PRIHODNJE LETO 10 milijonov parov nogavic Se nekaj dni in v Tovarni nogavic na Polzeli bodo v do­ končani hali zapeli delovno pesem novi stroji. 50 jih je. Po­ stali bodo srce nove, večje proizvodnje, večje storilnosti, velik napredek podjetja in ponos kolektiva. Do konca leta pa se bo tem pridružilo še 100 strojev, poleg njih pa bo prispelo še 29 dodelavnih strojev za barvanje, fiksiranje, šivanje in pregled nogavic. [ Skupna vrednost celotne strojne opreme znaša 726.000 dolarjev. Uvozilo jo je podjetje Jugo-im- port iz Montreala v Kanadi. Ko­ lektiv polzelske tovarne nogavic vlaga v to novogradnjo 60 milijo­ nov lastnih sredstev za gradnjo objekta, 235 milijonov kratkoroč­ nega kredita za odplačilo carine ter odstopa za obdobje petih let 80 odstotkov proizvodnje v novem obratu. Tako bo po petih letih kolektiv postal dejanski lastnik te sedaj najnovejše strojne opreme. Ko­ lektiv tovarne nogavic se dobro zaveda, da ne sme izgubiti niti e- nega dne, zato ima že sedaj pri­ pravljenih okrog 80 delavk, ki se priučujejo v centru za strokovno izobraževanje po ozkih profilih. Pri izbiranju za tovrstno delo so uporabili znane PIV metode in psiho teste. Do konca leta se bo tem 80 pridružilo še nadaljnih 170, ki bodo vsi šli skozi priučitveni center. Skupno bo podjetje v pri­ hodnjem letu zaposlovalo okrog 900 delavcev in bo s tem postalo eno najmočnejših delovnih kolek­ tivov v žalski občini, po bruto produktu pa bo nedvomno tudi med prvimi v okraju. Izdelek-nogavica bo vsekakor novost, saj doslej nismo poznali nogavic z letečo zanko in bo ne­ dvomno osvojila naše odjemavce. Proizvodnja se bo v 1963. letu po­ večala od sedanjih 4 milijone pa­ rov na 10 milijonov. Od tega bo­ do v novi hali proizvajali okrog 6 milijonov parov nogavic. Kolek­ tivu bo od te nove proizvodnje ostala ena petina, to je 108.000 ducatov nogavic, a tudi te bo fir­ ma v Kanadi plasirala v izvoz. Za ostalih 80 odstotkov pa pod­ jetje kot čisti dobiček dobi od vsakega ducata 15 centov. Tako bo podjetje s 15 centi za ducat obvezne oddaje in lastnim deležem ustvarjalo letno 146.000 dolarjev, kar vsekakor niso majhna deviz­ na sredstva. Dnevna proizvodnja se bo od 14.000 parov povzpela na okrog 34.000 parov dnevno. In ka­ ko so prišli do tega. Dobro gospo­ darjenje kolektiva, odrekanje pre­ tiranim nagradam, skladi v raz­ merju 65:35, vse to je bila osnova, da so si lahko sami zgradili ob­ rat. Načrti pa so vsekakor lepi, saj predvidevajo nedaleč od to­ varne zgraditi srednje naselje, ta­ ko da bodo s stanovanji in ure­ jenimi komunalnimi objekti lažje vezali dober strokovni kader, ki še vedno primanjkuje tovarni. Togosti v kmetijstvu ni mesta Sntarska kmetijska zadruga ni več razdrobljena: sama usmerja kmetijstvo v vsej občini. Pri tem zasleduje načrtno proizvodno politiko, ki predvideva prvenstve­ no razvoj živinoreje, travništva in sadjarstva. Z novim predeloval­ nim obratom »SAD-SOK« v Ko­ strivnici je dala šmarskim sadjar­ jem močne pobude. Pot je torej jasna, vendar so tu še ovire, ki jih bo potrebno odločno