Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 192 (8898)
TRST, nedelja, 18. avgusta 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NEZADRŽNA
INFLACIJA
T talij anski parlamentarci so I sedaj na počitnicah. Na počitnicah so tudi ministri, ministrski podtajniki in seveda vehka večina vladnih funkcio-arjev in uradnikov. Predsed-Rumor je takoj po odo-ntvi v parlamentu vladnih repov 0 davčni zaostritvi iz-21 zadovoljstvo, da «je par-odobril vladni načrt za j proti inflaciji in za izbolj-anje gospodarskega položaja, ima širše perspektive, da se prihodnjem letu doseže uravnovešanje plačilne bilance s tu-Jmo. v resnici pa so bili odo-oreni ukrepi, ki bodo poskrbeli državnemu zakladu več kot 3 /soc milijard lir s povišanjem sredmh in neposrednih dav-_7, Poleg tega pa je parla-t odobril tudi nekatere u-.TfP6.v zvezi s podražitvijo e-., nònega toka in drugih jav-storitev. Vse to, menijo -kovnjaki, bo obremenilo i-ijanske davkoplačevalce in Potrošnike javnih storitev za °«rog 4.500 milijard lir. verf6?™0' na 1iut>0 je treba po-+ da je parlament v zelo n in d°lgl razpravi precej “Premenil nekatere vladne dav-rf ^Pe, ki so bili tako se-„„ ,v l6ni, da bi zelo hudo pri-f°^eli prebivalce z nizkimi do-To pa še ne pomeni, J3 118 bodo ti prizadeti zaradi Pravkar odobrenih vladnih odjekov o povišanju davkov. Iz-*9snje nas učijo, da se vsaka Pjj^edna ali neposredna davčna «Kjstritev sprevrže tudi v pen redno ali neposredno podražitev najrazličnejših storitev, bla-8a široke potrošnje in indu-stnjskih proizvodov. Zaradi te-se tudi avtoimatično zniža "Ppna moč delavskih plač. Vse P0 seveda zaostruje inflacijo 111 j® zaman govoriti, da se z zaostritvijo davkov vodi boj Proti inflaciji.
Sedanji gospodarski položaj ^ Italiji gotovo ne dovoljuje, P® bi upravitelji brezskrbno uPravljali državo, ne da bi bujno morali poseči po ukre-P®h, ki so včasih zelo nepopu-arni. Potreba po denarju jav-b« uprave je velika. Za izbolj-“^bje sedanjega položaja so ®eveda potrebni tudi določeni u^včni ukrepi, ki naj zagoto-t^jo državnemu zakladu več rezpoložljivega denarja. Toda jušji državni dohodki morajo biti usklajeni tako, da bodo Prihajali od tam, kjer je največ denarja na razpolago. Vla-Ub P® je sestavila svoje davč-be ukrepe tako, ki bi neposredno hudo prizadeli nizke dogodke, če bi bili v celoti o-dobreni. Boj leve opozicije v Parlamentu in odločen nastop aoeialistov v vladi je pripomogel, da so bili ti ukrepi spremenjeni v tolikšni meri, da bodo vsaj delno obvarovani pred močnim novim davčnim pritiskom nižji dohodki.
Sicer pa bi morala biti sedanja vladna davčna politika Povezana z ukrepi, s katerimi baj bi vlada prispevala k izboljšanju in povečanju proizvodnje, da se prepreči gospodarska recesija in z njo večja brezposelnost. Teh jamstev na
mapravi v parlamentu o davč-bih ukrepih vlada ni dala. Zlasti se vlada ni povezala, da bo v najkrajšem času poskrbela za odmrznitev kreditov mali in srednji industriji, ki preživlja sedaj eno naj-večjih kriz v zadnjih desetih ktih. Pomanjkanje kreditov Srezi, da bodo podjetja male Ib srednje industrije začela v bližnji prihodnosti odpuščati delavce z dela, nevarnost o kateri je nedavno govoril tudi minister za delo Bertoldi, ki Je opozoril javnost, da se Predvideva, če ne bodo sprejeti pravočasno primerni u-krepi, da bo do konca leta v Italiji okrog 700.000 brezposelnih in da se bo to število lahko še povečalo, če bodo začeli odpuščati z dela italijanske delavce v tujini, ki so Zaposleni predvsem v zahod-honemški in francoski avtomobilski Industriji, ki prav toko preživlja veliko krizo.
Nedavno so bili objavljeni
uradni podatki, da se je kupna moč italijanske lire v prvih šestih mesecih letos zmanjšala za 10,4 odst. To pomeni, da so bile cene 30. junija poprečno za 10,4 odstotka višje kot 31. decembra lani. če k temu dodamo razvrednotenje lire v mesecu juliju za 2,4 odstotka, se je lira letos v prvih sedmih mesecih na italijanskem trgu razvrednotila za 12,8 odstotka. Samo podražitev bencina za 40 lir liter v mesecu juliju je vplivala, da so se življenjski stroški v i-stem mesecu povišali za nadaljnjih 0,8 odst.; ostali življenjski stroški pa so se povišali za 1,6 odst., kar znaša rekordno poprečje 2,4 odstotka, ki pomeni poprečno kar 29 odstotkov letno. Ta visoka inflacijska raven v juliju je naj višja v vseh povojnih letih.
Obenem pa vlada v parlamentarni razpravi in ob potrditvi njenih davčnih ukrepov ni dala nobenega jamstva, da bo zmanjšala izdatke državne uprave in tdsočev nepotrebnih javnih ustanov, ki so prava žarišča Kliente-listične politike. Nairaščajoči izdatki državne uprave so največji vir inflacije, saj požrejo ogromne vsote denarja, ki bi jih lahko uporabili za krepitev proizvajalnih dejavnosti za socialne reforme, zlasti pa še za boljšo in sodobno zdravstveno oskrbo in za zidanje ljudskih stanovanj.
Takoj po odobritvi davčnih ukrepov v parlamentu je guverner Banca d’Italia Carli dal izjavo, ki je v polnem nasprotju z več ali manj, navdušujočimi ugotovitvami predsednika vlade in nekaterih njegovih ministrov. Carli o-pozarja, da je treba še mnogo narediti, za ublažitev inflacije m za izboljšanje plačilne bilance. Na vprašanje, ki mu ga je postavil časnikar revije «Panorama», ali bodo višji davčni dohodki, ki jih je pravkar o-dobril parlament zadostovali za dopolnitev restriktivnih posegov, je Carli odgovoril, da bo to samo ublažilo velike izdatke, ki jih ima blagajna državnega zaklada za letošnje in za prihodnje leto. Po njegovem mnenju bodo odobrene davčne zaostritve v letošnjem letu prinesle državni blagajni samo od 800 do 900 milijard lir, kar pomeni, da primanjkuje še vedno 800 milijard lir za kritje najnujnejših potreb državnega zaklada, ki jih bodo poskrbeli s tiskanjem novega denarja. Guverner Banca d’Italia pravi, da sedanji «boj ne zadostuje še za končno zmago», ker denar, ki ga je treba tiskati za državni zaklad povzroča vedno večjo inflacijo. Zato guverner Banca dT-talia priporoča, kot edino rešitev, zadrževanje javnih izdatkov. Ti so v prvi polovici letošnjega leta znašali že 4.717 milijard lir, medtem ko so lani v istem obdobju dosegli 2.999 milijard lir. Zato državna banca meni — pravi Carli
__ da morata državni zaklad
in javna uprava napraviti red predvsem v svojih računih, če tega ne bosta naredili ne bo mogoče v bližnji prihodnosti usmeriti denarno politiko v gospodarsko razvojne namene.
Že te ugotovitve, ki prihajajo od človeka, ki je v zadnjih šestih mesecih s svojimi uradnimi posegi dejansko vodil denarno politiko v Italiji zaradi popolne neaktivnosti vlade m zakladnega ministrstva na tem področju, vzbujajo veliko zaskrbljenost za bližnjo prihodnost, zlasti pa še potrjujejo predvsem ugotovitve sindikatov, da vlada s svojimi davčnimi ukrepi in s svojo gospodarsko politiko ne vodi boja proti gospodarski recesiji, temveč načrtuje za bližnjo prihodnost množične odpuste z namenom, kot je nedavno ugotovil član tajništva sindikalne konfederacije CISL Eraldo Crea, da ošibi sindikalno fronto.
S ŠTOKA
PO USTAVITVI SOVRAŽNOSTI NA OTOKU ŠE VEDNO IZREDNO NAPET POLOŽAJ
Tudi včeraj so bile v številnih grških mestih protiameriške demonstracije, ria sliki: demonstranti na atenskem Trgu ustave pred spomenikom neznanemu vojaku
aiimriiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuramiiiiiiitniiiiiHiMMimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiintiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
SPOROČILO PARLAMENTARCEV KP1 P» RAZPRAVI V PARLAMENTU
Važnost sprememb vladnih odlokov v korist družin z nizkimi dohodki
Boj za bolj pravično obdavčitev in zahteva po bolj odločnem nastopu proti fašističnemu terorizmu in prevratništvu
KLJUB UVEDBI PREMIRJA NA CIPRU DVA SILOVITA OBOROŽENA SPOPADA
Do incidentov je prišlo v bližini Nikozije - Nov poziv var* nostnega sveta OZN - Le malo perspektiv za obnovitev že* nevskih pogajanj - Andreas Papandreu se je vrnil v A tem
RIM, 17. — Ob zaključku razprave v parlamentu o davčnih in drugih ukrepih, ki jih je sprejela vlada, so komunistični parlamentarci izdali sporočilo, v katerem uvodoma poudarjajo, da se je razvil v poslanski zbornici in v senatu hud spopad o politični in gospodarski politiki in o vladnih ukrepih, kar dokazuje, da je parlament ponovno odigral svojo učinkovito vlogo in da ni
Kljub premirju je prišlo včeraj na Cipru do dveh oboroženih spopadov z udeležbo tankov in težkega topništva. Perspektive skorajšnje obnovitve ženevskih pogajanj so vedno bolj šibke, saj je grški premier Karamanlis potrdil, da se v sedanjem položaju in dokler traja turška vojaška zasedba ene tretjine ciprskega o-zemlja ne namerava udeležiti konference. Precejšnje zanimanje pa je vzbudilo v mednarodnih krogih potovanje jugoslovanskega zunanjega ministra Minica v A-tene, kamor naj bi prišel ponudit jugoslovansko posredovanje v sporu, kot priča tudi dejstvo, da bo še jutri Minič obiskal tudi Ankaro.
Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje fašističnega časnikarja Guida Giannettinija, ki je obtožen sodelovanja s Predo in Venturo v bombnih atentatih iz leta 1969. Preiskovalci so skušali predvsem ugotoviti, zakaj se je Gian-nettini nepričakovano odločil, da se sam javi italijanskim oblastem, vendar pa za sedaj niso dobili zadovoljivega odgovora.
Bolonjska namestnika državnega pravdnika, ki raziskujeta okoliščine atentata na vlak «Italicus» sta prišla do nepričakovanega rezultata. V prostorih rimske kemijske fakultete, v delovni sobi Al-mirantejeve «superpriče» Sgròja, sta namreč odkrila snovi, iz katerih je mogoče sestaviti peklenski stroj, ki so za las podoben onim, iz katerih je bila sestavljena bomba na vlak Firence - Bo-:qna, ki je eksplodirala aprila letos. Ni izključno, da to odkritje pomeni važen obrat v preiska- : ! o pokolu v San Benedetto Val dt Sambro.
Cesarski prestol Haileja Sela-sieja se vedno bolj maje. Po ukinitvi treh važnih cesarskih organov, kot so bili kronski svet, cesarsko sodišče in vojni svet, je prišla sedaj na vrsto aretacija poveljnika cesarske garde gen. Tafeseja Leme, cesarjevega osebnega prijatelja. «Koordinacijski odbor oboroženih sil» stalno zaseda ob zaščiti tankov In vojske.
enostavno klonil pred zahtevami izvršnega organa.
Komunistični parlamentarci u-gotavljajo, da je bila med to razpravo premagana predvsem težnja vlade, da rešuje tudi najbolj pereča vprašanja z izdajanjem vladnih odlokov, ki naj bi jih parlament nato enostavno potrdil brez sprememb. Tokrat pa se je zgodilo prav obratno in je parlament vladne odloke bistveno spremenil.
Komunistična opozicija, pravijo parlamentarci KPI, je imela v tem boju odločujočo vlogo. Komunistični poslanci in senatorji, upoštevajoč vladne ukrepe, ki so težili k temu, da čimbolj zmanjšajo kupno moč nizkih dohodkov in so predstavljali nevarnost za povečanje brezposelnosti in nadaljnje zmanjšanje proizvodnje, so dali številne pobude za korenito spremembo vladnih namenov. V tej zvezi so imeli podporo, pravi sporočilo komunističnih parlamentarecv, sindikalnega gibanja, dežel in mnogih drugih izvoljenih uprav, s katerimi so se neposredno tudi posvetovali.
Te pobude so prispevale, da so bili izboljšani mnogi vladni odloki in da je bilo olajšano davčno breme za delavske družine. Sporočilo pravi, da je parlament preprečil, da bi obdavčili najnujnejša živila, obenem pa je dosegel, da bo državna uprava _ nadzorovala cene nujnega potrošnega blaga. Poleg tega so bili nekateri vladni odloki spremenjeni v korist delavskih družin, ker jim je bil znižan neposredni davek na plače. Sporedno s tem pa so bile zmanjšane davčne ugodnosti, ki so jih do sedaj uživale petrolejske družbe, ki bodo odslej naprej plačevale višje obresti in višje predujme na izplačilo davka na proizvodnjo naftnih derivatov. Hkrati pa, pravi komunistično sporočilo, se je vlada obvezala, da bo spremenila dosedanje ukrepe v zvezi s povišanjem cen električnega toka v korist malih potrošnikov.
Vse pobude, ki so jih komunistični parlamentarci dali v razpravi v parlamentu o vladnih davčnih ukrepih, pravi sporočilo, so se nanašali predvsem na iskanje ugodnih rešitev, ki naj ustrezajo koristim ljudskih in delavskih množic in vplivajo na spremembo gospodarskega razvoja.
' nunistični parlamentarci ugotavljajo, da se je razprava o g»; spodarski politiki, o spremembi gospodarske smeri in o moraliza-ciji državne uprave vseskozi prepletala tudi z napetimi in dramatičnimi trenutki v spopadu o položaju javnega reda v državi. J razpravi je prišla na dan nujna potreba po odločnem in splošnem posegu državne oblasti proti fašističnemu terorizmu in prevratništvu. Komunistični poslanci m senatorji, pravi sporočilo, da so
v razpravi nakazali točno smer in program, s katerim naj bi napravili konec s sovražniki republike. To stališče je imelo vso podporo in zaupanje ljudskih množic in najširše antifašistične mobilizacije.
Sporočilo komunističnih poslancev in senatorjev se zaključuje: «Dvolično ravnanje vlade, ki je ob zaključku z glasovanjem o zaupnici v senatu pokazala vso svojo šibkost, se izraža tudi v svojih notranjih protislovjih v zvezi z nespoštovanjem že itak netrdnih sporazumov na vrhu. To ne omogoča, da bi lahko predvidevali, kdaj bo lahko sedanja kriza premostena. Možnost ponovne recesije še obstaja. Veliko skrb vzbujajo še vedno splošna politična vprašanja, kakor tudi vprašanje obrambe demokratičnega reda. Nujno je treba premostiti ta položaj in vrniti parlamentu oblast, da se odpravijo zle korenine v italijanski družbi in dajo odločujoče pobude za obnovitev družbe na trdnih demokratičnih temeljih.»
MILAN, 17. — V milanskem zaporu San Vittore se je danes nadaljevalo zasliševanje rimskega fašističnega časnikarja Guida Giannettinija,, ki je obtožen sodelovanja s Fredo in Venturo v vrsti bombnih atentatov iz leta 1969. Kot že včeraj, je zasliševanje vodil preiskovalni sodnik D’Ambrosio ob navzočnosti milanskega generalnega pravdnika Mi-caleja. Z današnjim zasliševanjem, ki je trajalo celih šest ur v neznosni vročini okrog 40 stopinj, so skušali preiskovalci predvsem ugotoviti vzroke nepričakovanega Giannettinijevega sklepa, da se vrne v Italijo, čeprav je vedel, da ga tu čakata proces in zapor. Njegov povratek je toliko bolj čuden, ker je sam Giannetti-ni v nedavnih intervjujih nekaterim italijanskim revijam povedal, da razpolaga z velikimi vsotami denarja ter da se ne bo dal ujeti, ker ne zaupa italijanskemu sodstvu. Preiskovalce zanima tudi, kje se je zgubil 60 tipkanih strani dolg dosje o atentatih v obdobju med leti 1969 in 1973, ki ga je Giannettini izročil 26. aprila letos nekemu agentu SID, ki pa ni nikdar prišel v roke sodnim oblastem.
Se hujši spopad, ki je trajal celih šest ur, pa je izbruhnil v večernih urah v bližini kraja Pyroi, kakih 25 kilometrov jugovzhodno od Nikozije, ki so ga Turki po silovitem obstreljevanju zasedli. Na ta način so turške sile vzpostavile nadzorstvo nad cesto, ki povezuje Nikozijo s pristaniškim mestom Larnako na jugovzhodni obali otoka. Grško-cipr-ske sile, ki so branile vas, so v hudi bojih zgubile tri oklepna vozila ter so se morale umakniti v bližnjo postojanko.
Novi spopadi na Cipru še posebno zaskrbljajo predstavnike OZN na otoku, ki so se praktično znašli med dvema ognjema. To dokazuje tudi dejstvo, da so sile OZN od začetka krize zgubile sedem mož, medtem ko jih je 61 bilo ranjenih. Dva danska vojaka sta zgubila življenje včeraj zvečer, po uvedbi premirja, ko je vojaški avtobus, na katerem sta se peljala, zavozil na mino v bližini mesta Lefka. Treba je tudi zabeležiti, da so turške sile sedaj dokaj nenaklonjene četam OZN, potem ko je varnostni svet sinoči odobril — na predlog francoskega predstavnika — resolucijo, ki obsoja turške enostranske vojaške akcije na Cipru. Resolucija tudi poziva strani, naj brez odlašanja znova začnejo pogajanja v vzdušju konstruktivnega sodelovanja ter poudarja, da na potek pogajanj ne smejo vplivati vojaški uspehi na terenu.
Toda za sedaj ni veliko perspektiv, da bi se ženevska pogajanja v kratkem času obnovila. Samo Turki so doslej izrazili pripravljenost, da obnovijo ženevske razgovore, saj se po vojaških uspehih in po zasedbi ene tretjine otoka čutijo dovolj močne, da vsilijo svoja stališča morebitnim sogovornikom. Prav zaradi tega pa je tudi razumljivo, da so bodisi predstavniki ciprskih Grkov, kot tudi atenska vlada, vse prej kot navdušeni nad pozivom OZN po takojšnji obnovitvi ženevske konference. Glede ciprskih Grkov beležimo danes izjavo uradnega glasnika. po kateri začasni ciprski predsednik Klerides se še ni odločil, ali naj se udeleži morebitne druge faze pogajanj.
V Grčiji pa so danes ponovno potrdili, da se atenska vlada ne namerava udeležiti novih pogajanj s Turčijo, dokler se turške vojaške sile ne bodo umaknile z vseh položajev, ki so jih zasedle med zadnjimi vojaškimi operacijami. Grčija v bistvu zahteva, naj se Turki umaknejo na polo-
Fašistični časnikar je na neprepričljiv način utemeljil svoj sklep, da se vrne v Italijo. Dejal je, da je bil praktično prisiljen to storiti, potem ko ga je po znanem intervjuju obrambnega ministra Andreottija SID «odslovil», s čimer pa je Giannettini zgubil tudi podporo svojih «prijateljev» v Španiji. Časnikar je torej ostal osamljen in brez denarja, potem ko je porabil zadnjih 500 tisoč lir, ki mu jih je izplačal SID za njegovo sodelovanje. V takem položaju mu ni preostajalo drugega, trdi Giannettini, kot da se je prostovoljno javil italijanskim oblastem. Ta njegova razlaga ni prepričala preiskovalnega sodnika, ki mu je med drugim ugovarjal, da se je v Buenos Airesu nastanil v enem najbolj luksuznih hotelov, kar priča, da le ni bil tako brez denarja. Giannettini pa je vztrajal pri svoji verziji in med drugim zanikal, da bi se bil zatekel v Italijo, ker se je bal maščevanja svojih bivših pajdašev.
Govorilo se je tudi o Giannet-tinijevih odnosih s Fredo in Venturo in o njegovih trditvah, po katerih naj bi atentate leta 1969 pripravili pripadniki izvenparlamen-tarne levice. Giannettini je moral
žaje, ki so jih držali 9. avgusta Sicer pa je ciprska kriza imela za posledico, da je združila vse grške politične sile. ki v bistvu soglašajo s sedanjo politiko premiera Karamanlisa tako do vprašanja Cipra, kot tudi glede odnosov z ZDA. V bistvu se je ustvarilo neko dejansko zavezništvo, ki gre od desnice do komunistov in ki bi utegnilo tudi imeti odmev na vladni ravni, saj se že več časa govori o vključitvi predstavnikov levice v vlado. Značilne so v tem pogledu izjave, ki jih je dal sinoči takoj po povratku v Atene voditelj grške nekomunistične levice Andreas
priznati, da nima dokazov za to svojo trditev, nakar pa je celo povedal, da sta mu informacije o odgovornosti skrajnih levičarjev dala Freda in Ventura.
Zanimiva je tudi epizoda, ki jo je Giannettini potrdil na današnjem zaslišanju v zvezi s preiskavo takoj po atentatu na Trgu Fontana. Takrat je namreč, kot trdi fašistični časnikar, prišlo do spora med tedanjim šefom policije Vicarijem in tedanjim notranjim ministrom Restivom; prvi je trdil, da je treba krivce iskati v desničarskih krogih, medtem ko je minister vztrajal na stališču, da je treba krivce iskati na levi. Ni pa znano, kako je Giannettini izvedel za ta spor.
Končno je bil govor tudi o obisku, ki ga je Giannettini opravil septembra 1969 v Zahodni Nemčiji skupaj s Pinom Rautijem, mi-sovskim poslancem, ki je prav tako obtožen sodelovanja v atentatih leta 1969. Giannettini in Hauti, kot je povedal danes aretiranec, sta odšla na potovanje na povabilo združenja za italijansko -zahodnonemško prijateljstvo ter sta v Zahodni Nemčiji obiskala številne vojačke centre, kot tudi tovarno topov in tankov.
Papandreu. Papandreu, ki je živel sedem let v izgnanstvu, je izrazil svoje ogorčenje zaradi zadržanja «tako imenovanih zaveznikov» in zaradi cinizma Wa shingtona, ki je najprej spremenil Grčijo v ameriško vojaško bazo, nato je pripravil napat proti Cipru in razdelitev otoka sedaj pa bi hotel nacionalno po nižanje Grkov.
S svojo protiameriško izjavo pa je Papandreu samo izrazi! sološ-no mnenje ogromne večine Grkov, kot dokazujejo nenehne množične demonstracije pred ameriškimi diplomatskimi predstavništvi in vojaškimi bazami. Do takih demonstracij je prišlo tudi danes v Atenah, v Solunu in v Iraklionu na Kreti. V glavnem mestu so preteklo noč zažgali neki ameriški avtomobil in dva druga avtomobila poškodovali. Ameriški veleposlanik v Atenah Henry Tasca je danes uradno protestiral pri premieru Karamanlisu.
ATENE, 17. — Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je prispel danes v Atene, kjer je izročil svojemu grškemu kolegu Mavrosu Titovo osebno poslanico za predsednika Gizikisa in za premiera Karamanlisa. Vsebine poslanice niso objavili, domneva pa se, da Tito v njej obrazložuje grškim voditeljem stališče Jugoslavije in neuvrščenih držav glede ciprskega vprašanja. Kot je znano, kaže Jugoslavija veliko zaskrbljenost zaradi ciprske krize, ki bi utegnila imeti hude posledice za delikatno ravnotežje na Sredozemlju. Glede domnev, da je Jugoslavija ponudila posredovanje med Atenami in Ankaro v ciprski krizi, pa je podtajnik za informacije v grški vladi Lam brias pojasnil, da Miničev obisk ne pomeni nujno ponudbe posredò vanja.
Vsekakor pa, kot poroča agencija Tanjug, bo Minič odšel pojutrišnjem tudi v Ankaro, da bi iz ročil Titovo poslanico o ciprski krizi premieru Ecevitu.
Na sliki jugoslovanski zunanji minister Minič (desno) z grškim premierom Karamanlisom. Med njima je grški zunanji minister Mavros.
KAIRO, 17. — Tukaj je bila na uradnem obisku delegacija sovjetske komunistične partije, ki jo je vodil tajnik CK Panomarjev. Po desetih dneh so sovjetski gostje danes zapustili Egipt. Med o-biskom so imeli pogovore z voditelji arabske socialistične zveze.
IIIIUIIIIIIIUIIIIIIIItllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllmimMUflllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItllllllllMItllllllltl*
Minic v Atenah
SmUs .
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiniiMiiiiiuimiiiiiiJiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniimiii||||||||||l||l||M,||||m|,|l||||l||||||||||||||
MILANSKI SODNIKI PONOVNO ZASLIŠALI FAŠISTIČNEGA ČASNIKARJA
Giannettini še ni pojasni! vzrokov nepriiako vanega po vratka v Italijo
NIKOZIJA, 17. — Kljub včerajšnji uvedbi premirja so danes na Cipru zabeležili dva silovita spopada med turškimi in grško-ciprskimi silami, v katera so posegli tudi tanki in topništvo. Do prvega incidenta je prišlo v zgodnjih jutranjih urah, ko so turške sile začele obstreljevati važno cestno križišče na pol poti med Nikozijo in letališčem. Spopad je trajal okrog dve uri in poi. V krogih OZN menijo, da je bil namen akcije turških sil izolirati čete mednarodne organizacije, ki nadzorujejo letališče.
PrTmor?ki "dnevnik:
TRŽAŠKI DNEVNIK
WlM.
18. avgusta 1974
PO PETIH DNEH PRIJETNEGA VZDUŠJA
Danes se bo na Opčinah zaključilo tradicionalno kmečko praznovanje
Veliko ljudi si je z zanimanjem ogledalo razne razstave, ki so jih priredili v okviru Kmečkega tabora
Kmečki tabor se bliža zaključku. V Prosvetnem domu na Opčinah bo še danes vse živahno. Čeprav se letošnji kmečki tabor, ki ga že šestnajsto leto zaporedoma prireja Kmetijska zadruga v Trstu s sodelovanjem domčega prosvetnega društva «Tabor», še ni zaključil, pa lahko že potegnemo o njem obračun. Naraščajoče zanimanje za tovrstne prireditve, priložnost za prijetno razvedrilo in nadvse ugodno vreme so pripomogli, da se je letošnjega tabora u-deležilo nenavadno veliko ljudi. Dvorišče Prosvetnega doma je bi'o že od srede, ko je bilo uradno odprtje prireditve, polno ljudi iz vseh krajev tržaškega ozemlja. Še posebna gneča je bila na veliki šmaren, ko je tabor obiskalo predvsem veliko naših kmetovalcev. Dobro obiskane so bile 'sen pet dni tudi razstave, ki so jih letos priredili v okviru Kmečkega tabora. Na dvorišču in pred dvorano Prosvetnega doma so razstavljeni raznovrstni poljedelski stroji, v dvorani sami pa je razstavljen kmetijski pridelek. Te razstave se je udeležilo devetindvajset kmetovalcev iz raznih krajev tržaške pokrajine, razstavljeno pa je skoraj vse, kar lahko obrodi tukajšnja zemlja, od raznovrstnih rož, do raznega sadja, zelenjave in drugih povrtnin. V tem je prikazan ves trud in napor, ki ga dan za dnem vlaga v svoje delo naš kmetovalec. Razstavo pridelka dopolnjuje še razstava oij znanega ške-denjskega slikarja Silvestra Godine.
Med razstavami naj omenimo še razstavo slovenske knjige. Tudi ta pobuda se z vidnim uspehom ob navija iz leta v leto in dopolnjuje to našo najveejo kmečko pridobitev, ki je tudi kulturna prireditev.
Ko smo že pri obračunu XVI. Kmečkega tabora, pa ne moremo mimo ugotovitve, da 'e njegov le-ttvnji spored nekoliko revnejši kot mvjšnja leta, ko so na prireditvi nastopile znane folklorne skupine in pevski zbori. Letos, žal. vsega te-g». m .le pa zato na veliki šmaren zabavala številno občinstvo godba na pihala iz Nabrežine, medtem ko bo danes nastopila godba iz Ricmanj.
Kakor smo že večkrat omenili, je Kmečki tabor tudi odlična priložnost za kemtovalce, da si izmenjajo izkušnje, pokramljajo o pridelku, letini, uspehih in težavah. Medtem ko je letos letina v splošnem ugodna, se po drugi strani tudi pri kmetijskem delu poznajo posledice splošne gospodarske krize, ki se v kmetijstvu posebno občutno odraža. Glavni pokazatelj tega položaja so razmere na tržišču, ki je s kmetovalcem zmerom skopo pri odkupovanju pridelka, medtem ko pri potrošnji neustavljivo navija cene. O vsem tem so v teh dneh na dolgo in široko tekli pogovori. Posebej pa so v teh pogovorih ob dobri kapljici in pristnem prigrizku obravnavali vprašanje umetnih gnojil, raznih semen, krmil in podobnega, katerih cene so v zadnjih mesecih spet občutno poskočile ali pa se jih sploh ne najde na tržišču.
