrobnega proučevanja, ki g'a je podal o kompromisnem načrtu. Dalje ;e sporočil poročilo generala Oenaina. ki ne pripušča nikake iluzije o nevarnostih nemških zahtev na rndročju letalstva. O važnem vprašanju vojaških efekt:v se ie Barthou skliceval na poročilo maršala Petaina, ki sice-r še nj prišel na sejo ministrskega sveta in ki ne ugotavlja samo obsežnosti dosedanjih redukcij, ki jih je Francija i-z-ved a, temveč tudi resnost položaja, ki je pos'ed:ca <:edaniega stanja nemške obo-rožbe. Nanos'ed je Barthou sporoč'! Ednu še vsebino tretjega dokumenta, to je poročila Berenguerja v imenu senatnega odbora za narodno obrambo. To roročilo pribija, da Francija spričo naraščanja vojaške moči Nemčije v sedanjih razmerah ne more znžati svojih efektiv, ne da bi ogrozila svoje varnosti. »I^e Journal« zaključuje: Francija in Ang';>a sta parlamentarni državi in poslednja vel;ka stebra liberalizma. Ali more angleški min:ster pristati na razorožitev, če ima v rokah dokument, ki prav tako jasno ugotavlja "kakor smatra britanski parlament za nemogoče, da bi se znižala o. orožba čuvarjev rc^n?
Fantazije makedonstvujušcih
Sofija, 2. marca. p. Bobjarska revolucionarna organizacija, ki se je doslej zavzemala za odcepitev Makedonije od Jugoslavije, je po večdnevnih konferencah sklenila docela preorientirati svojo dosedanjo politiko. Sprejet je bil predlog, naj bi se uvedel na Balkanu takozvani švicarski blok, sestoječ iz Albanije in Makedonije, ki naj bi bil centralna in popolnoma nevtralna točka Balkana. Vse one države, ki imajo sedaj dele Makedonije, naj bi v to svrho te svoje pokrajine prepustile novi državni tvorbi. Makedonski odbor išče sedaj primerno osebo, ki naj bi se postavila na čelo te akcije.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 2. marca AA.   Z ukarom Nj.
Vel. kralja je imenovan za svetnika pri načelniku konjiškega sreza v dravski banovini v 5. sikupini dr. Ivo Rudolf, zdravstveni višji pristav pri istem sreskem načelniku.
Z odlokom ministra za socialno politiko je napredoval v višjo skupino primarij splošne državne bolnice v Ljubljani dr. Valentin Meršol. Obenem je postavljen za šefa oddelka.
Rekordni strelec
Monte Carlo. 2. marca. r. Češkoslovaški veleposestnik Mitrovaki je pri nagradnem tekmovanju v streljanju na leteče golobe dosegel rekordni uspeh. Oddal je tisoč strelov, ki so vsi zadeti.
10 žrtev granute
Varšava. 2. marca. 2. V vasi Mostna v okolici Varšave se je dogodila strašna eksplozija, ki je do sedaj zahtevala 10 smrtnih žrtev. Neki kmet je našel na polju granato, ki je izvirala očividno še iz svetovne vojne, ter jo je hotel doma demontirati. Pri delu ga je opazovalo več otrok. Granata je nenadoma eksplodirala. Kmet in njegov brat ter trije otroci so bili takoj mrtvi. Devet otrok so odpeljali v bolnico, kjer jih je pet že podleglo svojim poškodbam.
Zima v An^Hji
JvOndon, 2. marca. AA. Snoči in ves včerajšnji dan so bili na Škotskem, v Wa-lesu in po vsej severni An^Mji budi snežni zameti. Dopoldne je snežilo tudi v Londonu kl v drugih južnih krajih.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Deviie: Amsterdam 2308.46 — 2319.5G. Berlin 1367.36 — 1368.16, Brusni 800.24 — 804.16, Curih 1108.35 — 1113.85, London 174.30 — 175.90. Newyork 3409.66—:U37.92. Pariz 225.88 — 227.—, Prajja 142.29 — 143.15. Trst 294.35 — 296.75 (premiia 28.5 odst.). A^striidki Siline v privatnem kb'Hn-jru 8.9o.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 2. marca.   Pariz 20.88, Loudon 15.76, Newyork 310.8,   Brusni 72.20, Mi lan 26.60, Madrid 42.10. Amsterdam 208.275, Berlin 122.65. thinaj 56.75,   Praca 12.&45. Varšava 58.825. Bukarešta &05.
B___ '}
/SLOVENSKI  NAROD«, dse 2. mam 1934
-tev 50
Kako delajo nezaposleni
za podporo
Kriza |e pač in človek mora biti vesel, da dandanes delo
sploh dobi
Ljubljana, 1. marca. Ljubljanski nezaposleni so imeli do6lej nekakšne generalne počitnice. Seveda neplačane, kajti med počitnicami je velika razlika. Nekateri so pa vseeno delali, gra-dili so tramvajsko krožno progo. Ko so pa tramvaju postlali, jim ni kazalo drugega, kot da so se obrnili na mestni socijalni urad In Borzo dela. Treba je pritisniti na vse kljuke m nezaposleni morajo trkati povsod.
Končne- so minile generalne počitnice vsaj oficijelno, delo so dobili vsaj aui, ki imajo srečo. Brez sreče ne gre. Delo nas čaka v Ljubljani na vsakem koraku. Zdaj so se lotili grajskih poti in kamenje spravljajo iz Ljubljaničine struge na breg. Največ jih dela na Gradu, nad 130, pri Ljubljanici pa okrog 30. V ponedeljek je bilo zaposlenih skupno 177. Zaposlovali so jih postopno, a zdaj ne dobi več noben dela Pravijo, da jih je itak že preveč na Gradu.
Iz Ljubljanice bodo spravili kmalu vse kamenje in potem jim bodo pač morali dati drugo delo, če ga bo kaj. V strugi leži ptreoej kamenja, najbrž še od predvojnih let, ko so obrežne zidove delno obzi-davali s klesanim kamenjem ter So neuporabljivo ln neobdelano pustili v strugi. Zdaj ga klešejo v kvadre, ki jih bodo porabili na Gradu za stopnice, sicer pa mesto potrebuje vedno obdelano kamenje za razna dela. Tisti, ki se ukvarjajo s kamenjem pri Ljubljanici, spadajo pod mestno cestno nadzorstvo, dočim vodi dela na Gradu mestno vrtnarstvo. Težaki marljivo vlačijo in nosijo kamenje iz struge, zidarji ga pa klešejo na bregu. E<nl in drugi delajo po 42 ur na teden in imajo po 3 Din mezde na uro. Toda ne smemo reči, da je to mezda, nego, da je podipora xa nezaposlene. Sicer je tudi s to definicijo težava, ker bi potem takem delali zastonj, podporo pa dobivali zato, ker so nezaposleni in ker Imajo po naključju srečo, da imajo delo. Težko je namreč reči. da so dlnarčki, ki jih prejme zidar ob sobotah, mezda, saj doslej še vseeno ni nihče plačeval zidarjev tako imenitno. Zidar, kj bi ne hotel delati za to mezdo, pač ne dobi »podpore«. To pomeni, da kdor hoče prejemati podporo, mora sam žrtvovati največ, mora prispevati sam sebi podporo, ker mora biti pripravljen delati napol zastonj. Zadeva ima še to kljuko: zgledi vlečejo in kdo bi se smel čuditi, če bi začela tudi podjetja plačevati zidarje po 3 Din?! Kri-za je pač in vsak mora biti srečen, če Ima dandanes delo, bo dejal ta ali oni. In nazadnje se bomo lotili ogromnih javnih del — saj jih ne bo
treba financirati, ljudje se bodo tepli za delo, na plačo ali podporo pa ne bo mislil več nihče.
Moramo pa omeniti še lepo stran socijalnoga skrbstva. Nezaposleni namreč dobivajo vsak dan se »brezplačno« kosilo v kuhinji Delavskega doma. To se pravi,
da smejo delati, prejemati podporo ln še kosilo — kaj še hočete več?! V nedeljo baje ne prejemajo kosila, toda v nedeljo je še bog počival in imajo itak v rokah denarce ter lahko jedo v hotelu, za 121 Din se že dobi nekaj.
V ponedeljek so prenašali takšne skale tako strumno, da si jih moral res občudovati. Pripovedovali so, da je to pripisati samo na vitaminih bogati hrani. — Pomislite, danes smo Jedli za juho zelje, za prikuho pa zelje. Mastno res ni bilo, da nas ne žeja po njem, bilo je pa tom bolj papricirano. Vprašal sem strežnico, zakaj ne varčujejo bolj s papriko, pa se je obregnila, i>da stari dedci morajo snesti več paprike«. Snedli smo pa vse, nikar ne mislite, da nam kaj ostane. S hrano smo torej zadovoljni. Z delom tudi, če bi ne bili. je dovolj drugih, ki bodo prejeli 29. febr. zadnjič podporo.
Res, nič tarnanja ni med njimi, vsak pove kakšno okroglo ter dan hitro mine. že celo tisti se ne pritožujejo, ki imajo več otrok kot je v pratiki svetnikov. Eden med njimi govori celo sedem jezikov v treznem stanju.
Na Gradu se meščani zelo zanimajo za dela. Ne gre jim v glavo, da so mogoči takšni čudeži, da namreč prestavljajo delavci tako velika drevesa. Zmajujejo z glavami m pravijo, da bodo v Ljubljani res vse prestavili. — Da, — pravijo delavci, — tudi Grad bomo prestavili za 6 cm! £anc pa ne bo treba, ker se same prestavljajo.
Na Grajski planoti podirajo eno vrsto kostanjev, ki so prestari ter preveliki za presajanje Drva so dobili revni grajski prebivalci Nekateri se ukvarjajo tudi 6 štori, ki jih pa ne bodo mogli razcepiti, zlasti ne 8 takšnimi, gasilskimi sekiricami. Z razširitvijo drevoreda se bo razširila vozna cesta na Grajski planoti na pri merno Širino, na 7 m. a poleg nje bo še drevored, namenjen samo pešcem Mlade kostanje ao posadili že skoraj vse Presa janje je navidez enostavno: drevo odkop-ljejo v krogu, da ostane zemlja ob deblu med koreninami, nakar ga dvignejo s pomočjo škrlpčevja <"er prestavijo v novo jamo. Prestavljanje seveda n! baš poceni, toda draeo tudi ne. saj delajo nezaposleni, kot rečeno, za podporo In ne za mezdo.
Dvajseta podružnica DJO ustanovljena
Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice D J O. — Akcija za zgraditev obrtniškega doma v Ljubljani.
Ljubljana, 2. marca. Društvo jugoslovanskih obrtnikov oči-ttije močno organizacijsko silo. V kratkem času je bilo ustanovljenih mnogo podružnic v večjih podeželskih Krajih; snoči je pa bil v restavraciji pri štruklju ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice. Društvo je bilo sicer ustanovljeno najprej v Ljubljani, a z naraščanjem podružnic v drugih krajih je postal ljubljanski odbor osrednji ter se je pokazala potreba, da se v tem smislu društvo reorganizira. Zdaj, ko je ustanovljena podružnica DJO za Ljubljano, so Izpolnjeni pogoji za popolno preosnovo dosedanje ljubljan-Bke organizacije v osrednji odbor, ki ga bodo tvorili poslej delegati vseh podružnic
Ustanovni občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora R. Radovan. Med številnimi udeleženci je pozdravil tudi predsednike štirih podružnic: kranjske, medvodske, viške in domžalske _ prečital pozdravno brzojavko celjskega društva. V imenu osrednjega odbora je pozdravil zborovalce namestu odsotnega predsednika L. Pičmana Iv. Košak, podpredsednik. Očrtal je pomen ustanovitve podružnice in govoril o nalogah In težnjah obrtništva. Poročilo pripravljalnega odbora je podal A. Kunstler, nakar je prečital pravila nove podružnice, ki so še nespremenjena. O spremembi društvenih pravil bodo sklepali na glavnem občnem zboru. Pravila so bila sprejeta soglasno in brez debate.
