Poštnina p&čaaa v gotovkri Lete LXII. »6V.M6 V LluMjonl, v torcR 10. septembra 19Z9. ceno Din r- dan popokise, izvzema nedelje in praznike. — Inserati đo 30 peti* a Dfn 2.—, do W0 vre* Din £90, vefcfi msenti pettt vrsta Dis 4—w Popast po dogovoru. Inserarnl davek posebej. »Slovenski Narod« letBO v Jogoskrvijl 144.— Dio, za inozemstvo 300.— Dm. — Rokopis! se oe vračajo. — Naše telefoaske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Razširjenje ljubljanske cestne železnice Danes je bil izvršen ogled proge Šiška-št Vid - Stroški za novi progi proti Viču in Šiški Jo znašali okrog 20 milijonov Ljubljana, 10. sept. Včeraj popoldne se je komisija za (pregled novo projektiranih tramvajskih prog sestala na magistratu in je sestavila zapisnik o dopoldansikem pregledu tramvajske proge davna pošta — Vič stezi Šetenbupgovo ulico in Gradišče. Večina zastopnikov se je izdavila za to progo, dočim so policijska direkcija, dr. Duflcman, Bonač in Freliži protestirali proti tramvajski progi skozi Še-ilenburgovo, uldoo. Zastopniki maloiže-Jezniške družbe so ovrgli vse pomisleke, iz3"avtI3a*k>č med drugim: Navaja se v teh vlogah, da je Šelen-burgova ulica glavni prehod med severnim in južnim delom mesta in vse-inrje številna trgovska in gospodarska •podjetja. Bas" to dejstvo govori za to, da se bodoči tramvaj spelje na tem kraju, kjer bo ustrezal zahtevam občinstva. Ne gre pri projektiranju tramvajskih prog za to, da se jih namesti po cestah in ulicah, ki so široke in nimajo velikega prometa, so pa ponavadi tudi od centra precej oddaljene. Tramvaj, kakor tudi vsako drugo prometno sredstvo, mora iti za prometom m ne promet za tramvajem, ker bi bila vsaka rentabiliteta sicer izključena. To so naim potrdili vsi inozemski izvedenci, katere smo vprašali za svet, kje in kako naj se izpeljejo bodoče tramvatiske linije. Današnje proge so torej plod dolgotrajnih pogajanj in posvetovanj s prvovrstnimi strokovnjaki Navaja se dalje velik promet pešcev in večernih sprehajalcev po Šelen-burgovi ulici. Mnenja smo, da to dejstvo ne more izpodbijati projektiranie proge v tej ulici. Za promenado je v prvi vrsti namenjena pred leti krasno asfaltirana in v ta namen najprikladnejša Aleksandrova cesta. Mnenju zastopnikov maloželezniške družbe se je pridružil tudi gradbeni izvedenec, ki je izjavil, da so ugovori zasebnih interesentov proti izpeljavi tramvajske proge skozi Šelenburgovo ulico z njihovega stališča razumljivi, nikakor pa niso v javnem interesu, katerega zasleduje prosilec koncesije, da namreč zboljša pregled med občino Vič in ob progi ležečimi mestnimi deli (Rimska cesta in Mi rje) s središčem mesta. Tramvajska proga proti Viču je bila na ta način odobrena od komisije. Izvršile se bodo sicer nekatere izpre-membe, vendar pa ostane proga v glavnem taka, kakor je predvidena v načrtu. Danes dopoldne se je vršil ogled bodoče tramvajske proge proti Šiški. Pred kavarno »Emona« in »Evropa« bosta stala umetna otoka, obenem pa nm Novi meščansko-šolski zakon Včeraj se je sestala v prosvetnem ministrstvu komisija, ki sestavlja nov načrt zakona. Zakon bo uveljavljen še z letošnjim šolskim letom Beograd, 10. septembra. Včeraj se le sestala v ministrstvu prosvete komisija, ki ima nalogo, da sestavi načrt zakona o meščanskih šolah. Komisija se ie sestala v prostorih glavnega prosvetnega saveza v zgradbi ministrstva prosvete in sestoja iz načelnika za ljudsko šolstvo, iz referenta za meščanske šole ter iz 12 strokovnjakov. Razprava bo trajala tri do štiri dni. Nacrt bo za tem izročen ministrstvu prosvete, da ga prouči, nato pa bo predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Sodi se, da bo zakon podpisan že pred oktobrom in uveljavljen še z letošnjim šolskim letom. Prvi osnutek tega zakona, ki tvori podlago za razpravo te komisije, predvideva 351etno službovanje učiteljev meščanskih Šol. Po 15 letih službe imajo učitelji meščanskih šol pravico do profesorskega naslova. Veronauk bodo poučevali stalni ali pa honorarni katehetu ----- Tudi nemški nacionalisti se bodo pridružili Heimwehru? Nemški nacionalisti smatrajo položaj v Avstriji za zelo resen in napovedujejo, da bodo podprli akcijo Heimwehra — Luneburg, 10. septembra. Na velikem j korakati na pomoč avstrijski republikanski zborovanju aStahlhelma« je povzel besedo tudi njegov voda Dusterberg, ki se je v svojem govoru bavil z dogodki v sosedni Avstriji. Po njegovih informacijah so dogodki v Avstriji dokaj resnega značaja in ni izključeno, da bo prišlo med heimvseh-rovci in marksistično republikansko zvezo do resnih obračunov. »Stišali smo, da namerava vodja nemškega Reichsbannerja zvezi. Zato moramo nemškemu Reichsban-nerju povedati na ves glas: Ako bo udri v Avstrijo in se skušal zaplesti v avstrijsko meščansko vojno, potem tudi Stahlhelm in ostale nacijonalistične korporacije ne bodo mirovale in bodo tudi one posegle v meščansko vojno v Avstriji, toda na strani Heimwehra.Pesti Hir-lap< objavlja pod naslovom v Balkan c članek poslanca Urmanezva, v katerem trdi, da bi moralo Društvo narodov posvetiti posebno pozornost razmeram na Balkanu ter pr^pr*1-čiti, da se orijentalska kultura širi v civilizirane zapadna krajp. Pis^c napada češkoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo ter njihove državnike. Glede Briandove ideje o federaciji evropskih držav ugotavlja posl. Urmanczy v soglasju z italijanskimi listi, da je to utopija. sPesti Hirlap< trdi, da se he more govoriti o zbližanju narodov, dokler Evropa ne bo ozdravljena od bolezni, ki poteka iz mirovnih pogodb, zlasti iz tri-anonske pogodbe in dokler Madžarski ne bo dana satisfakcija. (Zdi se, kakor da bi hotel madžarski tisk trditi, da je Madžarska središče sveta in da brf»z nje ne more biti govora o kaki akciji v Evropi.) Anglija predlaga revizijo carin Vse članice Društva narodov naj bi se obvezale, da za dobo dveh let ne bodo povišale carin« med tem pa naj bi se izvedla splošna revizija — Ženeva, 10. septembra. Angleški trgovinski minister je podal na seii skupščine Društva narodov obsežen program gospodarskega dela Društva narodov za prihodnja leta. V svojem govoru se je zlasti podrobno pečat z vprašanjem premogovne trgovine v Evropi ter zahteval njegovo takojšnjo in nujno rešitev. To vprašanje bi bilo treba rešiti predvsem s podrobnim mednarodnim sporazumom o postopnem znižanju premogovne produkcije v vseh državah. Nadalje ie predlagal na) bi vse države, ki so podpisale pakt Društva narodov, podpisale medsebojno pogodbo, s katero se obvezujejo, da dve leti ne bodo povišale carin. Med tem pa naj bi se med temi