)UKTIVNOST V OBRATU Na-SULFIDA Prva stran našega glasila nam vsak mesec z objavljanjem točk poda sliko dela in doseženih rezultatov v proizvodnji za vse obrate. V prejšnji, oktobrksi številki iz objavljene tabele vrednosti točk za mesec september vidimo na prvem mestu obrat 'Na —- sulfida. Z nekaj besedami hočemo povedati, kaj je privedlo do tega. da se je anorganska ke- mija nenadoma znašla na prvem mestu naše — »lestvice«. Diskusija o poslovnih rezultatih za prvo polletje, govorili smo o produktivnosti dela, nam je zadala nalogo, katere ukrepe bi bilo potrebno izvajati za povečanje produktivnosti. Z doseženimi rezultati smo bili prej kot zadovoljni. Zmanjšati število zaposlenih, mehanizirati posamezne obra- te in tako sprostiti del delovne šile, sta bili dve osnovni vprašanji. Stalne težave z nepopol-‘no zasedbo predvidenih delovnih mest v obratih kemija 1. so nas privedle do odločitve, da poizkusimo zmanjšati število delavcev pri istem obsegu proizvodnje. Po analizi števila zaposlenih in posameznih delovnih mest v naših obratih, smo se v so- delovanju z delavkint svetom ekonomske enote kemije I in delavci obrata Na — sulfida odločili za poizkus v obratu NaaS. V nekaj zadnjih številkah Cinkarriatja so bili podani tehnološki postopki obratov anorganske kemije. Naj še enkrat ponovimo opis dela v omenjenem obratu: (Nadaljevanje na 2. strani) GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE OB DNEVU REPUBLIKE I Kmalu bo minilo enaindvajset let od tistega meglenega jesenskega dne, ko so bili v majhnem bosanskem mestu ob slapovih E*ive postavljeni temelji nove Jugoslavije. , Skoraj vsa Evropa je takrat ječala pod krvavim fašističnim škornjem, jugoslovansko ljudstvo pa je v neenaki borbi proti l&admočnim sovražnikom kalilo jsvoje bratstvo in enotnost. Na p. zasedanju Antifašističnega 'Sveta narodne osvoboditve Jugoslavije so predstavniki vseh jugoslovanskih narodov uzakonili osnovne cilje svoje borbe: federativno ureditev nove dr-Wve, ki bo temeljila na skup- nosti bratskih in enakopravnih narodov, demokratično ljudsko oblast in obračunala z begunsko kraljevsko vlado. Takrat je jugoslovansko ljudstvo dokončno pokazalo sovražniku, da se namerava boriti dokler ne bo doseglo svojega cilja. Ko so utrujeni borci odložili orožje, jih je čakala nova naloga, borba za obnovo in izgradnjo porušene domovine. Tudi na tem področju so se vrstile zmage, rastle so nove tovarne, ceste in šole, rastla naselja in mesta, večal se je naš gospodarski uspeh. Delovni ljudje, ki so jih nekoč izkoriščali tuji kapitalisti, so postali proizvajalci in upravljalci. is meseca racionalizacij 'fedlogov za izboljšanje dela in •ogojev dela v naših obratih. .Kaj predlagajo naši raciona-'zatorji? Tovariš iz obrata organskih 'Urvil predlaga, da naj bi se a pretakanje bencola iz sodov (republike [BENE ORGANIZACIJE fava IN UREDNIŠTVO v cisterno poslužili vakuum črpalke. Iz cisterne bi ga pa potem s komprimiranim zrakom patiskovali v klorirni stolp. Sedaj se to dela s batno črpalko, ki zelo slabo tesni, zaradi tega se bencol poliva okrog črpalke. V tem primeru ne gre toliko za izgubo bencola, pač pa bi se. če bo predlog sprejet, izognili nezdravim hlapom in nevarnosti požara. / 4 Drug tovariš iz obrata organskih barvil je poslal predlog, kako bi se na boljši in hitrejši napin prekristalizirala in sušila organska barva tobacid rdeča 6 R. Poleg točnega opisa kako po njegovi zamisli izgloda naprava, je priložil tudi skico naprave ter spisal tehnološki postopek. (Nadalj. na 2. str.) Vrednost točke OKTOBER U%4 I. Ekonomska enota metalurgije: 1. Predpražarna in žveplena kislina................. 2. Aglomeracija..................................... 3. Skupne službe (1. in 2).......................... 4. Topilnica surovega in finega cinka............... 3. Cinkovo belilo................................... 6. Keramika......................................... 7. Skupne službe obratov topilnice.................. 8. Povprečje samostojne proizvodne enote metalurgije 9. KemiČni-metalurški analitski laboratorij......... £ £ 3 o 122,00 134.00 129,10 129.19 130.00 130,00 129,31 129.20 130,03 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna cinkove pločevine...........................134,14 2. Cinkografija.........................................167,89 3. Oblikovalnica cinkove pločevine......................109,2? 4. Skupne službe predelovalnih obratov.................127,95 111. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. Kromov galun..................................... 2. Na-hidrosulfit in metalit.................... . . 3. Na-suKid......................................... 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat.................... 3. Svinčeni oksidi.................................. 6. Superfosfat ..................................... 7. Ultramarin ...................................... 8. Modra galica..................................... 9. Kemični obrat III. Mozirje............ . . 10. Modri baker...................................... 11. Skupne službe anorganske kemije.................. 12. Obratovodstvo modri baker — modra galica.... 13. Obratovodstvo kromov galun, Na-sulfid, svinčeni oksidi, ultramarin ... 132.00 144,87 122.00 134,14 120,23 136,60 122.00 123.01) 122,00 132.02 122.02 146,19 IV. Ekonomska enota organska kemija: ' i. fseini službami...................................* 130,84 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. Priprava dela 129.31 2. Strojni obrat 129,31 3. Gradbeni obrat 129.31 4. Merilni obrat 129,31 5 Elektro obrat .........................’ 