Največja sproščenost na kmečkem prazniku je zvečer, ko se na obsežnem plesišču zavrtijo pari ob zvokih glasbeno - vokalnega ansambla «Igo Radovič» iz Nabrežine. V večernih urah je na dvorišču Prosvetnega doma tudi največ ljudi, ki se v prijetnem vzdušju ohladijo od neznosne dnevne sopare.
Jutri pričetek tečaja « organizaciji prevozov
V ponedeljek se bo pričel tradicionalni mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v okviru evropske gospodarske integracije. Petnajsti tečaj bo trajal dva tedna in sicer do konca tega meseca.
Tržaškega simpozija se bodo u-deležili številni znani evropski znanstveniki, med katerimi naj o-menimo načelnika angleškega de partmaja za gradnjo tunela pod Rokavskim prelivom Michaela Bo-navio, predstavnika evropske banke za investicije Manfreda Teic-herta, glavnega ravnatelja za prevoze pri komisiji EGS Raymonda Le Goya, svetovalca bavarskega
ministrstva za gospodarstvo in prevoze Roberta Dehnerja ter ravnatelja nemških železnic v Frankfurtu Herberhardta Thiela.
Na mednarodnem znanstvenem zasedanju bo imel uvodno poročilo načelnik skupine za prevoze v EGS Scarascia - Mugnozza. V razpravo bodo posegli tudi ravnatelj italijanskih železnic Filippo Bordoni, glavni ravnatelj za koordinacijo na ministrstvu za prevoze Ugo Bamieri ter deželni odbornik za prevoze Cocianni, ki bo predaval o načrtu za evroport pri Tržiču. Tečaj bo v jutranjih urah v «auli magni» na tržaški univerzi.
• Danes se bo nadaljeval festival Unità za Žavlje in štrarnar. Ob 9.30 bo tekma v hoji z nagraditvijo ob 11.30. Popoldne, ob 17. uri, bo nastopila miljska godba na pihala, ob 19.30 pa bo spregovoril sen. Paolo Serra. Ves čas bodo odprte dobro založene stojnice z domačimi specialitetami in domačo kapljico.
• Občinska knjižnica bo ponovno odprta obiskovalcem od 21. avgusta dalje. Zjutraj bo delovala od 8.30 do 13.30, popoldan pa od 17. do 19.30. Zaprta pa bo ob ponedeljkih in sobotah popoldan.
Madžarka brez potnega lista z meje v bolnišnico in v begunsko taborišče
Izlet v Francijo se je slabo zaključil za 44-letno Veroniko Markuš iz Budimpešte. Višješolska profesorica je odšla na izlet po Franciji s številnimi kolegi, v Lyonu pa je izgubila potni list. Francoske obla-
Darku Košuti je soproga Marina povila krepkega sinčka ALANA
Delovni kolegi iskreno čestitajo srečnima staršema, malemu Alanu pa želijo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v življenju.
Dne 30.7.1974 se Je Nadji in, Zdravku Lupincu rodila v Milanu prvorojenka
'JANA u	!
Iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji.
sti so ji izdale potrdilo, da je dokument izgubila in s tem potrdilom je prišla do Peska, Tu pa je miličniki niso spustili čez mejo, zaradi česar se je moral avtobus z izletniki vrnili v Trst. Ker se kolegom ni dalo, da bi sopotnico pustili kar sredi ceste, tako so iz-tuhtali «pametno».
Z avtobusom so zapeljali do Ul. Pietà in odvedli žensko v ambulanto glavne bolnišnice s prošnjo da jo sprejmejo na zdravljenje, češ da je bolna. Seveda je zdravnik takoj u-gotovil, da je povsem zdrava. Posegel je službujoči podčastnik javne varnosti in tako se je ženska znašla v taborišču za begunce pri Padričah, kjer bo morala čakati, da ji priskrbijo nov potni list.
0 Tržaška občina je ponovno razpisala natečaj za devet mestnih redarjev. Pravilnik, zahteva sledeče: kandidat mora imeti najmanj 21 let, ne sme pa biti starejši oc 30 let; najnižja višina je '70 cm; kandidat mora imeti tudi diplomo nižje srednje šole. Rok za oddajo prošenj zapade 31. avgusta ob 14. u'i.
NA GRADU SV. JUSTA
V TOREK ZAČETEK PETIH ZANIMIVIH PREDSTAV
Prvi se nam bodo predstavili plesalci iz Senegala Vsak večer na sporedu tudi «ples vodometov»
Rdeča zastava v tržaških kopališčih pomeni, da so v našem zalivu morski psi. Zato so kopalci zelo previdni in se ne oddaljujejo od obale. Vendar pa nihče še ni videi teh strašnih morskih psov blizu naših plaž: so torej te pošasti res v našem zalivu?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ZADNJI DAN VELIKOŠMARNECA «MOSTU»
Zaradi povratka z dopustov danes na cestah gost promet
Predvidevajo velik dotok tujcev, ki se vračajo iz Jugoslavije Vozniki naj se po možnosti ogibljejo najbolj prometnih cest
Danes se zaključi dolgi veli-košmami «most», ki je za večino tistih, ki niso na dopustu, trajal cele štiri dni — od četrtka do danes. Jutri bodo spet odprli precej trgovin, ki so bile ta teden zaprte in tako se bo vsaj del težav pri nakupovanju zmanjšal. S ponedeljkom bodo tudi spet odprli številne obrate, zaradi česar se bo danes veliko število dopustnikov vrnilo domov.
Zato organi, ki skrbijo za promet, pričakujejo danes zelo gosto reko vozil na vseh cestah, zlasti pa na tistih, ki peljelo iz Jugoslavije. Prometu domačih vozil se bo namreč pridružilo še zelo veliko število tujih vozil, zlasti nemških ____b1 avstrijskih, ki se vračajo iz
|l„„,■■■■um...........................
PO ODOBRITVI V DEŽELNEM SVETU
^ zakonom bodo urejevali dejavnost kamnolomov
fem bo dežela reševala tudi vprašanje iznakaženja okolja
Dalmacije proti srednji Evropi. Tu-1 Zatorej še enkrat priporočajo di včeraj je bil promet na vseh vsem previdno in trezno vožnjo, za cestah zelo gost, kot tudi prehodi 1
V1 kratkem bo stopil v veljavo deželni zakon, ki naj bi urejeval vprašanje kamnolomov ter v tem okviru tudi vprašanje iznakaženja okolja. Prevečkrat moramo namreč ugotavljati, da je odprtje tega ali onega kamnoloma nepopravljivo pokvarilo naravno okolje. Več takšnih primerov je bilo v zadnjih časih tudi pri nas in številne javne in zasebne ustanove so si ob tem prizadevale, da bi priklicale pozornost javnih oblasti. Te so se končno zganile in v preteklem juliju je deželni svet sprejel zakonski osnutek, ki naj bi uredil to pereče vprašanje. Zakon bo seveda dokončno v veljavi, ko bo objavljen v Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine.
Deželni odbor je v pričakovanju korenitega posega v tem pogledu na vsedržavni ravni ukrepal avtonomno, da bi preprečil morebitno križanje pristojnosti, ki je prevečkrat bolj škodljivo kot koristno ne samo za obvarovanje okolja, temveč tudi za samo industrijsko dejavnost v tem sektorju.
Zakon upošteva tudi gospodarski aspekt kamnolomov ter je ob tem ovrednotil vlogo krajevnih uprav pri urejevanju tega vprašanja. Zakon se deli v tri dele. Prvi del zadeva vnr->£pnip kamnolomov,
drugi obravnava problem iznakaženja okolja in tretji zadeva kazenske sankcije za kršitev omenjenega zakona. Za izvajanje zakona bosta pristojna odborništva za industrijo in trgovino ter deželni urad za naravno in kulturno bogastvo. Osnovna pridobitev, ki jo prinaša zakon, je v tem, da bo odslej dežela pristojna za izdajanje dovoljenj za odprtje novih kamnolomov. Ta dovoljenja bodo izdajali po predhodnem privoljenju deželnega odbora za kamnolome in
meje, ki so za več ur nasičili glavne prehode, zlasti pa mednarodni prehod pri Pesku, koder gre glavna cesta, ki pelja iz področij severnega Jadrana.
Zaradi tega cestna policija svetuje voznikom, naj se poslužujejo manj prometnih poti. Zjutraj je, na primer, obalna cesta zasičena, kot tudi zvečer ob povratku v mesto. Ob teh urah je bolj primemo zapeljati iz mesta proti Sesljanu po' Furlanski cesti. Prometna policija je ob sodelovanju s telefonskim podjetjem SIP uvedla telefonsko informacijsko službo o stanju prometa, avtomobilistom pa daje tudi druge primerne nasvete. Za te informacije zadostuje, da se zavrti številko 194 in magnetofon avtomatično prebere posneto poročilo.
Prometna policija, redarji in karabinjerji so na razpolago tudi na cestah za informacije in za pomoč v primeru okvar ali nesreč. V ta namen so ojačili službo tudi gasilci, Rdeči križ in zasebne mehanične delavnice, katerim je ACI poveril službo za pomoč na cestah.
Seveda pa so vsi prometni ukrepi brez učinka, če ne bodo tudi danes vozniki previdni, kot so bili doslej, saj se na veliki šmaren ni pripetila nobena hujša prometna nesreča in po dolgih letih ni bil plačan običajni krvavi davek. Kar je bilo nasreč v prvih dveh tednih avgusta, so jih v veliki večini primerov zakrivili očitni prekrški najosnovnejših prometnih pravil: prehitevanje na nevarnih mestih, izsiljevanje prednosti, prevelika hitrost. Zlasti nevarna se je izkazala vožnja z motornimi kolesi, saj so kar tri dekleta umrla pri nesrečah z motorji.
volan je treba sesti ko je človek spočit, zlasti pa se vozniki morajo izogibati alkoholnih pijač, ki zmanjšujejo reflekse. Samo tako ne bo nesreč in ne bomo postavljali v nevarnost svojega življenja, življenja svojih dragih in drugih na cestah.
Vsak večer, od torka, 20. t.m., do vključno sobote 24. avgusta, bo na Gradu sv. Justa zanimiva prireditev. Prvi dan bo nastopil folklorni baletni ansambel iz Senegala, drugi večer bo na vrsti pop ansambel «Il banco del mutuo soccorso», četrtek bodo pele «Le figlie del vento», v petek pa Orietta Berti. Zadnji se bodo predstavili izvajalci jazzovske glasbe: skupini Romana Mussolinija in Giorgia Azzolinija. Vsak večer bodo na sporedu tudi «Dancing Waters», to je plesi vodometov, in sicer pol ure pred in pol ure po nastopu že omenjenih gostov.
Ti vodometi so novost za Trst. saj smo videli podobno zanimivost le pred leti v znanem cirkusu Orfei. Vsekakor pa se takratni vodomet ne more niti zdaleč primerjati z vodometom, ki ga te dni pripravljajo nemški tehniki v Trstu. Ta ples vodometov, ki ga bomo lahko videli na Gradu sv. Justa, je največji na svetu, saj ima 1800 curkov vseh barv. Medtem ko se bodo vodni curki dvigali in padali, jih bo spremljala glasba: motivi iz znanih oper, razne simfonije in tudi popevke iz lahke glasbe. Na vsak način bo to zadnja priložnost za ogled «Dancing Waters» v Italiji letos. V Trstu se namreč zaključi turneja, ki so jo nemški tehniki za vodomete pričeli v veronski Areni. Preden so prišli v naše mesto so nastopili še na gradu Sforza v Milanu in v Gardone Riviera.
V torek bo torej na Gradu sv. Justa prvi prireditveni večer z nastopom afriške baletne skupine iz Senegala. Ta ansambel je nastopil po mnogih krajih Italije in je povsod žel velike uspehe. Turnejo je začel na gradu Sforza v Milanu. Nato je nastopil še v Monzi, San Vincenzu di Grosseto, v Siracusi, v Palermu in še v Senigallii prav včeraj. Baletno skupino, ki jo spremlja tipična afriška folkloristična glasba, ki jo ustvarjajo z nekoliko čudnimi glasbili, vodi Dou-ra Mane. Program teh umetnikov
MLADINSKI ODSEK PD Lonjer - Katinara
prireja v soboto, 24. in nedeljo,
25. avgusta
SAGRO
na dvorišču gostilne «Pri županovih» v jujojorju.
• V soboto ob 20. uri ples z ansamblom «The Lords»
0 V nedeljo ob 17. uri kulturni spored, ob 20.30 ples z ansamblom «The Lords».
V trenutku obupa je 77-letna upokojena učiteljica Filomena Fiorerv cis skočila z okna svojega stanovanja v drugem nadstropju v Ul.
Macligh 22. Pri padcu si je polomila rebra in fiòtolklà po udih, da so jo v bolnišnico sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh, seveda če ne bodo nastopile komplikacije.
DREVI KOT PREJŠNJI PONEDELJEK
OGNJEMET IN KONCERT OBČINSKE GODBE VERDI
V primeru slabega vremena bodo ves program prenesli na jutri
temelji predvsem na čudovitem ritmu in na akrobatskih vajah. Tematika, ki ji plesalci sledijo, nas spominja na afriške mite in na starodavne obrede v pragozdovih. Na vsak način nam bo senegalski balet nudil enkratno zabavo in užitek.
Vstopnica bo 1.800 lir. S tem želi avtonomna letoviščarska in turistična ustanova omogočiti vsem, da pridejo vsaj en večer na grad.
Prazno mesto j'e zelnik
za poletne tatove . . .
Včeraj so v našem mestu prijavili dve tatvini, ki so ju opravili medtem, ko so bili lastniki na od dihu. Prvo je prijavil 31-letni Gualtiero Brezar iz Ul. Fabio Severo 138. Iz tovornjaka, ki je bil parkiran v Drevoredu Ragazzi del '99, so mu med 11. in 16. avgustom neznanci odnesli avtoradio grundig, nekaj magnetofonskih trakov, jopič in še nekaj predmetov za skupno vrednost okoli 260.000 lir. Tatovi so razbili stransko okence in tako odprli vrata.
Drugo tatvino pa je prijavila 69-letna Marka Guina - Seraglievich iz Ul. sv. Frančiška 4. Zjutraj se je odpravila z doma in ko se je opoldan vrnila, je opazila, da je bil že nekdo v njenem in v sosednem stanovanju. Kasneje je ugotovila, da so ji tatovi ukradili borih 1.000 lir v kovancih! Ker je 29-letna Marina Leghissa, lastnica sosednega stanovanja, v katerega so prav tako tatovi vlomili, prav včeraj zjutraj odpotovala na dopust, ni mogla policija ugotoviti kaj so ji ukradli.
Nesreča na grški ladji pod Skednjem
Včeraj popoldne se je na grški motorni ladji «Dinamic», ki je zasidrana ob pomolih Italsider pod Skednjem, ranil 23-letni mornar So-tirlos Balogianis. Mladi mornar je zapiral v podpalubju težka železna vrata, ko mu je leva noga ostala med podboji in vrati. Z vso hitrostjo so ga odpeljali z rešilnim avtom Italsider v bolnišnicoč kjer so ga sprejeli v ortopedskem oddelku. U-gotovdli so mu zlom številnih kosti v stopalu, zaradi česar se bo moral zdraviti vsaj 50 dni.
Gledališča
ROSSETTI
Kalmanovo opereto «Grofica Marica» bodo-ponovili še danes ob 18. uril Pod vodstvom dirigenta Oskarja Canona in režiserja Paola Folija, bo ponovitev v premierski zasedbi.
Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni. Pasaža Pretti, teL 36-372 .
Razstave
Drevi ob 21. uri bomo lahko ponovno občudovali ognjemete, ki so bili na sporedu že prejšni ponedeljek. Prvo predstavo so pripravili pirotehniki iz Neaplja, danes pa se nam bodo predstavili izvedenci ustanove «Ponzerà» iz Moncalierija pri Torinu. Tudi ta skupina je ena izmed najboljši’' v Italiji in zato se nam obeta izredno lepa prireditev.
Preden bodo ognjemeti obarvali tržaško nebo, pa bo na Trgu Unità nastopila občinska godba na pihala «Giuseppe Verdi», ki jo vodi Lidia-no Azzopardo. Na programu, ki se bo pričel ob 20.30, bodo naslednji
motivi: Claudi jeva koračnica «Arma azzurra», Suppèjeva uvertura «Cavalleria leggera» in motivi iz Lebarjeve «Vesele vdove». Nato bodo na vrsti ognjemeti. Ko pa se bo ta del programa zaključil, bo godba na pihala nadaljevala svoja izvajanja. Na sporedu bodo še Rossinijeva simfonija «Tancredi», Offenba-chovo delo «Hoffmanove pripovedke» in še «Canzoniere triestino» raznih tržaških avtorjev.
V primeru slabega vremena bo predstava, ki jo prireja tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, v ponedeljek.
Včeraj-danes
rudnike, ki je v ta namen umeščen
.....................................................................................—...................................................*.......■;
Lenarduzzi in uradnica Mana Bel-
lemo, šofer Antonio Parmeggiani in gospodinja Emilia Zandegiacomo, mehanik Alessandro Duse in uradnica Sonia Sergas, biolog dr. Fabio Ruzzier in uradnica Agnese Pe-corari, telefonist Vicenzino Montanari in uradnica Claudia Altin, delavec Giovanni Marschesich in delavka Ada Zaneti, uradnik Raoul Bianco in univ. asistentka dr. Luciana Aloco, uradnik Livio Bernetti in u-radnica dr. Bruna Segnani.
Danes, NEDELJA, 18. avgusta HELENA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09 — Dolžina dneva 14.01 — Luna vzide ob 6.58 in zatone ob 20.07.
Jutri, PONEDELJEK, 19. avgusta LJUDEVIT
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,7 stopinje, najnižja 24,5, ob 19. uri 26,6 stopinje, zračni pritisk 1016,2 mb, rahlo pada. veter 4 km na uro, zahodni, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 26 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. avgusta 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 43-letni Antonio Indri-go, 82-letna Margherita Fabris, 76-letna Giuseppina Pirz vd. Sonzini, 84-letna Letizia Fonda vd. Stella, 80-letni Antonio Valenti, 70-letna Teresa Ban vd. Duimovich, 83-letna Antonia Stocovaz vd. Benedetti, 87-let-na Giovanna Osenar vd. Bassani.
OKLICI: agent javne varnosti Michele Rinaldi in profesorica Raffaela Trotta, i lizar Marjan Kovacich in tiskarka Adilia Donati, električar Luciano Trento in trg. pomočnica Fulvia Toffano, ribič Gianfranco Perini in gospodinja Grazia Zitani, pri-
Jutri, v ponedeljek, 19. t.m., ob 18.30 bo v razstavni dvorani palače Costanzi odprtje kolektivne razstave. ki jo prireja Deželni avtonomni sindikat slikarjev, grafikov in kiparjev. Gre za že tradicionalno razstavo sredi poletja, ki se je po navadi udeleži veliko število umetnikov iz vse naše dežele, predvsem iz Trsta. Le tošnja razstava bo obsegala dve zvrsti: grafiko in risbo.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10 i« 38-101. 3B-Q45
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 16. avgusta 1974
Ameriški dolar	657.—
Funt iterling	1540,—
Švicarski frank	219,50
Francoski frank	135,50
Nemška marka	249,25
Avstrijski šiling	35,30
Dinar: debeli	40,—
drobni	40.—
Na Kmečkem taboru so knjige zelo šle v prodajo
BIRME 1974
Presenetljivo velika izbira UR tn ZLATNINE - ZLATO 18/750%r — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti
Urarna In zlatarna
LAURENTI
Trst Trieste. Largo Santorio 4
stan. delavec Lucio Zorzon in delavka Franca Vardabasso, električar Duilio Colarich in frizerka Eliana Felici, trg. pomočnik Andrej Race in trg. pomočnica Dolores Pizziga, finančni stražnik Giovanni D'Urso in gospodinja Anna Maria Ceglia, računovodja Armando Blasizza in frizerka Nadia Cavalieri, univ. študent Paolo Zelco in študentka Daria Pitteri, učitelj Ezio Visintin in učiteljica Virginia Lavermicocca, pristan, delavec Roberto Salvagno in delavka Eleonora Bertoli, bolničar Marino Bassanese in analistka Aurora Tutino, pomožni sodni uradnik Dario Mascia in univ. študentka Marinella Salvi, pomožni strojnik Aristide Freddi in učiteljica Fulvia Spadaro, pristaniški delavec Claudio Svara in učiteljica Marisa Razza, ličar Claudio Puntar in trg. pomočnica Mirella Bearzotti, električar Giacomo Rudin in analistka Susanna Lena, strojni kapitan Liubomiro Stok in blagajničarka Cinzia Vidmar, trgovec Gianfranco Sbisà in trg. pomočnica Laura Sansone, major J. V. Prisco Rescigno in gospodinja Aurora Minora, kara binjer Elio Pesce in gospodinja Laura Zunina, uradnik Erasmo D’Amato in uradnica Marina Sutner, strojni kapitan Ugo Stocca in uradnica Arcangelina Feroce, železničar Pier luigi Bortolussi in frizerka Neretta Zarotti, uradnik Giuseppe Sena in uradnica Mergherita Divincenzo, u-radnik Mario Barelli in uradnica Mariagrazia Sirk, svetovalec Giovanni Carmi in uradnica Daniela Sego, električar Nelsi Ruzzier in delavka Fulvia Kovska, trg. pomočnik Mario Pausich in bolničarka Maria Kodarin, delavec Ferruccio Kjuder
in otroška negovalka Mariella Ric-cobon, skladiščnik Rajko Godnič in delavka Liviana Pellizon, upokojenec Bruno Seri! in obrtnica Zaira Cleva, ličar Gianni Mudu in prevajalka Beate Herrmann, industr. izvedenec Furio Zonta in študentka Marinella Latin, podčastnik Antonio Andriani in uradnica Gabriella Bat-tiston, delavec Marino Pesco in u-radnica Giuliana Piccoli, pristan, delavec Lorenzo Giurissi in otroška negovalka Patrizia Banciotto, delavec Giovanni Zara in šivilja Rosa Nac-ci, delavec Claudio Daris in delavka Ariella Mauro, mehanik Arnaldo Palmisano in trg. pomočnica Annamaria Bratina, uradnik Saverio

OVSOTEAJ ZARADI
POPRAVIL'
OD /5. LO IS.AVWn
LOTERIJA					
BARI	84	39	69	71	64
CAGLIARI	42	59	64	66	27
FIRENCE	80	70	48	7	50
GENOVA	16	63	32	39	33
MILAN	56	15	7	23	19
NEAPELJ	16	77	28	73	54
PALERMO	65	7	19	62	78
RIM	27	42	50	73	74
TURIN	81	4	43	66	39
BENETKE	38	78	21	53	55
ENALOTTO					
2x2	1x1		212		X	2 x
KVOTE: 12 točk — 4.870.000; 11 točk — 238.200; 10 točk — 26.700 lir.
foto optika -Tj
.MAZZINI St
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; Al! Annunziata, Trg Valmaura 1.
MENJALNICA
vseh tulih valut
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»; «Der Kaisertraum v on Miramare» (v nemščini) ob 21.00 in ob 22.15 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini).
Avtobus iz Ul. Beccarla ob 20.00 in 21.15, iz miramarskega parka ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi postajami.
Ariston — I.N.C. 21.30 «Tre passi nel delirio». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedano mladini Pp6 14. letom.
Nazionale 16.00 «L’amante pura» (Cristine). Barvni film. Igrata Alain Delon in Romy Schneider.
Excelsior 16.00 «Addio cicogna, addio». Barvni film. Igrata Maria Isabel Alvarez in Francisco Villa.
Grattacielo 16.00 «Quel ficcanaso dell’ispettore Lowrence». Barvni film-Igra Anthony Steffen. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «I cannoni di San Sebastjan». Barvni film. Igrata Charles Bronson in Anthony Queen.
Eden 16.30 «Un duro al servizio della polizia». Barvni film. Igra Yim Brown. Prepovedano mladini pod li letom.
Ritz 16.00 «Squadra speciale». Barvni film. Igrata Roy Scheider in Tony Lo Bianco. Detektivka.
Aurora 16.00 «Il caso Thomas Crown». Barvni film. Igra S. McQueen.
Capitol 16.00 «Innocenza e turbamento». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Qui Montecarlo, al' tenti a quei due», barvni film. Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film.
Impero 16.30 «Le cinque giornate». Barvni film. Igra Adriano Celenta-no. Prepovedano mladini pod Izletom.
Filodrammatico 15.00 «Anna, quel particolare piacere». Barvni film. I-grajo Edvige Fenech, Corrado Pani. Richard Conte: Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15.00 «Indovina chi viene a cena». Barvni film. Igrata Spencer Tracy in Katherine Hepburn-Ideale 15.00 «Ci risiamo vero Provvidenza». Barvni film. Igrajo T. Mi-lian. G. Palmer, L. Catenacci. Vittorio Veneto 15.30 «I satanici riti di Dracula». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 15.00 «Agente 007 — Si vive solo due volte». Pustolovski barvni film. Igra Sean Connery.
Astra 16.00 «UFO: Alarme rosso — Attacco a terra» Barvni film. T grata Ed Bishop in Mike Billington
Volta - Milje 16.00 «Il giorno del fu rore». Ruski film, rež. Bugačof Barvni film. Igrata Claudia Cardi naie in Oliver Reed,
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše deklic, ki so v koloniji v Nabrežini, da je obisk dovoljen danes popoldne.
Odbor pevskega zbora «V. Mirk» s Proseka - Kontovela obvešča pevce, da bo prva vaja sezone 1974-1975 v petek, 23. t.m., ob 21. uri in ne v torek, 27. t.m., kot prvotno sporočeno. Odbor zbora pa se bo sestal v sredo, 21. t.m., ob 21. uri na sedežu društva. Na seji bo odbor obravnaval in začrtal program zbora za sezono 1974-1975.
Odbor TPPZ sklicuje člane pevce in instrumentaliste ter recitatorje na prvo vajo, ki bo 28. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu v Bazovici. TPPZ bo imel tri zaporedne vaje in bo 31-t.m. odpotoval v Pizo in Firence.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, UL Guardieila 13/1, sporoča, da pričnejo popravni izpiti dne 5. septembra. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski na znan stvenem liceju.
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu. Ulica Ginnastica 72 ali Campo S. Luigi 11, tel. 793-167 (avtobus št. 25 in 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za šolsko leto 1974-75 vsak delovni dan od 9 do 13. ure in od 16. do 18. ure. V dom se lahko vpišejo dijaki iz vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni.
Vpisovanje traja do 14. septembra, oziroma do zasedTie prostih mest.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so spremili k večnemu po-čiku našega dragega moža, očeta in nonota
ANGELA KOŠUTA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, kriški godbi, upokojencem iz Pirana in bolniškemu osebju bolnišnice v Sežani.
DRUŽINA
Piran, Zagreb, Zadar, 18. avgusta 1974
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228 124). Bazovica (tel 226 165); Opčine (tel. 211001); Pro sek (tel. 225 141):	Božje polje -
Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav Ije (tel. 213-137); Milje (teL 271 124)
ZAHVALA
Ganjeni zaradi tolikšnih izrazov sočutja ob smrti našega dragega
FRANCA MEZGECA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani. Posebna zahvala č. g. duhovnikoma, darovalcem cvetja in številnim ljudem, ki so ga spremili na zadnji poti.
žena Marija, sin Karlo in drugi sorodniki
Bazovica, 18. avgusta 1974
MEDJA VAS
Radetiievi odprli novo gostilno
1
'	'	-*	■ ■ -^C*
....................................*■	v.*.‘
VESTI Z ONSTRAN MEJE
DNEVNO NA SLOVENSKI OBALI NAD TRIDESET TISOČ TURISTOV
Varnostni organi so morali okrepiti cestno prometno službo
Slovensko obalo je zajel največji turistični vrvež v letošnji sezoni. Od petka dalje se pomikajo po tukajšnjih cestah nepregledne kolone vozil, večina s tujo registracijo. Med njimi je tudi zelo veliko italijanskih gostov, kar je seveda posledica ferragosta. Če upoštevamo razmeroma velik obisk turistov iz vzhodnih držav (predvsem iz Poljske Češkoslovaške, Madžarske in Sovjetske zveze) ter veliko obiskovalcev iz notranjosti Slovenije, se giblje od petka dalje število gostov na slovenski obali do 30 tisoč. To pa je seveda daleč največ v letošnji turistični sezoni, ki se je slabo začela in se bo torej, po vseh znakih sodeč, dobro končala. Po tej konici pričakujejo turistični delavci postopni padec gostov, vendar bo turistični promet zadovoljiv še ves septem-
Od srede, 14. avgusta, deluje v „„ ,)} vasi nova, sodobno urejena ?...	v čedni, popolnoma novi
rA’	si jo je zgradila družina
«adetic. V stari domačiji sta ostala °Ce Avgust Radetič in sin Leopold, novo pa se je preselil sin Pepi, i tudi vodi nov gostinski obrat. e °arog gostilne je velik prostor
nL5frkiranje- za n1'26 in stole, za oske igre, zelo blizu pa drevje n §rrriički za prijetno senco. Radetičevi, kot smo že pisali v as.en? Rstu, so dobro znani daleč bJ* 4 * k?4 oapredni in marljivi pjhetovalei, zlasti pa kot vinograd-saj skoraj na vsaki vinski zstavi odnesejo kakšno nagrado, 08 Pa so prejeli za svoj merlot Prvo nagrado na občinski kot tudi a Pokrajinski vinski razstavi. Zato Je povsem upravičeno pričakovanje, a bodo v novi gostilni točili dobro >n° in postregli gostom z domačo rano. Za zdaj bodo stregli gostom samo suho hrano, po želji in po Predhodnem naročilu pa jim bodo Pripravili tudi domačo hrano. Ra-Zen vina seveda točijo tudi osvežu-J°ce pijače, likerje in žgane pijače er kavo. Poleg prostorne točilnice je velika jedilnica in kuhinja, zgoraj Pa Je zasebno stanovanje. Sob za prenočišče nimajo, prav gotovo pa se bo s časom obrat razširil in izpo-P°™L saj ima za to vse pogoje.