odstrani- ti.Včasih je videti, da so določeni vozli nerešljivi, toda s prepričlji­ vimi akoiijami si utira pot. Kmetijska zadruga si postopo­ ma veča lasten zemljiški sklad, ki pa je ponekod močno razcepljen ter ga parajo tuje drobne parcele. Odkup zemljišča zaenkrat še ni velik. Lansko leto so dokupili o- koli 43 ha zemljišč, letos so jih doslej kakih 38, kar ni veliko. Prav je to, da so odkup pospeše­ no vršili predvsem tam, kjer je že največ zadružnih površin. Kmetij­ ska zadruga je s svojo posebno te­ hnično skupino izdelala dolgoroč­ nejši načrt zemljiškega odkupa. po katerem bi naj odkupili 532 ha povrsm, toda ponudb in sredstev ni toliko, da bi lahko izvedli pro­ gram brez izdatnejše pomoči. Od­ kupovali naj bi predvsem v kata­ strskih občinah sp. Kostrivnica, Buče, Imeno, Dobležiče, Roginska gorca. Plat, Pristava, Hanjsko, Sevnica, Dvor, Rajnkovec, Bresto- vec, Prelasko in Bistrica. V celoti bi se naj v prihodnjih treh letih povečal družbeni sek­ tor za 1.045 ha. To je pot, ki vodi k večji kmetijski proizvodnji, za katero so predpogoj kompleksne površine. Posebno gospodarsko za­ nimivo je Imensko polje, kjer bo­ do predvidoma razvili močno ži­ vinorejsko središče. Nedvomno pa bodo morali zemljišča čim prej zaokrožiti, vrinjene površine od­ kupiti ali zamenjati, pri čemer pa ni mesta za togost niti pri zaseb­ nikih niti pri kmetijski zadrugi. Vsekakor se bodo šmarski kmetij­ ski proizvajavci morali nemudo­ ma o teh vprašanjih odkrito in odločno pomeniti. Druga stvar, ki je v šmarskem kmetijstvu, morda tudi drugje! — zelo toga, je obdavčenje. To v šmarski občini ni realno. Razde­ litev na cenilna področja izvira še iz preteklega stoletja, kar je že tako močno dvomljivo. Dejansko ni razumljivo, da prištevajo pod­ ročja Šmarje pri Jelšah, Pristave in Podčetrtka pod cenilni okoliš Celje I/l. To je nesmisel, ki se je z naglim razvojem celjskega ba­ zena neprimerno povečal. Nemo­ goče je primerjati okolico Celja z okolico Podčetrtka. Prav tako ni povsem urejena evidenca kul­ tur. Težko bi bilo preurediti celot­ ni kataster, vendar pa pri obdav­ čevanju ne bi smeli biti vztrajno togi, temveč bi morali nekaj u- kreniti. Prav tako bo potrebno u- blažiti davščine v hribovskih pre­ delih, ki se praznijo. To so stvari, o katerih bodo v prihodnjih dneh globlje razpravljali vsi kmetijci v šmarski občini. RESNIČNA ZGODBICA >->-Da, letos sem zaključil o- snovno šolo v Bistrici ob Sotli, No, kar šlo je. Ostal sem pač nekje za odličnja- ki-«, se je navihano nasmeh­ nil Tonči, kot hi ne hotel po­ drobneje razpravljati o uč­ nem uspehu. »Bal sem se pa vse dozdaj. Ne, popravnega izpita ne, ker tega nisem imel, pač pa tega, da ne bom mogel v šolo. Moj prijatelj je hotel na tehnično, pa ni bil sprejet. Sele zdaj sem si oddahnil, ko sem zvedel, da sem sprejet. Seveda, stroji me veselijo! Na srednjetehnično sem se vpisal. Ce ne bi bil sprejet, ne vem, kaj bi napravil? Morda hi se moral iti učit obrti. Se sedaj ne vem, kako bo z denarjem. Ce ho mama zmogla ... Sestro imam na učiteljišču! Ko bi mogel kjer­ koli dohiti štipendijo. Pa tež­ ko se je kam obrniti: tu v Obsotelju smo precej od­ maknjeni. >^Postal je rahlo otožen. Prvič pojde z doma, skrbi so tu. »Ne stanovanja še nimam! Verjetno se bom moral voziti z vlakom. Na­ vsezgodaj zjutraj v Celje, po­ poldne ali zvečer pa nazaj. Seveda, daleč je, pa samo, da hi bil zdrav. Da sem le v šolo sprejet, to je zaenkrat naj­ važnejše."