129,31 6. Energetski obrat ...........................129,31 VI. Predračunske enote 1. Strokovne službe..............................129.51 2. Družbena prehrana.............................129,31 VII. Celotno podjetje 129,38 j DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje s 1. strani) bora. Po poročilu je centralni delavski svet razrešil stari upravni odbor in izvolil nov 11-člariski LO in pot namestnikov. Glavni direktor je seznanil člane centralnega delavskega sveta s perspektivnim .razvojem podjetja. Na drugi seji so potrdili prevzem uprave podjetja po novem upravnemu odboru in razpravljali o doseženih rezultatih od 1. januarja do >0. junija 1964 ter o predlogih UO za: — zvišanje vajeniških nagrad učencem v (Kovinarskem šolskem centru v Štorah ter — mesečnih nagrad praktikantom: — odobritvi nagrude tov. Šmidu za njegovo racionalizacijo in — o posebnem mesečnem dodatku topilničarjem. Na tej seji so obravnavali tudi spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Na tretji seji je centralni delavski svet na predlog upravnega odbora potrdil novo ocenitev delovnih mest. O tej ocenitvi so razpravljali tudi na sejah obratnih delavskih svetov in delovnih enot — vsaka za svoje področje. Delavski svet je odobril kredit enemu članu kolektiva za individualno gradnjo hiše, oziroma stanovanja. č etrta seja centralnega delavskega sveta je bila posvečena obravnavi doseženih rezultatov poslovanja podjetja V prvem polletju letošnjega leta in razpravi o pripombah, ki jih je dala komisija pri občinski skupščini, na naš statut. Nato je centralni delavski svet statut dokončno sprejel in potrdil njegovo veljavnost. Na tej seji je centralni delavski svet na predlog upravnega odbora podaljšal izplačevanje posebne nagrade (topilničarjem za nadaljnje tri mesece. Spremenil pa je rok in pogoje izplačila. Na primer, tisti delavec v topilnici, ki ima tri neopravičene izostanke, izgubi pravico tlo dodatka za vse tri mesece. Nagrada se po novem sklepu izplačuje ob koncu trimesečja. Izvolili so tudi enajst komisij, ki štejejo od tri do devet članov. Predsedniki komisij so člani delavskega sveta. Nadalje je na tej seji bil sprejet sklep, da se tudi tehnikom izplačuje dodatek za znanje tujega jezika (francoski, italijanski in angleški) seveda pod pogojem. da je na delovnem mestu, na katerem je zaposlen tehnik, nujno potrebno znanje enega od navedenih jezikov. Na katerih delovnih mestih je znanje tujega jezika res nujno potrebno. odloča upravni odbor. Na peti seji je centralni de- (Nadaljevanje na 3. strani) Izvršni odbor sindikalne podružnice v Cinkarni, vabi vse člane našega kolektiva in upokojence na proslavo dneva republike, ki bo v soboto, 28. novembra ob 20.30 uri v prostorih Samopostrežne restavracije v Gaberju. V kulturnem programu bodo sodelovali: pevski zbor in tovarniški mladinski aktiv s folklorno skupino, glasbenimi točkami iu recitacijami. Igral bo zabavni ansambel pod vodstvom Edija Goršiča. ODZIV NA RAZPIS MESECA RACIONALIZACIJ (Nadaljevanje s 1. strani) Tretji tovariš iz obratov organskih barvil je. poslal več predlogov: Predlaga, kako bi odstranjevali prah v III. oddelku pri bobnu in hlačah , posebno kadar je ozračje mirno ter je veliko barvila v ozračju. Nadalje predlaga. da se na železno lestev, ki jo uporablja ko isaržira v riila-če«, namesti kavelj, tako da bi bila lestev nekako pritrjena, kadar sc povzpne po njej do loput. S tretjim predlogom predlaga, oziroma bolj opozarja obratovodstvo, da se prostor pri dvigalu žveplenih Povečana produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) Pripravljena šarža Na-sul-fata in premoga se reducirata v rotacijski peči, izliva v lonce in po drobljenju luži z vodo. Dobljena raztopina se koncentrira ter kristalizira na aparatu luskinarju. Tako dobimo čisti NaaS, ki vsebuje 60% soli. Obrat zaposluje 5 delavcev v izmeni — 2 pri peči 2 pri luženju in koncentraciji in 1 pri pripravi surovega za 12 % smo zmanjšali finančni obseg- dela,toda kljub temu je tempo dela naraistel. Delavci sedaj niso vezani samo na svoje delovno mesto. Če je -pečarju potrebna pomoč, mu jo nudi delavec, ki dela pri lu--ženju ali pakovalec. S skupno odgovornostjo se je kolektiv okrepil. Ce odpove samo en član, se to takoj odraža na proiz- Mesec Opravljene ure Opravljene ure Število zaposlenih na dan Produk- tivnost kg/h Indeks junij=100 Februar 2.800 308 14.0 24.2 103,64 Junij 3.208 195 15.42 23,35 100 Julij 3.056 390 14.15 23.4 100 j21 September 2.646 24 19.72 35,36 151,43 Na-sulfida in pakiranju. Odločili smo se reducirati število zaposlenih na 4 delavce v izmeni. Z izboljašanjem organi-zacjie dela in povečanjem količine šarže v rotacijski peči CIKKARNAR vodnji. Toda lahko rečemo, da v mesecu septembru ni odpovedal nihče. Mesečni plan je bil izpolnjen, storilnost se je povečala za 50%. Delavci se zavedajo, da lahko z boljšo organizacijo dela in večjo vestnostjo pripomorejo k uspehu podjetja in svoje ekonomske enote. iSeveda se odraža njihovo delo tudi pri osebnih prejemkih. barvil razsvetli, ker sedaj ni tam nobene razsvetljave. Tovariš iz obratov organskih barvil je tudi poslal več predlogov. S prvim predlaga, da se naj lesena konstrukcija pri napravah za barijev sulfid zamenja z železno, s tem bi se preprečil morebitni požar. Z drugim predlogom predlaga, da bi se za črpanje filtrata MM poslužili pare in komprimirane-ga zraka. Para bi služila za raz-redčevanje in mešanije, z zrakom pa bi potiskali filtrat, po odvodni cevi do zaželenega ok-sidatorja. Med tem pa za obstoječe cevi za. pretakanje predlaga, da se namestijo zaporni zasuni, katere bi lahko po želji odpirali ali zapirali. Nadalje ta tovariš .predlaga, da bi se pri filterski stiskalnici, ki služi za filtriranje tobotion črne O barve, zamenjali obstoječi leseni okvirji z debelejšimi bolj močnimi, da bi lahko stiskalnica stisnila večjo količino naenkrat, ali pa da se leseni okvirji zamenjajo s kovinskimi. Kot kovino za okvir predlaga aluminij. IZBOLJŠAVA VPENJALNIH GLAV IN ŽIGOV NA STROJU ZA IZDELOVANJE CAŠIC Tovariš iz valjarne je s svojim predlogom, oziroma z izelenjavo materiala, podaljšal dobo trajanja vpenjalnih glav in žigov na stroju za izdelovanje čašic, za več mesecev. Pred to zamenjavo materiala so na mesec