Volitve so potekle zelo hitro in mirno. Za predsednika je bil soglasno in z odobravanjem izvoljeti Lovro Pičman. Posebej so volili tudi podpredsednika in izvolili Ivana Košaka. Soglasno &o bili izvoljeni odborniki: E. More, iv. Rozman, A. TJdovič, Iv. Simono, J. Mam, Iv. Mihelčlč, K. Vidmar, R. Radovan in J. Perdan ln namestniki Fr. Perčinlitf. A. Breskvar in D. Lancoš; v nadzorstvo: A. Kolesa in A. Smole, namestnika J. Kregar in M. Zupan V prosvetno propagandni, gospodarski, prireditveni in v pevski odsek so bili izvoljeni po večini omenjeni odborniki. Za delegate za glavni občni zbor so bili izvoljeni: Pičman, Košak, Šimenc ln Kunstler.
Članarino za redne ln podporne člane so določili 12 Din na leto, nekateri, ki so pa ostali v manjšini, so zahtevali višjo članarino. Prvotno so nameravali določiti za ustanovni.no 200 Din, a je prodrl predlog, da znašaj ustanovnina 1000 Din.
Pri raznoterostih so govorili Fr Rav-nihar, načelnik tesarske zadruge, Emil More, Jenko, predsednik medvodske podružnice, Pollak, predsednik kranjske podružnice, Havleček, elektroinstalater, nakar je obč. svet Košak govoril o delu obrtnikov obč svetnikov v občinskem svetu, kako se bore za odpravo občinskih delavnic Zelo obširno je govoril o obrtniških težnjah Iv Šimenc Vsi govorniki so apelirali na tovariše, naj ostanejo zvesti smernicam društva ter naj se tesno strnejo okrog svoje organizacije
Pred zaključkom zborovanja je prišel še predsednik DJO L. Picman, ki se je zahvalil za izvolitev in povedal, da Je osrednji odbor pokrenil akcijo za zgradnjo obrtniškega doma v LJubljani, ki bi našla v njem zavetišče vsa obrtniška društva Društvo pričakuje, da ran bo mestna občina dala zemljišče za dom, kar je tzra ženo tudi v resoluciji, naslovljeni na bansko upravo, mestno občino kn ZTOl, ra-
zen zahtev, da naj banska uprava in mestna občina prepuščata dela, ki so jih doslej opravljala industrijska in samouprav na podjetja, odnosno delavnice, obrtnikom; da odpravijo kavcijo za  prevzem javnih del po obrtnikih; da izplačujejo pri naročilu dobav obrtnikom predujme, da si lah ko    nabavijo    materijal;   in   da opustita banska uprava in mestna občina opravlja nje obrtniških del  za zasebnike.
Govorniki so zlasti kritizirali, da mestna občina odjeda kruh obrtnikom s svojimi delavnicami, instalacijami in s trgo vino z elektrotehniškim materialom. Za stopnika obrtniških interesov v občinskem svetu sta naglašala, da ne najdeta v obč svetu   dovolj   zaslombe  za   svoje zahteve
Zborovanje je poteklo v splošnem so glasju.
Gorenjski železničar}! so zborovali
Jesenice, 28. februarja V nedeljo 25. februarja popoldne se je vršil v hotelu »Paar« na Jesenicah občni zbor članov Udruženja Jugoslovenskih železničarjev in brodarjev Zborovanje je otvoril dolgoletni predsednik tov Zupan Ivan. V svojem poročilu je podal točen pregled dela jeseniške podružnice. Poroča! je. da je bilo zlasti preteklo leto mnogo intervencij, ki so se povečini iztekle v dobrobit članstva Orisal je težak položa* železničarja, osobito delavca Najbolj so prizadeti progovni delavci, ki imajo sra motne plače 450 do 600 Din mesečno brez odbitkov Ti delavci Sive polovičarske, življenje Pri delu na odprti progi in v predorih so izpostavljeni vsem vremen skim neprillkam in ni čuda. ako se zaradi nezadostne hrane in obuvala pojavljajc med njimi bolezni, zlasti tuberkuloza. Pomoč železniškemu delavcu je nujno potrebna
Sledilo Je poročilo tajnika in blagajnika. H katerega 6e je videlo, da je podružnica dobro gospodari in deluje K besedi se je oglasil tov. Perčič Dotaknil se je važnega vprašanja glede vštetja službe nih let Nepravilno in krivično je, da železniška uprava ob namestitvi ne priznava vseh službenih let, ki jih je uslužbenec faktično prebil pri železnici, temveč se mu štejejo leta samo od nastavitve dalje. Nato je govoril tov JanSa, ki se je zavzemal zlasti za delavce. Na vsa ta različna izvajanja je odgovoril predsednik oblastnega odbora iz Ljubljane tov Rotar V svojem obširnem in temeljitem govoru je podal jasno sliko polažaja našega železničarja Videlo se je, da ima tov Rotar podroben vpogled na vse panoge železničar-ske službe in da razume njih težkoče Obljubil je. da bo posvetil vse svoje sile ure ditvi nerešenih vprašanj Za svoj govor je žel viharno odobravanje Za tem je povzel besedo bivši tajnis tov Lavrič iz LJubljane V svojem Iskrenem in patrijotičnem govoru Je zlasti poudarjal, da moramo biti složni, ker bomo le na ta način zmož ni premagati ovire Omenil je tudi gospo darsko ln kulturno stran nacijonalnib železničarjev Za svoj plodovit govor je žel velik aplavz
Nato ao se vršile volitve novega odbora Izvoljen je bil povečini stari odbor s simoatlčnlm in marljivim predsednikom tov. Zupanom na čelu.
šolstvo v novomeškem srezu
Šol Je 43, ki fih obiskuje 8377 šoloobveznih otrok. — Razemcre so še
doka] povoljne.
Novo mesto, 1. marca. Kdor bere poročila iz drugih krajev, bodisi iz dravske banovine ali od drugod, ki se tičejo šolskih razmer, vidi, da amo pri nas še precej na dobrem, kljub temu, da je še marsikaj, kar bi bilo treba popraviti in nadomestiti, da bi bila dosežena ona stopnja pri pouku in vzgoji pri vseh sredstvih, ki oblikujejo mladega do-raščajočega državljana V našem novomeškem srezu Imamo 43 šoL Od teh Je med devetimi enorazrednicami nemška manjšinska Sola v Poljanah, 11 Je dvorazred-nic, med trirazrednicami je zopet nemška manjšinska v Crmošnjicah, 8 je štiriraz-rednic. 4 šestrazrednlc in 7 petrazrednic. K vzporednicam pa sta prišteta še dva razreda otroškega vrtca v mestu. Poslopja, v katerih se vrši pouk, so sicer večinoma dobra, imamo pa ponekod tudi docela neprimerna, ki kvarno vplivajo na mladino, pa tudi na učitelje. Stavbe so večinoma zavarovane proti požarom, in sicer one z inventarjem za 2.859.SOO Din, brez inventarja pa 475.450 Din. Pri šolskih poslopjih so tudi vrtovi, ki služijo za pouk v vrtnarskih in sadjarskih zadevah mladini, v kolikor je mogoč ta pouk v danih razmerah. Lahko bi dosegli baš v tem pogledu lepe us.pe_e pri k>metski mladini, ki je od vsega početka navezana na domačo grudo, pa naj bi se že sedaj v šoli priučila vsemu onemu, kar bi Ji pri gospodarstvu v bodoče koristilo. Toda vrtovi so majhni, orodje pa zelo pomanjkljivo. Na drugi strani pa je tudi opaziti premajhno zanimanje za ta del šolskega pouka.
I SOS — ledena gora |
Kmetijski tečaj v Ivančni gorici
Ivančna gorica, 27. februarja. Zimski kmetijski tečaj, ki ie bil otvor i en na nedeljo 4. t. m. v Sokotekera domu v vančni eorici za sodni okraj Višnja zora, \i trajal ves mesec februar ter i i bil v ponedeljek dne 26. t. m. zaključen. Predavanja, ki eo e>e vršila ob nedeljah, ponedeljkih in če-trtkih po štiri ire dnevno, so nudila zaključeno snov iz vseh panog kmetij-stw: govedoreja, perntrunap^rvo. sviniereja. sadjarstvo, travništvo. poljedelstvo itd- — Predavali so strokovnjaki m. SuSterSič Franc, sres. kmeL referent. Podboj Franc, sr^ki načelnik Vari Leopold, srečki veter, referent, ing. Ferlic, ekonom v Stični ter iruz. Sadar in Pavlica od kr. banske uprave. Najvog predavanj re imel sreski kmet. referent 2. Šušteršič Franc, ki \e tudi tecai vodil-
Udeležba ie bila velika, predv&e-m ob nedeljah, sai je posluša1 o predavanja vsako nedeljo čez 10 kmetovalcev, ni pa zadovoljila vedno ob delavnikih. Temu so vzrok sejmi, ki so padli kar trije na dneve predavanj, gotovo pa je tudi. da 6e nekateri kmetovalci še vedno vse pramalo zavedajo važnosti kmetijskega pouka, katerem j m<> rauio zlasti v dravski banovini posvečati veliko pozornost, da dosežemo čim smotrnejše kmetovanje. Pri tečaju s a ie opazilo, da so posecali predavanja v prvi vršiti dobri krnski gospodarji iz okolice, dočim onih, ki bi jim bil pouk najbolj potreben, sploh ni bilo. To ie dovoli značimo! Vs*m onim, ki so se udeleževali teca važnega tečaja, bo njihovo zanimanje nedvomno dobro poplačano, sai so jim dali strokovnjaki v raznoterih stvareh mnogo nasvetov, katere bodo začeli zdaj lahko tudi praktično 'H>>-rabliati. Gg. predavatelji so razdelili med tečamik? povsem brezplačno rudi mnogo knng o kmetijstvu. Banski upravi ffTi za nMio prizadevanje v pospeševanj j kmetijstva vse priznanje!_________
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 2. marca: Zaprto (generalka).
Sobota. 3. marca: Visoška kronika. Proslava 25-letnico umetniškega delovanja gospe Marije Vere. Premiera. Izven.
Nedelja, 4. marca: Ob 15. uri Kulturna prireditev v Crni mlaki. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20. uri Charleveva teta. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din.
Ponedeljek, 5- marca: Zaprto.
Jubilej gospe Marije Vere. V dramskem gledališču je v soboto, dne 3. t. m. proslava 2o-letnice umetniškega udej»tvo-vanja gospe Marije Vere. Odlična naša umetnica deluje na jugoslovenskih odrih od leta 1920 dalje, prej pa je bila članica znamenitih nemških dramskih gledališč, večinoma pod vodstvom slavnega režiserja Reinhardta. Za njen jubilej se uprizori dramatizacija Tavčarjevega zgodovinskega romana 3>VLsoška kronika«. Predstava je izven abonmaja.
Nedelja v ljubljanski drami. Brez dvoma bo ustreženo vsem stalnim posetni-kom nedeljskih popoldanskih dramskih predstav z uprizoritvijo Golieve izvrstne veseloigre »Kulturna prireditev v Crni mlaki«. Delo je izvrstno ter se je vedno uprizorilo pred polno hišo. kar je najboljši dokaz o priljubljenosti dela samega. — Zvečer ob 20. uri pa se uprizori * Charleveva teta« z g. Železnikom v naslovni vlogi. Za obe predstavi veljajo cene od 6 do 20 Din.
Ljubljanska drama pripravlja najnovejšo Nučičevo komedijo ^Beograd nekdaj in sed-ajc. Premiera bo sredi tega meseca.
OPERA
Začetek ob 20.
Petek, 2. marca: Zaprto.
Sobota. 3. marca: Carmen. Gostuje tenorist dr. Adrian. Red C-
Nedelja, 4. marca: Ob 15- uri Tičar. Izven. Znižane cene od 6 do ^0 Din. — Ob 20. uri Ples v Savo ju. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek. 5- marca: Zaprto.