Devinski dekan msgr. Ivan Kre-.1C’ ki je blagoslovil novo zgradbo °brat, je v kratkem nagovoru jzrazil svoje zadovoljstvo, da se tudi v Medji vasi porajajo nove Pobude za valorizacijo tega lepega «raškega predela ter je pohvalil hiarljivost, pogum im podjetnost Ra-detičeve družine. V imenu občinske uprave je Radetičevim čestital podžupan Colomban, odbornik Terčon Pa je v svojem pozdravnem nagovoru postavil ta primer kot žled in spodbudo za razvoj kmečkega turama na Krasu.
Radetičevim čestitamo in jim že-urno najlepše uspehe.
Delavski svet štivanske papirnice proti skrčenju seznama zdravil
Delavski svet štivanske papirni-Ce. ki se je sestal v sredo, 14. avgusta na izredni seji, se je odloč-n° izrekel proti ukrepu glavnega ravnateljstva INAM za uvedbo skr-cenega seznama zdravil v tržaški 'h goriški pokrajini. Ukrep dejan-. Predstavlja občuteno poslabšale že itak težkega položaja, ugotavlja delavski svet papirnice v Posebnem poročilu, ki ga je ob tej Priložnosti izdal, in še bolj občut-u° omejuje pravice delavcev po u-strezni oskrbi. Delavski svet zato zahteva, naj vodstvo INAM pre-Kuce ta ukrep, ki bi nedvomno hu-oškodoval veliko delavskih dru-ohi D*36116111 zahteva od pristojnih Plasti, da ukrenejo vse potrebno a preprečitev takšnega protidelav-Kega ukrepa. Glede splošne neu-inkovitosti zdravstvenega sistema J3.3 je delavski svet izrazil priprav-Jenost, da napove sindikalni boj, e ne bodo oblasti tudi v tem po-Siedu naglo ukrepale.
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO MLADINSKEGA ODSEKA PD LONJER KATINARA
V soboto in nedeljo sagra pod vejami košatih lip v Lonjerju
Bogat kulturni spored in vsak večer plesna zabava
V nedeljo bo v Lonjerju že druga šagra, ki jo prireja mladinski odsek prosvetnega društva Lonjer - Kati-nara. Praznovanje bo, tako kot že lansko leto, na prostornem dvorišču nekdanje gostilne «Pri županovih», kjer je že pripravljena cementna ploščad za plesišče.
Ob zvokih priznanega plesnega ansambla «The Lords» se bo ples pričel že v soboto zvečer po 20. uri. Pod košatimi lipami bi moralo biti ob tej neznosni vročini še kar prijetno, saj se ni že dolgo časa zgodilo, da bi se v vasi zvečer kdo spotil zaradi prevelike toplote. «Stenčnik», ki začne pihljati tja od Sv. Ivana proti Ključu skozi dolino, kjer je Lonjer, namreč večkrat poskrbi za prijetno počutje. Pa tudi jedače in pijače ne bo manjkalo, saj so prizadevni domačini poskrbeli, da bo vsega dovolj na zalogi. Potem ko se bo ples zaključil v poznih večernih urah, bo drugi dan takoj zjutraj poskrbljeno za razne zamudnike, saj bodo športniki priredili meddruštveno kolesarsko dirko veteranov v Dolini, v Lonjerju pa bo končni cilj in nagrajevanje.
Za ljubitelje slovenske pesmi in «pleh» muzike pa bo popoldne ob 17. uri kulturni spored. Najprej bo nastopila godba na pihala iz Brega s svojim bogatim repertoarjem.
Svoje sodelovanje so zagotovili tudi mladi pevci mladinskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža in cerkveni pevski zbor s Ratinare.
Kulturni spored bo zaključila tržaška folklorna skupina, ki se je takoj odzvala vabilu mladinskega odseka in zagotovila svoj nastop.
Po zaključenem programu pa se bodo domačini in gostje lahko spet zavrteli ob zvokih ansambla «The Lords» pod vejami košatih lip. Komur pa ne bo do «napornega» plesanja, se bo lahko vedno okrepčal ob dobri kapljici belega in črnega vina ter ob kaki osvežilni pijači in ob hladnem ter toplem prigrizku.
Jutri umestitev gorske skupnosti Kanalske doline
Jutri bodo na županstvu v Tablji uradno umestili gorsko skupnost Kanalske doline. Ob 18.30 bo namreč umestitvena seja upravnih članov te druge deželne gorske skupnosti. Dnevni red predvideva ustanovitev začasnega urada predsedstva, preverjanje pristojnosti, izvolitev predsednika ter upravnega sveta in imenovanje tajnika ter blagajnika.
Sejo bo vodil deželni predsednik Comelli. V to drugo gorsko skup-
MiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiusiMiiiiiiuiiB
Po kratki, hudi bolezni, ki ne pozna zdravila, je v nedeljo, 11. t.m. v sežanski bolnišnici umrl Angel Košuta iz Križa.
<*i,i|,I"iiiit,iiiiiiii m,inumi,m,iiiiiiiiniimiimmiiiliiiiiiiiiiiHimiliimilllliiillliiliiiniHni
V Šempetru so pokopali Emila Pavletiča-Mirka
. V Šempetru pri Novi Gorici so *5- julija pokopali Emila Pavletiča ■ Mirka. Pokojni Pavletič je živel Po osvoboditvi vse do upokojitve v Šempetru, kjer je bil šef kavar-Ps- Domačini so se dostojno poslo-vili od pokojnika z občutenim na-Krobnim govorom, godbo in pevskim zborom.
Emil Pavletič se je rodil v Divači 21. februarja 1898. leta v šte-t'ilni družini. Vsega skupaj je bi-*o kar šest otrok. Še zelo mlad, aii je star komaj 17 let, je kot av sirijski vojak okusil trpljenje tudi ha goriški fronti. Po končani voj-
KRIZ
ANGELA KOŠUTO-PROCESIJEVEGA SO POKOPALI V DOMAČO ZEMLJO
Pogreb pokojnega Angela je bil v petek popoldne v rojstni vasi in se ga je udeležilo veliko število vaščanov in znancev iz naše okolice in iz mesta ter lepo število znancev in prijateljev iz Pirana, Zagreba in Ljubljane.
Angel je bil zelo znan tako v Križu in v mestu kot tudi v raznih krajih Jugoslavije, kjer je več let živel. Do pred kratkim je bil poln zdravega humorja, veselega značaja ter vedno prijazen in nasmejan in pripravljen vsakemu pomagati, ki se je k njemu zatekel, saj je bila njegova hiša, posebno v Zagrebu, vedno polna prijateljev in znancev.
Pokojni Angel se je rodil 11. julija 1893 v Križu v znani, zavedni, številni kmečki družim Košuta, po domače pri «Procesijevih». Po končani ljudski šoli je mladi Angel najprej pomagal in delal doma, nato pa se je zaposlil v mestu. Leta 1919 se je oženil z domačinko Marijo Bogateč, ki mu je v zakonu povila tri otroke ter jih vzgojila v zavedne, napredne delovne ljudi. Leta 1927 se je Angel z družino preselil v Zagreb, kjer je bil več kot dvajset let zaposlen v tamkajšnji elektrarni. Za časa narodnoosvobodilne vojne je bil Angel aktivist OF ter je skupaj z drugimi Primorci, ki so živeli v Zagrebu, delal in sodeloval v borbi proti na-cifašizmu.
Po osvoboditvi se je Angel z ženo Marijo preselil v Piran. Hotel je živeti na Primorskem ob našem morju in v bližini svojega rojstnega kraja, kjer živijo njegovi bratje in sestra. Večkrat je izrazil željo, da bi bil pokopan v rojstni vasi. Ta želja se mu je v petek izpolnila.
Kot smo že omenili, je bil Angel zelo znan in priljubljen, kar je do-kczal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število ljudi z domačo mladinsko godbo na čelu, katerega člani so mu v slovo v žalnem sprevodu igrali žalostinke. Sorodniki in znanci so mu poklonili mnogo cvetja. Pogreba v Križu se je udeležila tudi delegacija upokojencev iz Pirana z društveno zastavo in se tako poslovila od dolgoletnega člana.
Nai mu bo lahka domača kriška zemlja! Ženi Mariji, hčerama Slavici in Srečki, sinu Angelu ter drugim sorodnikom naše globoko sožalje.
M. M.
ni se je preselil v Trst, kjer se je zaposlil kot pomorščak. Z ženo Anito sta si uredila dom v Rojanu, kjer se je med drugo svetovno vojno preživljal s čebelarstvom. Čebele so mu vedno dale največje zadoščenje in njim je posvetil vso ljubezen. Nesel jih je celo na pašo v Rodik, kamor je zelo rad zahajal in navezal številne prijateljske stike z domačini.
Po razpadu fašizma, jeseni 1943, se je pridružil OF in od januarja naslednjega leta je bil član krajevnega odbora Rajon - center. V njegovem stanovanju so bile številne seje odbora, Emil, ki si je nadel ilegalno ime Mirko, pa se je udeleževal številnih napisnih in propagandnih akcij. Ob osvoboditvi Trsta se je Pavletič aktivno u-deležil, kot komandir borbene skupine v Rojanu, oborožene vstaje proti okupatorju. Za svoje delo v NOB je bil odlikovan z redom za zasluge za narod. Po osvoboditvi se je udejstvoval v naših organizacijah vse do izselitve v Jugoslavijo 1947. leta.
Pošten, skromen in predan pravični stvari je bil zelo priljubljen med tovariši, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu.
I. N.
nost, ki obsega področje s skupno 16 tisoč prebivalci, so združene občinske uprave iz Trbiža, Naborjeta, Tablje, Dunje, Kluž, Bile, Rezije in Možence.
Ko v gorah čisti zrak [uživaš,
ko se na morju soncu [skrivaš — kaj dogaja se po svetu, kaj rodi domači zelnik? Zvedel boš, če naročiš
PRIMORSKI DNEVNIK.
• Tržaški župan je odločil, da ne bodo smeli voziti po Ulici Seca Davis, med Trgom tra i Rivi in Ul. Commerciale, vozila s težo nad 25 stoti. Ulica Sara Davis je namreč zelo ozka in zato po njej težko vozijo taka vozila.
• Zaradi javnih del med Trgom Ri-borgo in Ul Caboro ter med Trgom Riborgo in Ul. S. Maurizio, je tržaški župan prepovedal promet po Ul. Caboro ob delavnikih od 7. do 18. ure in po Ul. degli Artisti. Poleg tega je prepovedal tudi parkiranje na Trgu Silvio Benco.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 5. do 11. avgusta zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni, po en primer tifusne mrzlice, paratifusne mrzlice in gastoenteritisa (izven tržaške občine) in po dva primera oslovskega kašlja in nalezljivega vnetja jeter.
ber, saj so dobili hoteli še številne nove rezervacije. Res pa je, da je občutiti pri tujih turistih vpliv svetovne gospodarske krize in da je zu-najpenzionska potrošnja manjša kot prejšnja leta.
V zvezi s povečanim prometom so varnostni organi okrepili cestno prometno službo, turiste pa tudi opozarjajo pred raznimi priložnostnimi zmikavti, ki pač skušajo izkoristiti gnečo na kopališčih, v hotelih in na parkiriščih. Vsi gostinski lokali pa so se dobro založili s hrano in pijačo in tu vsekakor ne bo problemov.
PRIZNANJA KOPRSKIM VINOM
Komisija, ki ocenjuje vzorce vin za bližnji mednarodni vinski sejem v Ljubljani, je zelo dobro ocenila vzorce koprskega kombinata Agraria. Merlotu in kabernetu so podelili zlato medaljo, refošku pa srebrno. Agraria je prejela več priznanj tudi za žgane pijače. Tako je prejel Istra amaro zlato medaljo, pelinkovec, ramazzotti (ki ga izdelujejo v kooperaciji z znano italijansko tvrdko) in rum pa srebrno medaljo.
EKSPERIMENT Z NOVIM SREDSTVOM ZA ČIŠČENJE MORJA
Koprsko obalo je obiskala skupina strokovnjakov iz Lendave in prikazala članom obalnega društva za varstvo okolja novo sredstvo za čiščenje morja. Gre za tako imenovano areaformaldehidno peno, ki vsrkava na morju oljne madeže. Peno nato poberejo in zažgejo. Prednost te pene je v tern, da ni toksična, čiščenje z njo pa je relativno poceni.
ELEKTRIČNI VLAK MED DIVAČO IN KOZINO
Z železniške postaje Divača je odpeljal proti Kozini prvi električni vlak. Elektrifikacija tega 13 kilometrov dolgega odseka sodi v okvir modernizacije proge Šentilj - Koper. Električna lokomotiva je s kozinske železniške postaje odpeljala koprski potniški vlak proti Ljubljani. S tem so skrajšali dvajsetminutni postanek v Divači, kjer so doslej morali zamenjavati motorno lokomotivo z električno. Kontrolni organi sodijo, da z vzdrževanjem elektrificiranega odseka ne bodo imeli problemov. Edino težavo bodo pravzaprav predstavljale nevihte, ki so na tem področju dokaj pogoste. Prihodnje leto poleti pa bodo končali tudi z elektrifikacijo koprske proge.
IPLAS BO ZGRADIL NOVO TOVARNO
Slovenska kemična industrija je podprla prizadevanja koprskega I-
plasa, da bi v Kopru zgradili tovarno za proizvodnjo anhidrida, to je zelo pomembne surovine za jugoslovansko kemično industrijo. Za Koper so se odločili, ker je v bližini surovinska baza (Reka). Tovarno bodo predvidoma zgradili v treh letih, z deli pa bodo začeli v začetku prihodnjega leta. Investicija bo znašala 178 milijonov dinarjev, na leto pa bi proizvajali o-krog 14 tisoč ton anhidrida.
RAZSTAVA DRAGA TRŠARJA
V stalni koprski galeriji Loža so odprli razstavo kiparja Draga Tršarja, nosilca nagrade Prešernovega sklada in Jakopičeve nagrade in številnih tujih priznanj.
FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
6. BALETNI BIENALE
Danes, 18. avgusta,
ORGELSKI VEČER Hubert Bergant, LJUBLJANA
V	torek, 20. avgusta,
KOLO
Ansambl narodnih igara Srbije
V	sredo, 21. avgusta,
DANSKI GODALNI KVARTET
Kopenhagen
Vse prireditve bodo v Križankah.
Začetek predstav ob 20.30.
Informacije in rezervacije po telefonu (061) 21-768
iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinimiiiii
DANES V KOPRU, IZOLI PIRANU IN PORTOROŽU
KINO
Koper: ob 18.00 angleški ŠAKAL, ob 20.30 angleški LOV NA PRIČO Izola ob 18.00 francoski KIFELJC, ob 20.30 ameriški NENADOMA SEM TVOJA
škofije ob 17.00 in 20.00 francoski SIN Piran ob 18.00 ameriški KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO, ob 20.30 ameriški MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO
Portorož ob 20.30 francoski BULEVAR RUMA
TRGOVINE
V	Portorožu bodo dežurale samopostrežna Koloniale, trgovina s sadjem KZ in mesnica Emona. V Luciji bo dežural market Nanos. V Piranu bodo dežurale samopostrežna trgovina in trgovina s sadjem na Zelenjavnem trgu in mesnica Agraria, prav tako na Zelenjavnem trgu. V Kopru bosta dežurali market Emona na Prešernovem trgu in trgovina s sadjem, prav tako na Prešernovem trgu. V Izoli pa bodo dežurale Jestvina na Trgu JLA, trgovina Koloniale na Trgu 29. novembra in kiosk Božičič v Gorgijevi ulici.
LEKARNE
V	nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru, kot v zdravstvenih ustanovah v Izpli in v Piranu, dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiraiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiii
KOROŠCI
Umrl je Anton Kocjančič
V četrtek, 25. julija, je nenadoma umrl v tržaški bolnišnici Anton Kocjančič, po domače «Toni Franca», dolgoletni predsednik društva «Božo Kolarič», odločen antifašist, eden izmed prvih organizatorjev in aktivistov OF v Miljskih hribih, zaveden Slovenec. Njegova nenadna in prerana smrt je vse vaščane, številne prijatelje in znance iznenadila ter užalostila, ker so ga vsi visoko cenili in imeli radi. To je potrdil tudi
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimimiimiiiiiiifniiiimmtiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Namesto cvetja na grob Franca Stefančiča daruje Pierina Šuligoj 1.000 lir.
Ob priliki 16. Kmečkega tabora daruje Kristina Moser namesto cvetja na grob pok. člana KZ Nini j a Čača 2.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Predvojni komunisti darujejo 5 tisoč 500 lir.
V	počastitev spomina strica Angela Procesijevega darujejo Boris. Nada. Milena in Luciano 20.000 lir
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA OPČINAH
Ob 11. obletnici smrti drage mame Mile, darujeta hčerki Anita in
Marija 5.000 lir.
• « *
Namesto cvetja pok. Metu Perhavcu daruje Albin Sancin 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin Henrika Stibiela daruje brat Vladimir z družino 10.000 lir za «Burlo Garofolo».
Ob prvi obletnici smrti našega predragega soproga in očeta Henrika Stibiela daruje družina 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 8. obletnici smrti dragega o-četa Josipa Albertija daruje hči Marija z družino 5.000 lir za PD Slovenec.
Ob 7. obletnici smrti mame Elizabete Verša daruje hči Danica 3 tisoč lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Za prosvetni dom v Bazovici daruje Zofka Grgič (Šmolčeva) 5 tisoč lir.
Za Tržaški partizanski pevski zbor, podporni člani dr. Karel Martelanc daruje 20.000 lir.
V počastitev spomina pok. učiteljice Zore Bajt darujeta Antonija Ščuka 5.000 lir in Justa Bizjak 5 tisoč lir v Sklad Andreja Budala.
Ob 30. obletnici smrti padlega partizana Lučka Husuja darujejo vsi tisti, ki se ga spominjajo 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
Ob 1. obletnici smrti drage tete Marije Tavčer daruje nečakinja Marija 5.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob 20. obletnici smrti očeta La-vrenca Sedmaka daruje hči Justina Cibic z družino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Za TPPZ darujejo podporni člani Kuret Miran, Trst 5.000 lir, Žerjal Lucijan, Krogle 2.000 lir, Spetič Stojan, Katinara 10.000 lir.
njegov civilni pogreb, kakršnega pri Korošcih še niso videli.
Pokojni Toni se je rodil 15. januarja 1916 pri Korošcih in je dolga leta delal v ladjedelnici Sv. Marka. Zaradi svojega naprednega duha in odkritega antifašizma je prestal marsikatero grenko že v svojih mladih letih. Ko se je začelo pri nas razvijati narodnoosvobodilno gibanje, o-ziroma že ko sta brata Oskar in Leo Kovačič začela polagati prve temelje, je bil Toni med prvimi sodelavci in organizatorji OF v Miljskih hribih. Tudi po vojni je bil vedno zelo aktiven in požrtvovalen zlasti kot predsednik prosvetnega društva «Božo Kolarič». Nekaj dni se je počutil slabo, v sredo, 24. julija, je šel k zdravniku, odpeljali so ga v bolnišnico, naslednji dan pa ga je zadela srčna kap.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem izrekamo globoko sožalje.
AUTORALLY
Pahor Giorgio
Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250
Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP.
PRIREDITVE IN ZABAVE
čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča, teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu, Cen-tralu in Metropolu v Portorožu ter pri Treh papigah v Piranu.
Posebej še opozarjamo na tradicionalno sagro v Pobegih pri Kopru v nedeljo in v ponedeljek z začetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel Zvoneta Bukovca, gostom pa bodo na razpolago istrske specialitete in domača vina.
A VDITORIJ PORTOROŽ
POLETJE '74
MEDNARODNA REGATA ZA POKAL PORTOROŽA Portorož, danes, 18. avgusta
SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER
Portorož, Avditorij, 23. avgusta ob 21.00
MISS SLOVENIJE Portorož, Avditorij, 24. avgusta ob 21.00
PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve.
Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
Mali oglasi
AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2600 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 Tl 1970, GT junior 1300 1968. alfa sud 1973-1972; alletta 1972. 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970. autobianchi primula
65	C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973.
OBIŠČITE NAS!!!
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
TAKOJŠNJA DOBAVA Ì28. 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300
66	in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste.
PRI TRŽAŠKI poročni agenciji «La vostra stella» odlična in takojšnja ureditev zakona za dekleta vseh starosti. Telefonirati na 763714 ob ponedeljkih, torkih in sredah.
OBRABLJENE
žlate izdelke vseh vrst plačamo po najugodnejši kotaciji, po čistoči in teži.
DARWIL
URE — SREBRNINA NAKIT _ DRAGULJI
TRST
tel.
36231
61932

TRG SV. ANTONA 4
IZKORISTITE
PRILOŽNOST:
800 modelov ročnih ur švicarske I. kategorije še vedno po istih cenah.
BREZ POVIŠKA
OBIŠČITE NOVO TRGOVINO
POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE
Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST
NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA
,RST < MM ARTEMIO TOVORNI PREVOZI	—" “ ’
Vabimo Vas, da obiščete
pohištvo
NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM
v Ul. Castaldi 3 v Trstu
(tel. 762-966 — pri Trgu Garibaldi)
OGLEDALI si boste med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane tovarne


MEBLO
(kmečke dnevne sobe, skrinje,-kmečki koti itd.)
in velik izbor kuhinf tovarne
CUMINI
pfiinorski^nevmfc
4
ORISKI DNEVNIK
»p;?
18. avgusta 1974
«PGÒTNISKA» KRHA IMA CL08LJE RAZLOGE
Zaradi politično-upravne krize v Gorici bo «vroče» tudi po sedanjih pasjih dneh
Z izstopom odbornikov SDZ in PSI so demokristjani in socialdemokrati osamljeni ■ CmnsKernu svetu poteka mandat - Kakšen bo novi politični okvir
Če naj verjamemo zahtevam socialdemokratov in demokristjanov, potem bo že v tem tednu, po krat kotrajnih poletnih počitnicah, politično življenje v Gorici nadaljevalo svoj normalni tek. Obe stranki, posebno socialdemokrati so bili v svoji zahtevi najbolj kategorični, sta takoj po izstopu PSI iz levosredin skega odbora zahtevali takojšnji pričetek preverjanja, da bi obnovili dosedanjo koalicijo, ali pa prišli vsaj na čisto, če je takšna formula v Gorici sploh še možna. Socialdemokrati, ki v vsebinskem smislu igrajo podrejeno vlogo ter podpirajo demokristjansko politiko predvsem zato, da ohranjajo svoje položaje v podvladju, kar je slej ko prej, prav v pomanjkanju perspektivne politike v Gorici, edini cilj stranke, so bili v svojem obsojanju socialističnega umika iz odbora najbolj ostri ter očitajo stranki «oočit-niško» politično operacijo. Tudi demokristjani bi se radi sestali takoj po socialistični ostavki, vendar za razliko od PSDI navajajo za takšen sestanek tehtne razloge in opravičujejo svojo dejavnost z navajanjem vsega, kaj je občinski odbor v Gorici storil, da bi mesto odigravalo svojo vlogo mostu.
Ob poudarjanju «potrebnosti» socialdemokratske prisotnosti in «u-spešnosti» demokristjanske politike ostaja vendarle dejstvo, da smo v »rstah večinske stranke v Gorici priča preokretu v vodenju politike. Stranka si je postopoma prilastila vsa ključna mesta v političnem in gospodarskem življenju, ter v celi vrsti vprašanj ni pripravljena zaseb-niških koristi podrejati skupnostnim. To se kaže v stališčih do obnovitve proste cone, to se kaže v zamudni-štvu pri sprejemanju reform, v neuspešnosti pri gradnji objektov za vključevanje Gorice v mednarodne prometne in blagovne tokove. Pripombe na račun večinske stranke prihajajo celo glede boja proti fašizmu, v katerem so sicer sodelovali nekateri predstavniki krajevnih uprav, niso pa voditelji večinske stranke pritegnili vanj širših plasti svojih somišljenikov.
Spričo očitne drugačne naravnanosti krščanske demokracije je socialistična stranka jasno povedala, da v levosredinskem odboru nima več kaj početi in da bo svojo nadaljnjo politiko vodila iz opozicijskih klopi. V sedanjih razmerah se namreč ne pozna vpliva delavskega razreda v odločitvah občinskega odbora in tudi glede politike do Slovencev, ki se je spremenila prav z ustanovitvijo levosredinske koalicije, sadovi niso zadovoljivi.
V nekem smislu lahko razumemo kot kritiko delovanja odbora tudi izstop predstavnika ŠDZ, čeprav pa se po drugi strani slišijo pripombe, češ da ni ob izstopu SDZ v zadostni meri ločila svoje odgovornosti od KD in da ni priznala svoje zgrešene politike, ko je s svojo prisotnostjo v odboru dajala demokristjanom legitimacijo odprtosti do naših narodnostnih vprašanj.
Kot ostale politične skupine so tudi komunisti ob krizi analizirali nastali položaj in ugotovili propad levosredinske politike na vsedržavni kot tudi na krajevni ravni ter napredovanje novih oblik demokratič-
kot alternativo iz sedanjega brezizhodnega položaja.
S stališča očuvanja in razvijanja naših narodnostnih koristi je potrebno poudariti, da je levosredinska koalicija nadaljevala z razlaščanjem zemlje v Štandrežu (prav v tem .se pripravlja nov udarec), manjšinska zaščita kljub jasnim smernicam dveh manjšinskih konferenc (v Gorici in v Trstu) ne napreduje, nismo še ustanovili manjšinske konzulte in rajonskih svetov, nobene gotovosti ni glede gradnje slovenskih šol in tudi okoliške slovenske vasi niso deležne tolikšne skrbi, ki bi jo lahko označili za sorazmerno s skrbjo, ki jo uprava posveča mestu.
Ob vsem tem ima svoje posebno mesto želja predstavnikov Gorice in Nove Gorice, da nadaljujejo izmenjavo medsebojnih stališč in da iščejo skupne rešitve za velike načrte, ki lahko trajno povežejo ta prostor m mu odkažejo mesto, ki si ga zasluži v mednarodnih prometnih in gospodarskih tokovih.
Politično-upravna kriza v Gorici in v pokrajini bo torej tudi po sedanjih pasjih dneh povzročala ostre odnose med strankami ter zato lahko pričakujemo, da «vročina» vsaj v političnih krogih ne bo tako hitro pojenjala. Upoštevati moramo namreč, da prehajamo v Gorici v zadnje leto mandata in da bomo imeli prihodnje leto upravne volitve. Do takrat pa bo vsaka stranka opravila obračun svojega dela ter hotela predvsem obračunati s svojimi nasprotniki.
nemu in učnemu osebju ONAIRC v skladu z zakonom 477 od 30. julija 1973 ter dodatka po zakonu 734 od 15. novembra^ lani. Zakladno ministrstvo je preučilo to vprašanje in sporočilo, da je pripravljeno ugoditi osebju ONAIRC, če bodo sprejete odločitve, ki jih bo predvideval zakonski predlog o preureditvi pol-državnega sektorja, ki je v odobrit-venem postopku.
Vendar pa je ministrstvo zahtevalo predhodno sklep ustanove ONAIRC, da se z uvedbo novih doklad ukinjajo druge ugodnosti, ki jih je doslej bilo deležno osebje ONAIRC, kot so nagrade za povečano storilnost, žetoni za udeležbo na sejah, odškodnine in druge oblike prejemkov, ki jih predvideva pravilnik o delovnih razmerjih.
Vest o ureditvi položaja osebja ONAIRC je poslanec Marocco poslal goriškemu županu.
Starši! V novem šolskem letu vpišite otroke v Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič»!
Ediju Pellegriniju je žena Anamarija povila prvorojenčka KRISTIJANA
Novorojenčku in srečnima staršema želijo obilo sreče na življenjski poti mama, sestra in brat.
PiSMO UREDNIŠTVU
KDO STA BILA NEZNANA OBEŠENCA VUL. GHEGA?
Bruno Pahor iz Jamelj je bil z njima zaprt v Koroneu v Trstu
Septembra v Gorici mladinski šahovski turnir
Mladinski odsek šahovskega krožka v Gorici priredi od 4. do 13. septembra letos prvi pokrajinski turnir «Città di Gorizia», za začetnike. Turnirja se lahko udeležijo mladinci od devetega do enaindvajsetega leta, ki niso vpisani v nobeno kategorijo italijanske šahovske federacije. Igralo se bo v treh različnih kategorijah, in sicer v prvi bodo igrali mladinci od devetega do trinajstega leta, v drugi od trinajstega do sedemnajstega leta, v tretji od sedemnajstega do epain-dvajsetega leta.
Vpisovanje sprejemajo ob torkih, sredah in četrtkih na sedežu krožka, Trg Battisti 1, od 18. do 19.30. Vsa podrobnejša pojasnila daje u-rad krožka.
Ne mine leto, da ne pride na obisk v naše kraje kakšen od mnogih izseljencev, ki so pred petdesetimi in več leti zapustili rodno grudo in odšli v svet. Brezposelnost, beda in neštete krivice, ki so bile takrat dediščina prve svetovne vojne, so silile mlade zakonce, fante in dekleta k iskanju boljše bodočnosti. Vsako poletje zabeležimo v našem dnevniku kakšen obisk naših rojakov, ki spmpdšli od doma še mladi, polni dobre volje in zaupanja v življenje. Sedaj pa se vračajo med svojce, prijatelje in znance, ko so jim moči že opešale. Njih želja je, še enkrat nazdraviti veseli družbi v vaški gostilni, si ogledati sedaj že zapuščene senožeti in okusiti gostoljubnost rodne domačije.