porabili 2 glavi in 2*5 žigov. Poleg tega je trajala zamenjava teh glav in žigov štiri do pet dni, seveda v tem času je stroj stal. S spremembo materiala, iz katerega so izdelane glave in žigi, se je zdržljivost teh podaljšala za več mesecev. Njegov informativni izračun pokaže, da bi bil prihranek izredno velik. IZKORIŠČANJE VROČIH PLINOV, KI ODHAJAJO SKOZI DIMNIK V OZRAČJE Tovariš iz energetike predlaga. da bi se zaradi precejšnjega pomanjkanja pare izkoristila temperatura dimnih plinov, ki odhajajo skozi dimnik v'ozračje od parnega kotla v kemiji I. (Ta kotel ima zelo slab toplotni izkoristek.) Predlog tovariša iz energetike je, da se v samem kotlu, pred dimnim kanalom vgradi grelno telo. Z vgrajenim grelcem, bi lahko s temi plini zagreli ca. 4.500 litrov vode na uro od 10 do 90° C. Del tako zagrete vode bi uporabili za proizvodnjo litopona, z ostalo vodo, bi pa napajali kotel, s čimer bi mu toplotni izkoristek precej povečali. Po informativnem računu bi prihranili na uro >21 kg preritega. Mehanični drobilec- za pripravljanje vzorca Tovariš iz glavnega laboratorija predlaga, da bi se za pripravljanje vzorca, to je za drobljenje vzorca v fini prah poslnžili mehaničnega drobilca. Po njegovem načrtu in zamisli bi bil ta drobilec podoben parketnemu loščileu, ki bi imel montirane jeklene ploščice. Delo s takim drobilcem bi bilo enostavno in veliko lažje. Na ograjeni, ravni železni plošči, bi s tem drobilcem brez vsakega napora zdrobili oziroma zmleli vzorec. Opisanih je samo nekaj predlogov, ki so jih poslali naši delavci na razpis. Kako bosta pa te in še ostale predloge ocenila komisija in upravni odbor, bo pa objavljeno v naslednji številki našega lista. D. M. mi...j....Minil ~~..... •**" ;.,; Jt V VRTINCU KALNIH VODA Deževno obdobje, ki je trajalo skoraj tri tedne, je napolnilo struge rek. potokov in hudournikov do take višine, da so v soboto. 24. oktobra začeli v nekaterih delili Slovenije prestopati svoje bregove. Celjani,' ki so opazovali naraščanje Savinje in njenih pritokov, so menili, da Celju ne preti nevarnost, ker je Savinja regulirana. Naraščanje vode je postajalo vse bolj resno. Organi TiNZ. pripadniki JLA in civilna zaščita so bili v nenehni pripravljenosti. V popoldanskem času je bilo slišati poročilo o močnem naraščanju Voglajne, ki je ogrožala Železarno v Štorah. Že pred osmo uro se je vodna stihija pojavila na pragu Cinkarne. Tovariš Ljubo Kompan, ki je bil 10 noč dežurni, je ukrenil prve potrebne ukrepe, da bi čim več rešili pred naraščajočo nevarnostjo. V skladišču drobnega materiala je bilo treba zavarovati mnoge dragocene predmete, da jih voda ne bi poško- Ker naraščanje vode ni prenehalo, je bilo treba ustaviti stroje tudi v valjarni. Medtem časom so prišli na pomoč mladinci iz našega samskega doma in pripadniki JLA. Rjli so razporejeni v skladišča in obrat li-topon, skupina mladincev pa še v investicijski sektor. Zavarovali so tudi most in industrijsko železniško progo. Okoli 21. ure je v kanalu pod pečmi v topilnici prodrla talna voda. Prizadevni delavci sp skušali preprečiti dotok votle z nasipi. Kjer ves trud ni zrflcgcl. sb pričeli gasilci črpati vodo iz ka- Pogled v prostor pod topilnico dovala. Dež tirni tehnik-je skušal obvestiti vse obratovodje o resnosti situacije, kur mu je deloma uspelo, kajti ponekod so že bile-pretrgane telefonske Zveze. Balov. Proti jutru so morali ustaviti prvo novo peč, pozneje pa še tri. Skoraj dva dni je nepretrgoma delovalo sedem gasilskih črpalk. Le na ta način je bilo mogoče preprečiti preveliko upadanje temperature v pečeh. Delo pri reševanju je terjalo ogromnih naporov. Vsi, ki so prihiteli na pomoč so se izkazali izredno prizadevni in požrtvovalni - mnogi niso pomišljali niti takrat, kadar je bilo -treba tudi do pasu v votlo, ter zaslužijo priznanje in pohvalo. Kljub vsej prizadevnosti je nastala škoda izredno velika. Na mitOi gib objektih se bodo posledice poplave pokazale šele pozneje. Poplava jje prizadela tudi nekatere člane našega kolektiva. Socialna komisija se je takoj zanimala za imena prizadetih in je v torek odšla na ieren. da bi se seznanila z razmerami v katerih prizadeti živijo. Obiskali so preko 50 družin od katerih so 20 družinam nudili finančno poinoč. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Veda je počasi upadala. Za seboj je puščala veliko škodo (Nadaljevanje z 2. strani) lovski,svet izvolil svojega predstavnika v Občinsko skupščino socialnega zavarovanja. Prejšnjemu našemu predstavniku je namreč potekla mandatna doba. Centralni delavski svet je odobri) sklenitev pogodbe z biotehnično fakulteto v Ljubljani, o sofinanciranju znanstveno 'raziskovalnega dela — na.področju gnojenja z umetnimi gnojili. To raziskovalno delo je v zvezi s povečanjem proizvodnje umetnih gnojil v našem podjetju- •Na tej seji je imenoval tudi enega elana našega kolektiva- v šolski svet IV. osnovne šole. ...IN UPRAVNEGA ODBORA Upravni odbor je imel od junija do sedaj sedem rednih in dve,izredni seji. Prva seja je bila posvečena primopredaji u-prave podjetja'. Stari upravni odbor je poročal o svojem enoletnem delu. Na tej seji je novi upravni odbor podjetja izvolil svojega predsednika in namestnika predsednika. Druga seja je bila posvečena pripravi predloga za posebni dodatek oziroma nagrado topil-ničarjem. ki delajo na najtežjih delovnih mestih v topilnici. Na četrti seji je upravni odbor pri j) ra vi 1 več predlogov za centralni delavski svet. Upravni odbor predlaga centralnemu delavskemu svetu, da se na račun podražitve nekaterih prehrambenih artiklov dodeli dodatek v višini 15 točk vsakemu članu kolektiva. Na tej seji je upravni odbor izvolil pet komisij. Razpravljal je tudi o štipendijah, in obravnaval novo razdelitev stanovanj. Rotu seja je bila posvečena. razpravi o pripombah delavskih .svetov delovnih enot in posameznikov na novo ocenitev delovnih mest v podjetju. Uprav- ni odbor je izdelal predlog oziroma osnutek