Nedelja v opernem gledališču. Popoldne ob 15. uri se poje izredno priljubljena in melodijo zna opereta »Tičar« v običajni zasedbi. Veljajo cene od 6 do 30 Din. — Zvečer ob 20 uri pa »Ples v Savo ju« po znižanih cenah
Novomeščanoiu, ki hodijo na sprehod proti Smihelu se nudi prav lep pogled na vrt notredamskega samostana. Ako bi imele vse šole take obdelane vrtove, bi bil dosežen v kratkem času velik napredek pri šolskem pouku v vrtnarskih in sadjarskih zadevah. Učiteljske knjižnice štejejo okoli 12.000, tolarske Sol4, privatne ljudske pa S9S knjig. Na vseh zavodih je dobro razvita organizacija PRK. živahno se udejstvuje mladina tudi v PJS, predvsem pa deluje pri Sokolu, kjer se vrši sistematična nacionalna vzgoja. Zdravje učencev in učenk je bilo lani povoljno in ni bilo večjih obolenj, kakor prejšnja leta. Od bolezni so menda zahtevale svoje žrtve samo hripa in angina, ponekod pa tudi mums. Sicer se pa vrši na novomeški polikliniki vsak torek zdravniški pregled mlad in«'. V lOtoinjOM letu se je število učencev zelo pomnoJUo, zato trpi tudi pouk. Pomanjkanje učnih moči je ponekod občutno, se pa začasno nadomešča. V celoti manjka LJ učnih moči. Kvaren vpliv na pouk pa ima tuđi pomanjkanje učnih sob, veliko Število otrok, ponekod prevelika oddaljenost od šole, končno pa tudi slaba pota in revščina. Tudi higijenske razmere niso tako, kakor bi morale vladati v šolah. Pouk se ponekod vrši (Gaber je-Dolž) v privatnih hišah, šole ob iskuje 8377 šoloobveznih otrok, od katerih ima 1937 do šole do pol km. 156-6 do 1 km, od 2 do 5 km 4778. Z železnico pa se jih vozi 6. V splošnem so torej razmere še precej povoljne, treba bo pa še precej  dela.  da se  odpravijo vsi nedostatki.
Opozarjamo na gostovanje odličnega tenorista dr. Adriaita. ki bo v soboto, dne 3. t. m_ za red C v naši operi. Zasedba ista kakor na premieri, le Bscamiia poje tokrat g. Marjan Rus.
Kongres naših trgovcev v Skoplju
LHibliana. 2. marca. Dne 15. in 16. aprila se bo vršil v Skop-Ifu korurree jusofdovenftke-ea tr^ovstva, na katerem se bo osnovala Centralna sveca trgovskih združeni kraljevine Jugoslavir.*. Ta kongres bo velika manifestacija jugo*ilo-venskega trtjovstva. ki bo zdrižila vse organizirane eib» trgov»»tva in upostavila enotnost stanovskega gibanja.
Kongresa na i bi se v velikem številu udeležilo tudi nas^ trgovstvo. kajti baš naše trgovstvo ie bilo po predstavniku svojo Osrednje stanovske organizaciji? e. Josi mi Kavčfen no^il^e m nosne Sevat el i te velike idete no združitvi vs»h sil v državi, ki se bo oživotvorila  na  skopljanskem koncr^eu.
Za naSe trgovstvo bo ta kongres tudi zanimiv, «ai bo spoznalo čeprav samo b°ž-no, posebnosti J ižne Srbije, onega dela naše državs. ki je nam na severu še tako malo poznan; medsebojno spoznavanje pa bo ustvarilo prija tel iske. pa tudi poslovne vezi. Navezali se bodo stanovsko organi-zatorični stiki: tako se bo ustvarjala ^lika ftigoslovenska trgovska enota solidarnosti v d*lu in nastopu.
Ob tej priliki pa se bodo oudeleženci kongresa mogli naužiti tudi prirodnih krasot na obalah Sredozemskega morja. Ob 'skali bodo Solin, starodavno mesto Atmo. Krf: pomudili se bodo v Draru in svoje skupno potovanja zaključili v Dubrovniku. Na tem zle-tu bo zvezano torej koristno s prijetnim.
So pa danes težki časi in za ootovanv stroški, ki iih ni lahko utroeti Toda tuli m to bo poskrbljeno! Odbor za pnnravn koneresa bo «toril vse. da bodo udeležeii-ri dobili vozne neodno-K po železnici in ra or*»vo7 no morju, usodnosti v prehrani, orenoćevaniu itd. .
Seveda pa ie visina te'u ugodnosti odvisna tudi od števila udeležencev, pa ie zato potrebno, da bi bila ud?l>žba čim večja.
Zveaa trgovskih združeni v Ljubljani ie že razposlala vsem trgovskim zdrjženjem navodila za priiavo števila udeležencev. Ker pa i? rok za prijavo določen do 8. ma'-ca, nai se vsi. ki bi se udeležili kongresa odnosno tudi potovanja od Soluna — Aten —- Krfa — Drafta v Dubrovnik, prijavno vsai do 8. t m. pri pristojnem združenju trgovcev.
Vsi priiavljeni bodo o vseh ugodnostih, ki iih bodo uživali na potovanju in o program j kongresa tsr o celotnem potovanju podrobno in pravočasno obveščeni._
Občni zbor k. o. za kolodvorski okraj
Ljubljana, 2. marca Zadnji februarski dan je polagala mirna, notranje konsolidirana, a vendar agil-aa k. o. JNS za kolodvorski okraj račun svojega dela za pretečeno poslovno leto Člani, ki so se zbrali pri štruklju, so % velikim zanimanjem sledili poročilom odbornikov ter Izrekli odboru za njegovo vestno delo razrešnico Dasi ena manjših ljubljanskih organizacij, je pokazala, kako se pametno gospodari tudi z malimi sredstvi. Občni zbor je nudil udeležencem obilo vsebine, polno informacij ln mnogo pobude.
Zanimiva izvajanja predsednika dr. P e-stotnika ln podpredsednika s. o. dr Cepudra so poslušalci nagradili s posebno pohvalo. Tajniško poročilo je v jedrnatem obrisu podalo delo k. o. v preteklem letu ln koristne smernice za bodoče. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno.
Pri volitvah je bil obnovljen skoro ves stari odbor, znak, da je članstvo i de lom odbora vsestransko zadovoljno. Pri formalni seji, ki se je vršila takoj po ztoru, je bil ta za to leto sestavljen sledeče: preda. dr. P Pestotnik, poslevodeči oodpredsednik dr. R. Kropivnik, fL .podpredsednik Lilleg Maks, tajnik Inž. V Rovšek, blagajnik R. Turk. odborniki: Minkuš, Zidarič, Skalar, Lilleg Branko, Lampe, direktor Cugmus. revizorji: Volk. Strauss. Pauli.
Pri slučajnostih je predsednik članstvu natančno pojasnil besedilo in smisel resolucij, ki jih je skunno z ostalimi k o taborskega oKTozja predložil tudi naa odbor na sobotnem sestanku, in so bile tam soglasno sprejete.
Pozno zvečer so se razhajali člani % za vestjo, da so opravili jonet lep kos dela za konsolidacijo naSih ožjih ln širših političnih prilik  želeti bi Ie bilo. da se pri-
glasi čim več novih članov in tako pon«.ne naša velika nacionalna ideja zmagoslavno v vse domove. Nobenega iskrenega Jugo slovena ne bi smelo biti. ki ne bi bil čl«:i organizacije!
Vsem prijateljskim organizacijam in članstvu v vednost sporočamo, da naj se odslej vsi dopisi naslovijo na inž. Vladimira Rovška, Kolodvorska ul. 35.
KOLEDAR. Daue>: Pet k, -. marca katoličani: Milena, Simplicij, pravoslavni  17. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ne poznam — a ljubim T-Kino Ideal: Zena brez imena. Kino Dvor:  Na ženitovanjskem potovi:-nju.
ZKD: >Champ-i: ob 14.15 v kinu Matici. Kino suka: Pravljica >Janko ra Metkp ob 16. v faik*m jeziku.
Kolo jahače v in ftvlof občni abor ob
17.3*' v dvorani Kmetijske družbe.
SpD predavanje u. Vladimira Kapu«a o Sorski fauni in življenj j v planinah ob 20. v Delavski zbornici.
Podružnic« ju^oslov. sektor Moste — Sv. Peter uzra Nlanico Romanov* >Knst Jucovi-Bevc ob 20. v Sokolskem domu, DEŽURNE LKKARNE.
Danes: Mr. Kut alt, G ospots ve teka oasta 10. in Susnik, Marijin tri» 5.
_Txit*©cf sita
\ekatere posebnosti ftafega sln\-nega tramvaja smo že našteli in je nam MZD na tihem hvaležna, da se tako zanimamo zanj. Prijatelj je nas pa opozoril $e na eno posebnost in bi tudi to kazalo patentirati, da nas kdo ne prehiti. S pri'gano smotko ali pipico iz našega tramvaja sploh ne smeš odnosno ne moreš izstopiti. To je doživel naš prijatelj oni dan, ko se je peljal za tri dinurčke od Zvezde na glavni kolodvor. Ker je bil pri hudem navalu od Evrope naprej edini potnik v prostornem vozu, se mu voznina glede na ponoćno življenje, ki se prične v Ljubljani zaradi tramvaja točno ob devetih, še ni zdela previsoka. Zato si je pa prižgal še dobro cigaro, da bi se s tem večjim užitkom pel jal.
Pa glej ga šmentaJ Ko je hotel pred k<s lodvorom izstopiti tam zadaj, kjer je stal, mu je sprevodnik prepovedal, kdjti izstopa se v čast in slavo MZD spredaj, kar je tudi v interesu estetike in higijene. Toda naš prijatelj je kadil in zato ni smel pre stopiti praga v zaprti del voza, kjer je ka jen je prepovedano. Ker komaj načete smotke ni hotel vreči proč, sprevodnika p.i tudi ne prositi, da bi mu jo podržal, do kler bi ne izstopil spredaj in se vrnil p<> njo, je kljub sprevodnikovim grožnjam smuknil zadaj iz voza, kajti dejansko se ga sprevodnik ni lotil. Pred kolodvorom ni bilo nikogar, ki bi vstopil v tramvaj. In prijatelj pravi, da je to šikaniranje.
Mi pa pravimo, da bo treba vprašati v Višnji gori, kakšne predpise in pravilnike imajo glede tramvaja tam, in če Immfo tudi tam take, ne smemo godrnjati.
Prostitucija se širi
Vprašanje tajne  prostitucije    je problem, ki ga naša država, kakor tudi večina drusih še ni mogla rešiti. Javne hiše so bile sicer skoraj v vsej državi od pravljene, toda zaradi tega se prostituci ja ni zmanjšala, temveč skoraj povsod s* povečala.  V   Ljubjjani  stopajo policijsk* oblasti prostitutkam precej trdo na prste ter skušajo zajeziti val prostitucije, to<i;i vse kaže, da policija sama tega   nw b<; zmogla. Na pomoč bodo morale priskočit' druge oblasti in treba bo nekatere prosti tutke, ki se profesionalno    pečajo    s rr obrtjo, izgnati  ali  pa poslati  na prisibo delo.
Včeraj jo bilo prvega in menua *o X • uerlne služabnice hotele izkoristiti ko njunkturo, saj jih je bilo na vseh koncili in krajih v mestu polno, postavale so pa tudi pred raznimi lokali v mestu samem in nadlegovale goste. Skoraj pred pošt*' je policija snoči aretirala osem izgubljeni, ki so se jim pridružile pozneje ?e štiri Davi so jih zasliSali 12.
Slcoraj istočasno »o pa pripeljali iz bi a ribora in Celja dve moralni pokvarjenki. Antonijo  K.   Ln   njeno  prijateljico Marij" P., ki sta zapleteni v neko tatinsko afe ro.  Nekako pred 14  dnevi  sta pred nek" gostilno prežali na pasante   in   v njun' mreže se je ujel neki Ljubljančan, ki j. sicer soliden  možakar.  Mož je  bil male« okajen, pa se je dal pregovoriti in sta g* dekleti   zvabili   s  soboj.   Kronika  je pa' diskretna in zato naj ostane prikrito, ka ko je bilo ponoči. Znano je samo, da se j<-mož zjutraj zbudil s hudim mačkom, ki mu je  sledila še večja moralna poparjenoet, kajti opazil je, da jo z nezuankama izgi nila tudi listnica, ki je bilo v njej ve. jurčkov, pa še nekaj stotakov povrhu.
Potožil je svoje gorje policiji, ki je bi la na podlagi opisa prepričana, da sta gfl okradli Marija P. in Antonija K. Ker ata pa iz mesta izginili, je policija izdala z« njima tiralico in res so te dni eno prijel: v Celju, drugo pa v Mariboru.