Te dni se je na svojem nekdanjem domu v Doberdobu oglasil Anton Lavrenčič - Žekličev. V Argentino jo je «mahnil» pred 52 leti, kar tako, skoraj na «hec» in vendar si je tam ustanovil nov dom in ustvaril družino. Odšel je že dozorel 22-letni fant, ki je že odslužil vojaški rok med prvo svetovno vojno na avstroogrski fronti. V vasi pa je bil aktiven pripadnik sokolskega telovadnega društva in marljiv i-gralec vaške dramske skupine. Pet let po odhodu v Argentino, se je za nekaj mesecev vrnil domov na o-
........................................................................imi
Korzo ob 15, uri pri 35 stopinjah
Dobri obeti za ureditev položaja osebja ONAIRC
_ V juniju so nekateri goriški občinski svetovalci zastavili županu vprašanje o položaju otroških vrtnaric, zaposlenih v ustanovi ONAIRC. Kakor je znano, upravlja ta ustanova tudi slovenske otroške vrtce v občinah Doberdob in Sovodnje ter v Pevmi. Osebje te ustanove se je več let zavzemalo za ureditev svo-
jega položaja, predvsem pa za bolj-. še gmotne prejemke, ter je priče nega sodelovanja odprtih sil, ki za-, lo celo s stavkovnim gibanjem.
jemajo tudi levo demokristjansko j Pred dnevi je predsedstvo ministr-krilo, s katerimi se uveljavlja nov skega sveta preučilo zahtevo o mož-politični okvir, ki ga KPI ponuja I nosti razširitve letne doklade uprav-
ODSEL JE V UPANJU NA BOLJŠI ZASLUŽEK
Anton Lavrenčič-Žekličev izr ’ ' ' je prišel po 52 letih na obisk v rodni kraj
Prvič se je zaposlil v rudniku Fumatina ■ Oženil se je s priseljenko Marijo Škrlj - V Argentino se bo vrnil prihodnji mesec
bisk staršem in prijateljem, nakar je ponovno odpotoval, in za polnih
47	let ni videl več svoje vasi.
Začetek življenja v novi deželi je
bil težaven. G skupino domačih prijateljev, ki so prav tako prišli v Argentino iskat boljšega zaslužka, je več mesecev bredel po velikih in malih mestih ter iskal zaposlitve. Neki Poljak je fantom poskrbel delo v velikem rudniku zlata, srebra in bakra. Rudnik Fama-tina je bil v vrhovih And, tarn kjer rastlinstvo ni uspevalo in je razredčeni zrak povzročil smrt vsakega šestega delavca. Oddaljen
48	kilometrov od najbližjega obljudenega kraja, je bil rudnik dostopen samo peš, po strmih grebenih, vsak delavec pa je peljal s seboj mulo, na kateri je prevažal svoje potrebščine. Rudnik, ki je bil last neke angleške družbe, je bil že v preteklosti izkoriščen s strani domačih Indiosov. Imel je kar 133 malih rovov, kjer je bilo zaposlenih 600 delavcev. Že po nekaj mesecih pa je družba rudnik zaprla in odpustila vse delavce brez plače.
Ponovno so morali prosjačiti po vaseh, iskati pomoči pri konzular- j nih predstavnikih in tam živečih rojakih. Tako je Anton žekličev pre- -živel nekaj mesecev z začasnim delom pri nekem cirkusu, nato v samostanu in nazadnje kot vrtnar pri poslancu radikalne stranke Ma-glioniju. Ubadal se je s sadjarstvom na delti Paranà, prodajal sladoled in šele tedaj se je za stalno zaposlil v Rosariu kot poklicni vrtnar in cvetličar. V tistih letih se je oženil s Slovenko Marijo Škrlj iz Markovščine pri Materiji. Od leta 1961 živi v Mar di Plata, kjer je tudi poročena njuna hčerka Norma.
Vsa leta, ko sta zakonca bila daleč od doma, sta le redkokdaj naletela na slovenske čtivo. Redno sta le prejemala publikacijo «Izseljeniška matica», ki je družini prinesla mnogo svežih novic iz daljne domovine. V Rosariu so večkrat o-biskovali «Jugoslovanski klub» in slovensko kulturno društvo «Triglav». Zato so jim tudi nepozabni kulturno - zabavni večeri, ki so jih s svojimi rojaki preživeli v tistem klubu.
Na njihov dom v oddaljeno Argentino se bosta zakonca Lavrenčič vrnila zadnje dni meseca septem-
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika.
Druga svetovna vojna, v kateri je z vso nečloveško krutostjo udarjala roka nacijašističnega okupatorja, ni prizanesla niti moji vasi niti mirnim družinam, ki so nestrpno čakale na povratek očeta ali sorodnika iz zapora in na konec vojne. V enem številnih pohodov, ki jih je okupator izvedel v vasi, sem bil tudi jaz ujet in odveden v koronejske zapore v Trst.
Tam sem se spoznal s številnimi ujetniki, ki so pozneje bili obešeni v Ulici Ghega, v represaliji, ki so jo Nemci izvedli po atentatu na nem ško vojašnico v mestu. Po vojni sem čestokrat z zanimanjem listal po časopisih in drugih publikacijah in zaman iskal imeni dveh tovarišev, s katerima sem se v jetniški celici spoprijateljil. Njih imena sem sicer po toliko letih že pozabil, dobro pa se še spominjam njihove starosti, pripadnosti in njihovega življenja s katerim so me v zaporu seznanili. V objavljenih podatkih petdesetih o-bešencev ne najdem omenjenih dveh tovarišev. Posebno me je pritegnilo, da se oglasim v vašem dnevniku, pričevanje tržaškega mestnega grobarja, ki v nekem pojasnilu, objavljenem v Primorskem dnevniku ob 30-letnici usmrtitve v Ulici Ghega, trdi, da je zakopal 52 in ne 50 trupel. Da bi v kakšni meri pripomogel k identifikaciji dveh neznanih o-bešencev, vam posredujem njihove podatke, v upanju, da bi kdo od drugih preživelih tovarišev pomagal razvozlati to žalostno tragedijo do konca.
Prvi je bil doma iz Kostanjevice ali blizu Kostanjevice na Krasu. Takrat je imel ženo še živo in hčerko poročeno z nekim fašističnim predstojnikom. Star je bil gotovo 67 let in to je najbolj prepričljiv dokaz, da njegovega imena v seznan.u petdesetih ni. Bil je odveden iz celice brez prtljage z drugimi talci takoj v prvih popoldanskih urah po atentatu. Vedel je, kaj ga čaka,- zato je bilo nepopisno žalostno slovo od tovarišev v celici.
Drugi je bil premožen sin nekega albanskega diplomata. Bil je prepričan komunist in antifašist. Zaradi dobrega gmotnega položaja je bil kasneje premeščen iz moje v drugo celice, kjer so bili štirje zdravniki. Z njim sem bil zelo prijateljsko navezan. Star je bil 22 let. Odvedli so ga iz celice isti večer po atentatu, tudi njega brez prtljage. Na hodniku je v italijanščini zakričal na glas: «Smrt fašizmu*. Ker je tudi on vedel, kaj ga čaka, je odšel opravljen v najlepši praznični obleki. Naj povem še to zanimivost, da sem se'1'v tistem trenutku, ko je počila bomba v nemški vojašnici, ravno sprehajal njim po hodniku. Po eksploziji je postal zelo resen in dejal: « To je nekaj novega... verjetno tudi zame*. Mogoče je Albanec vedel, da se atentat pripravlja. Tudi njegova starost in zapleten šiptarski priimek pričata, da je iz seznama izpuščen Med tistimi, ki bi gotovo vedeli še kaj povedati o teh dveh pogrešanih, je tudi zdravnik, ki je bil zadnje dneve v zaporu z Albancem. Zagotovo vem, da je bil tisti zdravnik v povojnih letih nekaj časa časnikar desničarskega lista «Voce libera» iz Vidma. Naj povem, da so bili takrat nekateri ljudje v zaporih samo z namenom, da so se skrivali.
Odločil sem se, da napišem tole pismo, ker mi je vest narekovala,
11 .'iunja Lavrenčič (»icu Lehucevini uoniom v iioueiuuau da moram povedati, kar sem o
........................................................milili........................................
PO VEČLETNEM PREMORU V SPODNJIH BRDIH
obešenih talcih v Ulici Ghega v Trstu vedel, če bo v kakršnikoli meri to moje pričevanje pomagalo odkriti resnico, mi bo v veliko o-sebno zadoščenje.
S spoštovanjem.
Bruno Pahor. Jamlje.
V Slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici se dijaki vneto pripravljajo na septembrske popravne izpite. Dijaki, približno petnajst mladincev, prisostvujejo vsak dan lekcijam. Na voljo imajo pet vzgojiteljev. (Na sliki vidimo skupino dijakov med učenjem ob pomoči vzgojitelja). V upravi doma medtem že poteka vpisovanje gojencev za prihodnje šolsko leto. Vse gojence, ki bi radi v novem šolskem letu obiskovali mladinski center na Svetogorski cesti 84, ravnateljstvo doma obvešča, da traja rok vpisovanja do 15. IX.
...........................iiiiiiiiiiii.............................................................................................................mn.....
Avtomobil zgorel v Ul. Contavalle
Zaradi kratkega stika je včeraj zjutraj v Ulici Contavalle, na vogalu z Ulico Morelli, zgorel fiat 850 GO 34913 last Ide Velišček iz Ulice U. Foscolo 4. Gospodinja je nameravala parkirati avtomobil, ko je opazila dim. Očividci so takoj poklicali gasilce. Med tem so drugi avtomobilisti, ki so imeli parkirana vozila v bližini, odstranili avte. Ognjeni zubli so bili namreč visoki in nevarno je bilo, da bi zajeli bližnja vozila. Ob prihodu gasilcev je av-tcmmobil skoro popolnoma zgorel. Škode bo približno za 300.000 lir
Gorica
VERDI 15.30-22.00 «Noa Noa». M. Keller in P. Malco. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 15.15—22.00 «Il caso Thomas Crown». S. McQueen in P. Burk. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Butch Cassidy». P. Newman in R. Red-ford. Barvni film.
VITTORIA 15.30—22.00 «Ultimatum alia polizia». F. Blank. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 15.30—21.30 «Le folU avventure di Robbi Jacob». L. De Funes. Barvni film.
Iršič
AZZURRO 14.00—22.00 «L’ultima chance». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Le 5 giornate». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «La bottega che vendeva la morte». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Pustolovca v zraku», italijanski barvni film ob 17.00. 19.00 in 21.00.
SVOBODA «Celo mesto je krivo», a-meriški barvni film ob 17.00, 19.00 in 21.00.
DESKLE «Vojna med ženami in možmi». ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00.
RENČE «Sedem žena za sedem kavbojev», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00.
PRVAČINA «Policijska značka», a-rreriški barvni film ob 17.00 in 20.00.
Včeraj-danes
Konec tedna na Oslavju «Briški praznik» v priredbi prosvetnega društva Naš prapor
V nedeljo ob 18. uri kulturni spored z nastopom dveh folklornih skupin, dveh pevskih zborov ter vokalnega kvarteta
Drugi vročinski val se je pojavil nad našimi kraji prav med poletnimi počitnicami. Ker sta se u-jeli dve srečni naključji, vročina in počitnice, je vsakdo, če je le rnogel, pobral šila in kopita ter jo mahnil čimbolj proč od doma in od delovnega mesta, k morju ali v hribe. V četrtek in v petek v Gorici čez dan skorajda ni bilo ljudi po cestah. Ob vročini do 35 stopinj so se tudi tisti, ki so ostali v mestu, zaprli v stanovanja in počakali na večer. Oba dneva so bi-
Vceraj sta se v števerjanu poročila
NIVES HLEDE in
MARIO BREGANT Novoporočencema čestita prosvetno društvo «Briški grič» iz Števerjanu.
le trgovine zaprte, prav tako tudi večji del javnih lokalov. Lastniki so na navojnice napisali, da imajo zaradi poletnega počitka zaprto, nekateri do jutri, drugi pa do pojutrišnjem. Včeraj dopoldne so bile nekatere trgovine odprte, zato pa bo danes spet vse zaprto, zelo veliko trgovin pa bo zaporo podaljšalo do torka.
Uporabili smo besedo čimbolj proč, ko smo omenili beg meščanov iz mesta. V tem je samo en del resnice. Po izjavah, ki smo jih slišali iz krogov ljudi, ki spremljajo promet na cestah in na mejnih prehodih, ni letos niti senca tistega, kar je bilo še lansko leto. Ze res, da te dni vsakdo skuša zapustiti razbeljeni asfalt, toda to doseže že s tem, da se odpelje do morja ali v kakšno senco v okolici ali na Trnovski planoti. «Čimbolj proč», torej v Dolomite, v Kanalsko dolino ali še dlje, tega si
ob bencinu po 300 lir ne more privoščiti vsaka družina, vsaj pogo-stoma ne kot nekoč.
(Na sliki Korzo ob 15. uri in s 35 stopinjami v senci.)
Včeraj sta se v števerjanu poročila
TATJANA MIZERIT in
JOŽE TERČIČ
Prosvetno društvo «Briški grič» jima želi veliko sreče na skupni poti.
Adrijanu Vižintinu je žena Zdenka povila prvorojenko
NATAŠO
Srečnima staršema čestita prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan.
bra. Tokrat ne bo pot polna skritih večere in ^««lobTO pmeja^ za,ja'ne nnani in želia no hovatem razkošiu. Da bj v teh krajih nadaljevali
Po večletnem premoru je na Osla-1 uri otvonli praznik. Uro kasneje, ob v ju, v Pevmi in štmavru pričelo spet | 20., bo tekmovanje v briškoli z bo-delovati prosvetno društvo «Naš prapor», ki je bilo pred leti zelo aktivno na področju spodnjih Brd. Naj omenimo, da so si takrat uredili dvorano v Pevmi, v kateri so nastopale razne dramske skupine in pevski
upanj in želja po bogatem razkošju. V Rosariu ju čakata dom in prijatelji, ki jim bodo potešili kanček otožnosti na daljni rodni kraj.
Janko Gergolet
Najboljši dijaki večerne šole Enalc
Enalc je te dni nagradila najboljše dijake, ki obiskujejo večerno šolo za vajence. Nagrado v višini 10.000 lir in priznanje so dobili Maria Flego (tvrdka Luigi Fogar), Fulvia Rosilo (G. Orzan), Nadja Brajnik (De Licia), Giuseppina Lon-go (Ilcea), Vincenzo Fois (Brau-nizer & Magris), Antonjeta Petejan (Katoliška knjigarna), Rosanna Ca-paccioli (Semič) Giuliana Kavčič (Viattori), Giulia Bassani (Del Cero), Elisabetta Ciglio (Bertazzo).
Nagrado v višini 5.000 lir so dobili Cristina Caler (Cooperativa Interaziendale) , Franko Kovic (SVAG) Francesca Rende (Gaber), Gualtiero Scabini (G. Mizzon), Luigi Coletta (V. Bombi), Mirjam Komel (Kumar), Giorgio Amendola (Foto-cinetex), Ornelo Oblak (A. Zitter), Karmen Petejan (G. Franco).
to tradicijo, si je mladina prevzela nalogo, da bo obnovila delovanje društva ter uredila dvorano v Pevmi. ki je z leti zastarela. V prvih mesecih leta so požrtvovalni mladinci priredili predavanja v zgoinji dvorani «Pepijeve» gostilne na Oslavju, kjer se je vabilu odzvalo vedno veliko domačinov, ki so prav s svojo prisotnostjo izpričali željo po delovanju društva v teh krajih.
V	sedanjih toplih mesecih, ko je pravzaprav mrtva sezona, so se mladinci, ob podpori starejših in bolj izkušenih domačinov, odločili, da bodo priredili poletni praznik. Zamisel je padla že pred dvema mesecema. Treba je bilo najprej najti primeren prostor. Odločili so, da uredijo zabavišče v zgornjem delu Oslavja, «na borjaču», kot pravijo temu kraju domačini. Prostor ni velik, a je ob glavni cesti, ki pelje v števerjan.
Praznovanju, ki bo trajalo štiri dni, in sicer od petka. 23. do ponedeljka 26. avgusta, so dali ime «Briški praznik». Verjetno je to najbolj primemo ime, saj je ta del Goriške znan daleč naokoli zaradi briških vin. Progam štiridnevnega praznika je naslednji:
V	petek, 23. avgusta, bodo ob 19.
gatimi nagradami za najboljše pare. Prireditelji vabijo vse igralce briško-le z Goriškega in drugih krajev, da se tekmovanja udeležijo. Zvečer bo ples z ansamblom «The Lovers» iz Sovodenj, ki je zadnje čase zaslovel na sagrati na Goriškem.
V	soboto, 24. avgusta, bo prosta za bava s sovodenjskim ansamblom.
V	nedeljo, 25. avgusta, bo na sporedu ob 18. uri kulturni program. Nastopili bodo Folklorna skupina iz Sovodenj. mladinska folklorna skupina «Dom» iz Gorice, združena pevska zbora «Kras» iz Dola in s Poljan ter «Srečko Kosovel» iz Ronk pod vodstvom Pavline Komelove, mešani pevski zbor «Briški grič» iz števerjana ter vokalni kvartet «Jezero» iz Doberdoba z ansamblom «Kraški odmevi». Zvečer bo ples z ansamblom «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Od časa do časa pa bodo člani kvarteta zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Briški praznik se bo zaključil v onedeljek zvečer s tekmovanjem v vleki vrvi. Najboljšim ekipam bodo šle zanimive nagrade. Za veselo vzdušje bo poskrbel ansambel «The Lovers».
Vse dni praznovanja bodo delovale dobro založene stojnice z briškim vinom (prodajali bodo tudi steklenice vina DOC domačih vinogradnikov) in osvežilnimi pijačami. Za bolj lačne bodo pekli piščance in klobase na žaru.
Prosvetno društvo «Naš prapor» vabi na štiridnevno praznovanje na Oslavju. Zabave in veselja bo za vse!
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v torek, 20. avgusta vzpon na Krn. Zbirališče ob 6. uri zjutraj.
V nedeljo, 25. avgusta, priredi SPD vzpon na Greto Grauzario. Zbirališče ob 5. uri. Oba vzpona veljata za «Pot prijateljstva».
Iz goriskega matičnega urada
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
ROJSTVA:	Erika Livon. Lorenzo
Stabile Silvio Cester, Oscar Cussigh, Giacomo Gon, Antonio Bertazzo. Gabriele Bertazzo, Monica Zaina, Rosanna Giannini, Kristijan Pellegrin, Alessandra Vetrih.
SMRTI: 83-letna Natalia Bregant, 87-letna Alice Marizza, 71-letni Rodolfo Travan, 43-letna Giuseppina Auterì, dojenček Antonio Bertazzo, dojenka Keti Scauri, 53-letna Vittoria Santorelli, 80-letna Marija Sofija Len-kic. 74-letni Salvatore Cesare Accur-so Piacentino.
OKLICI: delavka Anna Maria Di Piaggio in elektrikar Jurij Mozetič, uradnica Anna Culot in mehanik Mario Macuz, prodajalka Silvana Bres-san in častnik vojske Raffaele Ucini, gospodinja Adriana Cantalino in delavec Bruno Burba, uradnica Doroteja Zimic in Francesco Posilippo, profesorica Benvenuta Marin in industrijski izvedenec Gianluigi Panozzo, bolničarka Concetta Capito in mehanik Aldo Cantarutti, natakarica Maria Triunfo in skladiščnikar Giovanni Stevanato, uradnica Graziella SkO-ca in delavec Gianpaolo Vidoz, prodajalka Mara Nonnato in karabinjer Carmeln Lombardi.
POROKE: profesorica Nevenka Bric in profesor Leopold Devetak, bolničarka Luigina Tomadin in delavec Luigino Zuppet.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni - Bassi. Raštel. tel 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ulica Enrico Toti, tel. 72701.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. Gentilini in dr. Rutar. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Godeas, v Ronkah in Doberdobu dr. Verbano senior, v Tržiču in štarancanu pa dr. Velussi.
tmnssmam
Alojz Peric - Stenar s Poljan je prispeval 1.000 lir za Primorski dnevnik.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul. Moretti 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PRIZNANO MEDNARODNO AITO Pi VOZNIŠKO PODJETJE
Ei A
GORICA - UL Duca d’Aosta 180 — let 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KULTURA

Z LETOŠNJIH DUBROVNIŠKIH POLETNIH IGER
0 TREH ZARES KVALITETNIH GLASBENIH PRIREDITVAH
c6 *6 na *Ju*,rovn'**tft Poletnih igrah znašel sredi glasbenega poustvarjanja umetniških skupin meo 5. in 13. avgustom, temu bodo še dolgo lebdela v spominu doživetja, ki jih je bil tu deležen
Letošnje «Dubrovniške poletne i-praznujejo 25-letnico svojega stoja, v tem obdobju so zaradi aiitete dramskih uprizoritev in 0‘asbeno scenskih predstav. Ijud-, j. P‘esne umetnosti in nemalo i zaradi naravnih uprizoritvenih Postorov v starem mestu in na Plovnih objektih zbudile veliko za-manja in pridobile sloves po cevi svetu. Ni ga skoro turista, se ne bi udeležil vsaj ene iz-™ea prireditev, vrstečih se od 10.
n!?	avQusta-
n , ^ta 1950 do danes je bilo tP,, °dva tis°à dramskih uvrizori-Ipt '■l/oncer^ov in opernih ter ba-„ , Podstav in ansambelskih -I.; °P0V 2 jugoslovanskimi Ijud-nrJv‘ pl.,s.Ì, k’ se iih ie udeležilo
0	milijon in pol obiskovalcev. jjL ,° Pa letošnjih predstavah so tisoč6 °n! na^e^ že preko dvajset
nnw /-em Por°òilu bomo poskušali Poaatt samo majhen izrez glasbe-dogodkov od 5. do 13. avgusta. L>ne 5. avgusta smo v preddverju wzeve patace poslušali Trio Tar-1 ;Prei Slovenski trio) iz Ljubija-: ’ | Ipdi v Trstu, kakor v Kopru ■ sploh na slovenski obali, ni ne-vrn*10 ^07norna skupina. Saj smo P Kopru, kjer je trojici — in„-n}^P Dejanu Bravničarju, vio-ni , e,®*u.. Cirilu Škerjancu in piami U* ,C,iu Bertonclju — Društvo l,-rJat.ev Plosbe omogočilo prvi liar •	teto za letom sprem-
Ij.J njegov sorazmerno nagel kva-tki ^ vzP°n teko po enotnosti in ur,*”0-?*.’ v teri kakor po rastoči ni ti. Pronicljivosti in oblikoval-«f un. če naj bi bil dubrovni-:	testivai, kjer nastopajo znana
ena iz svetovnega glasbeno-po-usivarjalnega nivoja, tudi za jugo Rovanške umetnike kvalitetno me-o, potem si je Trio Tartini več zasluženo priboril priznanje, ki PrjPodalo že pred vsaj tre-, teti, če bi se prireditelji festi-m w Sledno ravnali po kriterijih, iCn^I)seTn Pa, seveda, da bi učin-d0 .te spremljali razraščanje in žj^tente v domačem glasbenem
tokrat smo bili deležni se osnega muziciranja; razvijalo Te,.te v čisti in precizni igri in v tejnem oblikovanju, v katerem , J6 odražala celoti podrejena u-nnu°St’ Najlepše doživljajske tre-vemv0. umetniki izzvali v Ravelo-. .. Triu v a-molu, ki je izzvenel občuteni dinamični odtehta-I 1 barvni iztanjšanosti. Prepoln svežine in prvinske zagnano-1 le izžareval Šostakovičev Trio e-molu št. 2, op. 67. S poudar-o™: da smo v teh dveh delih za-oh všek doživljajske napeto-tj}’ no,>nt zmanjšati interpreta-d vrednot Beethovnovega Tria skijtUru’ °P- D, in Škerjančeve jjfdbe Lugubre, še manj pa treh odatkov, to je Presta iz Hydno-Bo Tria v C-duru, Andante con ru i Brahmsovega Tria v C-du-ter Scherza iz Mendelssohnove-bel rria V d m°te, ki jih je ansam-i v nenavadni sproščenosti zaoral na zahtevo naravnost razigrajo poslušalstva, poslednjega dne smo, prav ta-p Preddverju Kneževe palače, dve komični scenski deli Banskih skladateljev iz druge ovice is. stoletja: Domenica Ci-. arose «Kapelnika* (Il maestro di Ppella) in Antonia Salierija «Naj-
1	glasba, potem besedilo» (Pri-"te te musica, poi le parole).
v ^osebnost Cimarosovega dela je , P*- da nastopa ena oseba, ka-v odnosu na publiko in BOdbenike na vajah ustvarja vzdu-te Petega razpoloženja. To vlo-o poje j v alternaci ji Enrico Fis-st»6 *n ^tedimir Buždjak. Slišali /no zadnjega, ki je svojega junaka dovolj nazorno, da še po-Dei ne poudarim njegovega pev-eoa oblikovanja, ki se je pridr-^a\0. slogovnih posebnosti in se Proščeno stapljalo v komorno romsko dogajanje.
Buždjak poje že dolgo vrsto let ”a opernih scenah in kot izrazit Koncertni pevec. Pevsko tehnična dovršenost in samokritičnost sta Pripomogli, da je umetnik do da-Pes lahko ohranil glasovno svežino 'n žametno baritonsko barvo, kljub temu, da je v več kot treh deceni-Jia prepel nenavadno veliko operete vlog ter nastopal v številnih Komornih delih ter naštudiral pravo tekladnico samospevov iz domače 'P svetovne literature. Nasprotno, “os je potrdil njegove vrline, ki so se razvile v izredno umetniško Prazno moč in izoblikovale nje-povo kreatorsko osebnost, navzočo ‘P Prepričujočo na vseh vokalnih, ookalno-instrumentalnih in glasbe-dO'Scenskih področjih. Tako je Buždjak ogrel tudi v tem Cima-rosovem delu, a enako prepričljivo P naslednjem, Salierijevem «Naj-Prej glasba potem besedilo», ko je Kreiral pesnika. V tem opernem delu, ki sicer včasih učinkuje ne-Koliko dolgovezno, je imel dirigent Nikša Bareza poleg Ruždjaka še dva izvrstna pevca: maestra je Pel Enrico Fissare, igralec, ki pozna estetske meje komike in učin Kuje prepričljivo; razpolaga z le-P‘m, nekoliko temno a prijetno vbarvanim, voluminoznim glasom jasne izgovarjave. Tudi ta umetnik Se je znal v celoti prilagoditi vzdušju komornega dogajanja in je P tem smislu tudi izoblikoval svoj "(c. Kot Donna Eleonora je nastopila Djurdjevka čakarevič, pevka lepega, prodornega glasu, ki se je skladno družil s kvaliteto prvih dveh, medtem ko je Nada Si-tiičevič, ki je kreirala vlogo Toni-
ne, zadovoljila le igralsko, ker njen glasovni obseg in znatno majši volumen ista dosegla polno-zvočnosti ostalih. Obe deli je skrbno pripravil in vodil dirigent Nikša Bareza. ki bi za svoje umetniške intencije zaslužil boljši orkester, v katerem ne bi bilo posameznikov, ki na trenutke slabijo zdaj into-nativno, zdaj ritmično pa tudi dinamično enotnost. (Zanimiv je podatek, da je to Salierijevo delo, ki se je po premieri 1786 v dunajskem dvoru v Schbnbrunnu nekje založilo, po skoro 200 letih doživelo svojo ponovno prvo uprizoritev lansko leto v Dubrovniku).
Tretja glasbena prireditev je bila predstava opernega dela Poročna menica (La cambiale di matrimonio) Gioacchino Rossinija. Uprizoril jo je v parku glasbene šole Piccolo teatro musicale iz Rima. instrumentalni ansambel Col-legium musieum italieum in solisti I virtuosi di Roma pod vodstvom dirigenta Renata Fasano in v režiji Sandra Sequi.
Celotna izvajalska skupina sodi med redke, ako ne med edinstvene operne interpretatorje visoke muzikalne in scenske- kulture. Ta se je odražala v mojstrsko dojeti
režijski celovitosti na eni ter po izredno pevsko sveži in muzikalno dognani interpretaciji na drugi strani. Obe komponenti sta vodili k spontano se razvijajoči napetostni razgibanosti, ki je osvajala do kraja. Lepo oblikovani glasovi vseh pevcev so v preciznem petju, a sproščeni v izrazu in i-gri, ustvarjali ozračje pristno razigranega, človeško toplega počutja; dogajanje je še toliko bolj neposredno vplivalo na poslušalce, ker se je odvijalo v naravnem, tako značilnem dubrovniškem arhitektonskem okolju, pod svodom pahljačasto razraščenih, v mesečno noč zasanjanih pinij, ki so obenem z okolnim obzidjem oblikovale prijeten akustičen ambient.
Režiserjeva zasluga je, da so protagonisti nastopili kot enotna, v celotni dogajalni tok razigrano vkomponirana skupina; očividno je bilo, da je ta tudi upošteval zahtevnejše trenutke krhkega skupinskega petja in jih reševal s spretno izpeljanimi, domiselnimi premiki.
Doživetje na tej predstavi bo gotovo še dolgo lebdelo v poslušalcih.