pravilnika o de- . litvi osebnih dohodkov, ki ga je dal v potrditev centralnemu delavskemu svetu. Na šesti seji so analizirali poslovanje v prvem polletju letošnjega leta. Razpravljali so tudi o poročilu, ki prikazuje stanje nesreč v, prvem polletju. (Na tepi zasedati j u je upravni odbor razpisal mesec šept.cinber za mesec, racionalizacij. Upravni odbor je obravnaval različne prošnje iri pritožbe. Med drugim jc sklenil, da se prošnji stanovanjske 'skupnosti Aljažev hrib ugodi in odstopi eno od naših montažnih hiš v Selcah stanovanjski' skupnosti,' ki jo bO uporabila za otroško zavetišče. Osma seja je bila posvečena odobritvi štipendij 41 študentom oziroma dijakom, ki 'študirajo na fakultetah ali na srednjih strokovnih šolah. Predlog kadrovske komisije je upravni odbor sprejel ter z nov im‘šolskim letom dodelil 41 novih štipendij. Pod točko razno je tudi na tej seji Upravni odbor razpravljat in: rešil več pritožb in prošenj. Prošnje se nanašajo največ na študijske dopuftte, za katere prosijo naši delavci, ki izredno študirajo. Nadalje so obravnavali pritožbe nckaterjh članov kolektiva na odločbe o razvrstitvi na delovno mesto. Na .predlog stanovanjske. komisije je. L’O dodelil nekaj kreditov za individualni) stanovanjsko izgradnjo. • Disciplina članov upravnega odbora je prav dobra. Povprečna udeležbo. n n sejali uprivjiega odbofa je; l)2 0£c je ka’eri od-članov manjkal na seji. jg vedno opravičil svojo odsotnost. Tudi diskusije; .na sejali upravnega odbora so zadovoljive. ----- CINKARNAR NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI PRI DELU SO SE POŠKODOVALI: V pražarni: Jovan Jovanovič je peljal grude praženca mimo žleba. V istem trenutku je sodelavec vrgel vroč aglomcrat v žleb. Del aglomerata je padel čez žleb na ponesrečenca ter ga o-pekel. Štefan Čanadi pri brušenju cevi z ročnim brusilnim strojem je bil nepreviden ter si z brusom poškodoval nogo. V topilnici: Ljubisav Dordevič. Pri vlečenju cinka si je cinkom opekel nogo. Anton Kolar. Pri iznašanju predleža je tega preveč nagnil na sebe. Cink, ki se je izlil iz predleža, ga je opekel po roki in trebuhu. Borko Dukelič. Pri ravnanju železnih drogov se mu je snelo kladivo ter mu poškodovalo prst na roki.. Slavko Blažan. Pri iznašanju predležev se je opekel po tre- buhu. Ivan Strmšek. Ko se je v kopalnici preoblačil je stopil na steklo. Porezal si je nogo. Daniel Mlinarič. Pri jemanju vzorca ogorkov iz kesona se je opekel po nogi. Jože Mirnik. Pri čiščenju predležev se je udaril v roko. Mirko Pungaršek. Zaradi neupoštevanja internih prometnih predpisov mu je stisnilo nogo. V keramiki: Ivan Rojnič. Ko je vlekel za seboj voziček, si je poškodoval nogo. V predelovalnih obratih: Vida Šantej. Ko je odstranjevala zagozdeno čašico iz stroja, se /e urezala v prst. V obratih soli: Boguje Carojevič. Pri prevozu japanerja mu je spodrsnilo. Udaril se je v prsni koš. Ljubiša Vrezanovič. Ko je šel po podestu se mu je deska odmaknila. Ponesrečenec ise je pri padcu udaril v prsni koš. V obratih pigmentov: Marija Korošec. Zaradi neprevidnosti in slabe organizacije dela (skupinovodja!) ji je pri odstranjevanju loncev napolnjenih z ultrainarinom stisnilo prst na roki. V obratu umetnih gnojil: Alojz Vivod si je poškodoval roko, ko je zaradi spodrsljaja padel. Viktor Završnik. Pri preizkušnji kislinovoda mu je razredčena kislina brizgnila v oko — ni nosil zaščitnih očal. V obratu Mozirje: Peter Urbanc. Pri izpraznje-vanju mešalca mu je vrglo barvo v oko. V strojni službi: Matevž Žlender. Pri odvijanju matice se je udaril s podaljškom ključa v prsi. Štefan Grivič. Pri sestavljanju reduktorja mu je ležaj stisnil prst na roki. Gašper Smrkol. Pri čiščenju koila mu je padel tujek v oko. Konrad Cvrle. Pri nakluda-nju jeklenke na voziček mu je stisnilo prst na roki. Franc Fridl je stopil na ost-ružek, ki je ležal pri stružnici ter si porezal nogo. Jože Dojer. Pri montaži sklopke si je poškodoval mezinec. Budimir Grkovič. Pri rezanju svinčenih trakov za akumulatorski voziček si je odrezal zadnja členka mezinca in prstanca na roki. Ponesrečenec je voznik akumulatorskega vozička. V mehanični delavnici pa ni dovoljeno uporabljati stroje in naprave nekvalificiranim delavcem. Vzrok nesreče je tudi v tem, da omenjena prepoved ni bila dosledno izvajana. V mizarski delavnici: Anton Žlaus. Pri odranju na stolpu za žvepleno kislino ga je zabolelo v kolku. V gradbenem oddelku: Rade Stojkovič. Ko je dvignil železni pokrov kanala, mu je ta stisnil prst. V transportnem oddelku: Ivan Obrez. Pri razkladanju Na-sulfita v vrečah si je zvil palec. Jordan Marinkovič je pomagal pri razkladanju vagona z žerjavom. Ker je grebalo zadelo stranico vagona, se je ta začel počasi premikati. Pri tem je grebalo pritisnilo ponesrečenca k čelni steni vagona. V raziskovalnem laboratoriju: Vera Šmid si je opekla roko z vodikovim prekisom. Pregledali smo dneve v tednu, sumirali stalež vseh ponedeljkov, torkov itd., in za vsak dan izračunali letno povprečje, posebej za bolezni »A« in »B« poškodbe. Ker nam je poznano letno povprečje — ne oziraje se na dneve v tednu, lahko sedaj primerjamo odstopanje v posameznih dneh tedna napram letnemu povprečju. Slika za leto 1963 je razvidna iz grafikona. V tabelo smo vnesli podatek, kolikšen je skupni procent bolniškega staleža v letnem povprečju za posamezne dneve tedna. V stolpce posameznih dni smo nadalje vrisali delež bolezni, »A* in »B« nezgod za določen dan tedna. Razvidno je n,aslednje: .Najnižji procent bolniškega staleža imamo ob ponedeljkih, naj višji pa ob sredah: zadnji trije dnevi tedna so izenačeni ž' letnim povprečjem. Pri pregledu vzrokov bolniškega staleža za nek dan tedna, ko smo vnesli v stolpec od spodaj navzgor podatke: *B« in »A« nezgod in bolezni (v procentu), je razvidno, da je po številu »A« nezgod na prvem mestu četrtek, najnižji torek, medtem ko je pri »B< nezgodah na prvem mestu torek, najnižje mesto pa si delita