Kot rečeno, sta včeraj prispeli v Ljubljano. Obe sta živeli zadnjih 10 dni nn cej potratno. Kupili sta si lepe pisan*' jopice, Tončka tudi moderen pomladni kostum, obe nove ročne torbice Ln vsaka po dva lepa usnjata kovčega. Vse to so jima zaplenili. Na policiji sta sicer priznali, da sta bili skupaj z Ljubljančanom, toda tatvino tajita. Tončka pravi, da je imela pri hranjenih 1700 Din, ki da Jih jo zaslužila s tajno prostitucijo. To pa najbrž ne b) res, kajt« na policiji imajo že debel vw-ženj spisov njunih pregreh in zabelo . je tudi, da je bila ena zaradi tajne prostitucije, pa tudi zaradi tatvine že lOkrat sodno kaznovana, ne glede na številne policijske kazni. Res čudno je. da tako po-kvarjenko, ki ni za nobeno delo ter j*' vrhu tega še luetična in s tem ogruz« zdravje ln življenje drugih, ne pošljejo i prisilno delavnico. Treba bo pač bolj ostrih ukrepov, da se Širjenje prostitucije zajezi.
Iz Ivančne gorice
— Proslava 90letnice Jurčičevega rojstva. Poročali smo že, da priredi Sokolsko druStvo v Ivančni gorici v nedeljo 4. t. m proslavo 901etnice Jurčičevega rojstva. Dopoldne bo Izlet na Muljavo v Jurčičevo rojstno hlso. popoldne ob 14.30 v Sokolski dvorani v 'Ivančn! gorici govor, potem pa vprizorltev »Desetega brata« v Delakov! dramatizaciji Kot Igralci nasto Pijo Jurčičevi rojaki, ki bodo govorili v domačem narečju Zunanji gostje Imajo na vse stran! ugodne zveze po železnici.
tev 50
>SLOVENSKI NAROD«, dne 2. muca 1034
DNEVNE VESTI
Rodbinska tragedija
Trboveljski vojni invalid Ferdo Pavelšek prerezal ženi in sebi vrat — 2ena je takoj izkrvavela
— Smrt bivšega   _igTebSkeg_ čupana.
Po dolgem in mučnem trpljenju je včeraj zjutraj v Zagrebu i .mrl bivši dolgoletni zagrebški župan arhitekt Vjekoslav Hein-zel v 63. letu starosti. Pokojni si je pridobil mnogo zaslug za Zagreb, ki se je pod njegovim vodstvom krasno razvil, moderniziral in vsestransko izpopolnil. Za časa njegovega župaaovanja je dobil Zagreb moderne prometne ulice, urejena je bila kanalizacija vsega mesta, zgrajenih mnogo modernih mestnih hiš, urejena je bila krasna tržnica, izpopolnjena mestna elektrarna itd. Pokojni je bil občinski svetnik do leta 1910, za župana je bil pa prvič izvoljen leta 1920 ter v letih 1922 in 1927 še dvaJcrat. V oktobru 1928 je stopil v pokoj. Heinzel je bil v Zagrebu zelo popularen, anačilno za njegov značaj in poštenost pa je, da je umrl bolj reven, kakor takrat, ko j« postal prvič župan.
— Zamenjava dmarsko-krousklh bankovcev. Dne 25. maja poteče rok za zamenjavo dinarsko-kronskih bankovcev po Din 1000.— (Kron 4000) in D:n 100 (Kron 400), ki so jemljejo iz prometa. Bankovci nosijo podpis: Ministar finansija dr. M. Ninčič, ter so brez datuma izdanja in so
zdelani v vijoličasto-modr; barvi. Točen opis teh bankovcev je ob;avlien v »Službenih Novinah« št. 121 z dne 26. maja !$29. Bankovce zamenjuje Narodna banka v Beogradu in VSO njene podružnice v državi s polno vrednostjo z drugimi bankovci do 25. maja 1°34. Po tem dnevu izgube omenjeni bankovci vsako vrednost ter jih Narodna banka, kakor tudi glavna državna blagajna finančnega ministrstva ne bosta več sprejemali.
— Tak3e> za dovoljenje za bančne in menjalne posle. Finančn* oblasti pobirajo od delniških družb in družb z omejeno zavezo takeo po točki 8. odstavka 2. T št. 92 taksne tarife za dovoljenja glede bančnih in menjalnih poslov. Ta praksa se giblje med 1000 in 4000 Din ne (dede na to, ali ie za T*odietie po zakonu predpisano pooblastilo ali dovoljenje. Ker je to napačno, j? izdal oddelek za davke v finančnem ministrstvu naslednje poiusnilo: Da se taksa po točki 8. pod 2 T. it 92 taksne tarife pobira samo za dovoLienia. ki jih izdaja ban poedincem ali pravnim osebam, ki niso delniške druž-be ali družbe z omejeno zavezo, pa opravljajo bančni, menjalne in druge posle, ki iih opravljajo (feiniSke družbe ali družbe z omejeno 7;ive>zo. Ta dovoljenja, ki jih izdaja trgovinski minister delniškim družbam ali dr i/bo m s omejeno zavezo za opravljanja omenjenih poslov, se plaču i 3 taksa ./. točke 2 o Ista vek 3 T. št. 92 taksne tarife (ta taksa znaša 0.10 glavnice dotične družbe).
_ Belino h*   velikonočne  pi&anke. Pred
veliko nočjo prav radj kupujemo naša slovite belokranjske pisanke in risanke, da razveselimo svoje znance z lepimi pirni, še raj* bi znali sami tako lepo okrasiti pirhe. Te dni je bil v Sokolskem domu v &iški tečaj, ki se ga ie udeležilo 20 Sokolić, da se nauče krasiti pirhe. Tečaj i® trajal le 5 do 6 ir, vendar pa danes šišenske) Sokoliće znajo tako lepo krasiti pirhe, da lepših še nismo videli. Umetnosti iih je učil znani strokovnjak uči tel i Belin iz Moravč, ki ie bil za svojo zbirko pisank odlikovan celo na mednarodni razstavi v Parizu. Njegovi pirhi so v resnici male umetnine, ki jih bo veael vsakdo, kdorkoli jih dobi v roke. Umetnik dela s posebno tehniko slikanja omamen tov in sicer s pisalom lastne iznaidbe. ki stane le Din 2.50 in te tudi edini izdatek za udeleženke tečaja. Za narodno umetnosti navdušeni mož namreč poučuje svojo imetnost brezplačno vn mu povrnete samo izdatke za vožnjo iz Moravč in nazai ter nekai malega za prehrano. Idealistu le pač samo za to, da spet oživimo to narodno unv*nost. ki vsako leto boli izginja, na nteno mesto pa stopa inozemski kič. Tehnike se lahko nauči že šoteka mladina od 12 let dalie, zato pe priporočamo, da bi tudi druga društva priredila euafe? tečaiie, sai smo tik pred veliko nočjo.
Da osvežite kri, pijte nekai dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fo\*e« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Prepovedana knjiga lu koledar. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati n siriti v naši državi knjigo »Natives re-turn« (Povratek domačinov), ki jo je izdal Louis Adamič v Ameriki, in pa na Dunaju izdani koledar »Heiden Gedachtnis Kalen-der 1934 <.
— >Naša pata« se imenuje nenavadno bogato ilustriran mesečnik, ki sta ga v najlepši opremi pričela Izdajati ljubljanska in mariborska Zv-;-za za tujski promet, in sicer, kakor pravita v naslovu, za propagando turizma, za družbo, sport in kino- Glavni jrednik nove revije je že znani propagator turizma Vladimir Regalty. ki ie tudi sedanjo svojo nalogo prav dobro in zanimivo rešil. Br*z oler>?avanja »e fc? v prvi številki povedal prav mnogo potrebnega in naštel mnogo grehov pri pospeševanju našega tuiskeea prometa, zlasti pa jemlje v roko našo tako imenovano družbo. O ljubljanskem malomeščanskem dolgčasu piše Spec-tator >Ljubljansko reportažo«, kjer ugotavlja, da Ljubljana nima atrakcij, in pravi, da so to morda edino hrenovke in nebotičnik. Kritizira mrtvilo v naših. tjjskemu prometu in razvedrilu nam »njenih lokalih ter ugotavlja, .ia je najtežja rak-rana Čudovita neolikanost naše mladine. Dokler bodo ljubljanski lokali v tem pomanjkljivi, dotlej ne bomo pri hiicih mogli ustvariti dobrega mnenja o nas. Informativen ie Članči? o >Japoncib in njihovem dumpingu«, prav lep pa je urednikov spis >Bosna jmira«. -»Žene, ti si jih želimo«. >Kak5ne može si želi-moc aKta so vzroki, da naš film ne more napredovati*. »Prvi rusk! film v Ljubljani«, r-Morie vas vabi«. Naše knjige in revije«, >Turietični koledar«, alfah za smeh« so naslovi ostalih člankov in rubrik, vendar imamo pa v reviji tudi nekai zabavne beletrijj, nadalje vse podatke za popotovanja in o raznih prireditvah uo svetu, a K. ValaSek ODOzarja na važno vlogo potovalnih nisam, ki se jih še ni znamo posluževati. Po vsebini je torej revija res prav mnogostraneka.
obenem je pa tudi živahno pisana, da se bo gotovo navrlo razširila.
— Prodaja škartnih spremnic. Dravska direkcija    pošte    razpisuje licitacijo
za prodajo škartnih poštnih spremnic z znamkami iz 1. 1929. Licitacija bo 5. marca ob 11. v pisarni ekonomskega oddelka poštne direkcije v Ljubljani. Interesenti filatelisti se opozarjajo, da naj se pravočasno zglase.
— Prvi letovlsčarji v Hrvatskem Primorju. Zadnje dni so začeli prihajati prvi letoviščarji v Hrvatsko Primorje. Največ je med njšmi Nemcev, pa tudi Angležev. Za velikonočne praznike je napovedanih več skupin inozemskih izletnikov. 26. t. m. prispe v Hrvatsko Primorje 200 nemških letoviščarjev. Ta izlet organizira berlinski »Putnik«.
I — Ciril Metodo ?a dražba je prejela meseca februarja 1994. L: I. Podružnice: Novo mesto ž. 425.25 Din: Tržič 560.50; Pra-gersko 184: Celje m. 80: Rog. Slatina 161: Ormož ž. 2S2.75: Domžal s 513: Ruše 472.75; Tolstivrh 300; Sv. Duh 68: Krško m. 800; Petrovce 196: Sodražica 365: Bizeljsko 415; Mokronog 174: Split 200; Šiška m. 250; Ljubljana, šentj. trn. m. 2500 Din. — II. Obrambni sklad: podr. Kranj lfJO Din: podružnica Šentp. ž. 100 Din. — III. Sklad sept žrtev: podr. Kamnica 50 Din; podružnice Unec 50 Din. — IV. Razni prispevki: .Jjtro« 100 Din; I. Klemene 100 Din; A. Potočnik 40n; A. Regi U7; I. Rozman 50; A. Tušak. Sv. Anton. 100 Din; I. Prekor-Šek, Celje, 134 Din. — Skupai 8778.25 Din.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno, deloma oblačno. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura ie znašala v Beogradu 19, v Splitu 17, v Sarajevu 16. v Mariboru 12, v Zagrebu 11, v Ljubljani 105. Davi \> kazal barometer v Ljubljani 756.1. temperatura je znašala 4.8.
— Haraklri. V sredo popoldne si je prerezal trebuh zvaničnik pri okrožnem sodišču v Bosanski Gradiški Mustaia Bilič, Prišel je v pisarno pred drugimi in slugo je poslal iz sobe, da bi ostal sam. Ko se je sluga vrnil, je že našel Biliča na tleh v mlaki krvi. Ime! je prerezan trebuh, iz katerega so mu visela čreva. Predno je prispel zdravnik, je bii Bilič" že mrtev. Trebuh <i je razparal v trenutni duševni zmedenosti.
— Zagoneten samomor blagajnika zagrebškega magistrata. Včeraj zjutraj okrog 5. je skočil v Zagrebu z okna četrtega nadstropja v Račke g a ulici 6 blagajnik zagrebškega magistrata 34-letni Viktor Marjanec in z razbito glavo mrtev obležal. Pokojnik je bil vesten in pošten uradnik in nihče ne ve pravega vzroka njegovega zagonetnega samomora. Vse knjige so našli v redu. Tudi žena ne ve. kaj je moža pognalo v smrt.
— Roparski umor pri Zagrebu? Včeraj dopoldne je prispela v Zagreb vest, da je bil blizu Topuskega izvršen grozen zločin, katerega žrtev je postal upokojeni šumarski svetnik in član ravnateljstva Dia d. d. iz Zagreba. 54-letni Juraj Maraković. Zjutraj se je odpeljal v To puško, da izplača delavcem okrog 20000 Din. Ko se je na vozu, ki so na njem sedeli tudi njegov znanec Desnica, kočijaž in še neki kmet, peljal proti gozdu, je nenadoma odjeknilo več strelov. Maraković je bil zadet v srce in se je mrtev zgrudil. Težko ranjen je bil tudi kmet. dočim se kočijažu in Desnici ni nič zgodilo. Napad je bil prijavljen orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Vse kaže, da gre za roparski napad. Razbojniki so vedeli, de ima Maraković denar in so ga najbrž hoteli oropati, ko so pa oa t»zu videli več ljudi, so pobegnili. Seveda tudi ni Izključeno, da je postal Maraković žrtev osvete.