-' Take skrbi je v teh dneh imel marsikateri absolvent osnovne šole. Tež­ ko je najti ustrezno šolo. Mnogi so si morali premisli­ ti pri izbiri poklica. Pot do poklica je dostikrat težka. Tonči, upajmo, da dobro zvoziš in boš korenjaško zdrav. Samo pogum! Če se boš v šoli dobro odrezal — kar ti želimo! —, boš prav gotovo dobil še nekje štipen­ dijo! R. L. 12. september- praznik mozirske občine Ta dan je izredno pomembna mejnica v zgodovini narodnoosvo­ bodilne vojne na Štajerskem — pod smelimi udarci Slandrove bri­ gade, ki jo je vodil komandant Mirko je padla zadnja okupator­ jeva postojanka v Zgornji Savinj­ ski dolini in tako je v osrčju de­ žele, za katero je Hitler dejal: »Naredite jo nemško!« nastalo o- svobojeno ozemlje, ki je vztrajalo dobra dva maseca. Padlo je Mo­ zirje. In ta dan slavijo kot občin­ ski praznik. Ni pa Zgornja Savi­ njska dolina znana le po osvobo­ jenem ozemlju, tu so pod Creto imeli prvoborci svoje postojanke in že v oktobru 1941. leta' ime­ li boje s fašisti. Letos bodo občinski praznik proslavili slavnostno. Uvod bo predstavljal zbor borcev na Creti. Tu bodo borci žalske občine od­ krili spominska obeležja na kra­ ju, kjer je padel 1942 leta neznani borec; krajevna organizacija zve­ ze borcev pa bo tega dne na istem mestu razvila svoj prapor. V sredo, 12. septembra, bo ljud­ ski odbor imel slavnostno sejo in to s predstavniki vseh političnih in družbenih organizacij. Poseb­ na delegacija bo položila venec pred spomenikom. 15. septembra — v soboto zvečer, pa bo akade­ mija v kino dvorani. Program skrbno pripravlja prosvetno druš­ tvo, sodelovale pa bodo tudi osta­ le organizacije. -ik V drugem polletiu boljše... v zadnjem času so politični predstavniki šoštanjisike občine razipravljali o ustanovitvi komu­ nalne skupnosti zavarovancev ter o problemih zdravstvenega zava­ rovanja in izjredno visokem od­ stotku staleža -bolnih. Pobudo sta dala občinski odbor SZDL in ob­ činski sindikalni svet, ki sta na plenumu z zdravstvenimi delav­ ci sprejela sklep o ustanovitvi skupnosti zavarovancev. Šoštanj- ska občina ima namreč vse pogo­ je za samostojno skupnost, saj ima okrog 11.000 zavarovancev, dva zdravstvena doma z izredno razvito zobotehinično službo in drugimi sp>ecialističnLmi oddelki. Prav tako pa dohodki zdravstve­ nega doma zavarovanja 'krijejo več kot 80 odstotkov izostankov. Akcija je v teku. Sedaj se te­ meljito pripravljajo na zbore vo­ li vcevnpro izvaja vcev, kjer bodo seznanili neposrednega proizva­ ja vca z vso problematiko zdrav­ stvenega zavarovanja, da bo ču­ til, v kolikšni meri je celotna zdravstvena problematika odvis­ na od vsakega poedinca in kaj vse se lahko na .tem