državami vršila pogajanja o znižanju prevoznih tarif in carinskih postavk. Preiskovalna komisija v Jeruzalemu Anglija je imenovala posebno preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi vzroke zadnjih nemirov v Palestini — Pravo ozadje nemirov I London, 10. septembra. Kolonijalni urad je izdal davi poročilo, da vlada v Palestini mir in da je položaj v glavnem neizpremenjen. Le v severnih okrožjih je prišlo do manjših izgredov Arabcev. V Jeruzalemu je začela poslovati posebna preiskovalna komisija, ki ima nalogo, da preišče vzroke in ugotovi krivce zadnjih nemirov. V zvezi s tem je včeraj posetila angleškega vrhovnega komisarja velika deputacija Arabcev, ki je protestirala zaradi židovskih zločinov. Vrhovni komisar je dal deputaciji razumeti, da noče razpravljati o tem in jo je opozoril, da bo krivce in vzroke ugotovila preiskovalna komisija. Sarajevo, 10. septembra. Muslimanski list »Novo Vreme« piše o nemirih v Palestini med drugim: Po našem mnenju ni samo drzna, marveč celo provokaterska zahteva, da se naj v Palestini osnuje posebna židovska armada, da se naj v upravi namestijo samo židje, da se naj sodstvo izroči Židom itd. Ta zahteva nikakor ni upravičena, ker šteie prebivalstvo Palestine 1,061.000 ljudi, od teh je 870.000 muslimanov in 26.000 kristjanov, a samo 165.000 zidov. Ako se vzame kot osnovo načelo nacionalne večine, potem je Palestina arabska. Historične pravice, so bile že davno odložene v muzeje. Palestina je arabska in ta dežela je valeč postane podporni (lan društva glasom sklepa občnega zbora. Knjige sprejema: Telatko Marjan, Student vojno-tehnične šole, Kragujevac. T. M. Klic iz Nusakove vojašnice Prebivalci v pritličju Nusakove vojašnice v Trnovem smo primorani gospodom na mestnem magistratu iznesti svojo ponižno prošnjo v nadi, da ne bo ostala glas vpijočega v puščavi. Veliko se je govorilo svojčas, da dobimo tudi v pritličju preporrebna zunanja vrata, po katerih se je pokazala nujna potreba lansko zimo, ko smo zmrzovali, da je bilo joj. Vsak pameten človek mora uvideti, da pozimi lahka steklena vrata ne zadostujejo in skrajni čas je, da tudi mestni magistrat kot hišni gospodar, to uvidi. Menda ne bo zahteval od strank, da si same narede zunanja vrata, kakor se je zahtevala ureditev podstrešja. Ravno tako potreben je betonski hodnik pred vrati, da ne bomo vedno gazili gramoza, ki so nam ga navozili pred vrata. Večkrat smo že prosili, da se nam za hišo postavi lesen drog za iztepavanje prahu, a do danes še ni nič. Skromna skrb, ki jo mestni magistrat posveča Nušakovi vojašnici, je pomilovanja vredna in jo bo najbrže zima vzela, če je ne bodo gospodje malo ojačili. Gospodje, skrajni čas je že, da se spomnite, da so v Nušakovi vojašnici tudi ljudje, ki so občani in davkoplačevalci, kakor oni po drugih mestnih hišah in ne gre, da ne skrbite za vse enako. Apeliramo na vse gg. občinske odbornike, da se za stvar zanimajo in poskrbe, da se napravi pred vrati betonski hodnik in zunanja vrata pri stanovanjih kakor v prvem nadstropju, dokler je še lepo vreme. Prizadeti. Ljubljanski tramvaj V nedeljskem »Slovencu« razpravlja g. prof. Jarc o nalogah in delih, ki čakajo tekom prihodnjega leta občinski svet. Poseben odstavek posveča razširjenju omrežja cestne železnice, kjer med drugim omenja, da obstoji načrt zgraditi nove proge na Vič in v Šiško — da pa se je pojavila misel, naj se proge zgrade do St. Vida, v Moste in Rudnik do mitnice. Ker smatram g. profesorja za avtoritativno osebo in ker pravi v svojih izvajanjih, da obstoji načrt, da se Potegnejo nove proge le v Šiško in na Vič, je smatrati, da je skoro gotovo, da se izvede razširjenje omrežja !e v navedenem obsegu. Menim, da ni še prepozno, da se o stvari izpregovori v širši javnosti in prepreči prenagljeno odločitev. Naloga vsake mestne uprave bodi, pritegniti v mesto čim širšo okolico in na drugi strani nuditi svojim občanom priliko in možnost, da se v prostem času popeljejo v okolico na oddih. Dalje je upoštevati, da se v okolici mnogo gradi in če že občina sama neposredno ali posredno ne more zmanjšati v izdatni meri stanovanjske bede naj vsaj na kak drug način isto skuša olajšati, t. j. s primernimi zvezami z bližnjo okolico, iz navedenih razlogov resno priporočam, naj naša občinska uprava ne bo kratkovidna in nepodjetna, ampak naj pokaže enkrat velikopoteznost. Zato smatram, da je potrebno, da se nove proge zgrade prav do Št. Vida, Most in Rudnika, ker sicer ostanemo pri starem sistemu tkzv. ilikanja, ki je nerentabilno. Za primer le cesto proti Št Vidu. V zadnjih letih se je tu zgradilo levo in desno od glavne ceste ne-broj novih hiš in hišic krog nove cerkve, na tkzv. Kosovem polju itd. Tudi v Gornji Šiški in Št. Vidu se marljivo gradi in se bo še, a čim bi stekla nova proga do Št. Vida, bi se gradbena podjetnost še podvojila, ker je teren naravnost idealen, lega solnčna, zračna, gramoz v tleh in lep razgled. In ako so aktivna privatna avtobusna podjetja — mar se boji mestna občina nerentabilnosti nove proge? Ne rečem, morda prvo in drugo leto bi ne bili ugodni, a že čez dve leti bi proga nedvomno postala visoko aktivna, dočim trdim, da bi nova proga, ki bi tekla do stare cerkve ali mitnice, bila pasivna, ker bi na eni strani odvzeli avtobusi publiko iz Gor. Šiške in krajev severno do Št. Vida — a ostali del Spodnje Šiške pa ima le dobrih 10 minut peš v center mesta. Ako bi si skušala občinska uprava v tem slučaju pomagati s prepovedjo avtobusnega prometa, bi to bila na eni strani krivica napram podjetnikom, na drugi strani pa brezobzirnost do publike, zaradi katere javne institucije obstoje in ne obratno. Zato ponavljam, ako se nekaj gradi, naj se ne dela le za danes in jutri, ampak za daljšo bodočnost. Jaz smatram in mnogi bodo potrdili pravilnost mojega mnenja, da se naj nove proge zgrade do Št. Vida, Viča, Rudnika in Most Avtopodjetnikom naj se nudi primerna odškodnina in dodeli koncesije na drugh progah, a na cestah, kjer bi šle nove proge, ukine sleheren avtobusni promet, ker le-ta naravnost ruši ceste, dviga oblake prahu itd. Ker bi se radi gradnje novih prog morale ceste itak razkopati, bi obenem priporočal, da se cesta proti št. Vidu, ki je najbolj frekventirana, do temelja popravi — nasuje s sekanim kamnom in povalja, razširi, napravi hodnike ob obeh straneh in tudi od mitnice naprej uvede primerna razsvetljava, ker danes vlada tam ponoči uprav egiptovska tema. Istočasno pa naj se misli tudi na preureditev prog v mestu samem, na zgraditev novih linij, pri čemer bi dosedanje tvorile dele nove razdelitve linij. Upam, da se bo upoštevalo želje tisočev in mestni občini ne bo treba obžalovati nekoliko večjih izdatkov, ki se bodo na ta način kmalu bogato obrestovali. Pripomnil bi še, da naj bi se za linijo proti Št Vidu nabavili štiriosni vozovi J. P. (Presveta KOLEDAR. Dane*: Torek, 10. septembra 102°. katoličani: Nikola, pravoslavni: 28. avgusta, Mojsije. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: »Selo greha«. Kino Ideal: Silvesrrovo v Parizu. DE2LRNE LEKARNE Danes,- Bahovec, Kongresni trg. I star. Sv. Petra cesta, HoČevaT, Spodnja Šiška. Ljubljanska porota LJubljana, 10. sept. 1929. Hudodelstvo tatvine Danes ie predsednik razprav sodni k okrožnega sodišča Mladič, prlsednika pa sodnika okrož. sodišča Strasser in Leder-nas, zapisnikar je avskultant dr. Dobrov-šek, drž. tožilstva zastopa drž. tožilec dr. Fellaher. Na zatožni klopi sedi Ivan Bre-skvar, 291etni tkalski mojster v Ljubljani, ki še ni bil kaznovan. Zagovarja ga odv. dr. Goljar. Ivan ie bil zaposlen kot tkalski mojster pri indst;. platnenih izdelkov v Zg. Jaršah. Vedel je, da ima tovarna pripravljen denar za izplačilo delavcem. Premagala ga je izkušnjava in ukadel ie 35.000 Din ter aktovko. Denar ie odnesel ponoči v Ljubljano in ga naložil drugi dan deloma v Kmetski posojilnici, deloma v Mestni hranilnici. Kupa! si je tudi dva radioaparata in žensko zlato uro, a mačehi ie dal ?010 Din, da mu jih shrani, drobiž v znesku 1168 Din in aktovko pa zakopal na Mirju. Obdolženec je bil zelo potrt in na predsednikova vprašanja je odgovarjal z drhtečim glasom. Svoje nepremišljeno dejanje Je odkrito priznal in obžaloval, škoda ie že skoro vsa poravnana. Pismo o glasu trdi, da je obtoženec na dobrem glasu in da še nI bil kaznovan. Porotnikom je stavil senat samo eno vprašanje o krivdi tatvine. Zagovornik dr. Goljar je omenil, da j*e dobil obtoženec iz Brna obvestilo, da ie sprejet v višjo šolo, pa ni imel denarja in si ni vedel pomagati. Premagalo ga ie hrepenenje za študijem In zato ie kradel. Govor zagovornika je bil zelo stvaren in je napravil globok vtis. Porotniki so vprašanje o krivdi potrditi, a z utesnitvijo, da svota ne presega zneska 250 Din, nakar je bil Ivan Bresvar obsojen radi prestopka tatvine na 1 teden zapora, vštel se mu je zavarovalni in preiskovalni zapor od 18. avgusta. Nato se ie pričela razprava proti Francetu Pravharju, Uboj v Voklem Kolar France Pravhar, doma iz Vokla v šenčurski fari, je obtožen hudodelstva uboja. Dne 7- julija letoa se je vrtila v Vodicah gasilska veselica. Popoldne so se pripeljali na veselico z vozom tudi Matija C e baše k, Juvan France in France Pod jed. Okoli 17 sta se pridružila de Anton Juvan in obdolženec Proti večeru so se vsi odpeljali v Voklo. Med potjo so se ustavili v Kocj*uo-vi gostilni v Trbojah, kjer so izpili poldrugi liter vina. Obtoženca opisuje obtožnica kot surovega, pijači in pretepu podvrženega fanta, češ, da ga slikajo orožniki in tudi priče kot takega. 2e tedaj je izzival Juvana Franceta. Potem ga je izzival še med potjo. Ko so dospeli v Voklo, je Juvan dejal obdolžencu, naj se odstrani ter ga je hotel udariti z lopato, pa so drugi preprečili. Juvan je vrgel lopato proč, obdolženec se je trenutno odstranil, pa se je zopet vrnil a nožem v roki in navalil na Juvana ter ga dvakrat sunil v hrbet. Ranjenec je poklical Podjeda na pomoč. Podjed je prihitel, divjaški Pravhar je navalil tudi nanj, ga sunil z nožem v prsa, mu ranil srce in fant je v nekaj sekundah izkrvavel, dočim je Juvan dobil eno težko in eno lahko poškodbo. Obdolženec se je v preiskavi zagovarjal s silo-branom. Obtoženca zagovarja odvetnik dr. Zenko iz Kranja. Obtoženec je srednje velik, čokat fant bledega lica, zagovarja se s »ilobra-nom. Ob sklepu lista obravnava še ni bila končana. Pri revmatlzmu v glavi, ledllh, plečih, živčnih bolečinan v kolkih, usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franu Josef-ova voda« z velikim pridom r>ri vsakdanjem izpiranju preoavnega kanala. Unlver. zitetne klinike Izpričujejo, da le »Franz Josef-ova voda« sosebno v srednjih leti a in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln spec. trgovinah. 25 Dnevne vesti. Razstava poštnih znamk Slovenske znamke vredne po več desettisoč dinarjev — Presenetljiva pestrost slovenskih znamk — Prva Jugoslovanska razstava Jesenske in zimske sezone v Pragi. Od 1. do 8. trn. se je vršila na praškem velesejmu prva razstava jesenske in zimske sezone na jugoslovenski rivijeri in v Sloveniji. Razstava je bila zelo pregledno ureiena in pokazala je klimatične prednosti naše rivijere pred italijansko in francosko. Tri me tre visok trioglat toplomer je kazal razliko povprečne temperature med Davosom v Švici — 7.4), Montone v Franciji (+ 7.5) in Visom v Dalmaciji (+ 9.8 C v januarju). Na 2 m visokem stojalu toplomera je bila tabela z relacijo povprečne mesečne temperature v 8 svetovnih klimahčni.i krajih v oktobru, ianuarju in aprilu. Med občinstvom je vladalo za razstavo veliko zanimanje. — Novi honorarni konzu.l A A. Kralj je podpisal ukaz, s katerim so imenovani za honorarne konzule v Essenu Paulos Vili, v republiki Haite Nikola Rude, v Frrmantlu v zapadni Avstraliji Nikola Maric, v Brnu Mato Vojkovič, v Valenciji v Španiji dr. dr. Manuel Berdusekoi, v Bruslju Laza* Luj in v Osaki Eliširo Ujama. — Za Sokolski dom v Beogradu. Odbor za zgraditev Sokolskega doma v Beogradu je sklenil prirediti sokolsko loterijo, katere čisti dobiček ie namenjen zgraditvi Sokolskega doma. Odbor apelira na vse rodoljube, Sokole in njihove prijatelje v državi, da mu pomagajo s kupovanjem in raz-pečavanjem srečk zgTaditi dom, ker bodo s tem storili svojo patriiotično dolžnost in pripomogli beograjskim Sokolom zgraditi dom, ki bo vir duševne in telesne kulture. Sokoli bodo najlepše manifestirali svojo vseslovansko in jugoslovensko misel, če priskočilo beograjskim bratom na pomoč. Srečke so po 10 Din. Žrebanje se bo vršilo 7. februarja 1930 in izžrebanih bo nad 1000 lepih dobitkov. Srečke se dobe pri odboru za zgraditev Sokolskega doma. Beograd, Kosmajska št. 9. Odbro naproša zlasti vse prodajalce srečk in agente, nai tudi oni razpečavajo srečke in s tem podpro njegovo akcijo. — Beriiija naše socijalno politične zakonodaje. Ker pripravlja ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja revizijo naše socijalno-politicne zakonodaje, je predsedstvo Delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu 6klenilo sklicati širšo anketo, na kateri bo zavzeto definitivno stališče glede revizije socijalno-politicne zakonodaje. Na anketo, ki se bo vršila