Iz LiKblfane
—lj Na ribjem trgu ie zdaj sezona za žabe. Danes je bil založen z niimi tako dobro, kot že od lanske spomladi ne. Vendar se gospodinje niso zanimale za nje posebno, čeprav je bilo malo rib. Zlasti je bilo malo morskih rib. ker je na morju zopet vetrov no ter neugodno vreme za ribolov- Malih morskih rib sploh ni bilo. raz.m nekaj kilo gramov girie, ki so bile kmal i prodane po 20 Din kg. Niti gostilničarji se niso moglJ danes dobro založiti z ribami. Odkar imamo v Ljubljani toliko dalmatinskih gostiln, se konzumira največ morskih rib v njih. Izmed morskih rib i 3 bilo še naiveč orad in ri-bonov. a same večje rib-» Prve so prodajal; po 4o Din. druge po 36. Lubenj so kmalu razprodali tudi po 40 Din. Nekaj kilogramov je bilo tudi zobatca, ki ga ni bilo ž> del j Časa na trsru in ki so ga prodajali tudi po 40 Din. Po 32 Din so bile lignje in bikve, drugih vrel morskih rib je pa bilo tako malo. da ni vredno omenjati. Pr^cei ie pa bilo rečnih rib. največ karpov, ki so r>o 20 Din, in ščuk. ki iih tudi prodajajo vedno po stalnih cenah, žabe so se pocenite, ker je bilo pa? toliko žabjih krakov na trgu vabljivo raTstavidnih. Prodajali so jih po 50 par komad. Prodajalci rib trde. ds so žabii kraki dražji od rib. o čemer se lahko prepričaš. Če iih stehtaš. Kg žabjih krakov namreč stane okrog 26 Din.
—lj Me*čani so lovili včeraj popoldne raco, ki je priplavala v mesto po Ljub'ia-nici. Človek bi mislil, da plava najmanj tuca t utopljencev, toliko ljudi se j? zbralo na obeh bregovih ob strugi. Raca seveda ni mogla na breg. lastniku s Prul se ie ie pa vseeno zdelo škoda, zato jo je podil delavec naprei no vodi do oukrame. kjer ni več strmih obrežnih zidov. Meščani so se zelo zabavali z lovom ter so sledili raci skozi vse mesto, kar dokazuje, da se navadno dolgočasik> ter komaj čakajo na vsako >senzaci fo«.
—Ij Kino. V filmu »Ne poznam — a ljubim Te« sta Magda Schneirler in Willy Forst pokazala kaj znata. Občinstvo je navdušeno za to veselo filmsko opereto V kratkem bomo videli v Ljubljani znamenito filmsko delo «SOS — ledena gora«, ki v njem sodeluje tudi znani nemški letalec Udet ZKD Ima od danes na sporedu film »Champ«, ki je dosegel po vsem svetu velik uspeh, saj ierra v njem glavno vlogo 71etni deček Ja<»kie Cooker. Predstave bodo vsak dan ob 14.15
—Ij Rentnlnl zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne unrave za mesto, da vložijo prijave najkasneie do 31 marca 1934 pri *avč>nf upravi za mesto. Vodikov trg 5. Tiskovine se dobilo v Jugoslovanski knjigami Več je razvidno i« razglasa, ki je nabit na mestni deski.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
V petek, in soboto ob 4. url popoldne, v nedeljo ob 11. uri dopoldne priredi pomladek Rdečega križa v Spodnji šiški proti vstopnini za mladino Din 2.—. odrasli Din 5.— pravljico
JANKO IN METKA
v češkem jeziku
V petek ob ' 2 7. ln 'i 9. uri samo za
odrasle. — Cene običajne.
—Ij Najslabše sidovjje pri šancah   se ie
poručilo, nekai s? ga je porušilo Še tudi v noči od srede na četrtek. Vendar je težko reci, da se zdaj ne bo več podiralo. Na terasi, šancah so zavarovana vsa ogrožana mesta z visokim plotom, tudi vzhodna stran, ki je navidez najbolj trdna, ki se bo pa tudi najbrž kmalu rušila, sai }e ▼ sredini že precej napeta. Naiveč ie odvisno od vremena, kako dolgo bodo ie stale san-ce, ker voda razganja zid.
—lj Redni občni zbor krajevne organizacije JNS za kolizejski okraj v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 4. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v vrtnem salonu restavracije >Pri Levuc na Goaposvetski cesti 16. O političnem položaju v državi poroča minister g. dr. Kramer. Vabljeni vsi člani in somišljeniki. — Odbor.
—lj Današnji koncert Glasbene Matiee ljubljanske ie preložen za par dni vsled obolelosti solista g. Roberta Primožiča. — Vstopnice ostanejo v vieHavi. Koncert bo v ponedeljek dne 5. t m. ob 20. uri.
—lj Na 6. nabavnem večeru Zdmienia ljnbljan. konservatoristov. ki bo jutri zvečer v kazinski dvorani, 6e bo izvajal naslednji program: 1. W. A. Mozart: Sekstet vaških muzikantov. 2. P. Cornelius: Smrt izdajalca (Tragični tsrcet). 8. E. Gra-nadoe: španski ples. 4. D. Zebre: Timpano-foniia. 5. Eliseo Grenet-Adamič: Rumba. 3. in 5. točko bo izvaiala gdč. L. Wissia-kova, ostale pa gojenci konservatorija. — Program je zelo dobro naštndiran in bo ooslušalce izvrstno zabaval. V^stop proti vabilu, ki sa dobi v drž. kons^ rva tori fn v Vegovi ulici, soba Št. 1.
—1\ Državni konservatorij r Ljubljani, oddelek za komorno muziko. bi nujno potreboval violo d'amour in pa čembalo. Ravnateljstvo prosi, če kdo poseduje en?ga izmed teh dveh instrumentov, dn favi to ravnateljstvu in pogoje, pod katerimi bi instrument posodil za nekaj mesecev.
_Ij »w  York in njegove znamenitosti
bo naslov predavanja, ki ga bo imel jutri ob 20. zvečer v Sokolskem domu na Viču prof. dr. Breznik. To nad vse zanimivo pr°-<lavanje bodo pojasnjevale krasne ekioptič-ne slik?, pa tudi predavanje bo vzbudilo pri vseh posAtnikih siplošno zanimanje, saj ie g. predavatelj precei Časa živel v Ameriki ter nas bo seznanil z vsemi ničnimi zanimivostmi. Po predavanju bo prijateljski sestanek. Bratsko in vljudno vabljeni!
IDANES VELEO PERETA MAGDA SCHNEIDER WELLY FORST NE POZNAM — A LJUBIM TE Režija: Geza Bolvarv. Glasba: Franz Grotha Predprodaja vstopnic od 11. do ^ 18. Predstave ob 4., 7^ in 9^ uri zvečer NOV ZVOČNI 2TJRNAL ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24
—lj Okraina organizacija JNS za dvorski okraj (Ia. in X. volišče) v Ljubljani vabi svoje članstvo na svojo redno le4no skupščino, ki jo ima jutri v soboto dne S. rrarca t. 1. ob pol 8. uri £ve&»v v gostilni pri >Birku< (prej Usenik). Borštnikov trg 2 Članstvo se vabi, da se skupščine zanesljivo udeleži.
—lj »Ljubljanski SokoU opozarja ua svoj tradicionalni driiabni večer, ki bo jutri v soboto 3. t m. ob 20. uri v restav raciji >Zvezdac. Na ta večer vabi poleu svojega članstva tudi članstvo bratskih ljubljanskih in okoliških sokolskih d ništav. Iskreno dobrodošli vsi I
—lj Setjakobsko pevsko društvo priredi v soboto 3. t. m. ob 20. uri v restavraciji Kavčič na Prulah svoj 3. družabni večer, na katerega vabi ustanovnike, podporne Člane ter vse drjge prijatelje društva in lepe pesmi  Vstop prost.
—lj Slovensko filatelistično društvo ima jutri zvečer v dvorani hotela Štrukelj svoi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani naj se ga polnoštevilno udeleže, dobrodošli so pa tudi prijatelji zbiranio znamk, ki bi se radi vpisali v to naso nai-večio  filatelistično organizacijo.
—lj Predavanje SPD. D revi ob 20. uri priredi SPD v dvorani Delavske zbornice predavanje g. Kapusa Vladimira o gorski fauni in življenju v planinah. Zelo zanimivo predavanje bo spremljalo več skioptičnib slik. Vstopnice: sedeži po Din 6, stoiišča po Din 3 S3 dobe v predprodaji v pisarni SPD. Masarykova o-'ota, palača Grafike, ter zvečer od pol 20. ure dalje v Delavski zborn'ci.
—U SPD smučarski tečaj na Krvavcu <*1 4. do 11. marca Odhod udeležencev je v soboto 3. t m. i glavnega kolodvora s kamni skim vlakom ob 13.42 in n* ob 15.44 proti Kranju, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Nosači so na razpolago na postaji Kamnik. Udeleženci naj prineso s seboj snežna očala.
—lj V društva »Sofa« matica Ljubljana predava v soboto dne 3. t. m. 1934 v salonu ^■Pri levu« ob pol 21. uri ga. Sidonia Jsrae-Guinot o >franooekem kmetuc. Ga. preda-vateliica je francoskega rodu ter bo kot Francozinia predavala v slovenskim ieziku. Popisala bo vse šege, navtide, običaie in življenje francoskega kmeta. Prav je. da se seznanimo tudi mi z življenjem kmeta. t*ea najšt?vilnejšega predeta vi tel ja zavezniškega francoskega naroda. »Sočanif in prijatelji, nosetifce polnoštevilno to zanimivo predavanje. Vstop vsem prost.
—lj Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima 6voi 4. redni občni zbor v ned^lio 4. t. m. ob 9. uri ziutrai v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani.
»-lj JASO priredi tridnevno ekskurzijo na Vosel. Odhod iz Ljubljane v nedelio dn? 4. t m. ob 7.20. povratek v tor*k ivečer Zbirališče ob 7. na glavnem kolodonj. Tovariši akademiki, ki se mislite udjležiti ekskurzije, podpišite se na driŠtvenl d?ski v auli univerze. Vožnja je četrtlnska. — Smuk!
Trbovlje, l. marca.
V rudniški naselbini na Tereziji v hiši Loke štev. 410 je dolgo let živel v najlepši zakonski harmoniji 42 letni rudar in vojni invalid P a v e 1 š e k Ferdo s svok> 6 let mlajšo ženo Jožefa, ki mu je v zakonu rodila 4 otroke in sicer 2 fanta ter 2 deklici. Starejša hčerka je sedaj stara 18 let, mlajša pa 5.
To mirno družinsko srečo in sožitje pa je pričel nekako pred poldrugim letom kaliti mlad nepridiprav, ki je zapletel dotlej zvesto zakonsko ženo Pavel škovo
v svoje ljubavne mreže, kar pa jc prišlo Pavelšku na uho Šele pred dobrim pol letom, ko je skrunilec njegove zakonske sreče že odšel k vojakom. Od tedaj so bili prepir: med Pavelškom in njegovo ženo na dnevnem redu. Zakonska harmonija se je med njima vedno bojj rušila, ker je Pavelška grizla ljubosumnost, zlasti ker mu je žena pogosto zabrusila v obraz, da razmerja s svojim zapeljiv-cem nikdar ne bo prekinila, razen tega pa je Pavelšek slutil, da
žena svojega lrubčka tudi gmotno podpira.
Pavelšek je končno uvidel, da mu >e v takih razmerah skupno življenje z nezvesto ženo nemogoče, zato ie sklenil prositi sodišče za ločitev zakona.
V soboto se je vršila pred sreskim sodiščem v Laškem tozadevna razprava, pri kateri pa Še ni prišlo do končno veljavne odločitve, sporazumela sta se le v toliko, da prepusti Pavelšek svojo trafiko, ki jo je imel blizu trga v Trbovljah, ženi, ki bi imela pri sebi dva otroka, dva bi pa prldržal Pavelšek. Glede razdelitve imetja pa bi se imela v kratkem vršiti ponovna razprava, pri kateri naj bi se dosegel popoln sporazum tudi še glede ostalih spornih vprašani, tako da bi bila končno ločena od mize in postelje. — Toda
usoda je hotela drugačno ločitev ... !