področju od­ strani kot negativno. V teku pa so priprave za volitve v sikupšči- no komunalne skupnosti. iPrvo ipolletj^ letošnjega leta kaže na pretiran porast obolenj. Proučitev staleža kaže na tipič­ nost kiratkotrajnega bolovanja — od enega do treh dni — kar vse­ kakor bilj sovpada z izkorišča­ njem ugodnosti kot opa resnih bo­ lezni. Tako je v nekaterih podjet­ jih v šoštanjskii občini porasel od­ stotek celo preko 10, pni večini pa je prav blizu te meje. Sele od meseca juilija dalje je opazen pa­ dec in sedaj se je to skorajda ne­ vzdržno stanje delno normalizi­ ralo. Ta uspeh je bil možen samo zaradi tesnejšega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami in zdravstveno Službo, kjer prednja­ či rudnik lignita, ki je največ uspel pri znižanju bolnih. Pri manjših podjetjih to še ni prišlo tako do izraza. Primanj­ kuje jim kadra in tekočih analiz, kajti le temeljito poznavanje in dosledna evidenca lahiko vodita k izboljšanju. Eeden od vzrokov pa je nedvomno tudi ta, da manj­ ša podjetja ne plačujejo dopol­ nilnega prispevka za socialno za­ varovanje in doslej niso bila do­ volj zainteresirana na reševanju tega problema. Za vse pa bi mo­ rala izguba 67 milijonov v letoš­ njem letu biti zaskrbljujoča, saj so izdatki porastli za okrog 60 odstotkov. Prav zato se kaže nujna po­ treba po komunalrui skupnosti zavarovancev. Le na ta način bo neposrednemu proizvajavcu pri­ bližna problemaitika zdravstve­ nega zavarovanja in vse drugače bo, ko bo več ljudi odločalo o politiki zavarovanja. Le skupnost zavarovancev je lahko porok, da se uredi sedanje nevzdržno sta­ nje. Svet za delo in delovna raz­ merja pri občinskem ljudskem odboru je že imenoval volivne ko­ misije, Iki so te dni razpisale vo­ litve v samoupravne organe ko­ munalne skupnosti zavarovancev. -ik Novi izdelki Tržišče je zahtevalo, da so tuidi nekatera obrtna podjetja v ko­ njiški občini deloma spremenila svojo proizvodnjo. Kovaško pod­ jetje Obrtnik v Vitanju je pri­ čelo z izdelovanjem balkonskih ograj. Pravijo, da ima za letos dovolj naročil. Precejšen del og­ raj izdelujejo za nove stanovanj­ ske bloke v Ljubljani. Kovaško podjetje v Slov. Ko­ njicah pa je pričelo z izdelova­ njem železnih delov za rolete. Tudi za te proizvode je povpra­ ševanje veliko. V. L. Tudi v Mozirju bodo sprejeli goste Tudi v mozirski občini je bilo mnogo ljudi v pregnanstvu v Sr­ biji in le-ti te dni komaj priča­ kujejo, da se snidejo s svojimi najboljšimi tovariši, tistimi, ki so jim v pregnanstvu nudili zatoči­ šče. Prišlo jih bo okrog 30. Mo- zirčani jih bodo sprejeli 14. sep­ tembra v Celju in jih z osebnimi avtomobili popeljali v Mozirje ter jih gostili na svojih domovih. 