IVAN SILIČ
ODDOLŽIMO SE SPOMINU NAŠIH VELIKIH DUHOVNIH USTVARJALCEV
Ob robu spominske razstave umetnice Karle Bulovčeve
Slovenska kiparka in risarka, katere umetnost sodi po oceni umetnostnih zgodovinarjev in kritikov v evropski vrli tovrstne ustvarjalnosti
Karla Bulovec: «Beta», risba v oglju
(«Samorodnost», št. 1931 )
Razstavo, ki so jo priredili v Kranju ob priložnosti osrednje proslave dneva žena in jo štiri mesece podaljševali, da bi se vsi bolje zavedli veličine dela te umetnice, ki je kot prva Slovenka zavihtela kiparsko kladivo, so nedavno zaključili. Mnogo se je o njej napisalo, morem pa kot njen prijatelj še v marsičem osvetliti nje umetniško kalvarijo v luči odseva tedanjih okoliščin, ki so sicer nedo-živeta preteklost mlajšim umetnostnim zgodovinarjem.
A prav je tudi, da se je še mi spomnimo, ker sega po materi italijansko - grške krvi nje rod v naše kraje.
Na Bledu rojena leta 1895, je dokončala akademijo v Pragi leta 1922 ter se že tedaj novatorsko preusmerila. Ni pa znala to ceniti Ljubljana po nje vrnitvi. Brezbrižnost, pa še skopuštvo tistih, ki bi si lahko naročili kak kip (pomislimo samo, kako revno je na kipih ljubljansko pokopališče), sta ji zavrla kiparsko ustvarjanje, da se je le skromno preživljala z danes tako cenjenimi risbami v oglju, sicer pa je modelirala le v
. munii,  Ulili Illllllllll Illlllllinlll Ulili'lili II Illlllllllllll I umili Ulili iuiuiuuuuiui I   UIUUUUUIUUUUIUUIUUUUIU Ululili
ŠE EN ZAPIS OB POLSTOLETNICI TRAGIČNE SMRTI DR. KLEMENTA JUGA
Atonia bi objava ponovno najdenega Jugovega dnevnika o njem marsikaj odkrila
V zvezi z jugom je bilo precej napisanega, bodisi kritično kot tudi v smislu prikazovanja njegove osebnosti v preveč idealizirani obliki - Po mnenju dr. Vidmarja ni bil ne genij ne etični reformator
V	polemičnem odgovoru na članek (Planinski vestnik, 1971, str. 305-310), ki je razpravljal in ugibal tudi o politični dejavnosti sicer predvsem alpinista dr. Klementa Juga, je dr. Dušan Kermavner tri leta pred petdeseto obletnico Jugove smrti (umrl je pri plezanju v triglavski steni 11. avgusta 1931) ugotavljal: «O njem (o Jugu; op. BM) smo s pridom brali že dokaj tehtnih ali lepih strani, ki jim bodo še dodajali nove, čeprav se bo komu zdelo, da je snov 'izčrpana'» (Planinski vestnik, 1972, str. 60). H Kermavnerjev! napovedi bi lahko še dodali, da bo Jugov «edinstveno privlačen pojav ... ki je ... preblisnil kot svetleč komet prvo petlet-je našega osvajalskega’ gorohod-stva» (Kermavnerjeve besede) vzbujal kot v minulem polstoletju tudi še posebej polemične zapise in razpravljanja. Slednjemu smo priča tudi v doslej edinem * spominskem članku za petdeseto leto dr. Jugove smrti izpod peresa dr. Vladimira škerlaka v sobotni prilogi ljubljanskega «Dela» (3. avgust 1974, stran 28). Pisec je skušal poiskati dr. Jugu mesto v zgodovini slovenskega alpinizma, odrekel mu je pionirsko vlogo, kar so v preteklosti nekateri njegovi življenjepise! in ocenjevalci nagla-ševali.
V	ta jubilejni zapis bi sicer morali po običaju zbrati vse tiste značilnosti priložnostnega biografskega opisovanja, toda odločili smo se za pregled problematike iz Jugovega življenja in delovanja, ki so ocenjevalce in življenjepisce pobujale zdaj k krajšim, zdaj k daljšim člankom, zdaj k hvalnicam, zdaj h kritični presoji, zdaj k analizi vzgibov njegovega alpinizma, zdaj k razpravi o njegovem filozofskem nazoru in tako naprej. O dr. Jugu je bilo v petih desetletjih po njegovi smrti veliko napisanega. Poleg planinskih tovarišev in sodobnikov, so o njen pisali znanstvenik' planinski publicisti in književniki. Če se vprašujemo od kod tolika pozornost človeku, ki je že s šestindvajsetimi leti omahnil v smrt, potem iščemo odgovor predvsem v trojnem. Na prvem mestu so vsekakor komaj dveletni alpinistični podvigi (33 plezalnih tur), ki so mu prinesli sloves plezalca izjemnih značilnosti; dokumentacijo teh podvigov je obenem s svojo aforistično
iiiiiimiiiiiiHimiiiimimmiiiiiMitmiitiiimiiimiiii
Pet knjig za smeh in zabavo
V	založbi Mladinske knjige je izšlo pet knjig zabavnega branja: Janka Mlakarja Gospod Trebušnik, Honoré de Balzaca Okrogle povesti, Jeroma Klapke Trije možje se klatijo, Johna Steinbecka Polen-tarska i 'ica in Ulica ribjih konzerv, Marcela Ayméja Zelena kobila. Gre za starejše avtorje, katerih svežina humorja pa je učinkovita tudi danes. Nekatere knjige teh, povečini svetovno znanih piscev so, kot znano, na samem vrhu svetovne književnosti. Tako je z Okroglimi povestmi Balzaca, a tudi Mlakar, recimo, ki se, ra zumljivo, ne more meriti z Balzacom, zna odlično s svojo pripovedjo pripraviti bralca v prisrčen smeh.
Celotna zbirka serije Humor naj bi imela 30 knjig.
in programsko gorniško miselnostjo ohranjeval v člankih, ki jih je objavil «Planinski vestnik». Drugi vzgib je Jugova tragična smrt: o tem je bilo veliko razprave, ki ni izključevala tudi samomora, kot nasledka nesrečne ljubezni. Kot tretje lahko enakovredno postavimo prizadetost Jugovih prijateljev in znancev, ki niso le ob smrti pač pa tudi KSSsrte.fé želeli — prizadeti zaradi tragične smrti in spoznavajoč Jugovo nadpoprečnost — ohraniti spomin nanj in so z oceno njegovega mnogostranskega delovanja vzbudili tudi pomisleke (predvsem Zorko Jelinčič in dr. Vladimir Bartol).
Bibliografiji o dr. Jugu bi tudi lahko porazdelili nekako na tri dele. V prvega bi postavili oba samostojna njemu posvečena zbornika, v drugega vse gradivo objavljeno po različnih periodičnih publikacijah, a največ v «Planinskem vestniku» (ta del bi moral vsebovati tudi ocene omenjenih zbornikov, saj so pomembne za razčiščevanje dr. Jugove vloge) in v tretjem bi pregledali prispevek slovenskih književnikov. Ni naš namen, da bi ? : podrobno ob tem zaustavili oač pa le, da pokažemo na problematiko, ki je k pisanju silila Jugove sodobnike in poznavalce njegovega dela.
Zelo redki so slovenski javni in predvsem kulturni delavci, ki bi tako kmalu po smrti dobili monografsko zborniško obdelavo. Dve leti po smrti je goriško dijaško društvo «Adrija» v Gorici izdalo zbornik «Dr. Klemen Jug», ki ga je uredil Zorko Jelinčič in so v njem sodelovali poleg urednika še dr. F. Veber, dr A. Sodnikova in dr. V. Bartol. Nad 150 strani obsegajoča knjiga je našla svoj odmev t rdi v slovenskem tisku. Rajko Ložai ji je v «Dom in svetu» (1927, str. 55-6) napisal ostro kritiko, obenem pa se je dotaknil tudi Jugove osebnosti, predvsem pa etičnega nazora. Zavrnil je Jugovo alpinistično nazorovanje, tako kot je mit o njegovem «etičnem re-formatorstvu» zavračal v svoji o-ceni knjige Josip Vidmar (Kritika 1926-7, str 36) Po Vidmarjevem dr. Jug ni bil ne genij, ne reformator. Po drugi svetovni vojni se je k Vidmarjevi kritiki vračal Jugov prijatelj in poleg Zorka Jelinčiča najvnetejši pripovedovalec njegove genialnosti, pisatelj dr. Vladimir Bartol (tržaški «Razgledi» 1952, str. 364-8 in 565-7).
Druga samostojna zborniška monografija je izšla trideset let za prvo. izdala jo je Planinska zveza Slovenije pod naslovom «Dr. Klement Jug. veliki slovenski alpinist» (Ljubljana 1956, 80 strani). Kot soavtor se je Jelinčiču in dr. Bartolu pridružil dr. Vladimir Kajzelj. Novih -poznanj ta knjižica ni prinesla in zahtevnega bralca ni zadovoljila, kar nam potrjuje primerna Blažejeva kritika (Planinski vestnik 1957, str. 241-5). Janko Blaže j '3 pravzaprav nakazal smeri in problematiko, ki bi jih vsebinsko solidnejše delo moralo predstaviti. Jelinčič se je oslanjal na svoje pisanje izpred trideset let, dr, Bartol --a je kot, da so ga nekaj naučile Vidmarjeve kritike, o-stal pri opisovanju le nekaterih sestavin Jugove osebnosti, a je z dejstvi predstavil okoliščine dr. Jugove smrti; o tem je pred vojno pisal v svojih literarnih delih. Blažej je sprejemal Vidmarjeva stališča in tudi to je bilo dovolj, da je doslej še ne omenjeni Jugov življenjepisec Evgen Lovšin objavil polemiko (Planinski vestnik,
1958, str. 645-651), ki se je osredotočila ob pojmovanju in ocenjevanju dr. Jugove genialnosti («etično reformatorstvo») ter vprašanju ali je bil Jugov konec nesreča ali hotena smrt. V slednje Lovšin ne verjame (V Triglavu in njegovi soseščini. Ljubljana 1944, str. 217-240), medtem ko se za samomor nejasno izraža dr. Bartol (razni članki in novele). Iz verjetno zgolj pietetnih razlogov mnogi pisci tega ne sprejemajo.
Obe monografiji sta potemtakem pobudili nekrj temeljnih prispevkov za spoznavanje dr. Jugove o-sebnosti in delovanja. S tem pa že prehajamo na drugo poglavje bibliografije. Ob smrti je slovenski tisk objavil vrsto nekrologov in spominskih prispevkov. Samo leta 1924 — leto smrti — je izšlo preko trideset naslovov; «Planinski vestnik» (1924, štev. 10-1) mu je posvetil skoraj celo številko. Nekrologi in spomini niso ocene, pač pa le gradivo za življenjepis. Po izidu prvega zbornika in njegovih kritik je sledilo zatišje, ki ga je od časa do časa prekinil s svojimi literarnimi obdelavami dr. Bartol; drugi vneti Jugov častilec in biograf Zorko Jelinčič je tedaj doživljal vso resničnost italijanskih fašističnih zaporov. Iz začetka tridesetih let moramo omeniti nekoliko prezrto dr. Tumovo mnenje (Pomen in razvoj alpinizma, Ljubljana 1930, str. 198-211) in sredi i-stega desetletja izdajo knjige dr. Jugovih zbranih planinskih spisov (Ljubljana 1936, 180 strani) s predgovorom dr. Bartola; knjiga vsebuje gradivo, ki ga je bil že objavil «Planinski vestnik» pred smrtjo in postumno. Med objavljenimi deli je tudi opis ture na Jalovec, ki je po mnenju poznavalcev najboljši Jugov planinski spis ter ga je Tine Orel uvrstil tudi med izbor, ki je izšel pod naslovom «Planinsko berilo» (Ljubljana, 1969. str. 36-51). Med drugo vojno je izšel že omenjeni Lovšinov donesek; Lovšin se je zaustavil ob Jugovi ljubezenski zgodbi, razočaranju in ob smrti.
Po drugi svetovni vojni se je s spominskim člankom ob petindvajsetletnici smrti k Jugu povrnil Zorko Jelinčič (Primorski dnevnik, 24.9.1949, o njem je pisal še kasneje (za tridesetletnico smrti: Primorski dnevnik, 15. avgust 1954; 13.-17. in 19. 21. oktobra 1954; 6.4.1955) in zlasti v drugem zborniku. Oglašal se je tudi dr Bartol (Glas mladih. '4. avgusta 1950; omenjena članka v Razgledih, 1952) in drugi avtorji kot Tine Orel (Planinski vestnik 1954, str. 474-5) in Janez Jerov-šek (Planinski vestnik 1958, str. 149-155). Slednji je v mestoma alpinistično polemičnem člaku pod naslovom «Duševni obraz dr. Klementa Juga» s psihološkim analiziranjem predstavil njegovo značajskost. Poleg Bartola je dotlej o tem najobširneje pisal dr. Veber v prvem Jugovem zborniku (oz. Planinskem vestniku, 1924). Jerovškov mestoma preveč idealizirajoč prispevek je iz šel po Blažejevi kritiki drugega zbornika in pred Lovšinovim odgovorom nanjo.
Ne moremo zanikati, da je želel predvsem Jelinčič že s prvim zbornikom pokazati na do tedanjo dr. Jugovo vlogo v družbenem življenju njegove dobe. Vse do druge svetovne vojne je ta komponenta dr. Jugovega dela bila neizrečena, lebdela je sicer v polemičnih ocenah omenje-
nih Ložarja in Vidmarja; zlasti prvi se je kot predstavnik katoliškega tabora spotikal ob nekakšni areligioznosti Jugovih stremljenj (Planinski vestnik 1924, str. 16-19). Po drugi svetovni vojni je z osvoboditvijo pretežnega dela Primorske v Jugove življenjepise prihajala tudi komponenta njegove družbenopolitične vloge. O tem so razpravljali Jelinčič, Bartol, pa Blažej, Lovšin in Jerovšek, ki je zapisal v svoji razpravi: «Če od svojih hotenj in upov še ni prišel do družbenopolitičnih dejanj, ni njegova krivda, marveč krivda usode; kljub temu pa je močno vplival na svoje sodobnike in potomce, ki so v njem često videli to, kar bi on šele verjetno postal, ne pa to, kar je dej p lisko bil». Ta plat Jugove pomembnosti, ki je določila alpinizmu vlogo sredstva ne pa cilja, je pobudila B. Marušiča, da je za primorsko številko «Planinskega vestnika» (1971, str. SOSSIO) prispeval članek «Dr. Klement Jug in primorski antifašizem». Ob pomanjkanju zanesljivih virov in na podlagi hipotetičnih postavk Jelinčiča in Bartola (pa tudi B. Pahorja) je skušal povezati Jugovo osebnost z aktivnim primorskim tigrovskim antifašizmom (med njegovimi tvorci je bil Jugov prijatelj in občudovalec Z. Jelinčič). Razprava je naletela na oster polemičen odgovor dr. Dušana Kermavnerja (Planinski vestnik 1972, str. 60-66), ki je ugotavljal, da je «politiziran Jug» legenda, ki se je rodila le «iz želje njegovih nekdanjih bližnjih prijateljev po njegovi večji veljavi pri zanamcih, ne pa na temelju dejstev njegove resnične dejavnosti». Dr. Kermavner je tudi piscu očital, da se je primorski antifašizem monopoliziral, okoli liberalnega tabora. Tudi ta polemika kot predhodne ni prinesla razjasnitev o temeljnem oz. spornem problemu in kot smo v prvih vrsticah tega sestavka spoznali, je tudi petdesetletnica smrti znova kritično zastavila nekatere plati Jugovega alpinizma. K problemu dr Juga se bodo pisci še povračali verjetno vse dotlej (lahko pa tudi še poslej), ko bomo nekoč v bodočnosti dobili monografsko študijo in objavili njegovo ostalino na način kot ga je predlagal Blažej
Zaustavimo se še pri literarnih obdelavah dr Jugovega primera. Pozornost književnikov je veljala, kar je seveda razumljivo, njegovemu ljubezenskemu doživetju in v nejasnost zaviti smrti Nekrolog dr. Tarczayeve (Planinski vestnik 1924, str. 247 -249) prinaša nekaj priložnostnih verzov. V tridesetih letih pa je več novel napisal in objavil dr. Bartol; štiri «d teh so bile v poglavju «Zgodbe okrog doktorja Juga in doktorja Krassowitza» ponatisnjene v Bartolovi zbirki literarnih sestavkov «Al Araf» (Ljubljana 1935). Avtor dveh literarnih objav je Alojz Rebula; v «Razgledih» (1948, str. 500 - 5) je ob 24-letnici smrti objavil pesem in prozo pod skupnim naslovom «Skrivnost Severne stene», deset let zatem pa je napisal scenarij «Dr. Klement Jug», katerega odlomek so objavila «Goriška srečnnja» (1967, št. 9 -10, str. 53 56). Daljšo pesem je Jugu posvetil dr. Alojz Grad-
nik pod naslovom «Zadnja stena» (Planinski vestnik 1954, str. 475 -476). Leta 1973 je izšel roman Toneta Svetine «Stena» v katerega posvetilu beremo, da je posvečen tudi dr. Jugu in vsem, ki so v severni triglavski steni iskali «svoje sanje in našli smrt». O dr. Jugu je napisal dramo dr. Anton Slodnjak in jo tudi ponudil, Ha jo uprizorijo; tekst drame je danes izgubljen.
Ta jubilejni prispevek ni izčrpna bibliografija pač pa razgled po obširnem publicističnem in tudi znanstvenem pisanju (ter tudi književnih delih), ki ga je pobudila Jugova vsekakor izjemna osebnost. Dokler dr. Jug ne bo doživel znanstvene obde-leve, bodo zelo verjetno nastajale še občasne polemike. Pogoj za znanstveno obravnavo pa je zbrana zapuščina in drugi viri. Jugov dnevnik, ki ga je Jelinčič leta 1954 razglasil za izgubljenega se je zopet našel, morda bi objava tega zanimivega dela pomenila začetek sistematičnega proučevanja človeka in dobe v kateri je živel.
B. MARUŠIČ
Med pisanjem tega zapisa je spominski članek objavil tudi «Primorski dnevnik» (13. 8. 1974).
glini in mavcu, čeprav je v njeni delavnici čakala ogromna skala, da ji vdahne nesmrtnost umetnine. Nje veliko razstavo v letu 1929 je otvoril Josip Vidmar, ki jo je edini pravilno ocenil, poleg Klementa Moroja. Nasprotno pa jo je javnost sprejela z zasmehom in skovala zlohotni slogan «Bulovčeva ustvarja le bule!». Zlagana sramežljivost javnosti pa je tedaj ogorčeno zavrgla likovno simfonijo človeško elementarne golote, ogromna kartona «ČINELE» in «HARFA», ki danes krasita slavno galerijo Tote v Londonu.
Tista leta pa se je pričel uveljavljati s svojo založbo «NAŠA GRUDA» Ivan Sever, ki je med drugim izdal knjigo o Otonu Župančiču. Ta se je resno zavzel za njene stvaritve in jo v marcu leta 1931 obširno predstavil v prvi številki svoje revije «SAMORODNOST», bogato ilustrirane in odlično opremljene za tedanje razmere. Triintridesetleten, bogat in evropsko razgledan, je pri ocenjevanju njenih del uporabil za takratno še malomeščansko javnost morda prena-predne prijeme, ki pa so danes o-bičajni, ko se uvajajo slikarji, ki so takorekoč prodali svojo ustvarjalnost velikim galeristom ■ trgovcem. Končno pa je bil tudi Sever, literat in kritik, uspešen trgovec s semenjem v Zagrebu. Najbolj so mu zamerili, ker je Bulovčevo primerjal z nesmrtnim Michelangelom. Toda prečitajmo, kaj so o kiparki objavili ob razstavi v Kranju: «Slovenska kiparka in risarka, katere umetnost sodi po oceni umetnostnih zgodovinarjev in kritikov v evropski vrh tovrstne ustvarjalnosti, je s svojim delom izpričala, da je žena sposobna v duhovnem snovanju doseči tiste skrajne točke u-metniške resničnosti in popolnosti, do kakršnih so se povzpeli le največji duhovi človeštva». Ali ni to isto kakor v «SAMORODNOST1» izražena primerjava z Michelangelom? Seveda ne v smislu oblikovnega posnemanja, kot so to mnogi hoteli razumeti, nevedneži in zlobneži. Ivo Sever je nameraval s «SAMORODNOSTJO» Bulovčevi u-treti predvsem pot v Pariz. Odtod novost v slovenskih revijah, podati vsebino tudi v zgoščenem francoskem prevodu. In s tako «SAMORODNOSTJO» sta Bulovčeva in njen mož, dramaturg Ivan Mrak, odpotovala » Pariz. Vendar brez tiste moralne in denarne podpore, ki se dane' daje mladim, da bi v svetu utrjevali sloves naše umetnosti. Morda pa bi morala tedaj s seboj ponesti četrto dvojno številko «SAMORODNOST1», za katero sem narisal karikaturo, kako letita slavi naproti, jezdeč na zvitku kartonov «ČINELE» in «HARFA».
Ni pa, žal prišlo do nje objave zaradi tragične smrti Ivana Severja, ki aa je pičila strupena muha. kakor da se je v njej na bral strup vseh tistih, ki so reviji nasprotovali in n končno odtujili Riharda Jakopiča, mojstra impresionizma. ki je v «SAMORODNOST I» z res pogumno odkritosrčnostjo objavljal svoje spomine, spomine. ki potem niso nikdar več izšli, čeravno mu je zanje Jugoslovanska knjigarna izplačala znaten predujem. Severju diktirani zapis teh spominov danes hrani v Zagrebu mladinska pisateljica Sonja Severjeva. Novoborci. kakor smo se imenovali sodelavci «SAMORODNOSTI»; smo si tiste čase naložili, kot sem to v njej
preroško narisal, res tisti ogromni križ, pod katerim padamo sredi razjarjenih buržujev po vrsti: najprej Sever, nato Bulovčeva. Potem je vrsta na Ivanu Mraku, nato na meni in pesniku Otonu Bcrkop-cu ter končno še na pisatelju Karlu Grabeljšku, avtorju ravnokar objavljenega romana «BOLEČINA». ki je objavljal v reviji močno delavsko socialno obarvano povest «SIRENE TULIJO» in protivojne pesmi. V tej siki pa na nas zro z neba Cankar, Grohar in Srečko Kosovel. Lahko jo vidimo, z devetimi drugimi monmi risbami, v velikem «CANKARJEVEM ALBUMI» Franceta Dobrovoljca, ki je važen za primerjanje Karlinega osnutka za Cankarjev spomenik na Vrhniki z drugimi
Ivo Sever se je takrat v javnem pismu odločno postavi proti odločitvi žirije, a jaz sem jo v karikaturi ponazoril z oslom, volom in kozlom, kar nam je razumljivo, prineslo hudo zamero. Ampak, kaj neki bi se dogodilo, če bi takrat dr. Izido« Cankar, najvišja avtoriteta v ocenjevaniu umetnosti, dejal — kot je to dejal po vojni — da je namreč Karla Bulovec tako nerica umetnica, da sama ve. kaj lahko razstavi in kaj ne, in da njej ni potrebna žirija.
Bomo pa kmalu dobili sredi Ljubljane velik Cankarjev spomenik, na katerem bo prav verjetno stal, kot je to že Sever zapisal v «SAMORODNOSTI»: «Le tak, globok, trpeč in v trpljenju izčiščen Cankar, ki ie razplamtil srce in ga dal svojemu narodu.»
MILKO BAMBIČ
Lenin o kulturni dediščini
Ni malo primerov, da se v teku socialističnih revolucij v pogledu raznih vprašanj pojavijo sektaški pogledi in stališča. Tak je primer s tako imenovano proletarsko kulturo, katere idejni voditelj je bil A. Bogdanov. Teorija proletarske kulture je odklanjala vsak pozitiven odnos do kulturne dediščine preteklosti, vse, kar je bilo ustvarjenega v okrilju prejšnjih razredno nasprotnih tvorb. Ne samo. da je vse to odklanjala, marveč je celo spodbujala k temu, da se stvaritve takšne dediščine uničijo, njih ustvarjalci pa izobčijo iz zgodovine. Lenin se je tej teoriji ostro postavil po robu, in sicer iz dveh bistvenih razlogov: zaradi njene avtarkičnosti, torej prizadevanja, da bi proletarska kultura postala sama sebi zadostna, in drugič, zaradi njenega negativističnega odnosa do dediščine sploh. Menil je. da 'e vse, kar je dobrega iz preteklosti, uporabno v sedanjosti in prihodnosti, vse do trenutka, ko bi se ta koristnost ne spremenila v nekaj, kar bi ne bilo več koristno, marveč škodljivo za delavski razred in delovne ljudi. Lenin je eri tem poudaril, da tudi nove kulture ni moč ustvarjati, če se nrekinejo zveze s kulturno dediščino. Edinole eno zaslugo gre pripisati proletarski kulturi: da je med širokimi plastmi liud-stva zbudila zanimanje za kulturo. Sicer pa za sabo ni pustila nobenega pomembnejšega dela.
lllllllllllllllllllllllllimMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMMMIIIIMIIIIIIIIIIIlIlllll 1111111111111111111111111111111 Illllllllll MIIIIIIIIIflllllllHIIIIIIIIIUI
NA FILMSKIH PLATNU!
PA UL BOGART: «SKIN GAME»
Kot vemo, poletje pomeni za kinematografske sporede manj rentabilen moment, zaradi česar se tudi zmanjša število pomembnejših premier. Poveča pa se možnost za gledanje komercialno manj srečnih filmov, ki vsekakor izidejo le za dan ali dva, tako da jih prav malo ljudi vidi. Drug pojav poletnih kinematografskih sporedov so reprizne izdaje starih filmov; to poletje nam v tem oziru ni nudilo veliko zanimivosti, vtis imamo, da tudi med repriznimi izdajami distributerji vedno bolj izbirajo u-spelejša dela; repriznih izdaj vsekakor ne bomo ocenjevali, ker ne gre za novosti. Med filmi, ki izidejo le za par dni, so v Trstu zadnje čase predvajali npr. Johso-nov «Il diavolo del volante», Ma-zurskyjev «Una pazza storia d’amore», Yannov «Dacci oggi i nostri soldi quotidiani», Brassov «L’urlo», dva Fleischerjeva filma, Furiev «La signora del blues», Companeezove «Colinot l’alzasotta-ne», Lesterjev «1 tre moschettieri», Kramerjev «1 duri dell’Oklahoma». Tudi sporedi državnega kinematografa so zadnje čase manj zanimivi: premier je malo, omejujejo se na starejše in manj pomembne filme, kot Muzzijev «La macchia rossa», Fellinijev «I cloums», Radarjev «Nula dal fiume», Zacov «Il cavaliere inesistente», Zanchinov «1 figli chiedono perchè», Agostijev «NP il segreto». Izšlo je končno tudi nekaj filmov, ki smo jih svoj čas že ocenili od
drugod, kot Mankiewiczev «Gli insospettabili», Truffautov «Effetto notte», Rafelsonov «Cinque pezzi facili».
Po tem pregledu poletnih spo redov bomo ocenili enega izmed filmov, ki je le poleti lahko izšel za dva dni, in celo v nekem manjšem kinematografu. Američana Paula Bogarta «Skin Game» (Il magliaro a cavallo, 1971, protagonist James Gamer) je komični western: protagonista sta črn ni bel prijatelj, ki skušata izkoriščati suženjstvo, tako se drugi predstavlja kot gospodar prvega in ga prodaja, potem pa zbežita in si porazdelita denar; toda vedno se jim ne posreči, tako da se morata končno res boriti za svobodo. Zanimiva ideja, ki jo pa Bo-gart obravnava zelo hladno in brez velike domišljije.
Ted Hooker:
«Crucible of Terror»
Angleška grozljivka Teda Hooke-rja «Crucible of Terror» (La fabbrica dell’orrore, 1971) je pa o-čUočno slab film. Gre pravzaprav za kriminalko s čarovniškimi motivi, ki je že banalna v zgodbi, neverjetna režija pa jo še poslabša. Kdor vzdrži do konca, je res velik radovednež. Igrajo Mike Raven, Mary Maude, Me Me Lay
Eugenio Martin:
«Panico en el T ransiber iano»
Druga značilnost kinematografskega poletja so fantastični filmi, ki jih tudi predvajajo le za var dni. Zadnje čase so v Trstu izšli Husseinov «Possession», španski film « La cavalcata dei resuscitati ciechi» (nadaljevanje filma «Le tombe dei resuscitati ciechi»), O’ Connollyjev «Perchè il dio fenicio continua ad uccidere?». Hon-dov «I misteriani», «L’orgia del vampiro» in nekai angleških filmov («I satanici riti di Dracula», «Dopo la vita», «La bottega che vendeva la morte»). Posebei bomo omenili še čuden film, ki ne spada v to zvrst in ki ga je predvajal Filodrammatico: Španca Forquea «Erica in soffio di calda sensualità» ima zelo čuden «cast», saj v njem igrajo Sue Lyon. Fernando Rey in Gloria Grahame.
Večina teh filmov ostane na sporedu le kak dan Z razliko od teh pa predvajajo več dni z veliko propagando špansko - angleško koprodukcijo «Panico en el Transiberiano Horror Express» (Horror Express. 1972), ki jo je režiral Španec Eugenio (psevdonim Gene) Martin, v glavnih vlogah pa nastopata dve angleški zvezdi grozljivke Peter Cushing in Christopher Lee. Film ima živahen scenarij, tako da mu gledalec sledi s precejšnjim zanimanjem. Presenečenj je veliko. Tudi režija, ki je v večini španskih filmov tt zvrsti slaba, je tu precej spretna. Spretnost in nič več, vendar, saj je v scenariju veliko stvari, ki bi se jih date inteligentne je izkoristiti, kot npr- odnos popa do protagonistke. Vendar je v zaključnem zavezništvu med predstavnikoma dobrega in zla le nekaj fantastične očarljivosti. S. G.