Ko je snoči okrog 9. ure prišel Pavelšek s svojo starejšo hčerko iz trafike domov, je bila njegova žena že v postelj1!. Sedel je k mizi ter sestavljal.
* RESTAVRACIJA „SLON"
POPUSTNA DOMAČA ZABAVA S PLESOM V SOBOTO 3. T. M. — CVIRNOV JAZZ.
Iz Celja
—c !uj>ki promet. V februarju ie obiskalo Celje 763 tujcev (napram 920 v letošnjem ianuariu Ln 549 v lanskem februarju), in sicer 609 Jugoslovenov in 154 inozemcev, med temi 68 Avstrijcev, 28 Nemcev, 20 Cihoslovakov, 16 Italijanov. 9 Rusov, 7 Madžarov. 6 Poljakov, po 2 Angleža in Turka ter 1 Bolgar Po poklicu ie bilo 345 trgovcev. 98 obrtnikov. 25 inženjer jev. 19 dijakov. 8 odvetnikov. 7 indu-striicev in profesorjev, 6 zdravnikov, 5 učiteljev in 2 novinarja, brez poklica pa je bilo 112 oseb.
_c O podunavskih problemih bo predaval v ponedeljek 5. t m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču g. univ. prof. dr. Lj. Hauptmann iz Zagreba. To važno predavanje bo vzbudilo med občinstvom gotovo mnogo zanimanja.
—c Umrla ie v četrtek dne 1. t m. v celjski bolnišnici v starosti 80 let ga. Mari in Trobiševa z Brega pri Celju, vdova po sodnem slugi v p. g. Alojziju Trobilu, ki ie umrl v januarju.
_c Sestanek  vpokojeuega uriteljstva iz
Celja in okolic? bo v soboto dne 3. t. m. popoldne v prostorih NabavljaLne zadruge v Prešernovi ulici.
Iz Trebnjega
— Semenski fižol. Banska uprava bo to spomlad razdelila večjo količino fižola (koksa) po Din 2.75 kg. Kdor želi te vrste fižol, naj nemudoma naroči potrebno količino pri občini, ker poteče rok za naročitev 7. t. m-
Dubava drv. Kmetovalci, ki imajo za oddati večjo količino drv. naj se udeleže licitacije, ki bo pri komandi mesta za Novo mesto 12. t. m.
— Banska kmetijska šola na Grmu priredi 5. t m. eelodnevni kmet; tečaj, v katerem se bodo obravnavala važna vpreSania za vse poljedelce. Vsi. ki se zanimajo, vabljeni. . , .
— Nov grob. .Po dal iS »m boleham u ie umrl drž. cestar Alojzi! Strmec iz Zidanega mostu pri Trebnjem. Pogreb ie bil davi in ie velika udeležba pokojnikovih prijateljev pričala, kako priljubljen J2 bil med 'jud-stvom. Mir prahu njegovemu, žaiuiočim naše sožalje!
Iz Črnomlja
— Predvajanje kmetijskega filma. V nedeljo 18. t. m. bo v dvorani tukajšnjega Sokolskega doma predvajan izredno zanimiv in poučen kmetiisko gospodarski film, ki ga bo pojasnjeval tajnik Kmetijske družbe iz LiuhMane g. Kafol. K?r bo p~e-davanie brezplačno, nai bi si film ogledalo čim več naših vrlih gospodariev, ki t idi sicer ob vsaki priliki kažejo naivečio zanimanje za gospodarski napredek. Pri-oM**k ob 10. dopoldne.
— Trboveljski .-davek! na« obiščejo. 2e dolgo tudi naši Belo^ranjci Žele pozdraviti v svoii sredi male trboveljske pevčke. ki so s svoiim zborom dosegli tako lep? uspehe celo v inozemstvu. Ker bodo slavčki sredi marca obiskali Novo mesto, so nam že obliubili. da bodo svoio pot nadaljevali 5e do Črnomlja, ki jih edini poreg Novega me*»ta na Dolenjskem more epreieti. ker drugi kraji nimaio primernih dvoran za take pireditv*. V Črnomlju prirede koncert 18. t. m. popoldne v dvorani Sokolskoga doma. že sedaj zaslužijo mali slavčki iav-no pohvalo, ker so kljub testni revSČMnl pristali, da odstopijo del čistega dobička
kakor druge večere, obračun dnevnega prometa v trafiki. Radovedna, koliko je znašal včeraj denarni promet, je žena vstala ter pogledala na listek, na katerem je mož sestavljal obračun. Pri tem je prišlo do manjšega prepira med Pavelškom in ženo, nakar je žena zopet legla v posteljo. Nenadoma pa je Pavelšek vstal ter odšel v kuhinjo, kjer k vzel tam shranjeno britev, skočil nazaj v sobo k postelji žene ter j! prerezal vrat nato pa še »eoi. 2ena se >e pri tem očividno branila z rokami, ker ima tudi dlan ene roke hudo razrezano. Po tem strašnem dejanju je Pavelšek odprl okno sobe ter skočil Lz II. nadstropja na cesto, kjer ie s prerezanim vratom in v kolenih zlomljenimi nogami nezavesten obležal.
Takoj, ko se je nesrečni oče pogna skozi okno, je pograbila starejša hčerka smrtno ranjeno mater ter jo hotela odnesti k sosedom, da bi ji pomagali, toda že na pragu kuhinje je z grozo opazila, da je mati mrtva. Prerezana ji je bila žila odvodnica in je
zaradi izkrvavitve nastopila takoHt*)« smrt
Tozorišče strašne družinske tragedije je nudilo grozotno sliko. Vsa tla, postelje in pohištvo, pa celo stene hi okno stanovanja so bila obrizgana s krvjo. Pretresljive so tožbe nesrečnih nedolžnih otrok, ki so bili priča krvavega obračuna med nesrečnimi starši, katerega posledice bodo baŠ najtežje čutili nedolžni otroci.
Nesrečni Pavelšek, ki je bil prepeljan v tukajšnjo bolnico, >e storil to strašno dejanje očividno premišljeno pod poraznim vtisom dogodkov, ki so se odigrali v zadnjih mesecih v njegovi družini. Ker je videl uničeno družinsko srečo, je hotel na tako strašen način končati življenje ženi in sebi.
Pavelškove poškodbe so sicer smrtno nevarne, vendar upajo zdravniki, da ga bodo ohranili pri življenju.
Ta krvava družinska žaloigra se danes v naši dolini vsestransko in na vse načine komentira. Splošno sočutje pa vlada rned prebivalstvom z nedolžnimi otroki, ki so na tako tragičen način mnogo prezgodaj izgubili starše.
sanacijo našega Sokolskeea don ki, ki je v zelo kritičnem položaiu. Ta Lepi čin revnih pevčkov nai bi si \zela za zgled d nuja drji-£tva, ki marsikdaj zahtevajo, da jim uprava Sokolskega doma odstopi dvorano napol zastonj kliub temu, da i* vsem znano, s kakšnimi ogromnimi žrtvami in dolgom Je bil naš Sokolski dom zgrajen in s kakšnimi težavami se bori Se danes, ko ni sredstev od nikoder in 6e leseni deli doma zaradi **lage že kvarijo, ker dom pač ni dograjen, nego je se v^dno le v surovem sta nju.
—  Lntke  pridejo  k  nadim    malim. O
veliki noči bodo naši mali BelokraniCifr in tudi niihovi starši gotovo veseli, ker jih bo obiskalo lutkovno gledališče is Ljublja ne. V belokranjskih kraiih bo to prvi nastop litkovnega gledališča ln bo ze pred stav vladalo gotovo izredno veliko zanimanje. Tudi ta predstava, kakor vse druge, nam bo ponovno dokazala, kako prepo treben ie našemu mestu Sokolski dom s svoio prostorno dvorano, brez katare bi vsako družabno in gledališko ali kino življenje bilo sploh nemogoče. Nai bi na8i ljudje Čim izdatnejše podpirali naa Sokolski dom. da ga recimo dolga in končno dogradimo popolnoma, ker bo pot*m najleps1 okras in ponos sicer leoeca in priviačnee* ( rnomlja.
Danes SZOKE SZAKALL ▼ veaelem filmu
Žene brez imena
ZVOČNI   KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9. Vi uri zvečer Cene 4.—, 6.— in 8.— Din
Radio kotiček
Ljubljanu. maicn G. Ivan Krofi priredi   v ljubljanskem radiu ciklud predavanj o sodobni NemCij. Predaval bo vsak ponedeljek ob 18.30. Na stopno predavanje ima 5. t. m. in zaključil-" 16. aprila. Zanimivo je, da je imel g. Kreft, ki je bil već mesecev v koncentracijskem taborišču, prav poseMi«- tržave radi neke ga   svojega   članka, ki ga je priobčil \ Slovenskem    Narodu*.    V    zadevi tega članka je g.  Kreft  dal  našemu uredniku naslednje informacije:
»Dne 12. junija IMS. ltta s»con na po-uudo nekaterih nemških    prijateljev« na-^ee*  naroda, ca  katerimi  so  se skrivali moji   lastni   denuncijanti     pod psevdoni mom    priobčil    v    -Slovenskim Narodu članek »Hitlerjevci proti našim akademi kom«. Ta Članek je lzbil sotiu dno. Vedno so me že postrani gledali, toda po obja\ -ljenju tega članka so začeli proti meni si atematično organizirano gonjo. Visoke gole so bile namreč že takrat popolnoma ta šizirane.  Izdelovati  so pustili  samo dija ke iz boljših ln nacijonalnih krogov, tuj ce in levo orijentirane so pa brez izjem* metali.  Demokratski  režim kot pobornik ideje o akademski svobodi je mirno trpel vse provokacije. To se je hitro stopnjeval1 do izgredov ln pretepov židovskih kolegov, do maltretiranja in preganjanja nefaslstov ter do njih  Izključitve  lz savoda   Da bi se rešil maščevanja, sem po izidu članka odpotoval tz Dresdena uajprej v Saarbni cken, v glavno mesto od Francozov zase elenega  nemškega  ozemlja,  od  tam  pa v Pariz.. . Toda   več o tam  v pooadalJ*l< zvečer v radiu.«
Tesni čevtf.
— Recite kar hočete proti tesnim Čevljem, eno prednost pa le imajo. Človek v njih pozabi na vse druge križ«, in težave tega sveta.
Srraa 4.
»SLOVENSKI NARODc. đoe X. marca
trn 50
Ponsoa da Terrail
8
Zdravnikova tajna
Roman
Na pragu starinskega saiona, kjer so biie stene pokrite s slikami članov rodu Fresnaie, je Berta z enim pogledom spoznala, da je imela dojilja prav.
Grof de la Fresnaie :n lord Helmuta sta sedela skupaj v intimnem pogovoru ljudi, ki se pomenijo o nečem in se v vsem strinjajo.
Toda Berta je bila po naravi hladnokrvna.
Stopila je naprej, kakor da ničesar ne sluti, in lorda Helmutha je pozdravila cek> vLmdneje kakor navadno.
Sedli so za mizo.
Grof ni izgovoril niti besedice, ki bi bila Berta iz nje lahko sklepala, da je njena možitev že sklenjena.
Lord Helmuth se je vedel zek) korektno. Opolnoči je odšel. Grof mu je segel za slovo v roko, rekoč: Na svidenje! — Kar je pričalo, da se bo lord kmalu zopet zglasil.
Kakor običajno je lord Helmuth gospodični de la Fresnaie spoštljivo poljubil roko. Berta je hotela po odhodu mladega Angleža oditi, toda grof jo je zadržal, rekoč:
— Ostani, drago dete. govoriti moram s teboj.
Berta se ni začudila. Obstala je pred očetom in čakala.
— Sedi, drago dete, — je nadaljeval groi. — najin pogovor utegne biti dolg.
Berta je molče sedla v naslanjač, ki :e v njem malo prej sedela.
— Berta, — je grof znova povzel besedo. — stara si dva in dvajset let.
— Da. oče.
— Si že kdaj razmišljala o tem, da so moji lasje že sivi in da se bliža čas, ko te bom moral zapustiti samo na svetu?