v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih zagrebške Delavske zbornice v Haulikovi ulici 12, bodo povabljeni s teritorijalnega delokroga zagrebške Delavske zbornice tudi vsi veliki župani, vse oblastne samouprave, vsi Okrožni uradi za zavarovanje delavcev, inspekcije dela, javne borze dela itd. Predsedstvo je povabilo na anketo tudi ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, Osrednji urad za zavarovanje delavcev in centralno tajništvo Delavskih zbornic v Beogradu. — Slovenci v Ameriki. V Evelethu, drŽava Minnesotta, je umrl v starosti 40 let Janez Gornik. Zapustil je ženo in 7 otrok — V Canon City, država Colorado je umrl v starosti 56 let Frank Skube. Pokojni je bil rodom iz Hudeje pri Trebnjem na Dolenjskem. — Istotam je preminul Jože Iljaš, star 56 let. Zapustil je ženo in 6 otrok. — V Evelethu je 5. avgusta umrla Ivanka Platner, rojena Schiller, žena uglednega Slovenca Jakoba Platnerja. Bivala je ie 20 let v Ameriki. Zapustila je moža in 10 otrok. — Slicna nesreča je zadela tudi Mar-kelčevo družino v Suebovganu, država VViscontins. Dne 6. avgusta je umrla Josipi-na Markelc mati šestih nepreskrbljenih otrok. Njen mož je umrl pred petimi leti tako, da so sedaj ostali otroci sirote brez očeta in matere. Pokojna je bila rodom iz Št. Petra pri Novem mestu. V Ameriki je bivala 17 let. — Pokojninski zavod zgradi v Splitu veiiko palačo. Pokojninski zavod privatnih nameščencev v Ljubljani je kupil v Splitu ob VVilsonovi obali veliko parcelo, last dr. škarice in Šimuna Raka, na kateri namerava zgraditi veliko palačo. Zgradba bo baje veljala 3 do 4 milijone Din. — Oddaja zakupa buffeta na postaji Velenje se bo vršila potom licitacije dne 23. L m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. — Oddaja del za adaptacijo zgradbe inženjerske podoficirske šole v Mariboru se bo vršila potom licitacije dne 17. t. m. pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Načrti in predračun so na vpogled v pisarni omenjenega oddelka. — Od Platona do Marksa. Dr. Božidar Adžija je napisal zanimivo knjigo »Od Platona do Marksa«, v kateri razpravlja o razvoju sociološke ideje. V prvem delu go-vori o osnov, pojavih sociologije, v drugem Pa prikazuje razvoj sociološke ideje do sodobne marksistične sociološke metode. To je prva knjiga te vrste v naši domači literaturi. Knjiga stane 20 Din in se dobiva v vseh knjigarnah aH pa neposredno pri upravi »Socialne Misli«, Zagreb. Prerado-vičeva 42. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma še lepo in toplo, pozneje pa najbrž oblačno. Včeraj je bilo jasno samo v Skoplju in Splitu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27, v Zagrebu 26, v Ljubljani 25.1, v Mariboru, Beogradu in Sarajevu 24, v Skoplju 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9 mm, temperatura je znašala 14.4 stopinj. v — Mati In hči utonili. Tragična nesreča se je pripetila te dni v pristanišču Dobrota v Južni Dalmaciji. Iz mori a so včeraj zjutraj ribiči potegnHi trupli dveh utopljenk v črnogorski narodni noši. Oblast! so ugotovile, da gre za mater in hčerko, se-Ijakinii iz Baniana. Hči je prejšnji dan iz- , rcčrla svoje nezakonsko dete dečjemu do- mu v Ko toru. nato pa se je z mate 1 jo peš vrnila domov. Spotoma ju je v Dobroti zalotila huda nevinta. pred katero sta se zatekli v tamošnjo sirotišnico. Ponoči pa sta vstali in zapustili zavod, češ, da gresta v pristanišče čakat na parnik. Od takrat so ju pogrešali. Kako se je pripetila nesreča, ni znano, sodi se pa, da se je hotela ena umiri in je pri umivanju padla v morje, druga je pa skočila za nio v nadi, da jo reši. Ker nista znali plavati, sta utonili. — Poskusen samomor Slovenca v Šibeniku. V Šibeniku se je te dni ustrelil mladenič, katerega identitete sprva niso mogli ugotoviti, dele pozneje se je izkazalo, da gre za 241etnega Josipa Kotarja, rodom iz Ga-brovke, občina Moravče. Josip je sin uglednih in imovitib roditeljev. Delal je do aprila pri svojem očetu, kateremu je pomagal gospodariti. Imel je ljubavno razmerje z Ivanko P., ki ni ostalo brez posledic. Ivanka je zanosila in morala je zapustiti službo pri trgovcu Humarju v Sv. Križu. Kasneje je dekle odpravilo telesni plod. Stvar je prišla na dan in Ivanka je bila obsojena na par mesecev ječe. Po prestani kazni je pa nesrečno dekle umrlo. To je Jožeta, ki je imel radi razmerja z Ivanko že itak sitnosti doma, zelo potrlo in odšel je z doma, ne da bi roditeljem povedal, kam gre. Taval je po raznih krajih države, končno je pa prispel v Dalmacijo, kjer si je nedavno pognal kroglo v prsa. Prepeljali so ga v šibeaiško bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Zopet dva samomora v Zagrebu. V gozdu na Sljemenu pri Zagrebu so včeraj našli že skoro popolnoma razpadlo moško truplo. Policija je ugotovila- da je neznanec ki se je obesil, identičen s 341etnim elektrotehnikom Filipom Rupčičera iz Zagreba. Pri njem je namreč našla legitimacijo Udruženja rezervnih oficirjev, glasečo »e na njegovo ime. Imel je pri sebi tudi notez, v katerega je napisal: >Moje smrti ni kriv nihče. Zakrivil nisem ničesar, moja vest je čista. V smrt grem prostovoljno in prosim, da mi oprostite.« Samomorilcev polbrat Mato RupčiČ je izpovedal, da je bil Filip že delj ča6a živčno bolan. Živčno bolezen si je nakopal v Rusiji. — V gostilni »Bijela Ru-žar na Žitnjaku pri Zagrebu je včeraj v pijanosti izvršil samomor delavec Ivan Bogdan. Prerezal si je z nožem žile na nogah in je kmalu umrl. V pijanosti je brbljal razne gluposti in pivci v gostilni so ga čuli, kako je zabavljal na življenje, češ, da nima smisla živeti. »Človek dela in dela, a nikoli ničesar nima. Najboljše je, če se preseli na oni sveU je dejal, potegnil nož iz žepa in si prerezal žile na nogah. — Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo v Kranju 15. septembra. Vožnja polovična. Udeležite se zborovanja naše šolske obrambene družbe! 512-6 b 'iuhliane —li Iz delovanja našega Aerokluba. Odbor našega agilnega Aerokluba je imel včeraj sejo, na kateri je poročal tajnik dr. Rape o delovanju kluba med počitnicami in o nalogah, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti Novo letalo, katero grade 00 načrtih ing. Bloudka, bo kmalu dograjeno in svečano krščeno. Pilotska šola ima štiri gojence, med katerimi je eden absolviral že nad sto poletov in bo lahko v doglednem času polagal pilotski izpit. Udeležba v pilotski šoli za prihodnje leto je že zasigu-rana. Brezmotorno letalo ie dograjeno in bo v kratkem razstavljeno, najbrž na velesejmu med sadno razstavo. V zvezi s tem pripravlja Aeroklub poučno razstavo civilne avijatike. ki bo pokazala, da se Slovenci tudi na tem polju uspešno udeistvujemo. —lj Vpisovanje v realne gimnazije. Starši in realnogimnazijski dijaki se opozarjajo, da ne hite z nakupom Šolskih knjig, dokler ne vedo gotovo, na katerem zavodu se bodo poučevali. Radi koncentracije učenk na II. real. gimnaziji v Ljubljani bo ta zavod moral oddati večje Število učencev III. gimnaziji in realki v Ljubljani. V 7- razredu sta po začasnem učnem načrtu določena jezikovni in realni tip realne gimnazije. Učenci 7- razreda niso gotovi. Če ostanejo na dosedanjem zavodu, ker je verjetno, da se na V3eh realnih gimnazijah ne bosta vzdrževala oba tipa. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani od 16. do 31. avgusta: brožka; zlata ovratna verižica z obeskom; zlat prstan z demantno rozeto; mala srebrna damska ura; več metrov dolga vozna vrv; kanarček; par belih glace-rokavic; 1M kg žgane kave; 2 cikoriji; 8 dežnikov; Črno pleskano dvokolo z napravo za prtljago na zadnjem kolesu; hranilna knjižica št. 835 konzumnega društva za Slovenijo na ime Bitežnik Stanko; več zemljevidov; lesena kopalna kad; mo-Ski nahrbtnik; ročni kovčeg; damska jopa; damska ruta; damski klobuk; klešče; ročna torbica, v njej par otroških nogavic in 1 škarje. V železniških vozovih so bili najdeni ti-le predmeti: 11 palic 11 dežnikov, kovčeg s perilom, suknjič, moški slamnik, 3 klobuki, 4 čepice, platnena torba, piščanec, nahrbtnik, košarica e pletom, damski plašč, očala, naglavna ruta, zavoj perila, moški predpasnik, nikelnasta ura, zavoj platna, damski plašč, žepni nož, zavoj blaga in damska obleka. —- lj Seznam iigu bi jenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani od 16. do 31. avgusta: 7O Din; 1000 Din, bankovec; 250 Din; kuverta z 520 Din, v kuverti tudi račun s podpisom Novotnv Teodor; torbica s 120 Din; denarnica z 250 Din; listnica s 160 Din in 2 prostima vozovnicama; denarnica s 129 Din in naslovom na ime Fric Kokron; denarnica s 300 Din; denarnica, v njej 140 Din, 1 legitimacija kluba Ilirija<, dekret za motorno kolo evid. št. 15—585, 1 vojaška objava in več drugih listin, vse na ime PetkovSek Kari; pes, pasme »Daksbrakt, sliši na ime >AsoNa pustem otoku«; svilen plet; domovnica in službena knjiga, oboje na ime Slabe Katarina; objava, glaseča se na ime. Vogrič Ernest; 4 zvezki z napisom: >Tisch-ler-Gewerbe€; zavitek volne in opranih moških ovratnikov; automobilno kolo in auto-mobilna evidenčna Številka 15-253 in zlat uhan z 10 briljanti. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Danes v torek, 10. t. m. ob 20. uri skupna vaja mešanega zbora. Brez izjeme vsi. Odbor. —lj Prvi redni sestanek >2enskega Pokreta« se vrši v četrtek 12. t. m. ob 20. v damski sobi »Emone«. Radi sestave delegacije za kongres Narodnega ženskega saveza je prisotnost vBeh upravnih članic obvezna. —lj Šimel fura tudi vlake. V soboto je bilo pri vlaku, ki odhaja ob 17.20 v Kranj, polno potnikov. Vlak je čakal, a ljudi niso pustili, češ, da ne smejo čez progo, ker premikajo. Premikali so pa tako dolgo, da je čas za odhod vlaka že skoro potekel. Prošnje nervoznin pasažirjev niso pomagale: Nobeden čez progo— ali ne vidite, da premikajo! K sreči je bil navzoč posta-jenačelnik g. Ludvik, tako. da so mogli v zadnjem trenutku ljudje na vlak. Torej edino on na glavnem kolodvoru ie mnenja, da so razni vlaki uvedeni tudi zato, da se vozijo z njimi ljudje, ne pa sami sprevodniki. —lj Nasilen gost. France Stopar, rojen L 1877 v Dobu pri Domžalah, je znan kot skrajno nasilen in neprijeten gost. Policija je imele že opetovano ž njim opravka in ga je radi tatvine, nasilja, žali en ja straže, pretepov, vlačuganja in izgredov kaznovala že 22 krat, kar ca pa ni izpa-metovalo. Včeraj je zavil v Mikličevo gostilno in zahteval četrt vina. Ker je bil že precej nasekan, mu ga natakar ni hotel prinesti. Zato je začel razsajati in postal nasilen. Natakar ga je nekaj časa poslušal, nato ga ie pa pogTabil in ga skušal postaviti pod kap. France je pa pograbil palico, oplazil natakarja po glavi in smuknil skezi vrata. Toda j :za se mu Še vedno polegla. Ves divji je začel s palico razbijati po steklenih vratih, razbil je par šip in pobegnil proti kolodvoru. Pred hotelom Mi-klič sede čistilci čevljev. France je bil nekoč sam čistilec čevljev, a obrti ne sme več izvrševati, ker mu je bila odvzeta pravica. Zato se je znesel v pijanosti mimogrede tudi nad čistilcem čevljev. Zamahnil je tako močno po zaboju, da se je palica preloimla, hotel pa ie udrihati tudi po čistilcu. Njegovo namero je preprečil stražnik, ki je razboriteža prijel in odvede! v zapor. —1] Rodbina Supančičeva. daruje za mestne reveže Din 500 v počaščenie spomina obletnice smrti g. Filipa Supančiča. —lj Prodaja lesa, drv in lubja. Dne 14., 16. in 23. t. m. se bodo vršile pri direkciji šum v Ljubljani licitacije glede prodaje lesa, drv in lubja. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —lj Chrlstoiov državno koncesijonirani zasebni učni zavod v Ljubljani, ustanovljen leta 1904, vpisuje še ves september na Domobranski cesti 7/1. Vpisnina 7 Din, šolnina nizka; revni in pridni gojenci imajo popust. — Na železnici imajo gojenci popust enako dijakom srednjih šol. — Zavod preskrbuje absolventom službe. — PriČetek pouka 1. oktobra. 498/n Iz Celja —c Izgubljeno in najdeno. Včeraj je bilo policiji prijavljenih več izgub in najdb. Pavla Chiba, stanujoča na Kralja Petra cesti, je izgubila v nedeljo zlato zapestnico v obliki verižice, okrašeno z biserom in 2 modrima dragima kamnoma, vredno 1500 Din- Zala Špegličeva iz Razlagove ulice je izgubila na Glavnem trgu malo ročno torbico z raznimi malenkostmi, vredno 50 Din. Šivilja Pavla Posničeva je izgubila med potjo od doma v Vrvarski ulici do mestne osnovne sole zlato zapestnico, vredno 100 Din. Grušovar Terezija iz Gaberja je izgubila na Glavnem trgu moški dežnik, vreden okrog 50 Din. Silva Kušarjeva iz Gaberja je na Glavnem trgu našla naočnike v papirnatem etuiju. Frančiška Žnidar je našla na Krekovem trgu star dežnik. Lastnika očal in dežnika dobita svoje stvari na celjski policiji. —c Po dva prestopka sta isgrešila. Mizarski pomočnik Rudolf Z. z Lave pri Celju je bil prijet od službujočega stražnika zaradi prestopka cestno policijskega reda Ker pa se je skušal kazni izogniti, je stražniku navedel napačno ime. Dejal je, da se piše France Resnik. Zdaj ga bodo pač resno tudi kaznovali. Isti način, da bi se rešil plačila zaradi prestopka kolesarskih predpisov, je skušal uporabiti zidar Jože G. iz Nove cerkve. Stražniku se je predstavil kot