sreda in petek. {Se nadaljuje) Nekaj misli in podatkov o bolniškem staleža v podjetju Zdravstvena služba v podjetju zasleduje gibanje bolniškega staleža z različnih vidikov; tako vodi dnevno evidenca obolelih delavcev z ozirom na vzroke nesposobnosti za delo: ali je nastala poškodba pri delu, na poti v službo, izven dela, po tretji osebi (pretep), ali je to bolezen, nega bolnega člana družine itd. ‘Pogosta nesposobnost za delo je odvisna od neštetih zunanjih vplivov, kot npr.: epidemija gripe in razni pogosti prehladi ob naglih temperaturnih spremembah, negativni vpliv prehoda letnih časov pri želodčnih bolnikih, problem kroničnih bolnikov nasploh, vpliv številnih domačih opravil v letnih mesecih, vpliv povečanega cestnega prometa na število nezgod, vpliv slabe poti (posledica), vpliv večjega Itempa dela r— večja utrujenost, večje nepazljivosti in močan vpliv fluktu-acije delovne sile na poškodbe itd. Cesto slišimo tudi pripombe o pogostosti bolniškega staleža tako imenovanih >pone-deljkarjev,< in-onih izostankar-jev ob izplačilnih dneh. Zdravnik torej ni tisti, ki vdela,< stalež (kot se to pogosto sliši); on po svojem znanju in vesti samo odreja potrebo po bolniškem staležu, uvede najprimernejši način zdravljenja in odreja trajanje nesposobnosti za delo — vse to z namenom preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja in čim hitrejšo pridobitev delazmožnosti. S tem pomaga bolniku in posredno gospodarski organizaciji. Dokler mu je v tej dejavnosti edini pomočnik medicinska znanost, bo njegov uspeh le polovičenl Zdravnik sam ne želi imeti v čakalnici dosti ljudi, ki so tako bolni, da jim je potrebno odrediti bolniški stalež; bolj ga za- 686 7, 68,7 7. 1P mm SU 1 68,7 •. čevanje najhujšega, za ozdravitev, za rehabilitacijo — skratka za vzpostavitev telesnega ali duševnega dobrega počutja. Kot je uvodoma omenjeno, sodelujejo pri vzrokih za bolniški stalež različni vplivi. Poskušajmo osvetliti nekatere od njih: 'l% letno povprečje 6?,n | Bi ili mn 68,7*/. M JU 69 % I 68,2 V. on 4 97. 5.17, 537. 5.27. 527. 527. Ponedeljek "brek Sreda četrtek Petek Sobota A- nezgode pri deta llllilllll B-nezgode izven delo I I ostalo obotenp dovolj i pogled na zdravo okolico, ki ji je potrebna samo občasna pomoč v tej ali oni obliki. Pri zdravljenju prizadetega bolnika ali poškodovanega gre za neke vrste borbo: za prepre- Pogosto je slišati pripombe, da je ponedeljek znan dan visokega števila bolnikov sprejetih v stalež; pogosto to drži. Poglejmo pa, kaj nam pokaže statistika za našo tovarno: POLEG NAVADNEGA SUPERFOSFATA SE MEŠANA GRANULIRANA UMETNA GNOJILA (Nadaljevanje) Trditve o prednosti grannli-lanih mešanih gnojil pred ne-granuliranimi potrjujejo podatki o naraščanju proizvodnje in uporabe granuliranih gnojil in upadanju proizvodnje praš-naitih gnojil. Tako je v Franciji v sezoni 1958-59 znašala proizvodnja granuliranih gnojil 52,1 odstotka, v sezoni 1959-60 pa že 55.5% celotne proizvodnje, v ZDA je znašala proizvodnja granuliranih gnojil v sezoni 1954-55 le 9 % in je v sezoni 1956-57 narasla kar za 20 do 25 % celotne proizvodnje mešanih gnojil, v Zahodni Nemčiji znaša proizvodnja granuliranih gnojil 80 do 90 % celotne proizvodnje, v Veliki Britaniji pa je ž.e v letu 1951 znašala proizvodnja granuliranih gnojil 75% celotne proizvodnje mešanih gnojil. Tudi v Jugoslaviji narašča proizvodnja granuliranih gnojil na račun upadanja proizvodnje negranuliranih gnojil, vendar zdaleč ni tako visoka kot v zahodnoevropskih deželah. Skoraj 90% proizvodnje dušičnih gnojil bazira na proizvodnji ainonijaka. Pred letom 1900 so kot surovine za dušična gnojila uporabljali v glavnem posušeno živalsko kri, živalsko mesno in kostno moko, proizvode iz rib, moko iz semen rastlin oljčnic in nekaj amonijač-nih produktov, ki nastanejo kot stranski produkt plinarn in koksarn. Uporaba teh gnojil je bila omejena zaradi razpoložljivih količin, zaradi majhnih razpoložljivih količin, zaradi nizke vsebnosti dušika in zaradi visokih cen. Komercialna proizvodnja sintetičnega amonijaka se je pričela po letu 1920. Na ta način je amonijak postal najvažnejša surovina za dušična gnojila kot so: anhidridni amonijak (82% N), anionijačna vodica (20% N), vodne raztopine amonijaka, amonijevega nitrata ali sečnine ali obeh (37—49 % N), mešanica amonijevega nitrata in dolomita ali apnenca (20.5 % N) amonijev sulfat (21 % N), amonijevi fosfaiti (12—21 %N in 53— 61% PaOs), natrijev nitrat 16% 3V), sečnina ali urea (45% N), ureaformalhedid ali ureaform (38% (N). Skoraj vsa omenjena dušična gnojila proizvajajo v granuiirani obliki. Pri dušičnih gnojilih moramo še omeniti kalcijev cianamid — — apneni dušik (proizvaja ga Tovarna dušika v Rušah s 20,5% N, katerega uporaba je v stalnem upadanju zaradi (sorazmerno nizke vsebnosti dušika, slabe obstojnosti (pri stiku z vodo razpada) in sorazmerno visoke cene z ozirom na nizko vsebnost dušika. Kot osnovne surovine za proizvodnjo fosfornih gnojil služijo surovi fosfati, Tomaževa žlindra, guano in živalske kosti. Guano se lahko uporablja kot gnojilo, iz živalskih kosti dobimo kstno moko, iz Tomaževe žlindre pa proizvajajo Tomaževo moko. Le majhna količina surovih fosfatov se v obliki fino zmlete moke — mikrofosfat, hi-perfosfat — uporablja za gnojenje, ker jih rastline zelo težko razkrajajo. Zato je potrebno surove fosfate spremeniti v drugo obliko, iz katerih je fosforov pentoksid rastlinam lahko do-segljiv. Surove fosfate razkrajamo z različnimi mineralnimi kislinami, pri čemer dobimo fosforna gnojila ali pa fosforno kislino, ki jo v nadaljnji predelavi uporabimo za proizvodnjo (Nadaljevanje s 1. strani) probleme. Med drugim je priporočal, da bi povabili na svoje sestanke strokovnjake, ki bi jih seznanjali s problematiko, katera jim ni popolnoma jasna. Povabil jih je k sodelovanju pri racionalizacijah in mehanizacijah v obratih. Nadalje je grajal, presenetljivo majhno družbeno in športno aktivnost