— Oče. — je odgovorila Berta, — saj niste stari še šestdeset let, a možje našega rodu dočakajo visoko starost, če ne padejo na polju slave in časti.
— Recimo, da je to res tudi v mojem primeru, — je odgovoril grof, — toda moja dolžnost je poskrbeti za tvojo bodočnost s tem. da ti zapustim zaščitnika.
Potem je pa za hvp obmolknil m pripomnil:
— Želim, da se omožiš.
Berta de la Fresnaie je ostala mirna.
Grof si je razlagal njen molk kot soglasje in nadaljeval je:
— Že več let se zanimam za vse mlade, bogate mladeniče visokega rodu tu v okolici. Nobenega pa nisem našel med njimi, ki bi bil vreden, da bi ti ponudil itjegovo ime. Danes je pa stopil predme mož. ki se mi zdi. da združuje v sebi vse. kar zahtevam od svojega bodočega zeta.
— Hm. — je zamrmrala Berta mirno.
— To ie lord Helmuth. — je nada-'.eval grof.
— Hm, — je ponovila Berta m čakal«.
— Lord Helmuth je bogat, njegova rodbina je normandskega izvora, pripada visokemu angleškemu plemstvu. Poznaš ga: je mlad. lep mož odličnega vedenja. Sklenil sem torej, drago dete, omožiti te z lordom Helmuihom, ki mi je baš danes izkazal čast s tem. da te je zasnubil.
Zdaj je pa čakal grof. kaj bo hči odgovorila.
— Oče. — je dejala Berta, — dolžnost hčerke je ubogati. Vendar vas pa prosim, da mi dovolite štiri in dvajset ur za razmišljanje. Na ponudbo lorda Helmutha sem bila tako malo pripravljena, da moram zbrati svoje misli in si resno zastaviti eno vprašanje:
— Kakšno?
— Vprašanje svoje sreče. — je odgovorila Berta skoraj svečano.
Potem je pa voščila grofu lahko noč in odšla iz salona.
Stara dojilja jo je čakala v sobi.
— No? — je vprašala vsa v skrbeh.
— Prav si imela, — je odgovorila Berta. — Zato sem storila prav, da sem pisala lordu Helmuthu. Ste mu mogli izročiti moje pisemce?
— Da.
— Kdaj?
— Pravkar na dvorišču, baš ko je zajahal konja. Ali pa misliš, drago dete, — je dejala dojilja, ki je Berto včasih
tikala. — da pride na sestanek, ki si
mu ga obljubila?
— O tem sem prepričana.
— In da bo ustregel tvoji želji?
— Verujem v njegovo iskrenost. — je odgovorila Berta z glasom globokega prepričanja.
x.
Lord Helmuth je bil res dobil Ber-tino pisemce. Bilo je kratko, glasilo se je takole: * »Gospod, plemič ne more odreči razgovora dekletu, po rodu enakemu sebi. Prosim Vas torej, da me počakate po svojem odhodu iz gradu drevi pri vratcih grajskega parka na severni strani.   Na>dete me tam.
Berta de la Fresnaie.«
Na obrazu lorda Helmutha se ni zganila nobena mišica.
Ker je imel za seboj že dobre četrt milje poti, je poslal svoje spremstvo naprej, obrnil konja in odgalopiral nazaj k vratca m, kjer naj bi se sestal z Berto.
To so bila ista vratca, kjer je pustil sluga pred dvema letoma doktorja Rou-ssella in k^er je le-ta govoril s Hektor-jem de Mauseoourom.
Takoj za lordom je prišla tudi Berta v jahalni obleki, v kratkem krilu in škornjih, s puško čez ramo.
Lord Helmuth se je priklonil.
Berta je odzdravila, rekoč:
— Oprostite, prosim, mylord, da sem vas tako nadlegoval; toda ni mi bilo mogoče sestati se z vami drugje.
Lord Helmuth se je priklonil in čakal.
— Vi ste pisali mojemu očetu? — ga je vprašala Berta nenadoma.
— Da, — je prikimal lord.
— Zasnubili ste me?
— Da, gospodična.
— Ne da bi prej vprašali mene? To vprašanje ga je spravilo prvi hip
v zadrego.
— Mislil sem, — je odgovoril, — da se moram obrniti najprej na gospoda grofa de Fresnaie.
— Gospod, dobro me poglejte, — je nadaljevala Berta. — Nisem dekle, ki lahko o njem sanjajo gotovi moški. Ljubim gozdove, lov, samoto; družba mi je zoperna. Moj sen, moja največja sreča, moja radost je ta nehvaležna zemlja, po kateri hodiva. Težko bi se privadila življenju v velikem mestu. Ste premislili vse to?
Po tem vprašanju je Berta v strahu čakala.
— Seveda. — je odgovoril lord Helmuth.
— In vas sklep?
— Moj sklep, — je odgovoril mladi Aiiglež, — je vzeti vas za ženo. če bo vaš oče s tem zadovolnem. ker vas ljubim.
— Toda jaz vas ne ljubim. — je dejala Berta s prosecim glasom ... ne morem vas Liubiti.
— Potrudil se bom pridobiti si vašo Mubezen.
Njegov glas je bil rezek in izdajal je trdno voljo doseči zaželjeni cilj.
Berta je stopila korak nazaj. Potem je pa delala svečano:
— Mylord. oprostite, zmotila sem se. Zmotila sem se. kajti mislila sem, da bom dosegla pri vas zaželjeni uspeh. Mislila sem, da mi bo mož, ki sem mu pravkar rekla: »Bodite plemenit gospod, odpovejte se tisti, ki vas ne more ljubiti, in ne more biti vaša«, da mi bo ta mož odgovoril kratko: Odhajam!
Lord Helmuth je molčal.
— Zmotila sem se. — je ponovila Berta, — in zdaj vam povem jaz svoj sklep: Nikoli ne bom vaša žena!
Po tem odgovoru se je priklonila Angležu in odšla.
Ni se pa vrnila, kakor bi bilo pričakovati k vratom parka, temveč ie zavila v smrekov gozd in kmalu je izginila lordu Helmuthu izpred oči.
XI.
Berta de Fresnaie je bila že daleč, a lord Helmuth je Še vedno stal na istem kraju in bil hud notranji boj.
Zakaj ga odklanja?
Lord Helmuth ie bil mlad, zelo dostojen in ugleden mož. a njegovo premoženje, v Angini morda srednje, je b:k> za francoske razmere zelo veliko.
Kar mu je šinila v glavo nova misel.
— Tekmeca imam! — je zamrmral sam pri sebi.
Mrzel pot mu je ob hI čelo.
— Toda če imam tekmeca, ga ubijem! — je pripomnil.
Berta je pa ta čas prodirala vedno globlje v gozd.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Kako mu je mmmttm orleanska zastavljalnica — Slepar
se v zadnjem hipu izmuzne
Draguijarsko zgodbo Sergsja Ale-xandra ali njegove Etablissements Alex smo zapustili v času, ko je lezla ta trgovima v težkoče in ko je stari Sam Co-hen svetoval Staviskemu, naj si pomaga v zastavljalnicah. Staviskemu je seveda zadostovala taka ideja, da je iz nje skoval takoj celo lopovščino. V prvi vrsti mu je prišlo takoj na misel, da bi btto dobro imeti stike z zastavljalnico ker bi lahko dobival za zastavljene predmete nad polvico cenibie vrednosti, kakor se navadno dovoljuje. Ce bi pa imel posebno dobre stike, bi lahko dobil ugodna posojila tudi proti manj vrednim predmetom. A 6e bi imel sijajne stike, bi lahko počel s tako zastavljalnico še vse kaj drugega.
Slo mu je torej za to, da na.de primeren zavod. Vemo že, da je preživljal Stavisfcy polovico svojega hazarderske-ga življenja na jugu Francije, med Can-nes in Biarritzem, deloma, da je tam vodil svoje draguljarske kupči.e, v prvi vrsti pa, da je neprestano strastno igral v letoviščih kazinskih baharat. Iskal je torej kraj med Parizom in jugom in odločil se je za Orleans.
Zastavljalnice v Franciji so večinoma mestne ustanove. Tudi Orleans je imel svo/O zastavljalnico in Staviskemu je šlo zdaj za to, da bi našel v njenem upravnem svetu prijatelje in zaveznike. Nekaj posetov mesta s kratkim bivanjem in nedolžnim iskanjem znancev mu je vrglo prve sadove. Seznanil se je zlasti z zastavtalniškim uradnikom, ki ga je pri svojem družabnem talentu povsem očaral. Ta mož, ki je moral živeti v službi svojega mesta zelo solidno in skromno,
je bil hitro v rokah Staviskega in sicer za kaj čudno ceno: za košarico ostrig in za gozdni rog, ki ga je Ale-xander kupil in podaril temu ljubite! u godbe na pihala. S pomočjo tega uradnika je Staviskv dosegel, da se je spri-jateljil a ravnateljem zastavljalnice Fer-nandom Desbrossom, ki je kmalu začel zelo prijazno presojati načrte glede velikih kupčij, ki jih je Stavisky razvijal pred njim.
Da bi se pa vse to posrečilo, je bilo treba pridobiti še mestnega župana. Ev-gene Turbat, orleanski župan, je vrtnar, ljubitelj rož. Staviskemu ni bilo težko priti z mim v stik. Šel je k njemu naročit rože za svojo vilo, prijazno se je z njim pomenil o njegovih vrtovih, navdušen je bil za njegovo krasno cvetje in tako sta se dobro razumela, da je
Stavisky povabfl župana na obed. Doma mu je pa govoril o tem in onem, govorila sta tudi o občinskih financah in Staviskv. mogočni pariški finančnik, je bil poln zanimivih nasvetov, kako pomagati mestu do denarja in končno je prišel na dan s predlogom, da bi sporazumno potegnila iz mestne zastavljalnice večjo vsoto denarja. Do tu je bil župan zelo navdušen, tega se je pa ustrašil, kajti špekulacije z zastavljenimi predmeti se niso skladale z njegovo poštenostjo. O tem sploh ni hotel govoriti, čeprav mu je Sergej Alexan-der na vse načine prigovarjal, da so njegovi načrti zakoniti. Zupan je izjavil, da bi moral o tem razpravljati ves občinski svet, ki pa ne želi nobenih umetnih transakcij v zastavljalnici.
Staviskv se je moral torej zadovoljiti s tem, da sijajnih stikov z orleansko zastavljalnico ni dosegel in da torej v Orleansu z njegovo veliko zastavlialni-ško kombinacijo ni bilo nič. Vendar je bil pa dosegel z dobrimi zvezami z ravnateljem in uradnikom tak položaj, da je hotel vsaj to izkoristiti. Gospoda sta se kmalu prepričala, da besede Sergeja Alexandra niso bile prazne. 27. junija 1929 je pripeljal Alexander v zastavljalnico kovčeg in ko ga je odprl, ie kar zažarelo. V njem je bilo več sto krasnih smaragdov. Uradniki so jih ocenili na 20 do 30 milijonov frankov. Odkar je zastavljalnica obstojala. Še ni videla kaj takega in tudi uradniki sami takega zaklada še niso videli. To so s:!ia;agdi iz krorskega zaklada nekega odstavljenega Veličanstva, je pojasnje-
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6JT
HRANILNE KNJIŽICE
(tudi prepise) prvovrstnih liub-liančskfh denarnih zavodov i-m-li-rno zopet do preklica v radon. — A. * E. Skaborne, Ljubljana. 1052
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam
9TL
_ _____
išče dobro situiranega in plemenitega gospoda, kateri bi ji nekoliko gmotno pripomogel do že napeljanega cilja. — Dopise prosi na upravo »Slov. Naroda« pod »Povrnitev 1084«.
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 1011
NAJBOLJŠI SER
lastnega izdelka. — Mlekarska zadruga -Naklo«, živilski trg (stojnica). 1090
ENOSOBNO STANOVANJE
lepo. oddam s 1. aprilom na Sv. Petri cesta št. 43. 1089
OZDRAVITELJ NOG! Kurja očesa in ozebline odstrani    najbolje    Avbel, pediker kopališča Okrožnega urada. — Flora Hočevar, Ljubljana. 1029
VINO ČEZ ULICO
1 Din 10.-
šipon Cviček Rizling
Domača slivovka Bermet Dospel suhi domači špeh. Bafet vin ama BRISKI v palači Grafike, Masarvkova cesta št. 14.