France Koštomaj iz Trnovelj pri Celju. Prihodnjič si bo pač temeljito premislil, spreminjati pred očesom postave svoje ime. —c Prepovedmi nočni koncert. Kipar Alojz D. in mizarski pomočnik Peter Š. sta vprizorila v eni preteklih noči 6redi mesta v Času, ko so oe zibali vsi solidni ljudje v najlepšem spanju, neprijavljen koncert, ki P3 Celjanom nikakor ni bil dobrodošel., Stražnik ju je odvedel na policijo, kjer so oba zabeležili, da jima bodo lahko sporočili nagrado za veliko nočno požrtvovalnost. —c Brei sredstev je bil. Na Glavnem trgu je bil včeraj aretiran zaradi splošnega suma 241etni brezposelni delavec Leopold M iz Gornje Radgone. Ker pa se mu je posrečilo dokazati, dasi ni imel nobenih sredstev za preživljanje, da res išče delo in da se ne preživlja na nepošten *ačin, je h*l izpuščen Pameten mož. — Ali verjamete, da so mnogi psi pametnejši od svojih gospodarjev? — Res? — Jas sam sem imel takega psa. Ob prevratu se je Slovenija zlasti tudi pri ureditvi poštnega prometa sijajno izkazala. Pod poverjenikom dr. Pestotnikom in direktorjem dr. Debelakom ie namreč funkcijonirala tako dobro., da je bila Slovenija daleč pred drugimi pokrajinami mlade, še ne izkušene Jugoslavije. Drugje so kar pretiskali stare madžarske in bosanske znamke. Slovenija ie pa že 3. januarja 1919. dala v promet lastne znamke, s katerimi je pozneje založila vse direkcije države razen Srbije. Kakor tedaj nismo imeli kruha in najpotrebnejše hrane sploh, tako ni bilo v Sloveniji blaga za obleko, ne surovin za industrijo. Prav tako pa nismo imeli za znamke papirja, ne barv, niti dosti izvež-banih tiskarjev. Vsak dan smo opazili kako znamko, ki se je po papirju ali barvi, nazadnje pa tudi po tisku razlikovala od prejšnjih tako zelo. da so bili ljudje stalno v strahu pred falzifikati. Ko Blaznikova tiskarna ni več mogla izdelati zadostno množino v litografiji, jih ie tiskala v knji-gotisku tudi Jugoslovanska tiskarna. A izbruhnila je stavka tiskarjev in tudi stroji, ki so tiskali znamke za večji del države, so obstali. Pretila je prometu in s tem vsemu našemu gospodarstvu in razvoju sploh nedosledna. uprav katastrofalna škoda. Odločitev ie padla naglo in poštno ravnateljstvo Je poslalo svoje uradnike na Dunaj, kjer so v vsej naelici tiskali znamke dalje. Katastrofa je bila odvrnjena. Koliko po papirju, barvi, zobčanju in tisku različnih znamk smo imeli, najlepše vidimo na razstavi, ki jo ie z najvišjimi žrtvami vseh članov priredilo naše sicer tiho a nad vse agilno Slovensko filatelistič-no društvo v Jakopičevem paviljonu. Ali ste še videli kje drugje tako jasno sliko razmer, neprilik. zadreg, uspeha in zmag po prevratu, kakor v razstavi znamk! Gotovo nikjer, zlasti če pogledate tudi prekrasno z največjo marljivostjo in trudom, pa tudi znanjem zbrano zbirko vseh poštnih žigov Slovenije od samonemških in dvojezičnih do samoslovenskih z izbitim nemškim tekstom do novih samoslovenskih in dalje do končnih v latinici in cirilici. Tu so še Radgona. Špilje in nepozabljena. vedno ljubezen, žalost in srd vzbujajoča imena s Koroške. Neprecenljiva je zbirka Slovenije v celih polah, čeprav ni popolnoma kompletna, ker se veLik del pol sploh nI ohranil. Vse znamke so bile porabljene in danes filatelisti zaman iščejc n. pr. nerablieno bakre-nordečo 20 vin na tankem, raskavem papirju res izrazite barve. Nasprotno ie pa vsa parska izdaja ostala nerabljena in je bila za minimalno vsoto prodana nekemu trgovcu. Pri tej izdaji naravno nerabljene znamke niso vredne niti nominale. pri onih pa, ki so bile porabljene, pa dosegajo redke nerabljene znamke že cene po več stotakov. V zbirki celih pol naj posebno omenim dunajsko 3 vin. na cunjastem papirju z redkim zobčanjem 11, nadalje kar 2 poli silno reke litogTafirane 5 vin. ki vsako la.iko cenimo in tudi prodamo za najmanj 40.000 Din in pa litografirano strupenoze-leno 5 vin na poroznem papirju, ki bi sigurno dosegla isto ceno, kar bi ne bilo težko tudi pri 6 vin. modri časopisni znamke dtnajskega knjigotiska, če bi bila pela nerazrezana. Zanimiva ie tudi redka temina 1 K prvotna znamka dunajskega tiska, ker se držita še 7 poli skupai na-c'a:jt cele pole dvotiska. z a^t; orekiasn* ; K in pa dvotisk portovv po 1. 3 in 8 Din, ki ima zadaj še popolnoma čist so-tisk pretiska. Specijalitete so seveJ* za;*jpane sijajno. Razen dvotiskov in Jasnih sotiskov s) namreč na razstavi uidi naši sljvni obeski t. j. znamke z koščkom znamke druge vrednosti in barve. Slovenija ie edina dežela na svetu, ki icna te prekrasne raritete, ki dosegajo vsak dan višje cene. Potem pa provizoriji! Ce je zmanjkalo kaki pošti npr. portovnih znamk, kar se je razmeroma redko pripetilo, so morali poštarji rabiti Irankovne znamke tn jih obeležiti s porto. Tako so nastale nove znamke, največje raritete Slovenije, ki se po redkosti merilo z najdragocenejšimi znamkami sveta. Tako smo dobili s »porto< in »franco< prepisane in pretiskane znamke. S »porto« aH »P« in »T« pretiskane smo imeli v Ljubljani in Mariboru, na Grosupljem in v Vuzenici ter še na kakih desetih poštah, »franko« pa poznamo na Bledu 2 in v Šoštanju, v Loškem potoku smo pa celo na avstrijski-! znamkah dobili pretisk SHS. Če ni bilo znamk kake nizke vrednosti, so morali višjo vrednost pač prerezati na dvoje in frankirati s polovicami znamk. Da pri vsej naglici tudi klišeji niso bili prvovrstni je lahko umevno. Namesto da bi bile vse znamke v poli do najmanjše pičice enake, se v marsičem razlikujejo druga od druge. Tam je zlomljena kaka črka, tu ni žarkov, tam črke celo manjka ali ima kralj »solzo« itd. itd. Sijajno delo na tem polju so pole, kjer so ob originalih narisane vse take tiskovne pogreške in razlike 15 in 20 K znamk vseh izdaj. In tudi originalne pole po 144znamk so tu. Gospoda, to so največji kanoni! Kar se Slovenije tiče, gotovo zasluži prvenstvo izborno vrejena in do malenkosti kompletna zbirka v štirojčkih. kjer se jasno vidijo vsi barvni odtenki in zobčanja. Lepa in dobro opisana je pa tudi zbirka posameznih slovenskih znamk. Kako ogromno množino znamk smo imeli v Jugoslaviji, vidimo na kompletni jugoslovenski zbirki v štirojčkih. že sama Jugoslavija je torej impozantna zbirka. Kar se pa redkosti tiče, pa gotovo vse zbirke prekaša Prekmurje. Saj je bila v Betlincih samo po ena madžarska znamka po 5 in 15 fil. pretiskana z SHS. ki so ga izrezali i2 zamaška. Enake redkosti ima tudi Dobrovnik To vse so pravilne znamke kar nam dokazujejo odrezki spremnic in so največje redkosti prevratnih znamk na svetu. Za Slovenijo so prezanimivi tudi vsi žigi kranjskih pošt iz 1. 