pri takem številu mladih. (Na koncu je tov. direktor dejal, da je uveljavitev mladinske organizacije odvisna od prizadevanja vsakega posameznika in celotnega aktiva. Program naj ne bo preobremenjen, potrebno pa je izvršiti to, kar je bilo slenjeno. Solidno delo je garancija za pridobitev zaupanja pri starejših članih kolektiva in predpostavljenih. Tovariš Pnazalovič je izrazil prepričanje, da se je vodstvo mladinskega aktiva re“sno lotilo dela. Glede pritožb, da ni sredstev za izlete oziroma prireditve je dejal, da so neopravičene. Ta sredstva bi lahko priskrbeli sami — z raznimi akcijami (zbiranje odpadnega materiala ipd.). Pripomnil je tudi, da bi morala biti večja povezava med obratovodstvi in mladino. Po njegovem mnenju bi morala obratovodsttva zadolžiti mladince s konkretnimi nalogami. Tovariš Šuster se ni strinjal z mnenjem nekaterih, da je mladina nezainteresirana za delo v mladinski organizaciji. Dejal je, da je treba zamenjati stare, preživele metode dela z novimi. Pri tem ne smemo pozabiti na osnovne naloge organizacije: mladega človeka vzgajati v dobrega proizvajalca. dobrega mladinca oziroma občana. Nadalje je tovariš Šuster dejal, da je kompleks nalog izredno širok, treba je le realno oceniti, koliko od tega smo sposobni uresničiti. lov. ing. Raspotnik je prepričan. da bo delo mladih mnogo bolj uspešno, če bodo mladi sodelovali z obratovod-stvom. Koristno bi bilo, da bi obratovodje povabili na sestanke aktiva. Na ta način bi fosfornih ali mešanih gnojil. Od fosfornih gnojil največ uporabljajo: navadni superfos-fat (16—21 % P2O5), oplemeniteni superfosfat (do 40% PjOb), -tripli superfosfat (46%PžOs), amonijeve fosfaite (53—61% PAL in 12—21 % IN), precipitat — di-kulcijev fosfat (27—40% PsOs), Tomaževa moka (12—20%P2Os), mikrofosfati-hiperfosfati-mikro-fos 29—35 % PiOs — slabo topen), termofosfati (27—30% P2O5) itd. V manjši meri se še uporabljajo magnezijevi, kalijevi in natrijevi fosfati. bili ti seznanjeni is problemi in težavami mladih. lov. ing. Benčina je poudaril, da bo vodstvo kolektiva podprlo mlade pri njihovem delu in jim tudi nudilo potrebno pomoč. -Ko si bo aktiv pridobil zaupanje, bo vsak mladinec prav rad sodeloval. Tov. ing. Kapus je med drugim dejal, da je potrebna in koristna povezava med mladimi, treba pa se je izogibati suhoparnih stvari. Delo mladinske organizacije mora biti pestro. Direktor kadrovskega sektorja tov. Sagadin meni, da je prva naloga aktiva medsebojno zbližanje. Na tej osnovi naj bi se gradile vise nadaljnje akcije. Mladinska organizacija bi morala biti iniciator kultur-no-prosvetnega, športnega in družabnega življenja v našem kolektivu. ‘Poudaril je, da mora mladinska organizacija živeti z mladino in jo združevati in krepiti njeno enotnost. Vse to se bo pozitivno odražalo pri delu, bodisi v proizvodnji, bodisi v okviru organizacije. Tov. ing. Rupnik je prepričan. da so bili izvoljeni v ko- ' mite najboljši mladinci. Kot funkcionarji organizacije bi morali biti vzor ostalim članom. Tudi on je priporočal manj obsežen, toda izvedljiv delovni program. Vsi zaključki, ki jih je spre-je TK ZMS, so formirani v duhu razprav na tej študijski seji: 9 Čimprej je treba odpraviti nesoglasja med našimi mladinci in onimi iz bratskih republik ter mladimi, ki so zaposleni nit različnih delovnih področjih. To bo dosegljivo le s čim tesnejšim sodelovanjem med mladino celotnega kolektiva in sicer v obliki delovnih akcij, športnih in drugih družabnih prireditev. 9 Veliko skrb je treba posvetiti medsebojnim odnosom na delovnem mestu, zlasti med mladino in predpostavljenimi. Vse novodošle mladince je po- ŠPORTNA TEKMOVANJA PRED PRAZNIKOM REPUBlIKE V počastitev dneva republike bo Izvršni odbor naše sindikalne podružnice organiziral športno tekmovanje v namiznem tenisu, streljanju in šahu. Vsaka proizvodna enota, ki se namerava udeležiti tekmovanja naj prijavi svojo ekipo v pisarni družbeno političnih organizacij (nad bifejem). V vsaki ekipi nastopi le določeno število tekmovalcev in sicer: v namizno teniški 3, v strelski 5 in v šahovski 4. Predstavniki prijavljenih, ekip bodo z žrebom določili vrstni red srečanj posameznih ekip dne 16. novembra ob 10. uri v pisarni družbeno političnih organizacij. ODNOSI... trebilo pritegniti k aktivnemu sodelovanju. 9 Naloga vseh mladih je, da aktivno pomagajo utrjevati disciplino na delovnem mestu in odpravljati razne negativne pojave (neopravičeni izostanki z dela ipd.). Istočasno pa morajo posvečati več pozornosti ogranizaciji dela. 9 Celotno nadaljnje dele mora temeljiti na tesni povezavi med mladino in vodstvom aktiva. Zaradi .tega se je treba pogovoriti z vsakim mladincem o njegovih problemih in življenjskih pogojih, istočasno pa ga je treba seznaniti s pomenom in nalogami organizacije. 9 Z ozirom na potrebe našega kolektiva po kvalificirani in visokvolificirani delovni sili je treba zainteresiranim mladincem omogočiti nadaljnje strokovno izobraževanje in sicer v naši večerni tehnični šoli, ali pa na tečajih, ki bi jih priredili za delavce raznih strok, seveda, če bi bilo dovolj prijavljencev. 9 Cim več mladih je treba pritegniti k sodelovanju na kulturno prosvetnem področju in k športnem udejstvovanju. Na ta način izkoriščen prosti čas nudi mlademu človeku mnogo večje zadovoljstvo kakor postopanje po ulicah in posedanje v zakajenih lokalih. 9 Povezavo med obratovodstvi in mladinskim aktivom b* treba povečati. Vsak obrato-vodja bo rad pomagal mladim. 9 Tistim mladincem, ki se zaradi odvisnosti od prevoznih sredstev ne bi mogli udejstvovati v mladinskih vrstah kolektiva je treba omogočiti sodelovanje z mladinskim aktivom na terenu, kjer živijo. 9 Izkušnje so pokazale, da so dosedanje metode in programi dela zastareli. 5 Umumfli (Nadaljevanje prihodnjič) DOBRI MEDSEBOJNI Komedija o mladi ljubezni OBLETNICA DELA V CINKARNI 5 let: Fajs (Martina). Rudolf (8.), Kumer (Martina) Vinko (1.), Mastnak Jožefa) Janko (Ul.), Selih (Viktorja) Anton (16.). 