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) še naprej boste uspešno vodili svojo bitko, nenadoma pa bo prišlo do zastoja. Nastopili bodo dvomi, o-mahovanja in napačni računi, ki bi vas utegnili privesti na napačno pot. Bodite bolj trdni in odločni. Ne vsiljujte drugim svojih pogledov. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do 20.
f	5.) S počitkom in mi-
f	roin boste utrdili svoje
l V j zdravje in omogočena s vam bo tako tudi o-hranitev dosežkov, ki ste si jih zagotovili. Dobro bo, če boste vsaj deloma obrzdali svojo trmoglavost in lenobo. Ne hitite, raje napredujte počasi, toda gotovo. Varujte se pred prehladom.
DVOJČKA (od 21. 5.
« do 22. 6.) Nenadoma vam bo jasno vse, kar doslej niste mogli razumeti. Tudi vam bo dano naslutiti, kakšni so nameni osebe, ki vam je zelo pri srcu. Rešili boste nekaj zapletenih vprašanj, kar vam bo zagotovilo precejšnje koristi. Ne šalite se na račun svojega zdravja.
Veljaven od 18. do 24. avgusta 1974
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prejeli	boste
1 poroč*l°’ bi vas bo doli	J	kaj presenetilo,	da se
V.	e	'	/	ne	boste takoj	znašli.
^^ Pustite, naj raje čas dela za vas, tako bodo stvari bolj dozorele. Prehodne motnje v pogledu družinskega miru. Gradite	svoje	odnose do ljudi	pred-
vsem na opreznosti.
LEV (od 23. 7. do »	.22. 8.) Trenutki sreče
T	J	in	zadoščenja,	zakaj
/ porodila se je v vas odlična zamisel, ki vam bo pomagala odpraviti vse zapreke, postavljene proti vam od strani nevoščljivcev ter hinavskih prijateljev. Povrnjena samozavest. Udeležili se boste s prijatelji izleta, ki vam bo ostal v spominu.
DEVICA (od 23.	8.
‘ ^ do 22. 9.) Vaša domi-, šljija je vsekakor pre-1 bujna, pripravlja vas do tega, da verujete tudi v stvari, ki so nestvarne. Neučakanost je značilna za vaš značaj, skušajte se bolj nadzorovati. Besedni spopad s sosedi, nakar bo prišlo do pobotanja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sreča ne more biti vedno na vaši strani, tega se stalno zavedajte, da ne bo nepotrebnih razočaranj. Prišlo bo do nekaterih sprememb na delovnem mestu. Do srede tedna bo vse potekalo v najlepšem redu. Utrujenost, ki pa jo boste z lahkoto premagali.
ŠKORPIJON (od 24.
ÀWh\ 1#' do Z‘L u-> Bodite
previdni do vseh, a o-benem tudi bolj elastični v svojih vsakdanjih odnosih. Manjši spopadi v zvezi z nekaterimi delovnimi navadami. Obnovljeno soglasje med vami in ljubljeno o-sebo. Ne zavračajte tudi nasvetov ,ki bi vam utegnili koristiti.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pogumno se spoprimite z nekaterimi nevarnimi situacijami in vse se bo rešilo, da bo prav. Prišlo bo pričakovano pismo s sporočilom o izvrstno uspelem poslu. Ne zanemarjajte svojega čustvenega življenja. V pogledu zdravja nobenih sprememb, le nekaj počitka si privoščite.

KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Sklenili bos te neko na videz ne pomembno prijateljstvo, od katerega pa boste imeli dokajšnje koristi, Deležni boste splošnega spoštova nja. Koristno srečanje. Harmoni čen razvoj pred kratkim sklenjenega nežnega poznanstva. Nemudoma napišite pismo, ki bi ga že bili davno morali.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ko podpisujete karkoli obvezujočega, tudi tiskovine ali podobno, bodite previdni, ne podpišite preden niste prebrali ter ugotovili, za kaj gre. Osebno finančno stanje ne bo preveč rožnato. Preveč ste ljubosumni in občutljivi, vsekakor brez razloga. Srednje počutje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) še bolj se bo raz
r------ji vila že dalj časa iz
J redno napeta situa cija. Zanimivi pogovo ri, ki utegnejo posta ti zelo važni. Skušajte okrepiti zaupanje vase. Ne verujte osebi, ki se vam venomer laska, obenem pa kuje zaroto proti vam. Srečen večer v družbi ljubljene osebe. Dobro zdravje.
KRIŽANKA... z našim krajem
T-	|2	|3		B	4	|5	6	|	7	8	9	10
n		m		D2				B	13			
iT-		B	|15					16				
	m	17				B	18				IB	
19	20					21					B	22
23				□	24				■		25	
26		! IBi!; 1							IB	28		
29	■		30					B	31			
	■	32						33 j				
m	34					B	35				B	
36						37				B	38	
39									BI	41		
42								Bi»				
Rešitev križanke bo v torkovi številki
VODORAVNO: 1. Kennedyjevo i- 16. Michelangelovo delo, 17. Žensko me, 4. «Naš kraj», 11. ZDA, 12. ime. 18. Kovina z znakom Cu, 19. Ljubljanski dnevnik, 13. Neodločen Značaj, 21. Atenski zakonodajalec, izid, 14. Osebni zaimek, 15. Zver, 23. Jugoslovanski predsednik, 24.
Radodaren pokrovitelj umetnosti, 25. Ali, mar, 26. Ime pevke Zanic-chijeve, 27. Plah, nesamozavesten, 28. Stopnja na hierarhični lestvici v vojski, 29. Predlog, 30. Torišče spopadov na Bližnjem vzhodu, 31. Alberto, italijanski filmski igralec, 32. Urednik našega dnevnika, 33. Slovensko pristanišče, 34. Dan v tednu, 35. Cvetica, 36. Slovenska zamejska vas 37. Dvoletna rastlina, 38. Najmanjše število, 39. Ime filmskega igralca Guinessa, 40. Izvira v Julijskih Alpah, 41. Cezar jev pozdrav, 42. Mala skladba za godala, 43. Ime filmskega zvezdnika Sharifa.
NAVPIČNO: 1. športno društvo v «našem kraju», 2. Jedra. 3 Hektar, 4. Krinka, prismoda, 5. Pod. 6. Adolf Obreza, 7. Atenski postavoda-jalec, 8. Ubog, 9. Arabski poveljnik, 10. Jud, 12. Vrata, 15. Pijača za Oktoberfest, 16. izraža veliko razdaljo. 17. Ime vohunke Hari, 18. Mesto v severni Italiji, 20. Najboljši nogometaš Cagliarija, 21. Nagnojen, 2. Prosvetni delavec v «našem kraju», 24. Rožni venec, 25. Naše «špri-canje šole»; 27, majhen, nezadosten, 28. Zamejsko jadralno društvo, 30. Mesto pri «našem kraju», 31. Lopa, pokrit prostor, 32. Iz kovine, 33. Kmečko orodje! $U Korpus, 35. U-boga, 36. Nemški spolnik, 37. Pastirski bog, 38. Prva žena, 40. členek, 41. Anton Medved.
(lako)
Razstava Vanje Radauša
r' J
v Županji
Velik umetnik je preprost, skromen, kot človek in ustvarjalec. Najvišja umetnost ni zapletena, je enostavna, njena izjemna vrednost je v njeni genialnosti, ne toliko v spretni rabi prstov in umetniških pripomočkov. To sodi zraven, a je mnogo manj pomembno. Kdor ustvarja tako umetnost je predvsem tudi sam skromen in enostaven. Zlasti je v njem globoko zakoreninjena zavest, da ima član človeške družbe ustvarjati za ljudi. Ne za izbirance kakršne si bodi sorte, za ljudi, ki so vredni tega imena, ker sami ustvarjajo in delajo, med drugim tudi vse, kar je umetniku potrebno za življenje in njegov u-metniški razvoj. In tem ljudem se je treba približati — kot umetnik, kar pomeni predvsem kot človek.
Takšen je Vanja Radauš, veliko ime jugoslovanske umetnosti. Svoja dela lahko razstavi v Londonu ali Parizu ali kjerkoli. Ker je velik umetnik. Toda ni mu zamalo, če jih razstavi, postavimo, v Županji, manjšem kraju blizu Osijeka. Pred kratkim je tu razstavil 25 svojih skulptur v bronu in več akvarelov. Ljudje so v velikem številu in radi obiskali to razstavo, ki predstavlja v kraju edinstven umetniški dogodek.
Razstava bo odprta do 23. sept.
11.00
18.15
19.00
19.35
20.00
20.30
21.40
22.35 23.00
15.00
20.30
21.00
22.00
9.40
10.40
11.35
12.25 13.30
14.25 15.55
17.20
18.15
18.50
21.00
21.25
21.40
22.35 23.05
23.40
16.55
17.20
21.30
23.00
NEDELJA, 18. AVGUSTA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Maša
PROGRAM ZA MLADINO Profesor Boltežar Jugoslovanska risanka ŠPORTNI DNEVNIK DNEVNIK LUCIEN LEUWEN
Tretja epizoda Stendhalovega romana Športna nedelja Shadokove dogodivščine DNEVNIK
DRUGI KANAL
- 19.15 KOLESARSTVO
Svetovno prvenstvo v dirkališčnih panogah
Prenos iz Montreala (Kanada)
AVTOMOBILIZEM Prenos iz Zeltwega
EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
Prenos z Dunaja
DNEVNIK
Glasbena oddaja «Una voce»
CLAUDIO VILLA Kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Legenda o divjem lovcu, ponovitev W. S. Reymont: KMETJE, nadaljevanka Kmetijska oddaja
VATERPOLO — Jugoslavija - Nizozemska, prenos z Dunaja
Otroška matineja
DNEVNIK
AVTOMOBILSKE DIRKE za veliko nagrado Avstrije, prenos iz Zeltwega
Evropsko prvenstvo v plavanju, prenos z Dunaja Planinski oktet in ansambel Valterja Skoka Kapitan Horatio Hornblower, film DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar Znamenite pustolovščine: Cellini, nanizanka GOLA RESNICA, dokumentarna oddaja ŠPORTNI PREGLED DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otvoritev evropskega prvenstva v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo, prenos z Dunaja Plavanje
«Trideset korakov do Bakes Streeta»
Igrani film
Spored z jazz festivala 1974
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo; 15.4 Mutasti muzikant, burka; 16.30 Lahka glasba; 18.00 Nedeljski koncert; 19.05 Znani motivi; 20.00 Šport;
20.30	Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Ritmične figure.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 19.30,
21.30	Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Program z Gi-sello Pagano;- 9.30 «20.000 lir za vaš spored»; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Prijateljica Vanna; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.30 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Popevke; 16.15 Srečanje s Sandrom Giocob-bejem; 17.15 Popevke; 18.00 Lahka glasba; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 19.45 Domače viže in napevi.
NACIONALNI PROGRAM
8.30,	13.30, 19.30, 23.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.50 Orkestri lahke glasbe; 11.30 Glasbeno - go-
vorni spored; 12.00 Plošče; 13.20 Zabavna oddaja; 14.00 Plošče za poletje; 15.00 Hit parade; 15.20 Program z Milvo; 17.10 Glasbeno - govorni spored z G. Bra-mierijem; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Plesna glasba; 20.00 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 17.25, 19.30 Poročila; 7.40 in 8.40 Pevci lahke glasbe; 9.35 Veliki variete; 11.00 Zabavni spored; 12.00 Program z A. Giuffrejem; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno - govorni spored.; 14.30 Lahka glasba; 15.00 Suoersonic; 17.30 Glasba in šport; 19.55 Koncert operne glasbe; 21.00
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 23.00 Porčoila ; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 Z mikrofonom v Gorenju; 9.07 Igra za otroke; 9.46 Skladbe za mladino
10.05	še pomnite, tovariši. . .
11.05	Iščemo popevko poletja 12.20 - 15.00 Poslušalci čestitajo
15.05	Humoreska tega tedna; 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Reportaža; 16.30 Popularne operne melodije; 17.00 Radijska igra; 17.37 Lepe melodije; 18.05 - 20.00 športno popoldne; 21.15 Glasbene razglednice: 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jazz; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 19. AVGUSTA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	PROGRAM ZA MLADINO
18.45	Robin Hoodove dogodivščine
19.15	športni dnevnik
Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	MASQUERADE
Film, ki ga je režiral J. L. Mankiewicz 22.50 Kinematografske premiere
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu. Vremenska slika
DRUGI KANAL
16.00	- 20.00 EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Prenos z Dunaja
KOLESARSTVO — Svetovno prvenstvo v dirkališčnih panogah EVROPSKO PRVENSTVO V SKOKIH V VODO Prenos z Dunaja
20.30	DNEVNIK
21.00	Posebne reportaže «Premio d’Italia»
22.00	- Vokalno - inštrumentalni koncert C. Orff: Il trionfo di Afrodite
Sopranistki: Margherita Rinaldi in Wilma Vernocchi, tenoristi: Antonio Bevacqua in Ennio'Buoso, mezzosopranistka: Maria Del Fante, basist: Amin El Hage. Dirigent Giulio Bertela-Simfonični orkester in zbor RTV iz Milana
22.45	Sedem dni v parlamentu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
16.55	Evropsko prvenstvo v plavanju (prenos z Dunaja)
18.15	Vaterpolo — Jugoslavija - SZ
19.15	Obzornik
19.30	Po neznani delti Dokumentarni film
20.00	Mladi za mlade
20.30	Srednjejadranski otoki (Kornati)
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.30	V. Malevski: Prva noč, drama
22.15	Ne prezrite: Arhitekturni muzej
22.40	DNEVNIK
22.55	SKOKI V VODO
Posnetek z evropskega prvenstva na Dunaju
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.55	Plavanje z evropskega prvenstva na Dunaju
18.15	Skoki v vodo
21.15	DNEVNIK
21.30 «Strupenjače», iz serije Enciklopedija živali
22.00	Gvineja - Bissau, dokumentarna ddaja 22.25 Vaterpolo — Jugoslavija - SZ
Prenos z evropskega prvenstva na Dunaju
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Album Čajkovskega; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Klasiki ameriške glasbe.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutri; 9.30 «20.000 lir za vaš spored»; 10.45 Priia-teljica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Šnort; 14.40 Glasbeni pentagram; 15.00 Klavirske skladbe; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Od Triglava do Jadrana,
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.10 in 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Zabavni spored; 14.05 Hit Parade; 14.40 Radijska priredba; 15.00 Za vas mlade; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Resna glasba; 19.30 Antologija neapeljske pesmi; 20.00 Kabaret: 21.15 Schumannove skladbe; 21.45 XX. stoletje; 22.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni,
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 18.30. 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Galerija melodrame; 9.30 Radijska priredba; 9 45 Plošča za poletje; 10.35 Program z M. Bongiomom; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 13.35 Dva ko mika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče lahke glasbe; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno -govorni spored; 17.04 Opravljivci; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55. Turandot, drama v 3 dejanjih; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00. 18.00, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pesmice na potepu; Ì0.40 Zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori; 15.30 Poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.40 Orkester Kurt Kramer; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Koncert po željah; 19.15 Listi iz pop albumov: 19.45 Kulturni globus; 20.15 Z ansamblom Borisa Terglava; 21.00 Operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Popevke; 00.05 Literarni nokturno
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 20. DO 24. AVGUSTA 1974
TOREK, 20. avgusta 16.55 Plavalne tekme; 18.15 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska; 19.15 Obzornik; 19.30 Otroški spored; 19.55 Sejem, film; 20.15 Srečanje z M. Del Monacom; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 Pogovor o...; 22.00 Whiteoaki z Jalne, nanizanka; 22.50 Dnevnik; 23.05 Skoki v vodo.
KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Plavanje in skoki v vodo;
21.00	Otroški kotiček; 21.10 Dnevnik; 21.30 čas morilcev, film 23.00 Vas Arabati v Etiopiji, dokumentarna oddaja.
SREDA, 21. avgusta 16.55 Plavalne tekme; 18.10 Obzornik; 19.25 Družina Smola, film;
20.00	Prijatelji glasbe; 20.20 Šport-
na oddaja; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Hladnokrvno, film; 23.40 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Plavanje; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska; 22.30 Gostja slovenske popevke: Marjana Deržaj.
ČETRTEK, 22. avgusta 16.55 Plavalne tekme; 19.05 Svet v vojni, film; 20.15 Po sledeh napredka; 21.00 Dnevnik; 21.40 «Mavrica», nadaljevanka; 22.10 Odiseja miru: Sfinga iz gradu El Prado; 22.40 Likovni nokturno; 22.55 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Plavalne tekme; 21.00 O-troški kotiček. Risanke; 21.15
Dnevnik; 21.30 Igre brez meja: Anglija; 22.50 Likovni nokturno: Anton Motika.
PETEK, 23. avgusta 16.55 Plavalne tekme; 18.45 Konzerva, otroška oddaja Bistro-oki; 19.15 Obzornik; 20.10 Vaterpolo, Jugoslavija : Italija; 21.10 Dnevnik; 21.45 Dnevnik sobarice, film; 23.10 Dnevnik; 23.25 Skoki v vodo (prenos z Dunaja).
KOPRSKA BARVNA TV
16.55 Prenos z Dunaja: plavanje, skoki v vodo, vaterpolo. Jugoslavija : Italija; 21.00 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 V registraturi, nadaljevanka; 22.30 «Indijanec Hawk», serijski film.
SOBOTA, 24. avgusta 16.05 Vaterpolo SZ : Madžarska (z evropskega prvenstva); 16.55 Plavalne tekme; 18.15 Nogomet Čelik : Dinamo (v odmoru ob 17.45 Obzornik); 19.45 Kaj počnemo ob nedeljah; 20.15 Violinski solo, film; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski zunanjepolitični komentar; 21.40 Zabava vas Julie Andrews; 22.35 Colum-bo, serijski film; 23.45 Dnevnik; 24.00 Vaterpolo Jugoslavija:ZRN.
KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Z Dunaja: plavanje in skoki v vodo; 19.45 Nogometna tekma Čelik : Dinamo; 21.15 Dnevnik; 21.30 Nemogoči podvigi, film; 22.20 Nastopa Ridolini, film; 22.50 Koncert za fagot in orkester
Emi/ Frelih:
V TAJGI SIBIRSKIH BREZ
27.	POTOPIS
Obiskovalcu, ki danes lagodno prispe z avtobusom ali avtom po asfaltni cesti do veličastne hidrocentrale, si komaj more predstavljati, kaj vse in s kolikšnimi žrtvami so morali ljudje med gradnjo prebroditi nečloveške napore. Z občudovanjem se zazre v veličastni orjaški jez, ki zadržuje sto devetinsedemdeset kubičnih kilometrov zajezene vode v umetnem jezeru. Jez je dolg dobrih pet kilometrov in visok sto sedemindvajset metrov. Samo betonski bran je dolg kilometer in pol. Po njem drvijo vlaki proti Leni in avtomobili v obeh emereh, ki se ti od spodaj gledani zazdijo kot male podeče se igračke. Ugotovitev, da bi iz pet milijonov kubičnih metrov betona, ki so ga vgradili v jez, sezidali mesto s tri in pet stanovanjskimi bloki v katerem bi prebivalo dobrih pol milijona ljudi je zares fantastična in samo potrjuje veličino gradnje.
V razsežni stekleni dvorani ob jezu, ki jo krase zimzeleni grmiči, smo prisluhnili besedam vodilnega inženirja, ki nam je pravil o podvigih pri gradnji velikanke in o sedanjih koristih od nje. Večkrat sem se pri tem ozrl na visoko betonsko steno in na valujočo grmečo vodo pod jezom in na železne jambore z visoko napetostjo, ki električno energijo pošiljajo po Sibiriji celo v dva in pol tisoč kilometrov oddaljene zahodne kraje prav do Omska. Hidrocentrala Bratsk, druga naj večja po obsegu, a po proizvodnji električne energije prva na svetu, proizvaja letno nad štiriindvajset milijard kilovatnih ur, toliko kot vse jugoslovanske elektrarne skupaj.
Zunaj očitno piha veter in suka krošnje polrazcvelim oleandrom. Da tu cvete mediteransko rastlinstvo gojeno v cvetličnih zabojih, je pravi čudež. V dvorani je bilo prijetno v zavetju
Generatorji hidrocentrale Bratsk
poslušati in si beležiti pripovedovanje o podvigih pri gradnji velikanke. Gradili so jo dvanajst let. Prvi generator je začel proizvajati tok že po šestih letih 28. novembra 1961, medtem ko so gradnjo dokončali leta 1967. Preseneča rentabilnost hidrocentrale, ki se amortizira kar vsaka tri leta.
Navdušujoč je pogled na ogromno halo v osrčju jeza, kjer so generatorji. Dvajset velikanskih strojev v oranžni barvi zlati sivkasto betonsko dvorano, ki se v nedogled razteza med razsvetljenimi visokimi betonskimi stenami. Z ene strani pritiska zunaj ob zid voda zajezenega Bratskega morja, katere moč ob padcu zavrti generatorje, da proizvajajo na milijarde kilovatnih ur najcenejše električne energije na svetu. Pri o-gromnem obratu pa je zaposlenih le malo ljudi. Ogledali smo si komandni prostor avtomatskega upravljanja agregata, ki ga vodi le devet tehnikov. Logično je, da sovjetski znanstveniki rešujejo zagatne tehnične naloge, da bi človeku olajšali delo pri izkoriščanju bogastev Sibirije. Življenjske in delovne razmere v tajgi so neizprosne. Zato skušajo naprave čim bolj avtomatizirati, človek naj bi od časa do časa samo nadziral delo avtomatskih naprav. Seveda pa se sibirski kraji kljub temu ne bodo mogli razvijati brez marljivih delovnih rok. Zaradi cenene električne energije vse bolj rastejo vzdolž obrežij Angare nova podjetja, tovarne in obrati in z njimi mestna naselja, ki se bodo združila v veliko mesto. Bratsk je po malem že začel dihati mestno življenje, čeprav bo treba še mnogokaj postoriti za normalizacijo. In ne samo Bratsk. Po več tisoč kilometrov dolgih daljnovodih visoke napetosti se prebija skozi divjo tajgo električna energija do novih industrijskih središč in sibirskih naselij.
Prednost bratske hidrocentrale, ki more proizvesti največ električne energije na svetu, je v tem, da so načrtovalci in graditelji izkoristili vse možnosti za izenačeno proizvodnjo električne energije tako v sušnem kot zimskem obdobju. Zlasti slednje je najvažnejše, kajti zaradi neskončnega dotoka vode iz največjega prirodnega rezervoarja Bajkalskega jezera, iz
katerega se izteka Angara in neprestanega obratovanja agregatov, je voda v stalnem pretakanju, kar preprečuje zaledenitev.
Vsi graditelji hidrocentrale in prvih stanovanjskih naselbin niso ostali v Bratsku. Odšli so na nova gradbišča ob veletoku Angare, kjer prenašajo svoje izkušnje iz Bratska pri gradnjah novih hidroelektrarn. Na Angari je v načrtu šest hidro-central, od katerih obratuje poleg bratske že Irkutska, v največjem delovnem razmahu pa je tudi gradbišče hidrocentrale v Ust-Ilimsku.
Gigant sredi tajge
(Nadaljevanje sledi)
PfmBSTSnwmfc
SPORT SPORT SPORT
18. avgusta 1974
ODBOJKA
EVROPSKO PRVENSTVO
V PARIZU SO IZŽREBALI IZLOČILNE SKUPINE EP
Jugoslovani bodo nastopali v Beogradu
l'rt ^>ar'zu 80 dni izžrebali kva-^ acijske skupine evropskega odbojkarskega prvenstva.
ČLANI
Jugoslovani bodo tekmovali v A ® upini in bodo odigrali vsa sre-buja v Beogradu. Njihovi nasprot-1 dod0 Madžari, Poljaki in zmagovalec izločilne skupine, v kateri kmujejo Italija, Švica in Portugalska. Ime zmagovalca te skupi-b° znano po medsebojnih spo-n-d. j ki bodo od 15. do 17. maja Pnnodnjega leta v Italiji. Po predvidevanjih bi morali zmagati Ita-ijam, saj so v tem športu daleč 0 Jsi od Švicarjev in od Portugalcev.
V finalni del evropskega prven-va pa bosta napredovali tisti dve esterki, ki se bosta uvrstili na ?uV1. .e mesti v kvalifikacijski upini. Vse tekme te skupine mojo odigrati do konca maja 1975.
ČLANICE
Jugoslovanske odbojkarice bodo movale v kvalifikacijski skupini s Predstavnicami Madžarske, nodne Nemčije in z zmagoval-niiv 'z'°čdne skupine. V tej sku-P 1 nastopajo Zahodna Nemčija, t ,anciJa in Finska. Medsebojne ^ teh treh reprezentanc bodo m.?!'8'.1 v Zahodni Nemčiji. Dona C1j 50 velike favoritinje za
napredovanje.
vrlrv* V .^em Primeru se bosta u-ih v finalni del evropskega tek-
Vr..anJa prvouvrščena in drugouvrščena ekipa.
mladinci
Mladinsko evropsko prvenstvo v furt 1 k° Prihodnje leto v Frank-vam-1 J Vhodni Nemčiji. Jugoslo-si. “odo igrali v drugi skupini Pno s Sovjetsko zvezo. Italijo v n^n^bvaiuem izločilne skupine, čila nastopajo Vzhodna Nem-ja, Danska in Avstriia.
ka in Avstrija.
MLADINKE
.Jugoslovanske mladinke imajo ze-v bi a.v,no nalogo. Najprej se bodo izločilni skupini pomerile z re-r vzentancama Madžarske in Turči-Je- Če bodo otnice se bi ihfikacijsko
in ^“novale še SZ, Nizozemska nivaleč četrte izločilne sku-tej izločilni skupini ,jreCale drža
hodne Nemčije in Švedske.
10	* V j	OIVC lil J. tli v-i
som* • b°df> odpravile svoje na-kvaii?nCe ,se dodo uvrstile v drugo rin ! , acijsko skupino, v kateri bo-
d° tekmovale
in zmag,
, e- V uej iziocimi SKupim se srečale državne reprezentance
i.^ve izločilne tekme bodo odigra-Jugoslovanke na domačih tleh.
KOŠARKA
tokrat reprezentant Jelovac, ki je sam dosegel kar 34 točk.
V srečanju med SZ B in Češkoslovaško so zmagali Sovjeti s 100:86.
Po prvem delu vodi SZ B s 4 točkami pred ČSSR (2) in Olimpijo (0). # * *
PONTIAC, 17. — Evropska mladinska košarkarska reprezentanca je doživela na turneji po ZDA nov poraz. Evropejci so tokrat klonili reprezentanci Pontiaca z rezultatom 85:81. V vrstah evropske ekipe je bil najboljši Jugoslovan žižič, ki je dosegel 17 točk.
* * »
KAIRO, 17. — Košarkarji Bosne so odpotovali na turnejo po Afriki. V prvem srečanju so se v Kairu spoprijeli s selekcijo Egipta in zmagali z 82:64 (43:31). Ekipo Bosne je okrepil Marovič, ki igra pri Željezničarju. Najboljši med Jugoslovani je bil Mirza Delibašič.
GAGARINOV TURNIR
Dva poraza Olimpije
MOSKVA, 17. — Ljubljanska košarkarska ekipa Olimpija nastopa te dni na mednarodnem Gagarinovem košarkarskem turnirju v sovjetskem glavnem mestu. Ljubljančani so doživeli v prvih dveh tekmah dva poraza. Najprej jih je premagala češkoslovaška reprezentanca z rezultatom 85:74, potem ko je po prvem polčasu vodila Olimpija s 40:36. V tej tekmi se je med Jugoslovani najbolje izkazal Marter, ki je dosegel 22 točk.
V drugi tekmi se je Olimpija srečala z drugo reprezentanco Sovjetske zveze in klonila s 86:71. Najboljši med Ljubljančani je bil
NA PROSEKU OD 27. AVGUSTA DO M. SEPTEMBRA
PRIMORJE PROSLAVLJA 50-LETNICO DELOVANJA
Nogometni turnir v spomin na Egona Puntarja ■ Prijateljska tekma s Ponzi a no - Brošura o delovanju društva
Primorje slavi letos 50-letnico svojega obstoja. V ta namen bo v prihodnjih dneh na Proseku veliko praznovanje, ki se bo pričelo v torek, 27. avgusta, in bo trajalo vse do nedelje, 15. septembra. Športni praznik bo obsegal nogometni turnir za 2. memorial Egona Puntarja v spomin na tragično preminulega nogometaša Primorja. Poleg tega bosta na sporedu tudi nogometni turnir veteranov in tekmovanje mladincev.
Na Proseku so že nekaj dni v polnem teku priprave za to veliko manifestacijo. Marljivi proseški športniki so v «Mandriji» že uredili kioske, ki bodo stalno založeni s pristnim domačim vinom in jedačo, ter slavnostni oder. V prihodnjih dneh bodo pripravili še «brjar», tako da zabave res ne bo manjkalo.