1850—1858, nadalje vsi žigi ljubljanskih pošt od 1. 1850 do danes in druge zanimivosti žigov. Slovenci razen domačih znamk najbolj občudujejo Kompletno predvojno Srbijo z njenimi dragocenostmi. Tudi po 2000 Din so posamezne srbske znamke Dr\ih izdaj. In pa tuje države! Poglejmo kako se oblizujejo osiveli zbiralci in cede sline mladi začetniki, vsi pa z zavistjo računajo tisočake in stotisočake. Vzor vseh zbirk in delikatesa za najbolj razvajenega gourmana je del generalne zbirke z idealno lepimi eksemplarjl Thurn-Taxisa. Bavarske Saksonske, stare Francije, Anglije in I. izdaje Indije. Zares idealno lepa zbirka najbolj izbranih in najpopolnejših kosov, ki bi se za njo tepla tudi najelitnejša inozemska razstava. Celotna zbirka ima pa nad 2500 komadov popolnih znamk! Pri klasični Nemčiji moramo omeniti Braunschweig s krasno I. izdajo, liannover in Bavarsko z nenavadno lepimi črnimi 1 kr. Čudovite so tudi znamke starih italijanski državic, zlasti pa kompletna Avstrija — vse te redkosti deloma tudi na pismin To je bogastvo! Lepo aranžirana Čehoslovaška, prav lepe komade ima I. izdaja v kompletni zbirki Portugalske, kompleten je tudi Egipt, prav tako Sovjetska Rusija, povojni Gibraltar, Malta in Španija ter Prancija. Zelo zanimajo tudi kompletne evropske dobrodelne znamke in vse znamke evropske zračne pošte, specijaliste pa zbirka 1 pennv po ploščah. Navada je tudi v tujih filatelističnih glasilih, da poračajo o aranžmanu razstav. To je pa pri nas posebna zadeva. Iz nič je bil namreč vstvarien interieur, tak kot na velikih razstavah s sodelovanjem arhitektov in — mecenov. Pri nas pa ni mecenov, pač pa dosti pravih društveni/1 članov v polnem pomenu besede. Vsak dan je bila razstava elegantno okrašena z drugim cvetjem in drugačnimi šopki. Kakor v svečano dekoriranem salonu so odborniki sprejemali goste. Te vljudnosti in prijaznosti pri nas še nismo vajeni. Beseda pa drži, da je filatelija svetovna. K lepemu zunanjemu vtisu so pa prav mnogo pripomogli cvetlični aranžmani firme Korsika, ki je poskrbela za res gosposki okvir prireditve. Za razstavo zasluži Slovensko filateli-stično društvo odkrito pohvalo in zasluženo priznanje Člani so pri razstavi razen obširnega znanja in požrtvovalnosti pokazali tudi svojo nesebičnost, sai so razstavili svoje dragocenosti brez imen lastnikov, zato pa naše čestitke vsemu društvu! Šolstvo — Državni konzervatorij v Ljubljani. Vpisovanje na dri. konservatorij v Ljubljani se vrši v sredo, dne 11. in v četrtek, 12. t m. vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 15. do 17. ure v sobi št. I7 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici. Pred vpisom mora vsak gojenec izpolniti uradno prijavo, ki jo dobi pri zavodovem slugi že koleko-vano za 8 Din. Redni sprejemni izpiti se vrše v petek in soboto, 13. in 14. t m. Pouk v vseh oddelkih in predmetih pa se začne v ponedeljek, dne 16. t m., vse podrobnosti glede vpisa v veži konservatorija. — Sola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje na šolo Glasbene Matice, ki obstoja ze 47 let, se vrši od srede do vključno sobote od 11. do 14. t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Gojenci naj pridejo v spremstvu staršev ter prineso seboj zadnje šolsko spričevalo in na novo vstopivši tudi rojstni list. Priporoča ae, da vsak ze pred vpisom izpolni stanovski izkaz, ki ga dobi brezplačno v pisarni Glasbene Matice. Vsi vpisani gojenci, stari in novi naj pridejo k razdelitvi urnika v soboto, dne 14. t. m. popoldne in sicer klavirski gojenci ob 3., violinski gojenci ob 4., gojenci solopetja, oddelka za orkestrske instrumente in drugi pa naj pridejo isti dan popoldne ob S 5 uri. Vai v sobo št. 14 poslopja Glasbene Matice. Podrobnosti so nabite v veži obeh učnih poslopij. — Deška, in dekliška osnovna iol* ▼ Kranju. Naknadno vpisovanje starih in novih učencev in učenk za šolsko leto 1929/90 na obeh osnovnih šolah v Kranju bo v petek in soboto, dne 13. in 14. septembra t. L vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne v upraviteljevih pisarnah. K vpisovanju je treba pripeljati vse dečke in deklice, ki so izpolnili do 31. avgusta t. 1. šesto starostno leto. Začetna sv. maša bo v ponedeljek, dne 16. septembra ob 8. uri, naslednji dan pt bo redni pouk. Mali diplomat. Veža v hotelu, mlad, elegantno nr> tečen gospod sedi v naslanjaču. V drugem kotu sedi mlaru vdova s sinčkom. Fantek stopi h gosuoću in vpraša: — Kako se imenuješ, striček? — Janez Zaletel. — Ali imaš tudi ženo, striček? — Ne. — Ali ostaneš dolgo v ho'elu? — Kakih H dni. Deček se obrne k mamici In zskliče na ves gias: Mamica, kaj naj ga se vprašam? tAugusi JBtanohe: 130 3Va valovih strasti — Ah. — je odgovoril Beli Medved .srneje, — nič hudega, to sta samo dva ifcovinasta žiga, kakršne raJbita gostilni, carja za sodčke, v katerih •prodajata likerje. Skromna go^mičarja izdelujeta namreč tudi likerje. Pri tem je markiza začutila, da >e norčeva roka krepkeje stisnila njeno roko. Začelo jo je še bolj skrbeti, kaj bo. — To se napravi tako. — je pojasnjeval Beli Medved, — da se razbeli ži£ ki se pritisne na dno soda. Na žigih, ki ju držim v roki, sta imeni Du-defia/uta So Maugirona. Oba sta dober prst dolga in noht široka. Morda zdaj razumete, madame, kaiko je mogoče istočasno nositi imeni dveh nesrečnih krčma rje v. Markiza ni odgovorila, čeprav je vse dobro razumela. Vsa obupana se je ozrla na vrata in napela vse sile, da se otrese krepke roke. Pogleda ni bilo mogoče zadržati, roka je ostala v strašnih kleščah. — Peč je že zakurjena, kakor da ste slutili, da storite danes dobro delo, — je nadaljeval Beli Medved. — Ne bo trajalo dolgo in oba žiga bosta razbeljena ... Ah, kako srečen bo ubogi Du-deffaut. ko zve, da nosi markiza d'Estelle njegovo ime na levem licu! In kako vesel bo ulbogi Maugiro-n, ko zve, da nosi markiza d' Estelle njegovo ime na desnem licu... in povrhu morda še malo lilijo na čelu. Podobni boste napisni tabli, lepa markiza. Celo bulvar se ne bo mogel oohvaliti s takim napisom. Markiza je prestrašeno zakričala in njen glas se je slišal tudi skozi steno. Tudi Beli Medved je zakričal tako, da bi ga mogli slišati po vsem Faubur-gu St. Germain. Vrata budoarja so se odprla, toda ne v pomirjenje prestrašene markize. Druga postava, po vedenju in obleki močno podobna Belemu Medvedu, je stopila na dragoceno preprogo. — Pascal, — je nagovoril Beli Medved prišleca, — posadi si na kolena tole lepo punčaro in drži jo, da razbelim žiga. Ona bo pač nekaj povsem drugačnega, nego je ta tvoja debeluhasta Ba-thilda. Upam, da boš zadovoljen z