10 let: Končan (Edvarda) Emilija (3.). 15. let: Filipčič (Andreja) Franc (1.), Vrečar (Ivana) Mar-lin 124.). 25 let: Blazinšek (Franca Anton (13.). Zahvaljujemo se za sodelovanje! VRSTE IN FORMATI FILMOV — KAJ SE ZGODI, CE JE PAVLE NA DOPUSTU — O STEKLENICAH IN KAJ MORA BITI V NJIH — RAZVIJANJE PRVEGA FILMA — RAZVIT FILM, VENDAR NEKAJ ŠE MANJKA Polni smo še dopustnih vtisov. Marsikateri izmed nas jih je prinesel na poslikanem filmu. Pred-no pričnemo razvijati, poglejmo kakšni filmi se pravzaprav dobe pri nas? Po formatu delimo filme v 2 vrsti: širine 60 mm ali film 6X9-in širine 24 mm s perforacijo — maloslikovni ali leica film. S prvim naredimo 8 posnetkov formata 6X9, 12 formata 6X6, ali 16 posnetkov, formata 6X4,5, odvisno od:fotpgraskega aparata. Pri maloslikovnem filmu je format negativa 24X36 mm, poslikan film pa ima 36 posnetkov. Amaterji uporabljajo izključno ti dve vrstji filma. Lahko rečemo, da je' najbolf praktičen maldslikovni format, saj si pri 36 posnetkih lahko pri-voš nio, da je kakšen slab, najvažnejše pa lhhko ponovimo, saj starte en posnetek komaj 12 dinarjev. Po občutljivosti delimo filme v maloobčutljive, srednje in vi*-sokoobčutljivv. Običajno uporaba ljajo amaterji srednje občutljive (17/10 DIN) in visoko občutljive (21/10 DIN in več). Kakšni filmi se dobe pri nas? Doma -I EFKE 17/10 in EFKE 20/it) DIN ter vzhodnonemški AGFA IZOPAN F-18/10 DIN iri AGFA IZOPAN ISS-21/10 DIN. Amaterjem začetnikom priporočamo sredrijeobčutljive EFKE 17 in AGFA IZOPAN F. Oba sta približno enako občutljiva , na svetlobo, vendar je AGFA bolj primeren za večje povečave. Predpostavimo, da smo film v EMKiRNiR Po uvodnih premierah DOLGEGA ŽIVLJENJA KRALJA OSVALDA in dveh igric za o-troke v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču pričakujemo tretjo, to pot vedro komedijo. Upamo, da bo doživela kar najboljši sprejem pri zelo širokem občinstvu. Kako tudi ne, saj jo igrajo v takšnih gledaliških središčih, kot sta Pariz in Dunaj, že vrsto let večer za večerom. aparat pravilno vložili, ga poslikali s pravilno izbrano osvetlitvijo in vzeli pravilno iz aparata. Pred nami sta sedaj dve možnosti. Ali nam ga razvije fotograf, ali pa ga sami razvijemo. Tretja možnost, da bi ga razvil naš prijatelj Pavle odpade, ker je pa žalost še na dopustu. Če razvijanje zaupamo fotografu, je precejšnja verjetnost,' da se tam ne bodo preveč z njim potrudili. Naš film,,pa. katerem imamo tako dragocene posnetke, bo postal eden izmed mnogih in nič se ne sipemo čuditi, č,e bo slabo razvit— serijsko, če bo opraskan in ■ bomo imeli na povečavah bele lise/ * t Če razvijemo film, lahko vplivamo na/ kvaliteto. Če smo pri delu natančni, nas bo rezultat razvijanja' razveselil. Filme ni prav nič težko razvijati. V dvajsetih minutah imamo že rezultate svojega ustvarjanja. In kar je tudi važno, 'pri nas obstoja klub »Ljudske tehnike« in če smo člani, so vse kemikalije in priprave na razpolago — zastonj! Poglejmo še, kaj se dogaja s filmom med slikanjem. Ko pridejo svetlobni žarki do filma, razrahljajo vezi med molekulami svetlobno občutljivih snovi. Te snovi so srebrove soli: bromid, klorid in jodid. Nahajajo se na površini filma v želatinskem sloju, ki mu pravimo emulzijsu Emulzija je temnosive barve in se ne sveti. Razvijanje še poveča vpliv svetlobe ih izloči na osvetljenih delih kovinsko srebro, v drobnih zrncih. Svetloba nam pravzaprav riše sliko. Odtod tudi ime fotografija — svetlobno risanje.' Po kdn^ahem razvijanju se je izločilo' srebro na osvetljenih mestih, na neosvetljenih pa imamo še srebrove soli. ki bi na svetlobi takoj potemnele. Pozor, ne prižigaj luči! Te soli odpravimo z ustalitvijo ali fiksiranjem. (Nadaljevanje prihodnjič) Lisca komedije v Celju že poznamo. To je ameriški komediograf Norman Krasna, čigar komediji JOHN LJUBI MARY in DRAGA RUTU sta šli prek celjskega odra pred desetimi leti. Komedija, ki jo bomo gledali zdaj. ima obetajoč naslov NEDELJSKA LJUBEZEN. In res se vsa komedija godi neko nedeljo v New Yorku. V njej nastopajo sami mladi ljudje in nam odkrivajo, kakšne so njihove ljubezenske težave v a-rtomskem stoletju. Dasiravno so prikazani mladi ameriški fantje. in dekle, je vendarle najti med njimi in našo mladino mnogo skupnega. V ljubezenskih zadevah je današnja mladina bolj sproščena, kot je bila nekdanja, čeprav se bližanje fanta in dekleta v tisočletjih ni kaj prida spremenilo. NEDELJSKA LJUBEZEN precej odkritosrčno razkriva ljubezen med moderno mladino, vendar je v njej najti tildi moralnih pobud, ki ljubezen preko golega telesnega uživanja povzdigujejo v čustveno in družbene vrednejše sožitje. Kakšne posebne umetniške vrednosti od NEDELJSKE LJUBEZNI ne smemo pričakovati, vendar je zelo spretno in gledališko učinkovito napisana. Mladi gledalci bodo gledali v njej same sebe, (starejši pa bodo našli ob ujej mnogo spominov, ki jim bodo ustnice raztegnili v nasmeh ali smeli. NEDELJSKA LJUBEZEN bo gotovo pripravila več kot dve uri sproščene zabave, med katero bo gledalec obračunal sam s seboj. Po NEDELJSKI LJUBEZNI pa prideta na vrsto dve veliki deli iz svetovne literature: ZLOČIN IN KAZEN Fjodora Mihajloviča Dostojevskega in VIHAjR Williama Shakespeara. 'O teh velikih delih bo treba spregovoriti posebej. iiiiiiiiiHiiiiMiiiiiMiiiuiiiiiwiiii»iuuiiiimmiiii ZAHVALA Zahvaljujem se sindikalni podružnici Cinkarne za denarno pomoč ob poplavi. Milica Končan iiiiiintiimiiiuimiiiiniiniiMiinnimiiiiniiiimiif NA POTI SO SE POŠKODOVALI ADOLF KOI ,AR. Ko se je peljal v službo je zavozil na kamen iu padci. Poškodoval si je dlan iu mezinec. MARTIN J URŠA. Na poti v službo se je hotel izogniti kolesarju. I’ri tem si je poškodoval levo nogo. IVAN AMON se je na poti v služim hotel izognit! tovornjaku.' Zapeljal je na skrajni rob cestišča in sc prevrnil. Poškodoval ši je koleno. 