Nogometaši Primorja so medtem že pričeli s pripravami. Poleg članov trenirajo tudi mladinci in veterani, da bi bili tako na vseh treh
KOŠARKA
ZENSKO EVROPSKO PRVENSTVO
Sovjetinje nimajo tekmecev Francozinje upajo na uspeh
Jugoslavija bo nastopila na Sardiniji z mlado reprezentanco
23. avgusta se bo v Cagliariju pričelo evropsko žensko košarkarsko prvenstvo. Na Sardiniji je že vse nared za to edinstveno manifestacijo, ki bo za 13 dni zaposlila vse najboljše evropske ženske reprezentance.
Glavni favorit: SZ
V ženski svetovni košarki je premoč SZ taka, da ni dvoma, da bodo sovjetske igralke tudi v Cagliariju osvojile prvo mesto. Nobena druga reprezentanca ne uvršča takih velikanov, kot jih ima SZ. Tudi na tem prvenstvu bo daleč najvišja tekmovalka Simeonova, ki je visoka kar 212 cm. Razen Simeonove pa ima SZ še dve drugi igralki s preko dvema metroma. S tako ekipo bodo seveda Sovjetinje imele absolutno premoč predvsem pri lovljenju odbitih žog, kar je seveda v košarki« bistvene važnosti. Če upoštevamo še dejstvo, da igrajo moderno košarko (agresivna obramba in izpiljen napad), potem je jasno, da ni nasprotnika, ki bi lahko ustavil «sovjetski stro’», kot imenujejo to re-
iuiiiii||ll|||||nnnumm|mmnm|mmuinf|||||||||t|||||||||||llllll|||,|||l|||||||||||||||iiiiiimMiiiiiiiiiiii
PRED ZAČETKOM PRVENSTVA 3. AL
Priprave Brega za novo sezono
Septembra turnir za memorial «Gerii»
n 0 Pičlem uspehu prejšnje sezo-• kateremu je sledil izpad v in po odlo-zadnjega občnega zbora je
čhv °h amatersko lig°. šn d zadnjega občnega zorna je y “feg sklenilo nekoliko obnovi-Prve nogometne postave. Buceni naj bi bili nekateri mla-‘gralhi, ki so v prejšnjih sezo-. n nastopili v mladinskih vrstah t .Phhhvno naj bi prišli do veljave sn V.« rugi domači nogometaši, ki Prejšnje leto nekoliko v o-
zadju.
^itho je torej, da bo Breg sku-s na vsak način sestaviti moštvo .samimi domačini in ponovno u-žn ari^* tako skupnost, kot je bila , Pred leti. Zato je zelo možno, .he bo društvo kupilo nobenega hjega» nogometaša:	saj so se
^an, Zahar in Bandi, ki so v prejšnji sezoni nastopali v vrstah Zoil?.?a' vrnili k matičnemu moštvu, gleda pa, da bi Race, Grahonja, avento, Manfreda in Fornasaris zapustih društvo.
Vodstvo prve ekipe je prevzel tre-ar Mondo, ki nadomešča Kozino, javijo, da novi trener dobro o-
^ Bližnji programi Brega so pre-aj zahtevni, saj se bodo «plavi» "teležili turnirja «Puntar». Poleg ^ga bo društvo priredilo memorial *Gerli», ki bo na sporedu dve ne-alji in sicer polfinalni koli bo-r, L septembra, finalno kolo pa ahago. Turnirja se bodo udeležili pa'eg Brega še Zarja, Gaja in Pri-. a^ac. V prvem kolu se bodo sredah Zarja - Primorec in Gaja -Hrag. Prav zaradi tako napornega Programa so Brežani začeli s pripravami že četrtega avgusta.
Pri mladinskem področju se bo .reg udeležil naraščajniškega in začetniškega prvenstva. Društvo polaga mnogo upov na naraščajnike, kl bi morali letos nastopati z dokaj hobrim moštvom. Čeprav nekateri hnadinci že trenirajo s prvim mo-slvom, se bodo treningi zanje u-radno začeli šele 25. t.m. Kot pri Prvi postavi, je vodstvo Brega nadomestilo trenerja tudi pri narašča-M- Mesto lanskega trenerja Ron-cmja bo prevzel Vidos, ki je lani hastopal s «plavimi».
Praznik Brega se bo začel v sodato 7. septembra in bo trajal do vključno 9. septembra. 15. septem
bra pa bo Breg priredil izlet na Dolenjsko.
Upamo, da bo letošnja sezona u-spešnejša od prejšnje in da bo dala navijačem «plavih» večje zadoščenje kot doslej.
Jolo
Delovanje ZSŠDI
TEČAJ ZA TRENERJE
Združenje slovenskih športnih društev bo priredilo trenerski košarkarski tečaj, ki bo od 26. avgusta do 1. septembra v Ljubljani.
Udeležence tega tečaja obveščamo, da bo zbor za začetek tečaja v ponedeljek, 26. avgusta, ob 18. uri v Ljubljani, Vidovdanska 7.
Udeleženci naj po možnosti s seboj prinesejo košarkarsko žogo in vso potrebno športno opremo.
Prevoz bo z osebnimi avtomobili ali z avtobusom redne linije.
AVTOMOBILIZEM
LE CASTELLET, 17.	- Jean
Pierre Beltoise in Jean Pierre Ja-rier sta na avtomobilu znamke ma-tra zmagala na 1.000 km dolgi avtomobilski dirki na dirkališču v Le Castelletu. Dirka je veljala za točke svetovnega prvenstva avtomobilskih znamk. S tem uspehom si je francoska avtomobilska tovarna Matra že po osmi preskušnji zagotovila naslov svetovnega prvaka in je tako ponovila lanskoletni uspeh.
Dobro vožnjo francoskih avtomobilov je potrdil tudi par Pescarolo-Larousse, ki se je prav tako na matri uvrstil na drugo mesto s tremi krogi zaostanka za zmagovalcema. Tretje mesto sta zasedla Ickx in Bell na avtomobilu ford gulf. Ta dva vozača sta večkrat zavozila izven ceste, vendar sta vsakokrat nemoteno nadaljevala.
prezentanco v košarkarskem krogu.
Tudi na poletnih turnirjih, ki so bili v Italiji, je SZ brez težav osvojila vsepovsod prva mesta in je po mili volji razpolagala z nasprotniki.
Kaj pa drugo mesto?
Če je prvo mesto že oddano, pa se bo odvijal ogorčen boj za drugo in tretje mesto. Favoritov za srebrno in bronasto kolajno je več. Ženska košarka v Evropi namreč ni dosegla tistega razmaha, ki je značilen za moško košarko. Nekatere vzhodne države, kot Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija in tudi Jugoslavija so zabeležile zastoj. Za naj višja mesta se bo potegovala Francija, ki uvršča največ atletinj kluba Clermont F'pkrand, ki se je že na. evropskem pokalnem prvenstvu odlično izkazal. Francijo trenira Jean Paul CoffiKjišPlcOne skriva dokajšnjih ambicij. Francoski trener je namreč prepričan, da bo njegova ekipa startala kot favorit za e-no od treh ke?ajn in je obenem tudi izjavil, da bi lahko Francija celo zaustavila favorita SZ.
V borbi za kolajne bo tudi Jugoslavija, ki je te dni začela s pripravami v Zadru. Jugoslovanke bodo sicer nastopile z mlado reprezentanco, prav zaradi tega pa jugoslovanski košarkarski ljubitelji upajo, da bodo njihove varovanke z borbenostjo in požrtvovalnostjo lahko u-spele. Naj omenimo še, da bo z Jugoslavijo igrala tudi odlična Marija Veger, ki je prejšnja leta nastopala v Italiji z milanskim klubom Geas. Vegerjeva sodi med najboljše evropske košarkarice.
Tudi Italija bi znala presenetiti predvsem zaradi tega, ker nastopa na domačih tleh. Italijanske igralke so se na pokalnih prvenstvih zanesljivo izkazale in bi lahko znale poskrbeti za presenečenje.
Spored ženskega EP
KVALIFIKACIJE
23.	avgusta
Cagliari:	ČSSR - Nizozemska,
Francija - Danska.
Sassari: ZRN - SZ, Madžarska -Jugoslavija.
Nuoro: Bolgarija - Romunija, Poljska - Španija.
24.	avgusta
Cagliari: ČSSR - Danska, Nizozemska- Francija.
Sassari: ZRN - Jugoslavija, SZ -
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
Madžarska.
Nuoro: Bolgarija - Španija, Romunija - Poljska.
25. avgusta
Cagliari: ČSSR - Francija, Danska - Nizozemska.
Sassari: ZRN - Madžarska, SZ -Jugoslavija.
Nuoro: Bolgarija - Poljska, Španija - Romunija.
FINALE
Cagliari, od 27. 8. do 3. 9., finale od 1. do 7. mesta.
Sassari, od 27. do 31. avg., finale od 8. do 13. mesta.
b. 1.
PLAVANJE
DANES
NA DUNAJU
Začetek EP
DUNAJ, 17. — Jutri se bo na Dunaju pričelo evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu ter v skokih v vodo. Jugoslovanski predstavniki odhajajo v avstrijsko prestolnico s kaj skromnimi upi, saj lahko računajo na osvojitev kolajne le v vaterpolu, medtem ko so v vseh drugih disciplinah v podrejenem položaju. Edini up in tolažba, ki jim ostajata sta, da bodo zrušili vrsto domačih državnih rekordov. «Plava» reprezentanca odhaja v Avstrijo z dosti manjšimi upi, kot pred leti na EP v Barcelono, saj je plavanje v Evropi precej napredovalo, v jugoslovanskem plavalnem športu pa so stik z njim povsem zgubili. Uspeh bi bil že, če bi se uvrstili v finale v moški mešani štafeti. Kar naenkrat so zmanjkale plavalke kot je bila Djurdja Bjedova v Mehiki ali pa Marjana Šegrtova v Barceloni.
ODBOJKA
BEOGRAD, 17. — Najboljši jugoslovanski odbojkarji so odpotovali v Kostanco na veliki mednarodni odbojkarski turnir, ki bo od 18. do 22. avgusta. V jugoslovanskih vrstah bosta odsotna Elezovič in Bo-ričič, ki sta zaradi bolezni ostala doma. V romunskem mestu bodo poleg Jugoslovanov nastopili še reprezentanti Vzh. Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Poljske, Romunije, Kube in Italije.
turnirjih čim uspešnejši.
Pred kratkim so pričele trenirati na proseškem igrišču tudi. .. ženske.
Letos smo si lahko ogledali že več tekem v ženskem nogometu, zato so organizatorji vključili v spored praznovanja 50-letnice društva tudi žensko nogometno tekmo med ekipama Primorja in Vesne. Prav zaradi tega se domačinke vestno pripravljajo pod vodstvom trenerjev Sardoča, Miliča in Bukovca. Žensko nogometno tekmo med Primorjem in Vesno bodo odigrali v nedeljo, 1. septembra ob 20.30.
Da bi tekmovanje čim bolje uspelo, bodo ob robu proseškega igrišča postavili tribuno, s katere si bo lahko ogledalo tekme približno 1000 gledalcev.
Ob priliki tega jubileja bo izdalo društvo tudi spominsko brošuro, kjer bo prikazano celotno delovanje Primorja od ustanovitve do današnjih dni. Gradivo za brošuro je po spominih najstarejših članov društva zbral in uredil domačin Bruno Rupel.
Praznovanje 50-letnice se bo pričelo v torek, 27. avgusta z otvoritveno tekmo med Primorjem in Pon-ziano, ki nastopa v D ligi. Slavnostna otvoritev bo ob 20. uri, tekma pa se bo pričela ob 20.30.
TENIS
INDIANAPOLIS, 17. — Američan Jimmy Connors je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Indianapolisu, ki velja tudi za prvenstvo ZDA. Connors je v finalu odpravil švedskega asa Bjorna Bor-ga z 2:1 (5:7, 6:3, 6:4). V igri dvojic je zmagal par Connors-Na-stase, ki je v finalu odpravil zahodna Nemca Pohlmanna in Fas-sbenderja z 2:1 (6:7, 6:3, 6:4).
Med posameznicami je osvojila prvo mesto wimbledonska zmagovalka Chris Evert.
NOGOMET
LA CORUNA, 17. — Urugvajska nogometna enajsterica Penarol je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju Terese Herrere v Španiji. Urugvajci so v finalni tekmi porazili zahodnonemško ekipo Bo-russio iz Moenchengladbacha s 3:2. V polfinalu je Penarol odpravil španskega prvaka Barcellone z 1:0, potem ko je sodnik izključil Cruyf-fa zaradi grobosti. Zahodni Nemci so v polfinalu premagali Atletico Madrid.
KOLESARSTVO
CASTEL’AZZARA, 17. — Felice Gimondi je zmagal na prvem kriteriju asov v dirki, veljavni tudi
za VN Furzi. Kolesarji so morali večkrat prevoziti progo, dolgo 1,5 km. Najboljši po vsakih petih krogih so si zagotovili točke, ki so odločale o prvem mestu. Ob koncu manifestacije, ki si jo je ogledalo nad 6.000 gledalcev, je zmaga pripadala svetovnemu prvaku Gi-mondiju.
* * »
MILAN, 17. — Italijanski kolesarski reprezentant Wladimiro Paniz-za, ki bo v nedeljo nastopil na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Montrealu v Kanadi, je odpotoval v Belgijo, kjer bo nadaljeval z izredno donosnimi dirkami, za katere se je domenil takoj po dokončanem «Touru» v Franciji. Svojo turnejo po belgijskih mestih je moral prekiniti, da se je lahko udeležil v Italiji izbirnih dirk za nastop na svetovnem kolesarskem prvenstvu profesionalcev.
NOGOMET
MLADINSKE LIGB
Primorska članska moštva morajo imeti tudi mladince
Na področju Kopra bodo tri pionirske lige
ENOTNA MLADINSKA LIGA
Na zadnjem sestanku v Sežani so predstavniki klubov sklenili, da bodo odslej klubi PNL tekmovali v enotni mladinski ligi. Istočasno bo potekalo tudi tekmovanje v mladinski ligi, v kateri bodo igrali klubi SNL in ZCNL.
V letošnji tekmovalni sezoni so o-proščeni tekmovanja z mladinci naslednji nogometni klubi, ki imajo razne težave pri vzgoji kadra in pri igriščih: Galeb - Lokev, Pivka, Brda, 2. Junij - Cesta.
Klubi, ki ne bodo redno tekmovali z mladinci in pionirji, bodo kaznovani z odvzemom ene točke pri članih za vsako odigrano tekmo.
Spored mladinske lige ekip, ki tekmujejo v PNL:
1. kolo 1. 9. 1974
Bilje - Proleter, Transport - Tolmin, Vodice - Vipava, Hrvatini -Branik.
Prehodni pokal, ki si ga bo dokončno zagotovilo tisto moštvo, ki bo dvakrat zmagalo na turnirju za « Memorial Egona Puntarja», ki ga vsako leto prireja Primorje v spo min na tragično preminulega proseškega nogometaša. Na prvem turnirju je lani zmagala kriška Vesna, ki je v finalu odpravila Primorje s 3:1
2.	kolo 8. 9. 1974 Branik - Piran, Vipava - Hrvatini,
Komen - Vodice.
3.	kolo 15. 9. 1974
Transport - Bilje, Vodice - Tolmin, Hrvatini - Komen, Piran - Vipava.
4.	kolo 22. 9. 1974 Proleter - Branik, Komen - Piran,
Tolmin - Hrvatini.
5.	kolo 29. 9. 1974 Transport - Proleter, Vodice - Bilje, Piran - Tolmin, Branik - Vipava.
6.	kolo 6. 10. 1974 Proleter - Vipava, Komen - Branik,
Bilje - Hrvatini.
7.	kolo 13. 10. 1974 Vodice - Transport, Piran - Bilje,
Branik - Tolmin, Vipava - Komen.
8.	kolo 20. 10. 1974 Proleter - Komen, Tolmin - Vipava, Transport - Hrvatini.
9.	kolo 27. 10. 1974 Vodice - Proleter, Piran - Transport, Branik - Bilje, Komen - Tolmin.
10.	kolo 3. 11. 1974 Proleter - Tolmin, Bilje - Vipava,
Vodice - Hrvatini.
11.	kolo 10. 11. 1974 Hrvatini - Proleter, Piran - Vodice, Branik - Transport, Komen * Bilje.
12.	kolo 17. 11. 1974
Bilje - Tolmin, Transport - Vipava, Hrvatini - Piran.
13.	kolo 24. 11. 1974
Piran - Proleter, Branik - Vodice, Komen - Transport.
TRI PIONIRSKE LIGE
Po sklepu konference TNZ Koper bodo odslej tri pionirske lige na področju TNZ Koper.
Klubi SNL in ZCNL bodo tekmovali v svoji ligi in sicer po sistemu 4 krat vsak z vsakim. V tej ligi bodo tekmovali naslednji klubi: Koper, Izola, Jadran in Tabor.
V	obalni ligi bodo tekmovali naslednji klubi (tudi po sistemu štirikrat vsak z vsakim) Piran, Branik, Hrvatini, Koper B in Izola B.
V	notranjski ligi bodo klubi tudi tekmovali po istem sistemu, nastopale pa bodo naslednje ekipe: Pivka A in B, Komen, Galeb, Proleter in Transport.
Prvaki vseh treh pionirskih lig se bodo na turnirju pomerili za prvaka Temeljne nogometne zveze Koper, ki bo zastopal področje na republiškem prvenstvu.
R. Velič
KONJSKI SPORT
DUBLIN, 17. — Italijan Raimondo DTnzeo je na tekmovanju v Dublinu c. vojil po eno drugo in četrto mesto.
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||iiiiiiiiiiiiiiii||||iiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||,|||,||||„||H
••Hi!:«:»
ŠPORTNA ZNAMKAH
miHiiii»
SENEGAL
Do leta 1887 so bile na tem ozemlju v veljavi znamke francoskih kolonij s pretiskom GOR ah pa SNG. Prve samostojne znamke so izšle šele leta 1887. Toda kljub temu so ostale v prometu znamke drugih kolonij s pretiskom SENEGAL.
Ta francoska kolonija je postala leta 1960 samostojna republika. Do danes je izšlo že 5 frankovnih in tri letalske športne serije. Prva je izšla leta 1961 pod skupnim imenom šport in narodne igre. Na znamki za 50 c. je prikazana afriška rokoborba, ki se delno razlikuje od naše; na znamki za 1 Fr. je prikazano tekmovanje pirog, to je tipičnih afriških čolnov z vesli; tretja znamka za 2 Fr. pa je posvečena tekmovanju na konju. Zadnji dve znamki te serija nimata prav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinoiniiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Partija iz Amsterdama 1974 Bell: Velimirovic (Jug.) — Črni: Csom (Madžarska) SICILIJANKA
1. e4 c5, 2. Sf3 d6, 3. d4 Sf6, 4. Sc3 c:d4, 5. S:d4 a6, 6. Lc4 Sozinova varianta, ki jo je zelo rad igral svetovni prvak Fischer. Od jugoslovanskih šahistov sta odlična poznavalca te ostre variante Marjanovič in Velimirovič.
6. ..e«, 7. Lb3 Le7 Za aktivnejše nadaljevanje se smatra 7. ...b5, na kar so beh nadaljevali 8. f4 z namenom osvojiti točko d5. vendar pa jim to ni obetalo premoči in poteza 8. f4 je izginila iz prakse. Nadomestila jo je 8. 0—0 in črni ne sme vzeti kmeta e4, ker po 8. ...b4 9. Sa4 S:e4, 10. Tel! d5, 11. c4 bc3, 12. Sc3: Sc3:, 13. bc3 Le7, 14. Lf 4 pride v težko pozicijo.
8. Le3 Sc9, 9. De2 Dc7, 10. O—O—O 0-0, 11. Kbl b5, 12. Sc6: Dc$:, 13. Ld4 Lb7, 14. Thel Dc7, 15. a3 Tac8, 16. F4 e5
Beli je gospodar središča in grozi, da s potezo e5 še bolj utrdi svoj po-ložaj, zato se je črni odločil, da zamenja slabega d kmeta, vendar pa Iso v čmi poziciji nastale nove slabosti, katere dobro postavljene bele
figure izkoriščajo.
17. fe5 de5, 18. Sd5! Ld5:, 19. ed5 ed4, 20. De7:
Velimirovič je zasedel sedmo vrsto, ima močnega prostaka na d liniji in črni se je odločil, da vzame h kmeta. S tem pa je njegova najbolj aktivna figura zapustila bojišče in črna pozicija je že zelo kritična. V nastalem položaju se nazorno vidi smisel 11. poteze belega Kbl, saj bi sedaj imel čmi lepo možnost s potezo Sd5:! ogroziti kralja, če bi ta ostal na polju cl.
20. ...Dh2:, 21. d6 Tce8, 22. Lf7:!!
Csom je že mislil, da je najhujše minilo, ko se začne žrtveni ples belili figur. Lovec, ki je do sedaj opazoval borbo zada črnemu odločilen udarec.
22.	...Tf7:
izsiljeno, na 22. ...Kh8, 23. Le8: Te8:, 24. De8: Se8:, 25. Te8 mat.
23.	De8:!
sedaj pa še žrtev dame. ki jo čmi sprejme, saj še ne vidi do konca kombinacije, ki mu jo je Velimirovič pripravil.
23. ... Se8:, 24 Te8: — Tf8, 25. d7
Ko se je nevihta okrog črnega kralja polegla, pa stopi na sceno prosti d kmet. Pred grožnjami d8D in Tfl ni obrambe.
25. ...Dd6, 26. Tfl! Lepa zaključna
poanta je prisilila črnega k vdaji.
* * *
Partija najboljšega primorskega mladinca Idrijčana Sama Bevka, ki je bila igrana na turnirju Alpskih držav v Gradcu.
Gradec julija 1974 Treppner (ZRN) — Bevk (Jugoslavija)
GRUNFELDOVA — INDIJSKA OBRAMBA
I.	Sf3 Sf6, 2. c4 g6, 3. g3 Lg7, 4. Lg2 0-0, 5. 0-0 d5, 6. cd5 Sd5:, 7. d4 Sa6, 8. e4 Sb6, 9. h3 c5, 10. d5 e6, 11. de6?
Napaka, ki omogoča črnemu hiter razvoj. Boljše je nadaljevanje: 11. Sc3 Sb4, 12. Lg5 f6, 13. Le3!
II.	...Le6:, 12. Sc3 Dc8!
Odlična poteza, napada kraljevo krilo in osvobaja polje d8 za trdnjavo.
13. Kli2 Td8, 14. Ld2 Sc4, 15. Del Sb4. 16. Lg5 f6, 17. Lf4 Sd3
Črne figure so zasedle najboljša mesta in beh je zgubil važnega kmeta, tako da Bevku ni težko realizirati boljše pozicije.
18. Dc2 Sc:b2, 19. Tbl Sf4:, 20. Db2: Sg2:, 21. Db7: Db7:, 22. Tb7 : Tb7! in čmi ostane s figuro močnejši zato se je beli vdal.
komentar!: S. Kovač
zaprav mnogo skupnega s športom, saj prikazujeta tipični folklorni ples ter simbolični boj proti levu.
Med 11. in 21. aprilom leta 1968 so bile v Dakarju športne igre prijateljstva. Na tej prireditvi so nastopali tekmovalci novih afriških držav. Namen je bil poglabljanje medsebojnih prijateljskih stikov. Na sporedu so bile skoraj vse olimpijske panoge. Na petih znamkah so prikazane le nekatere in sicer: boks (10 Fr.), plavanje (15 Fr.), skok v višino (20 Fr.), nogomet (25 Fr.), košarka (30 Fr.) ter tek (85 Fr.). Zanimivo je, da se je ta država spomnila plavanja, to je športa, v katerem — vsaj do danes — niso Afričani nikoli dosegli vidnejših rezultatov.
Afriške države organizirajo vsako leto medsebojno košarkarsko prvenstvo. Leta 1971, ob priliki 6. prvenstva so izdali v Senegalu serijo treh znamk. Na prvih dveh (za 35 in 40 Fr.) je prikazan boj za žogo ter met v koš, na tretji za 75 Fr. pa je geopolitična karta Afrike.
Leta 1972 so bile na vrsti olimpijske igre v Miinchnu. Senegal se je spomnil tudi te prireditve in tako je izšla serija štirih znamk in blok. Nominalna vrednost znamk je sedaj
RepuBluìue bii £ EfaÉGÀt
Tekmovanje s posebnimi afriškimi čolni pirogami. Znamka je izšla leta 1961
že dokaj visoka in tudi motivi so skrbneje izbrani. Prikazane športne panoge so: rokoborba (15 Fr.), tek na 100 m (20 Fr.), košarka (100 Fr.) ter judo (150 Fr.). Na bloku nominalne vrednosti 240 Fr. je pa narisan nosilec olimpijske bakle. Redkost v tej seriji je dejstvo, da je na znamki za 20 Fr. (tek) točno prikazana tekmovalna razdalja (100 m), kar ni še naredila nobena druga država.
In končno je izšla 6. aprila letos v seriji, posvečeni mladini, še ena znamka s športnimi motivi, z namenom, da se šport še bolj popularizira med mladino.
Vse letalske serije so izšle v čast olimpijskih iger. Prva je bila
dana v promet leta 1964 za Tokio. Na dveh znamkah za 85 in 100 Fr. sta prikazani košarka (met na koš med akcijo) ter skok v višino.
Štiri leta kasneje je bila na vrsti Mehika. Tudi s to serijo nas je senegalska poštna uprava presenetila. Na prvi znamki za 20 Fr. so namreč prikazani belopolti in črno-polti atleti med skokom čez živo
REFUBilQlllDUStNKAl
JtUXDEL'AMlue DA'tCAtL
, luum
April 68 — športne igre prijateljstva v Dakarju — rokoborba
mejo v vodo v teku 3000 z zaprekami. Tudi ta znamka je posebna redkost, saj do danes nismo opazili, da bi kakšna druga država izdala znamko o tej panogi. Na znamki za 30 Fr. je na vrsti met kopja, na tisti za 50 Fr. judo in končno na četrti, za 75 Fr., še košarka.
Zadnja serija je bila izdana za zimsko olimpiade v Sapporu leta 1972. Prava škoda je, da je ta serija umetniško izpod poprečja. Na treh enakih znamkah je prikazan drsalec na ledu, snežinka na temnem polju ter ohmpijski krogi. Tudi barvna kompozicija ni najbolj posrečena. Kakor smo lahko ugoto-vili, zbirka ni posebno bogata a vendar predstavljajo nekatere teme prav redkost. Poleg tega smo opažih, da je praktično v vsaki športni
seriji košarka, kar pomeni, da je ta šport priljubljen v tej mladi samostojni afriški državi. Na splošno lahko rečemo, da je celotna zbirka lepa in da je dosegljiva tudi za zbiralca z dokaj skromnimi finančnimi sredstvi.
DANES V SLOVENIJI
KONJSKI ŠPORT
LJUTOMER: vehke dirke ob stoletnici kasaškega športa z jugoslovanskim kasaškim derbijem na hipodromu,
NOGOMET
LJUBLJANA: Olimpija - Sloboda. 1. ZNL, ob 16.30 na stadionu za Bežigradom.
MARIBOR: Železničar - Drava, pokalna tekma, ob 10. uri na Taboru.
MARIBOR: Maribor - Crvenka, H. ZNL, ob 16.30 na stadionu v Ljudskem vrtu.
TRBOVLJE: Rudar - Bačka. II. ZNL, ob 16.30 na stadionu Rudarja.
ŠMARTNO OB PAKI: Šmartno -Mercator, prijateljska tekma, ob 17. uri.
CELJE:	prijateljsko nogometno
srečanje Dubrova (Zg) - Kladivar, ob 17. uri na Glaziji.
KPUBUQUE Dl) SENEGAL
Leto 1964: prva olimpijska serija (letalska). Košarka je priljubljen motiv v vsej športni filateliji Senegala
OBVKSTII.A
TENIŠKI KLUB GAJA bo priredil od 26. 8. 1974 do 1. 9. 1974 društveni teniški turnir za člane in redne obiskovalce kh'hskili igrišč. Turnirja se lahko udeležijo tako posamezniki, kot tekmovalci v dvojicah.
Vpisovanje: do 23. t.m. v bani Guštin na Padričah.
• • •
Sekcija KPI iz Trebč prireja praznik demokratičnega tiska ter odbojkarski ženski turnir za 5. pokal Dela, s sodelovanjem ženskih slovenskih ekip dne 7. in 8. septembra. Priporočamo udeležbo omenjenih ekip.
• • •
Športno združenje DOM obvešča igralce odbojke prve in druge ekipe, da bo prvi trening v torek, 20. avgusta 1974 ob 20. uri na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ul. Monte-santo 84).
Vodstvo kluba
Uredniltvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnapre): polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ Številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din PoSfni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I*
Stran 8
PORTUGALSKA KOLONIJA JE BOGATA NA NAFTI
Mednarodni monopoli se zanimajo za gospodarski potendal Angole
V Dar Es Sdlaamu se v največji tajnosti nadaljujejo razgovori o premirju v Mozambiku
18. 3*tgusta <974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
DAR ES SALAAM, 17. — V največji tajnosti se nadaljujejo v glavnem mestu Tanzanije pogovori med portugalskimi odposlanci, zunanjim ministrom socialistom Soaresom in ministrom za kolonije Santosom ter predstavniki gverilske organizacije za osvoboditev Mozambika FRELI MO, Samoro Machelom in Joaqui-mom Chissano. Vse kaže, da gre za predhodne pogovore, ki naj privedejo do skorajšnje konference o neodvisnosti Mozambika. Konferenca naj bi se pričela jeseni, ko bi Portugalska in FREL.IMO podpisali sporazum o premirju in ustavitvi ognja. Neodvisnost naj bi Mozambiku priznali prihodnje leto, čeprav Portugalska zahteva pred tem u-stanovitev koalicijske vlade in splošne volitve. FRELIMO pa je medtem že večkrat ponovil, da sprejema le tak sporazum, ki naj omogoči neposredno izročitev oblasti
NAIVNI TAKSIST
HANNOVER — Nagrado za naivnost bi lahko prejel neki jugoslovanski taksist, ki je peljal nekega potnika 2.100 km daleč in je nazadnje bil opeharjen za voznino, ker je potnik zginil brez sledu.