15. septembra jim bodo priredili sku­ pen izlet v Logarsko dolnio ter ogled Lesne industrije v Nazarju. Istega dne zvečer pa bodo gostje prisostvovali svečani akademiji v počastitev občinskega praznika. Naslednji dan se bodo vračali nazaj v Celje. Spotoma si bodo ogledali še Velenje. Polnih 17 let je že, a spomini so tako sveži, kot da je bilo včeraj. Pregnanci se do­ bro zavedajo, da bi brez teh do­ brih ljudi, ki so jim nudili vse, kar so sami imeli, pač le redko- kdo prišel nazaj v domovino. Prav zato se v pripravah kaže velika ljubezen in tudi rahla vročičnost, kako napraviti, da bi se jim v teh nekaj urah, dneh vsaj simbolično oddolžili. -ik PRIPRAVLJAJO OBČINSKI STATUT Občinski ljudski odbor Mozirje pripravlja svoj osnutek statuta. Delo vodi Občinska komisija za statut, ki je imenovala zaradi ob­ sežnosti gradiva in obravnav še štiri podkomisije. Priprave za se­ stavo statuta se zaenkrat vodijo še v podkomisijah. Ko bodo te zbrale in predelale vse potrebno gradivo po posameznih področjih, ga bo obravnavala še občinska komisija za statut, ki bo določila njegovo vsebino. Upravičena pričaldvanja Gozdno gospodarstvo v Nazar­ ju je v prvih sedmih mesecih le­ tošnjega leta uspelo kriti proiz­ vodne naloge, saj so ustvarili predvidevanja, t. j. okrog 60 od­ stotkov letnega plana, čeprav je ravno letošnje leto izredno kri­ tično zaradi dodatnega |>oseka. Doslej so prodali okrog 27.400 kubičnih metrov. Največ težav so imeli s prevozom, kajti njihov prevozni park ni dorasel potre­ bam. Da ne bi prišlo do zastoja odvoza, so iskali rešitve v izpo­ sojanju kamionov, tako da je tudi to vprašanje vendarle reše­ no. Najboljše in to celo preko plana so s hlodovino, ostali, manj važni asortimenti pa so v majh­ nem zaostanku. Povečali so tudi število zaposlenih, kajti zavedajo se, da je od pravočasnega poseka in spravila pač odvisen planirani izvoz lesa. »Arivederci Baska« Morje se je zapenilo in ladja je ves čas puščala za sabo belo sled kakor cesto, ki se je vila ne- ^ie na sredi morja zato, da se Salehi niso izgubili. Daleč za na- pa so šli spomini. (V marsi- ^tanišče in gruča hiš, stisnjenih ob skalnate bregove gora. In ma- '0 dalje na levi se je za topoli skrival dom, kjer smo preživeli osemnajst nepozabnih, sončnih, "kodrih poletnih dni. — Zdaj pa Se kolonija devetdesetih otrok '>^rača v Celje. Prezgodaj ... Baška je ostajala za nami, z na- J^i pa so šli spomini. {Vmarsi- kom je že začela vrtati skrb pri- '^dkovanja: šola se bo čez slab te- ^en začela. In to čisto zares.) °(iška, prijeten kraj na skrajnem 3'^gu največjega jugoslovanskega otoka — Krka — je že več let P^jetno zatočišče, kjer si v kolo- ^ijah celjski šolarji uspešno na­ birajo novih moči za novo šolsko *eto in počivajo, preživljajo počit- "fiice v brezskrbnem minevanju v kopanju, igrah, v izletih... faška jim nv/ii idealne pogoje: ^udovita, nadvse varna plaža, ^fnenitna okolica z vinogradi in borovimi gozdički, z majhnimi vzpetinicami, odkoder se nudi lep razgled na baščanski zaliv, v Ve­ lebit, Rab. Poleg Baške je v cer­ kvi slovita haščanska plošča, do­ kument prvega pisemstva na Hr­ vatskem. — In sonce, vroče juž­ no sonce, — ki je prve dni po­ barvalo hrbte rdeče, skoraj živo rdeče. Rdeča opečena barva pa se je kmalu spremenila v zape­ ljivo rjavo, v pravo počitniško barvo, ki pomeni zdravje in ra­ dost. Bilo nam je žal, ko smo odha­ jali. »Tovariš, kaj hi bilo, če bi se morje posušilo?