1L M. Cinkarnar - fotograf Mnogo naših cinkarnarjev se ukvarja s fotografiranjem. Fotografski aparat nam omogoča, da ohranimo slike zanimivih dogodkov, pokrajin, zgradb itd. Z njim ovekovečimo naše najbližje in seveda tudi samega sebe. Pregovor pravi: »Dobra slika velja več kot deset tisoč besed«. Sedaj ob času, ko so letni dopusti za nami, uredniški odbor uvaja novo rubriko »Cinkarnar-fotograf«. V seriji člankov bomo seznanili naše bralce s teoretičnimi osnovami fotografije, spoznali bomo vrste fotografskih aparatov, naučili se bomo razvijati filme in izdelovati slike. Posebna rubrika bo še »vprašanja in odgovori«. Tovariši, ki so naleteli pri fotografiranju na kakršnekoli težave, naj jih sporočijo uredništvu. V naslednji številki Cinkarnarja bomo objavili odgovore. Objavljali bomo tudi slike naših amaterjev in jih strokovno ocenjevali. KADROVSKE VESTI V mesecu oktobru so prišli v podjetje Zupanc Jože. Pernek Vlado. Kolenc Teodor. Kondih Željko, Golob Peter, M a rkočevič Drago, Rudošck Rafael, Zidanšek Albert, Lorger Franc, Jazbinšok Emil, Štravs Franc. Matič Milet«. Ika-novič Rasi m. Djordjevič Dragoljub, Nucevnovič I)juro, Drofenik Egon. Kolarič Tomo. Kores Jože, Mirnik Franc, Pratneker Herman, Malgaj Aleksander, Gajšek Anton, štrubej Rudolf, Ačimov llogdan. Kukič Branko, Angelovski Cveto. Stonojoski Dimitar, Kranjc Milan, Viher Rudolf, štor Franc, Pauškič Stanuje. Pekovič Slilorad, Zečiri Musla-fa; Klajnšek Anton, Bordojevic Jovan, Djurič Milan, Jankovič Savo, Javornik Ljubomir. Knupleš Herman. Milojevič Peter, Novoselec Stjepan, Ograjenšek Viljem. Pešut Dragan. Polajžer Matevž, Prosenjak Alojz, Ristivojevič Bndiniir, Stres Herman. Širovnik Jože, školnik Tomaž, Švurc Ivan, Arhovski Branko, Kodre Matjaž, Videnšek Adolf, Tancer Kuri, Kamenič Nikola, Novak Gabrijel, Trujkič Borivoj, Baloncskovič Sava, Dabulovič Živan, Bračun Anton, Grilec Marjan, Plavčnk Anton, Koštomaj Branko. Gajšek Stanislav. Mijavšek Milan, Halužan Franjo, Krivovič Veljko. Kovačič Mato, Žilič Ismet, Križnik Karel, Gačnik Alojz, Pasic Miodrag. Odšli iz podjetja: Pajkic Nikola, Omerza Peter Menart Anton, Milenkovič Mila, Kolenc Teodor, Kundih Željko, Vengust Franc, Ovčar Stjepan, Auflič Martin, Hanjšek Jože. Jelen Frane, Tomovič Vojislav Pozvek Drago, Radošek Rafael, Zidanšek Albert, Lorger Franc, Štancer Ivan, Djordjevič Drugoljub, Pekovič Milorad, Začiri Mu-stafa. Pauškič Stanoje, Paradiž Viktor, Da Vidovič Dragišp, • Bolkovič Silva, Djuherič M uhani cd, Ikanovič Rasim, Mirnik Franc, Kapic Hasan, Tržan Mihael. Ovčar Florjan. Štravs Franc, Markorcvič Zdravko, Petkov nik Franc, Žvegler Ivan, Matič Mileta, Kučiš Drago, Večerič Anton, Savič Miloš, Bukšek E n gel be rt. Angelovski Cveto, Vrjohovsk Branko. Kamenič Nikola, Bračun Anton, Stojnšek Franc, Lovre Stjepan, Vreček Ivan, Pešut Dragan", Kezič Boro, Ščo-pulovič Ditnitrije, Ohnjec Stjepan, Lečnik Jože. Klinc Jože, Palir Ivan, Gačnik Alojz. Poročili so se: Čretnik Ivan, France Anton. Kaker llelna. Zbiljski Mijo in Posinek Peter. V pokoj je odšel Jurša Martin. Popravek: Disciplinsko odpuščen ni bil tov. Unetič Rok, temveč Unetič Franc iz obrata kemije. Tovariša ROKA UNETI-CA prosimo, da nam oprosti pomoto. Popravek V 10. številki »Cinkarnarja« se je zgodila neljuba pomota. Imeni tovarišev ALOJZA MIKE-KA iu JANEZA JANČIGAJA sta bil dvakrat objavljeni in sicer pravilno v rubriki Obletnice dela v Cinkarni ter pomotoma v odstavku Odšli iz podjetja. Obema prizadetima tovarišema se opravičujemo in jih prosimo razumevanja. Dopisujte v naš list! ■Toma CA žival NEVABMA %NOV MOli&Dtl POKftIVAiO ! DOMAČE PCRnATI i'VAL 1 K ABJ j' • ' : .:' ICAgLOVAj [OfOCK _^> PQTO v\ S* vo sta«c>v- KAu 3 Tanfu NCSlMU. E»c>rAN kOLOHIIa BASU-lHAi v ACAfrU 7 i ru s n A DRUGI SAMOfaj *ASP£oT OD 5TABA n ^±> OK-UPlBAN TOPfBAT. 7 Da AF 0$E &Ml iAlMElL L Mhtof j RROTIVNI VEZHIUL PBODURT og.m;a UvAJAN r\A iNtffc " UUBUAUA SAg|» JU60y AliMA&A ITM|)4 AMPER, L LAST MODUL L3UDSKA PRAVILA OlšJČAJij! •ODbOR O^LUk ' IVAH CAHRaB. REkA v RAOil vfcSTA e»L-AC,A Au. PaUBTa iZfeku« .> kuji ;»*a POLICA HAPIAČILO > '! PORTLAND CCMErVT os. ZAW *\nOi 2 £>VL VB.STA PSA 2^0J»EM rrT~r~ apacta VSTOPKiCA, VOZOVNICA leua v iuIhi AME£Ut| PE.VA ČRV2A 1000 AKRO TRAHVP ^TA »z SOLMI • 2AC.H 6 Tovariš urednik! Oglašam se iz Beograda, kjer služim vojaški rok v Titovi gardi. Zahvaljujem se za Cinkar-narja. ki ste mi ga pošiljali in vas prosim, da bi mi ga še nadalje pošiljali. Zeto me zanima. kaj se dogaja v Cinkarni. Na koncu lepo pozdravljam celoten kolektiv in vas tovariš urednik ter vam obenem čestitam praznik 29. november in želim še muogo delovnih u-spehov. Dragan Murovič, V. P. 1552/16 Beograd Tovariš urednik! Že kar 14 mesecev je minilo odkar sem zapustil vaš kolektiv. Odšel sem v JLA. Kmalu se bom vrnil in bi želel priti v vaš kolektiv, samo če me boste sprejeli. Prav lepo se vam zahvaljujem za Cinkarnarja, katerega z veseljem prebiram. Le na ta način lahko, spremljam" zanimiva dogajanja in,uspehe v vašem kolektivu. Želim vsem delavcem in delavkam mnogo sreče in uspeha v proizvodnji, posebno mojstru in delavcem na PIK. Prav lepo,vas pozdravlja Avdo Imamovič, V. P. 3472-5 - Niš Vsi, ki ste se nam doslej oglasili, pravite, da radi prebirate »Cinkarnarjat:, ker itako izveste, kaj se pri nas dogaja. Tudi mi smo veseli vaših pisem. Pišite nam torej bolj pogosto, radi vam bomo odgovarjali. Vam, tovariš Imamovič, sporo čarno, da vas bomo prav radi sprejeli v našo sredino, ko boste odslužili kadrovski rok. Vsem tovarišem, ki so bili zaposleni v Cinkarni, trenutno pa služijo kadrovski rok, čestitamo praznik republike in jim želimo, da bi ga čim bolj prijetno praznovali. Urednik Nagradna križanka 1. nagrada 2. nagrada 5. nagrada FILMI mmmm & 3.000 din 4. in 5. nagrada po 500 din pošte«, ali pošljite v uredništvo 2.000- din Izpolnjeno križanko oddajte do 31. novembra 1964. 1.000 din v nabiralnik »Cinkarnarjeve Objavljumo spored filmov, ki jih' bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. novembra do 15. decembra 19