Naitmemu taksistu se je smilil neki 18-letni turški delavec, kateremu se je avto pokvaril na jugoslovansko-bolgarski meji in ki je bil namenjen v Hannover v Zahodni Nemčiji. Sprejel je mladeniča v svoj avto ter se podal na dolgo pot čez Jugoslavijo, Avstrijo, tja do Hannovra. Ko sta prišla tja, je mladenič vprašal šoferja za potni list (ta ga je morda hranil iz previdnosti) češ, da mora v banko po denar. Taksist ga je čakal in čakal na ulici, toda Turka ni bilo od nikoder. Kmalu nato je spoznal, da jo je nepridiprav popihal iz banke skozi stranska vrata. Policija je Turka pozneje sicer identificirala in ga tudi aretirala, toda ne ve se, če bo jugoslovanski taksist prišel do svojega zasluženega plačila, ki znaša okoli 450.000 lir.
ZALJUBLJENI ŠOFER
DARMSTADT — V bližini mesta Mannheima se je nekemu šoferju pripetila nekoliko nenavadna nezgoda (morda pa ni toliko nenavadna, ker se večkrat take dogodivščine končajo na zadovoljiv način). Šofer je bil v družbi mladega dekleta, katerega je vneto poljubljal. Očividno se dekle ni držalo pravila, da se šoferja ne sme motiti pri vožnji. Posledica preveč vročih poljubov je bila, da se je avto zaletel v neko ograjo ter se nekoliko poškodoval. Šofer se ni zmenil za to, temveč se je jadrno odpeljal naprej do bližnjega počivališča, kjer je mimo nadaljeval ljubezensko igro. Mimo je šel policaj, katerega budnemu očesu ni ušla obdrgnjena buškasta pločevina na avtomobilu. Zaljubljeni šofer je moral potem dolgo časa dokazovati, da ni nikogar povozil, toda tudi izgovor, da je poljubljal dekle, ga ni rešil pred globo, saj je znano, da je treba držati volan z obema rokama.
predstavnikom osvobodilne vojske.
Mednarodne tiskovne agencije se medtem ukvarjajo z važnim vprašanjem bodočnosti tretje portugalske kolonije, Angole, kjer je položaj zaradi nesoglasij med osvobodilnimi gibanji najbolj zapleten. To je tudi razumljivo, če pomislimo na pomen, ki ga Angola ima v svetovnem gospodarstvu. V nasprotju z drugimi kolonijami, ki so razmeroma nerazvite, je angolsko gospodarstvo izredno perspektivno, poleg tega pa že vnaprej razpolaga s trdnimi infrastrukturami. Naj kot primer navedemo le podatek, da ima Angola kar 10 tisoč kilometrov asfaltiranih cest, železnice, naftovode, energetsko mrežo, ladjedelnice in jeklarne. Glavno bogastvo Angole pa je nafta. V Afriki je namreč Angola peti proizvajalec nafte, takoj po arabskih deželah. Nič čudnega torej, če se svetovni «trusti» za nafto izredno zanimajo za Angolo in sedaj mrzlično nalagajo svoje kapitele v tej deželi. Mednarodne družbe dobro vedo, da afriško prebivalstvo Angole ne razpolaga s kapitali in strokovnjaki za to pomembno panogo gospodarstva in se bo torej nujno moralo zateči k pomoči iz tujine. Ta pomoč pa, jasno, ne bo brezplačna. Tako se je med mednarodnimi petrolejskimi družbami in svetovnimi bančnimi zavodi že vnela srdita konkurenca. Vsak si hoče zagotoviti pozicije v pričakovanju oklica neodvisnosti, ki bo Portugalski odrezal dobršen del dobičkov. (Lizbona je letno zaslužila samo z angolsko nafto — deset milijonov ton nafte na leto — kar 700 milijonov dolarjev).
Veliko zanimanje vlada tudi za baker, saj domnevajo, da so v Angoli največja nahajališča te dragocene kovine, kar jih premore afriška celina. Strateško pa je Angola važna zaradi nasadov rastline aga-
giù, iz katere črpajo sok, ki je bistvena sestavina goriva raketnih izstrelkov.
Med angolskimi bogastvi velja o-meniti še kavo, celulozo in živinorejo, ki se je razvila na farmerski način, podobno kot v Teksasu.
V Angolo skušajo prodirati s svojimi naložbami in bankami predvsem južni rasistični režimi, sosedi Angole, ki je tudi neradi spuščajo iz rok. To je verjetno eden izmed vzrokov, zakaj je tako otežkočena pot Angole do neodvisnosti
Libijski predsednik Gedafi v Aleksandriji za pogovore s Sadatom
KAIRO, 17. — Na povabilo egiptovske vlade, verjetno pa tudi po vztrajnem posredovanju arabskih emiratov perzijskega zaliva, je pripotoval na uradni obisk v Aleksandrijo predsednik libijskega revolucionarnega sveta polkovnik Gedafi. Na vojaškem letališču pri najvažnejšem egiptovskem pristanišču ga je pričakal predsednik Združene arabske republike Anwar El Sadat. Takoj po srečanju na letališču sta Sadat in Gedafi, ki ga spremlja major Omar Mariši, član revolucionarnega sveta Libije, odšla v predsedniško palačo «Kars El-Tin». Spremljal jih je predsednik združenih arabskih emiratov, šejk Zajed Bel Sultan.
Vse kaže, da bosta skušala arabska voditelja v svojih pogovorih razčistiti nesporazume, ki so nastali med sosednima državama po poskusu atentata na egiptovskega predsednika, za katerega menijo, da ga je organiziral Gedafi. Odtlej je propadla zamisel o federaciji med Libijo in Egiptom, odnosi pa so se ohladili do tolikšne mere, da so v Libiji celo prepovedali nekatere egiptovske časopise.
teljica. Spustili so se zelo nizko, da bi pomahali dekletu, ko so nenadoma izgubili nadzorstvo nad letalom, ki se je raztreščilo v stenah. Nesrečo so opazili neki turisti, ki so obvestili gorske reševalce. Po več urah jirn je uspelo izvleči iz razbitin malega letala trupla ponesrečencev.
V Angliji bojkot čilskih ladij
LONDON, 17. — Glavni tajnik angleškega sindikata uslužbencev prevoznih storitev, Jack Jones, je pozval vse člane sindikata, naj pod-pro akcijo dvodnevnega bojkota čilskih ladij, ki ga bodo v znak protesta proti preganjanju v Čilu izvedli sredi septembra.
Turška vojska pri Famagusti
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIimilUlllllllllllllllllIIIIIHIIIIIllllllllllllllIlUJIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ALMIRANTEJEVI «SUPERPRICI» TRDA PREDE
V Sgrojevi delovni sobi so našli snovi za sestavo peklenskega stroja
Uspešno delo bolonjskih preiskovalcev v prostorih rimske univerze Odkrita skladišča orožja pri Cremoni • Spet lažni alarmi na vlakih
RIM, 17. — Almirantejeva «super-priča», uslužbenec rimske univerze Sgrò se bo moral po odkritjih bolonjskih preiskovalcev na rimski kemijski fakulteti, zagovarjati zaradi resnejših obtožb in ni izključeno, da je osebno vpleten v nekatere bombne atentate na vlake. V tem primeru bi. seveda, bil zelo kočljiv položaj tajnika MSI Almiranteja, ki je na osnovah njegovih plačanih «pričevanj» poskusil speljati preiskavo o strahovitem pokolu na vlaku «Itali-cus» na stranpota, v neki «rdeči» smeri.
Namestnika državnega pravdnika iz Bologne. Nunziata in Persico, sta se
ves dan zadržala v prostorih kemijske fakultete v Rimu. Občutek sta imela, da je Sgrò lagal tudi tedaj, ko je preiskovalcem orisal prostore, v katerih naj bi videl skupino levičarjev, kako pripravljajo atentat na vlak. ki odpotuje z rimske postaje Triburtina. Sgrò je namreč dejal, da
je mladeniče videl v kleti fakultete za fizične vede. Preiskovalca pa sta poskusila najprej preiskati prostore druge, kemijske fakultete, kjer je bil Sgrò «tehnični asistent». Ugotovili so. da je Sgrò v svojih lažnih izjavah v bistvu opisal prostore, kjer je sam delal, do najmanjših podrobnosti. V predalih mizice, kjer naj bi izmišljeni levičarji pripravljali bombe, so odkrili plastični material, električne žice in druge snovi, ki bi lahko služile za pripravo peklenskega stroja. Po prvih pregledih (končno besedo bo povedala strokovna a-naliza) se zdi, da je material enak onemu, ki so ga neznani atentatorji porabili za sestavo peklenskega stroja, ki je aprila eksplodiral na vlaku Firence — Bologna. Sedaj bodo material. ki je očitno bil Sgrojev. primerjali z ostanki in drobci peklenskega stroja, ki je povzročil pokol v San Benedetto Val di Sambro.
Če bi se tako nastali sum, da je
Letalska nesreča: trije mrtvi
SONDRIO, 17. — Na višini 1950 metrov gore Pian dei Cavalli se je zrušilo manjše civilno letalo. Na krovu so bili trije uslužbenci letališča Orio al Serio, ki so pri nesreči izgubili življenje. Z letalom so preletavali vrhove tega goratega predela nad krajem Ponte Valtellina, kjer je letovala njihova prija-
....................................................
ZARADI SUŠE, VROČINE IN MALOMARNOSTI
Gozdni požari divjajo cd severa do juga Italije
Izredno velika gmotna škoda ■ Nevarnost za naselja
RIM, 17. — Po vsej Italiji od severa do juga, razsajajo gozdni požari, ki so posledica suhega in vročega vremena ter še posebej malomarnosti. Gasilcem, vojaškim enotam in prostovoljcem se je že posrečilo, da so nekatere pogasili, toda še vedno obstaja nevarnost, da ponovno izbruhnejo. Poleg že zadušenih, pa se porajajo novi, ki zahtevajo vedno številnejše skupine poklicnih in prostovoljnih gasilcev.
GENOVA — Gasilcem se je posrečilo, da so pogasili ogenj na hribu Portofino. Požar je izbruhnil že prejšnji teden. Plameni pa so se poja-
vili tudi v raznih drugih krajih. Na italijansko-francoski meji pri Venti-migih se borijo italijanski in francoski gasilci skupaj s prostovoljci. Tam je požar uničil več vinogradov. V malo več kot 15 dneh je bilo v teh krajih uničenih 500 ha goz. dov.
PORTOFERRAIO (otok Elba) — Na otoku Elbi gozdovi še vedno gorijo. Gasilci, gojenci financarske šole, oddelki padalcev in prostovoljci skušajo zajeziti morje plamenov, ki o-grožajo vedno bolj naselbine. Nekaj ljudi je že zapustilo svoje hiše. Na tem področju so požari povzročili ško-
Petletni Roberto Zanon je na le- je odpotovalo v Amsterdam. Malč-tališču Leonardo da Vinci v Rimu j ka so pripeljali nazaj policisti. Na ušel materi in se skril v letalo, ki | sliki: srečanje z mamo.
do, ki presega eno milijardo lir.
Okoli poldneva se je pojavil nov požar. Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj pomaga pri gašenju.
BERGAMO — Hud požar uničuje gozdnate obronke hriba Mincucco v zgornji dolini Brembani. Tu gori že deset dni in do sedaj se gasilcem še ni posrečilo, da bi zaduših zublje, ki v širini okoli 3 km napredujejo ter ogrožajo najrazličnejšo divjad. Zdi se, da je požar na tem področju nastal zaradi strele. Na tem področju se je pojavil požar še v nekem drugem gozdu. Zanetil ga je verjetno nekdo, ki je odvrgel cigaretni o-gorek.
FIRENCE — Položaj v Toskani se na splošno povsod slabša. Pojavili so se novi požari v najrazličnejših krajih. Ljudje kličejo na pomoč gasilce, toda ti ne morejo zadostiti vsem potrebam. Predsednik toskanske dežele Malvezzi je pripisal vzroke teh požarov dejstvu, da so gozdovi, kolikor jih je pač še, že dalj časa zapuščeni.
VERONA — Po treh dneh trdega boja se je gasilcem, gozdarjem, karabinjerjem in vojakom posrečilo, da so zadušili požar na hribu Baldo. Tu je obstajala nevarnost, da se požar razširi na naseljene kraje. Gmotna škoda je zelo velika.
CHIE7T — Tu se je gasilcem in prostovoljcem posrečilo, da so zadušili silovit požar, ki je nastal na področju San Pasquale di Atenssa ter v bližnjem gozdu. Plameni so zajeli okoli 120 ha. Škoda je zelo vehka ter presega milijarde lir. Pri gašenju so se rahlo zastrupili nekateri gasilci.
ASCOLI PICENO — Silovit požar je blizu mesta uničil 200 ha gozda. Plameni so napredovali v širini 10 km. Škoda je velikanska.
ISERNIA — Tudi na tem področju so danes zabeležili nove požare, medtem ko so druge že pogasili. Delo gasilcev je nevarno, ker je na tem področju še precej granat in min iz zadnje vojne.
NEAPELJ — številni požari tudi v vsej neapeljski pokrajini. Gašenje je težavno, ker primanjkuje vode.
AVELLINO — Na hribu Terminio sc plameni uničili velike površine gozda. Tudi tu je škoda ogromna.
Sgrò vpleten v organizacijo «Ordine nero in v atentat na vlak Firence — Bologna, bi si le s težavo predstavljali. da bi preiskava ne segla naravnost v tajništvo MSI do poslanca Almiranteja, ki je morda neprevidno zaigral na to karto. Razvoj prihodnjih dni bo pokazal, če smo bili priča nepričakovanemu a važnemu obratu v preiskavi o fašistični teroristični dejavnosti.
POTENZA, 17. — Tudi včeraj so neznanci opozorih z lažnim obvestilom na «bombo», ki naj bi jo neki mladenič nastavil v nekem tunelu južnih železnic. Telefonsko obvestilo so prejeli uslužbenci železniške postaje v Potenzi. Zaradi tega sporočila, so ukazali ustaviti vse vlake na progah «kalabreško - lukanskih» železnic in državnih progah za eno uro. Medtem so agenti pregledali tunele na teh progah in ugotovili, da je bilo sporočilo lažno. Očitno je namen neznanih fašistov sejati strah in obenem vpreči policijske sile v iskanje neobstoječih bomb ter sejati paniko med potniki na italijanskih železnicah.
Policija je medtem odkrila na hribih nad Cremono v dveh kmečkih hišah skladišča orožja za organizacijo fašističnih vežbališč. Lastnika enega izmed skladišč, 32-letnega Angela Grandija, so aretirali, ne pa bratov Arnoldi, ki sta neznanokje na počitnicah. V obeh hišah so odkrili nekaj brzostrelk, samokrese, eksploziv in zastave z oznako «Mussolinijevih škvader».
V Rimu se je oglasilo tudi vatikansko glasilo «L’Osservatore romano», ki v rubriki namenjeni italijanski notranji politiki opozarja na nevarnost «apriorističnih ocen» glede smeri, v katero naj gredo preiskave o atentatu na vlak «Italicus». pri čemer prikrito polemizira s tiskom, ki je tokrat zavzel ostro protifašistično stališče.
Musliman novi predsednik indijske republike?
NEW DELHI. 17. - Indijski parlament je volil za novega predsednika republike, ki naj zamenja dosedanjega šefa države Girija. Izid volitev bo znan šele v torek. Če ne bo «prostih strelcev» bi moral prevladati kandidat vodilne «kongresne stranke» predsednice Indire Gandijeve, bivši minister za kmetijstvo Fakruddin Ali Ahmed, ki je po veri musliman.
Komunisti so se Vzdržali glasovanja v znak protesta proti vladni politiki, niso pa podprli njegovega tekmeca, sindikalista Chaudhurija, za katerega so glasovale tri manjše opozicijske stranke.
Potrjen francoski jedrski poskus
PARIZ, 17. — Francoski obrambni minister Jacques Soufflet je indirektno potrdil, da je Francija izvedla v četrtek novo jedrsko eksplozijo na atolu Mururoa v Tihem oceanu, ko je časnikarjem dejal, da ne dvomi v informacije avstralske vlade, ki ima na razpolago natančne merilne naprave. Avstralija je, kot znano, protestirala zaradi francoskega jedrskega poskusa v ozračju. Minister je vsekakor potrdil, da je to zadnji francoski poskus v ozračju. V kratkem se bodo namreč na Pacifiku spremenili vetrovi in bodo podobni poskusi nemogoči ali prenevarni. Prihodnje leto, je dodal, bo Francija opustila poskuse v ozračju in izvedla serijo jedrskih eksplozij pod zemljo.
Južnovietnamski katoličani odklanjajo Thieujev režim
SAIGON, 17. — Južnovietnamski katoliški kler ne more več podpirati korumpiranega režima diktatorja aVn Thieuja, ki se protivi miru, preganja državljane in je v celoti odpravil še zadnje sledi svobode v Južnem Vietnamu. To so izjavili katoliški duhovniki, pod vodstvom patra Thang Langa, na sprejemu ob imenovanju novih južnovietnamskih škofov predstavniku Vatikana, kardinalu Rossiju.
Pater Thang Lang je pred imenovanjem novih škofov pozval vatikanskega predstavnika, naj preuči vsebino njegovega govora in naj se zaveda, da lahko katoliška verska skupnost v Južnem Vietnamu o-pravlja le posredniško vlogo za resnično pomiritev duhov in konec državljanske vojne. «Katoličani ne moremo več sodelovati, niti s pomisleki, z režimom, ki je odvzel ljudstvu vsako pravico in mrzi človeštvo. Ob tem ne moremo biti brezbrižni,» je zaključil pater Thang Lang. Kardinal Rossi je 150 katoliškim duhovnikom in dostojanstvenikom zagotovil, da bo skrbno preučil njihovo stališče.
LIZBONA, 17. — šest je smrtnih žrtev požara, ki je izbruhnil na grški tovorni ladji «Aliakmon Por-gress» v portugalskem pristanišču Leixoes. Trupla mornarjev, nizozemske in grške narodnosti, bodo odpeljali v domovino.
NOV UDAREC ZA CESARJA HA ILE J A SEL ASIE J A
V Etiopiji aretiran poveljnik cesarske garde
Cen. Talese je bil osebni cesarjev prijatelj Mrzlična dejavnost «koordinacijskega odbora»
ADIS ABEBA, 17. — «Odbor za koordinacijo oboroženih sil» je u-kazal aretirati poveljnika etiopske cesarske garde gen. Taf eseja Lemo. Vest je sporočil danes etiopski radio s posebnim sporočilom, ni pa navedel podrobnosti o aretaciji sami.
Gen. Tafese je osebni prijatelj etiopskega cesarja Haileja Selasie-ja ter je bil imenovan za poveljnika cesarske garde pred kratkim. 2 njegovo aretacijo je etiopski cesar izgubil skoraj zadnjo oporo. Na površju etiopske politike ga drži le še ugled in razširjeno prepričanje med določenimi plastmi ijudstva, da njegova oseba pred-sravija enotnost države in njeno kontinuiteto.
V prejšnjih dneh, kot smo že poročali, je Halle Sclasie izgubil tri zelo važne organe, ki so bili steber etiopske monarhije:	kron-
ski svet, cesarsko sodišče in vojaški svet. Govorilo se je, da je bilo treba ukiniti ta cesarska telesa zaradi varčevanja, toda zelo verjetno ima «odbor za koordinacijo oboroženih sil» daljnosežnejše namene. Dejstvo, da so aretirali gen. Taf eseja pomeni, da se je cesarska garda združila z gibanjem oboroženih sil ter končala s tem spor, ki je bil značilen zanjo v zadnjih časih.
Vzdušje v Adis Abebi je zelo napeto in skrajno negotovo. Širijo se najrazličnejše govorice. Vsakdanje živ-jenje zastaja in vsi pričakuje jo, da se bo kmalu nekaj zgodilo. Že v zgodnjin jutranjih urah so se ljudje začeli zbirati pred prodajalnami časopisov, da bi zvedeli, kaj se dogaja v državi.
Povsod je opaziti gruče in skupine ljudi, ki vneto razpravljajo o zadnjih dogodkih.
Prvi minister Michael Imm je davi sklical izredno sejo ministrskega sveta, kjer naj bi razpravljali o nastalem položaju. Govori se, da bo Imre morda v kratkem odstopO s svojega mesta. Z dvora pa sporočajo, da je cesar Haile Selasie šel davi v cerkev, potem pa se je posvetil «globokemu premišljevanju». Kljub temu pa ni bilo opaziti na cesarskem dvoru neke posebne vznemirjenosti.
Popolnoma drugačen je položaj na poveljstvu četrte armade, kjer «koordinacijski odbor oboroženih sil» stalno zaseda. Vojaška oborožena vozila neprenehoma prihajajo in odhajajo, pred vhodom v veliko dvorišče pa so na straži vojaki na tankih.
Umrl je pisatelj Aldo Palazzeschi
RIM, 17. — Po kratki bolezni je v bolnišnici «Fatebenefratelli» u' mrl znani italijanski pisatelj Aid0 Palazzeschi, znan med širšo publiko predvsem zaradi svojega romana iz leta 1934, «Le sorelle Materassi», ki ga je predelala televizija v posebni njemu posvečeni nadaljevanki.
Palazzeschi je bil star 89 let, doma iz Firenc, katerim je posvetil marsikatero svoje delo v prozi ali v verzih. V prvem desetletju našega stoletja se je Palazzeschi družil z Marinettijem in «futuristi», a se v bistvu ni navzel njihovega duha, posnemal jih je predvsem v zunanjih oblikah. V svojih delih je stvarnost spreminjal v luči tanke in prefinjene ironije, poglabljal se je v življenje neobičajne sedanjosti in predstavljal, čez desetletja, zgled za avantgarde «šestdest* tih let».
Svoj trdi značaj in doslednost j® Palazzeschi pokazal že v prvi svetovni vojni, ko se je odločno opredelil proti vstopu Italije v vojno. Tedaj je napisal tudi zbirko poezij «Due imperi mancati».
Dosledni antifašizem ga je v na; slednjih letih osamil, čeprav je zanj prav to obdobje najbolj plodno. Napisal je več romanov, med katerimi je verjetno najbolj znan roman «Le sorelle Materassi», ki opisuj® življenjsko pot dveh sester, osame; lih devic, ki sta se posvetili vzgoji nečaka in v njem zrcalili vse, kar je v njih bilo nedoživetega.
Palazzeschi je kot priznanje z® svoje življenjsko delo prejel več nagrad, med temi nagrado «Mar-zotto», «Viareggio 1949», mednarodno nagrado akademije «Lincei» ter leta 1959 zlato kolajno za zaslug® na kulturnem področju.
uiiiiimiiiiiHimmiiMiiiiiiiitiminiiiimiiiiiiiiniiinsmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPORT SPORT SPORI
KOLESARSTVO
SP V MONTREALU
PO DOBREM DESETLETJU D. MORELON OB NASLOV
Srebro za Italijane v zasledovalni vožnji
MONTREAL, 17. — V četrtfinalu hitrostne vožnje amaterjev je prišlo do velikega presenečenja: Francoz Daniel Morelon, ki ni i-mel nasprotnikov že celo desetletje v bitki za naslov svetovnega prvaka, je bil nepričakovano izločen. Za to je poskrbel sovjetski kolesar Kravtsov, ki je premagal Morelona v samih dveh preskuš-njah. V prvi vožnji je bil potreben fotofiniš, saj sta oba kolesarja prispela na belo črto skoraj istočasno. Sovjet je namreč startal od daleč in ni dal večkratnemu svetovnemu prvaku možnosti, da bi nadoknadil zamujene metre. V finalu se bosta tako za naslov svetovnega prvaka srečala Kravtsov in čehoslovak Tkač, ki si je zagotovil vstop v finalno skupino po precej problematični zmagi nad Sovjetom Jablunovskim, potem ko je bila potrebna tretja vožnja. Tedaj je Sovjet padel, žirija je Tka-ča najprej izločila, nato pa mu je dosodila zmago.
Italijanski kolesarji so si zagoto; vili srebrno odličje v zasledovalni vožnji amaterjev, kjer se je Pizzoferrato uvrstil na drugo mesto, medtem ko je naslov najboljšega pripadel zahodnemu Nemcu Lutzu.
V hitrostni vožnji pri ženskah pa je naslov prvakinje šel sovjetski kolesarki Tamari Piltsikovi, ki je v samih dveh vožnjah odpravila Američanko Sue Navarro. Na tretje mesto pa se je uvrstila Sov-jetinja Careva, ki je premagala drugo ameriško predstavnico Stei-novo.
Danes je bila na sporedu tudi zasledovalna vožnja orofesional-cev. Med Italijani se je v četrtfinale uvrstil Giacomo Bazzan, medtem ko je bil Fraccaro izločen. Bazzan se bo v četrtfinalu srečal z Dancem Knudsenom, lanskim svetovnim prvakom.
AVTOMOBILIZEM
ZELTWEG, 17. — Avstrijec Nikki Lauda s ferrarijem je dosegel naj-
boljši čas na današnjih poskusnih vožnjah za veliko nagrado Avstrije, ki bo na sporedu jutri v Zeltwegu. Jutrišnja dirka velja kot dvanajsta vožnja za dodelitev točk za svetovno prvenstvo pilotov. Na 5,900 km dolgi progi je Lauda dosegel najboljši čas z 1’35”40. Drugi je bil Reutemann, tretji pa Brazilec E-merson Fittipaldi.
ATLETIKA
MITING V ZÙRICHU
Sušanj drugi na 800 metrov
mednarod v Ziirichu
ZORICH, 17. — Na nem atletskem mitingu ni manjkalo zanimivih rezultatov. V teku na 800 metrov, kjer je nastopal tudi svetovni prvak, Italijan Fiasconaro, je zmagal Kenijec Boit pred jugoslovanskim predstavnikom Sušnjem, ki je dosegel odličen čas 1’44”G7. Fiasconaro pa je bil tretji. Quarrie je v teku na 200 metrov dosegel najboljši čas na svetu z 20"06. Omembe vredni so še časi Honza na 400 m s 45” 14, Američana Boldinga v teku na 400 m z ovirami z 48"75, Stones pa je skočil v višino 2,25 m.
TENIS
JOHANNESBURG, 17. — Moštvo južnoafriške teniške reprezentance, ki se bo srečala z Italijo od 19. do 21. septembra, bodo sestavljali Dry-sdale, Hewitt, Mcmillan in Moore.
NOGOMET
MADRID, 17. — Zahodnonemški državni reprezentant Paul Breitner je prestopil iz svojega matičnega kluba Bayerna iz Miinchna k madridskemu Realu, kjer bo igral najmanj tri leta. Breitner, ki ima 22 let, bo pri Realu igral skupno s svojim tovarišem Netzerjem.
Ronald Biggs
ne bo vrnjen v Anglijo
BRASILIA, 17. — Ronald Biggs, eden izmed avtorjev znanega, tako rekoč zgodovinskega ropa na angleški poštni vlak Glasgow - London iz leta 1963 bo ostal v Braziliji, kljub angleški zahtevi po ek-stradiciji. Njegova prijateljica j® namreč povila sina, kar je po brazilskem zakonu dovolj, da se taka zahteva zavrne. Raimunda De Na-scimiento Castro mu je povila sina pred nekaj dnevi, Biggs ga je priznal in izjavil, da ju mora vzdrževati.
Venezuela bo podržavila pelrolcjske družbe
CARACAS, 17. — Venezuelski minister za rudarstvo, Valentin Her-nandez, je sporočil, da bo Venezuela v kratkem podržavila vse petrolejske družbe, ki delujejo na njenem ozemlju. Pred tem pa bo vlada imenovala v upravne svete teh družb svoje «opazovalce», ki bodo morali preprečiti špekulacije ali proračunsko zvišanje vrednosti podjetij in naprav.
Španski socialisti o Francovi bolezni
PARIZ, 17. — Tajnik španske socialistične stranke, ki se je zbrala na kongresu v francoskem mestu Toulouse, Rodolfo Dopis, je pozval dvesto delegatov, naj skrbno preučijo položaj v Španiji v zvezi z boleznijo starega diktatorja Francisca Franca. Dopis je mnenja, da španske oblasti prikrivajo resnično naravo Francove bolezni, ker skušajo na tak način «neboleče» prenesti oblast na «kralja» Juana Carlosa.
Zgrudila se je mrtva pred mikrofonom
TRAPANI, 17. - Zgodilo se je na otoku Favignana, v Egadskem otočju, pri Siciliji. 27-letna Franca Filippetti je prijateljem v lokalu, kjer so se prejšnjega večera zbrali na hladu, zagotavljala, da lepo poje in da bi se rada pomerila pred mikrofonom orkestra, ki je nastopal v lokalu na odprtem. Stopila je na oder in prijela za mikrofon. V tistem trenutku se je brez krika zgrudila mrtva na tla. Ubil jo je sunek električnega toka iz amplifi-katorjev.
Sodne oblasti so v letoviščarskem naselju «Approdo di Ulisse» izvedle preiskavo. Poskrbeti so morali tudi za hčerko umrle ženske, staro tri leta, ki je ostala sama.
RIM, 17. — Predsednik republike Leone je danes sprejel glavnega tajnika krščanske demokracije Fanfanija in se z njim zadržal na daljšem pogovoru o notranjih političnih vprašanjih.