10.-12.-30.-20.-
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračnib vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOV S KA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
ODPRAVA RADIO MOTENJ f
Bloke za blokiranje motorjev, ventilatorjev itd. ima stalno
na zalogi
RADIOV AL — LJUBLJANA
DALMATINOVA ULICA 8T. IS. — TELEFON 33-63
val Alexander in uradniki so razumeli, da se samo tako da spraviti skupaj tako bogastvo. Dovolili so na nje posojilo 10,400.000 frankov. Alexander niti ni hotel gotovine, ki je zastavljalnica v taki v*išini nikoli ni imela. Zadostovali so mu samo boni in kup potrdil na manjše zneske, ki se je z njimi zastavljalnica obvezala plačati dotične zneske ob predložitvi bonov. Lahko si mislimo, da se je Alexander za naglo izvedbo manipulacije dostojno oddolžil in da je bik) vse osebje od tistega trenutka mogočnemu magnatu popolnoma u dan o, posebno ko je Alexander pravočasno in v redu izplačal dragulje.
Ko je prišel drugič z enako robo. je šla kupčija mnogo lažje. Ko je prišel tretjič, pa skoraj niso več pogledali kraljevskih smaragdov. Tako mu je orleanska zastavljalnica izplačala v enem letu 29,604.640 frankov,
ki jih je v redu dobila nazaj in kupčije so se vedno z istim kupom sma~igdov — lepo nadaljevale. Samo da j< gospod Alexander pritiskal na izplačilo vedno večje kvote, dokler končno ni dosegel, da so mu priznali cenilno vrednost v resnici 30.000.000 in izplačali polovico. Samo eden med njimi je vedel, da to v tistem času že davno niso oni smaragdi, ki so jih v preteklem letu tako skrbno pregledovali. Zlasti je bik> naknadno ugotovljeno, da je tehtala vsa zadnja razstava 728 karatov, da je bil torej ta zeleni zaklad visoko precenjen. Toda komisar Pachot je bil pri dodatnem pregledu prepričan, da to sploh niso bili več smaragdi, temveč imitacija, ter da je bil prvotne dragulje Staviskv spravil drugam.
Ta čas je pa vzbudil ogromni porast obrata v orleanski zastavljalnici nekoliko suma. Stavisky se je v začetku zadovoljeval z boni, ko je pa imel upravo zastavljalnice že v rokah, je zahteval gotovino. Ravnatelj se je torej obrnil na občinski svet, naj mu glede na sijajne dobičke
dovoli proračun do 23,000.000. Častitljivi mestni očetje so se pa ustrašili te številke in so dovolili samo 12 milijonov. Toda ravnatelj Desbrosses je na pritisk Staviskega to vsoto prekoračil. Afera bi se bila razvijala v polom orleanske občine še naprej, da niso vzbudil ogromni obrati, ki jih je naenkrat izkazovala zastavljalnica, alarma v Združenju samoupravnih zastav-Ijlnic. Pri bayonneski zastavljalnici bomo povedali, kako neznatni so posli teh zavodov v francoskih podeželskih mestih in kako so torej morale postati Des-brosove manipulacije naenkrat sumljive. Združenje zastavljalnic, ki skrbi za njihov dober glas, je na svojem občnem zboru tudi predlagalo, naj se orleanska zastavljalnica iz njihove organizacije izključi.
To je bil alarm in signal. Mesto je zaprosilo finančno ministrstvo za revizijo, obenem je pa prepovedalo nadaljnje kupčije s Sta viškim. iMinister Flan-drin je poslal revizorja, ki so se mu zdeli posli zastavljalnice tako sumljivi, da je predlagal ministrstvu sodno preiskavo. Dogodki so se kupičili naglo, da so bili informirani ljudje v Orleansu prepričani, da bo Sergej Alexander kot slepar kmalu aretiran.
Tedaj se je pa v kritičnem trenutku, dva dni pred prihodom preiskovalnega sodnika, pojavil vražji Alexander v Orleansu, kakor da se ni nič zgodilo, izplačal je stnnečemu uradnistvu 15 milijonov frankov,
ki jih je imel tu izposojene, dvignil je svoje dragulje in po prijateljskem kramljanju odšel. Tako rekoč za nekaj ur je prehitel pravico, ki bi ga bila tu zasačila in mu preprečila vse druge ogromne kombinacije. A teh pravih 15,000.000 frankov, to je bil tisti denar, ki smo v prejšnjem ^poglavju o njem povedali, da ga je bil Staviskv izluščil iz milijonov, ki jih je bil spravil iz žepov francoskih varčevalcev v Compagnie Fon-ciere. Začenja se veliko izbijanje klina s klinom.
čudakova oporoka
Večkrat čitamo o čudnih oporokah, ko ljudje zapuste vse premoženje živalim, da se sorodniki po pravici jeze. Vse take čudake je pa prekosil v Alfel-du premožen kmet z obširno, temeljito in kaj originalno oporoko. Ker je zelo rad čital knjige, je v oporoki določil, naj peljejo njegovo knjižnico za njim do groba. Voz s knjigami naj vleče šest belih volov, njegovih najljubših domačih živali. Voli naj imajo roge ovite s črno svilo, da bodo ljudje videli, da žalujejo za svojim gospodarjem. Kar se pa tiče sorodnikov, ki bi ga hoteli spremiti na zadnji poti, jim tega ne brani, čeprav sami dobro vedo, kaj misli o njih. Toda za njegovim pogrebom lahko gredo samo pod enim pogooem, in sicer se morajo peljati z vozom, ki bodo vanj vpreženi štirje voli. Ti voli morajo pa biti okrašeni s cvetjem. Za krsto mora stopati ciganski orkester in igrati najljubše pokojnikove koračnice.
Čudaški kmet se je spomnil tudi svojih dragih živali. Moji biki in vol? so
bili moji najljubši prijatelji, je napisal v oporoki, vedno so bili potrpežljivi z menoj in pripomogli so mi do premoženja. Vedno sem ravnal z njimi lepo, bojim se pa da bi po moji smrti ne bili deležni zaslužene hvaležnosti.« Zato je določil v oporoki nekaj denarja, da bi voličkom ne bilo treba delati na polju in da bi jih ne odgnali v mesnico, temveč da bi ostali živi in da bi lepo ravnali z njimi. Naj zdravi in zadovoljni uživajo zasluženo pokojnino, je napisal v oporoki. Seveda sorodniki niso bili nič kaj navdušeni, ko so zvedeli, da so med dediči tudi voli.
Princesa toži filmsko družbo
Iz Londona poročajo, da se je v torek nadaljevala obravnava princese Jusupove, soproge Rasputinovega morilca, proti filmski družbi Metro Gold-wyn Mayer. Ta družba je brez prince-sinega dovoljenja izdelala film o Ra-sputinu, ki v njem ena igralka igra princeso Jusupovo kot Rasputinovo ljubico. Princesin pravni zastopnik je povedal o Rasputinu marsikaj zanimivega. Rasputin je baje govoril o zeliščih, ki da jih ima od tibetskih menihov in ki lahko učinkujejo zdravilno aLi pa smrtno, kakor se jih pač zavži-je. Rasputin je baje tudi pripovedoval, da je bil v službi nemškega cesarja in da je hotel prisiliti ruskega carja, da bi odstopil. Princesin zastopnik je poio^ tega izjavil, da njegova kl i jen tka nima namena poravnati se s filmsko družbo, niti z 288 lastniki kinematografov, kjei je film tekel. Princesa sama baje Ra-sputina niti poznala ni.
Obravnavi je prisostvoval tudi princ Jusupov. Da bi mogli porotniki presoditi film, so nm ga pokazali m oc:ledn' si ca ie tudi ves sodni dvor.
Samo   še   danes   Siegfried Arno
v veseli komediji
NA ŽENITOVANJ-SKEM POTOVANJU
ZVOČNI   KINO DVOR Predstave ob L, 7. in 9. uri BveČei Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din
Iz Semiča
_ Vedno v«V>ja bedu. Lam BO bili nafti
kmetje trdno prepričana, da jim spomladi ne bo treba skrbeti za semenski kron ker je bilo pridelka malo več, kakor zadnj: dve leti. Toda kljub temu ne kaže 1* krompir   nobenih poganjkov i klic >   in je čudno sladek in trohnel, tako da je za s^-me postal neporaben. Naši gospodarji v skrbeh, kje naj vzamejo denar za nabav semenskega krompirja.   Vina imajo .s: še nekaj v zalogi, toda kupcev ni od nikoder. Živina ima še vedno smešne cene, ki jih izkoriščajo brezvestni prekupea tako, da plačujejo na vago L50 I>in za kg Kmet prodaja zadnje od hiše. da zbere ( nar vsaj za davke. Bilo bi nujno potre1, da davčne oblasti postopajo kar najuvi nejše in ne povzročajo kmetom oeromn.h stroškov, ki jih morajo uničiti, zlasti glede na bo, da nekateri nasprotni element1 take primere izrabljajo v svoje strankarske svrhe. Zadnji čas je. da se omili Izterjevanje davkov   v naših   najbolj pasivnih krajih. Bela Krajina je vsak dan ne. ša in zasluži največjo pozorno*^ vseh javnih oblasti
— Velika tatvina. V Lipovcu pri
6u jc v torek   posestnik Golobic s n družino obrezoval trte   v vinogradu in ni niti slutil, da ga je v tem Času doma obiskal neki nepridiprav. Uzmovič skozi okno v sobo   in razbil amerika-kovčeg".    v katerem  je  n &iel  prnv d plen. Odnesel je 2 binkovca po 100 ' jev, 25 bankovcev po 1 dolar in tudi večjo vsoto našega denarja, kar je lastnik štedil pri mučnem delu v Ameriki. Tat je preiskal tudi omaro, pobral klobase in jajca in vse nemoteno odnesel nežna1. Kmet Golobic   je tatvino   takoj naznanil
orožnikom, ki pa se jim še ni posrečilo izslediti tatu. Upamo, da pride kmalu v pravice.
— Ogled za gradl>o vodovoda. 22 Lo 23 februarja se je vršila ogledna komisija za vodovod Semič-Ornome! j. Ob tej priliki s«-1 člani komisije izrazili mnenje, da naj bi p'1 vodovod podaljšal iz Črnomlja v Vojno vas in okolico. Nismo proti temu, da se vodovod podaljša, pač pa nam ne gre v glavo, da hočejo pri podaljšanju mačehovsko prezreti semisko občino, češ, da mesto potrebuje vodo mnogo bolj, nego vas. Treba je pomisliti, da so nekatere vasi semiske občine oddaljene po dve uri in več od tekoče vode, ki jo morajo v sodih voziti za ljudi in živiruo, medtem ko imajo vasi iz okolice Črnomlja do vode komaj četrt ur<i. Obenem moramo naglasiti, da niso pitne ne Kolpa, ne Lahinja, ne naša Krupa in je vodovodno vprašanje povsod zelo aktualno in potrebno nujne rešitve, že sedanji vodovod oziroma studenec v Blatniku, od katerega je izpeljan vodovod Semič-Crnomelj, nima za oba kraja zadosti vode in je ob suM hitro primanjkuje. Lahko si torej mislimo, koliko bolj bi primanjkovalo vode, ako bi sedanje vodovodno omrežje še razširili. Higijenski zavod naj bi izdelal načrte, da pridružijo sedanjemu vodovodu še neJcatere studence, tako da bo strah pred primanjkovaajem vode neupravičen, ker bo šele potem mogoče misliti na razširjenje sedanjega vodovoda. Nekdo se je sicer terazil, da »šokci« ne rabijo vode, ker imajo vina dovolj, toda naj drugič take pripombe shrani za sebe, ker niso prav nič umestne »pričo obupnega pomanjkanja voda v naših krajih.
— Lep spomin. Od obletnici smrti pokojnega našega šolskega upravitelja Ivana Riglarja je bila v naši farni cerkvi maša zadušnica, ki se je je udeležila vsa šolska mladina z učiteljetvom.
—Sokolsko gostovanje. Naš se miški Sokol bo 11 marca gostoval v Gradacu na sokolskem odru v dvorani g. MazeUeta in priredil burko >Maksel< v treh dejanjih.
— Občina Semič razglaša, da je sejem dne 15. marca le za Živino in naj si kramarji ne povzročajo nepotrebnih stroškov s potom, ker ne bo dovoljeno prodajanje blaga po stojnicah.
Ur«Jule: Josip Zupančič Za »Narodno
Fran Jesertek — Zrn opravo la
tai doJ usta: Utoo ^onstoi — Vb v muMjaa)