njo. Ko opravim z njo jaz, jo prepustim tebi. Pascal se je zarezal, odpasal je sabljo in jo naslonil na vrata, kakor častnik, ki hoče plesati z damo. Potem je prijel drhtečo damo Belega Medveda, posadil si jo je na kolena in sedel v naslanjač. Beli Medved je stopil k peči in položil oba žiga na ogenj tako spretno, da se mu je takoj poznalo, da ne segreva prvič žigov za ovekovečenje imen. Markiza je ležala ta čas onesvešče-na v Pascalovem naročju. Kmalii se je pa zavedla in prva njena misel je bila rešiti se iz rok krutega blazneža. — Vse svoje bogastvo in dragulje vam dam, če me rešite, — je zašepetala Pascalu v uho. Pascal se je zasmejal in poljubil brez dovoljenja markizo, kar je bilo po mne- nju njega samega in morda mnogih dru-, gin vredno več. nego vsi markizmi dragulji. Toda markiza — kdo bi si to mislil — ni samo vrnila ostudnemu Pascalu poljuba, marveč je tudi sama iskala njegove ustnice, ki so se bile že dovolj nasladile in so se hotele umakniti. Zdaj je bila zopet na vrsti ona. ki je poljubljala neobritega Pascala. Toda sila ne pozna zakonov, a markiza d'Estelle je bila ena najenergičnei-ših žen tiste dobe. — Bog mi je priča, — je zašepetala, — da bom do groba strastno ljubila tistega, ki me reši. Beli Medved je bil ta čas zaposlen pri peči. Razpihaval je ogenj, ki je hvaležno vzplamtel. Toda zdelo se mu je, da nekdo težko sope za njegovim hrptom. Zato se je obrnil iri ves presenečen je zagledal plamen, ki ga pa Beli Medved ni razpihoval. Bila so Pascalova lica, ki so vsa žarela v pričakovanju ljubavne opojnosti. Sredi teh plamenov je počivala marki-zina ročica, ne da bi se opekla. — Kaj pomeni to? — je zagodrnjal Beli Medved in stopil od peči. — Simon, — je odgovoril Pascal v zadregi, — to bi bilo prekruto. — Eh, k vragu! — je zamrmral Beli Medved srdito. — Slabotna žena brez vsake zaščite, — je nadaljeval Pascal, — nebo ti tega nikoli ne odpusti, Simon. — Vrag te vzemi s tvojim nebom in odpuščanjem! — je zakričal Beli Medved. Stopil je k naslanjaču, rekoč: — Strup kače je očividno napolnil bikovo srce. Kdo bi pričakoval od tebe kaj takega, ubogi Pascal! — Pri sveti Genovefi! — je odgovoril Pascal, — raje navalim sam na trdnjavo, nego da bi dovolil tako mučiti slabotno ženo. Saj je že itak od strahu napol mrtva in mislim, da ji to zaenkrat zadostuje. Nežna, bela roka napol mrtve žene se je hvaležno in bodreče ovila okrog Pascalovega vratu. Markiza je bila prepričana, da je rešena. — Pascal! — je zaklical Beli Medved. — Slabič, ovca si.. toda zavolio starega prijateljstva bom ravnal s teboj kot z volom. Avti, Z O« Najboljše, naftrajnejše. zato najcenejše! u Ni vse zlato, kar se sveti Objektivna sodba o razmerah v Ameriki — Kopičenje dolarjev in kult žene — Evropa ostane kulturno središče bele rase Amerika ni hotela takoj spočetka poseči v svetovno vojno, ker ni mogel nihče vedeti, kakšen bo konec velikega klanja evropskih narodov. Prekrižanih rok je čakala in polnila blagajne z ev* ropskim zlatom, za katerega je poši* I jala v Evropo orožje m strelivo. Ko so bile njene blagajne že do vrha po!* ne in ko so centralne države pod vod* stvom Nemčije napenjale že zadnje si* le. da preprečijo katastrofo, je nasto* pila proti nijim tudi Amerika in zmaga ji je padla v naročje kakor zrelo jabol* ko. Evropski narodi so bili nekaj let pod vtisom te zmage, katere so se po« sebno veselile zavezniške države. Zato ni čuda, da je prišel v Evropi v modo amerikanizem. Toda pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. Ravnatelj vseučiliškega kemijskega zavoda v Halle dr. ing. Dolch, ki se je mudil več let v Ameriki, primerja ameriško živ* ljenje z evropskim in daje slednjemu prednost. V Ameriki ga je presenetila v prvi vrsti površna splošna izobrazba. V Arne* liki so sicer ljudje, ki čita jo knjige, toda to so le častne izjeme. Za pre* težno večino Američanov so pa kultur* ni činitelji samo novine in kino. Ame* riški tisk zaostaja z redkimi izjemami daleč za evropskim. In vendar je tisk edini vir, iz katerega črpa pretežna ve* čina Američanov svojo splošno iz* obrazbo. Kako radi segajo Američani po dnevnikih in revijah, priča statisti* ka, iz katere je razvidno, da se proda v Ameriki dnevno 36 milijonov izvo* dov raznih listov in nad 100 milijonov revij. Tudi ameriški kino daleč zaosta* j a za evropskim. V Evropo pošiljajo samo boljše filme, dočim dobe Ameris čani na en dober film 10 do 20 slabih. Prohibicija je povzročila v Ameriki korupcijo, o kakršni se nam v Evropi niti ne sanja. Ko je dr. Dolch vprašal nekega Američana, kdaj bo prohibicija odpravljena, mu je odgovoril, da ni* koli. ker redi preveč ljudi. Če bi pro* hibicijo odpravili, bi dobila Amerika celo armado brezposelnih. V Detroitu je nastal cel okraj novih vil in vse so bile zgrajene z denarjem, ki so ga za» služili tihotapci opojnih pijač. V Ame> riki je javna tajna in tudi v senatu se je govorilo o tem. da bi težko našli tri prohibicijske uradnike in so-dnike, ki se ne dajo podkupiti. Glavna poteza ameriškega življenja je kopičenje dolarjev in ekscentrični kult žene. Razmerje med ženskim in moškim spolom se je v Ameriki obrni* Io. 2ena zapoveduje, mož mora ubo* gati. Pretirani feminizem se kaže v kuU turnem in družabnem propadanju. Dr. Dolch zaključuje svojo sodbo o ame* riških razmerah z naslednjimi zna čil* nimi besedami: »Evropsko posnemanje amerikaniz* ma bi pomenilo duhovno in duševno nazadovanje. Moremo se bati ameri* škega gospodarskega prestiža, moramo pa odkloniti način ameriškega življenja in ostati zvesti sinovi one stare Evro* pe, ki je bila in ostane kulturno sredi* šče bele rase.« Kitajski banditi plenijo grobnice Mavzoleja Fu - Ren - Šiša in Ko linga izropana — Fanditi odnesli mnogo draguljev in zlata strova žena in tri njegove pnležnjce, vse v krasnih svečanih oblačilih. M -niistrova žena je imela v laseh ptriča feniksa, okrašenega z velikim draju-liem m pritrjenega z zlatimi iglami. Od dragulja in igel so visele zlate rese. okrašene z bi-seri. Tudi mnjstrova žena je imela v ustih verJk draguli. pod nogam! pa dva zlata priča feniksa. Noge ministrovih pnle-žruc so poč vale na zlatih pruoicah. V ozadju drugeza oddelka so bile srpravljere kra^re svi ene obleke, posute z dragult:. Ko je pravnuk ministra Fu vtftopfl s svojimi spremljevalci v mavzolej, je Uk) vse jzropano. Banditi so nr: za ne sli truplu slavnega ministra in n.egovc žene. vse drugo so pa odnesli. Ministrovim prleŽnicam pa niso pnizanesl:. Odlomili so jim spodnje čeljusti in odrezali prste, da bi se mogli polastiti draguljev. Številni potomci m'n stro ve rodbine