Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejema« velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 glil., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cen i primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Seineniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. Štev. 166. V Ljubljani, v ponedeljek 25. julija 1887. Letnik XV. Ih ii/he sv. Cirila in Metoda II. velika skupščina v Trstu dne 11». julija 1887. letn. (Dalje.) Visoki dostojanstveniki so se pohvalno izrekli o namenu šolske družbe, obljubili po svojih močeh podpirati jo ter se izrazili, naj je društvo priporočeno slovenskemu duhovstvu in po svečenikih vernemu ljudstvu. Kot tak dokaz naklonjenosti smemo smatrati milostno imenovanje cerkvenih nadzornikov za družbine zavode. Vsled spoštljive prošnje vodstvene imenovalo je prečastito vladištvo Tržaško dne 3. jul. št. 1203 p. n. v. č. gosp. Dragotina Fabrisa, župnika pri sv. Jakopu v Trstu, škofijskim komisarjem pri ondotnem otroškem zabavišči. Milostljivo knezoškofijstvo Lavantinsko pa dne 6. julija št. 1412 č. g. Josipa Zičkar-ja, vikarja mestne fare, za naš otroški vrtec pri čč. šolskih sestrah. Da bi vodstvo prečastnim škofijstvom dalo zagotovilo, da družba noče nikoli prestopati mej, ki jih predpisuje katoliška morala, opozorila je z okrožnico dne 19. januvarija 1887. vsa podružnična na-čelništva, naj bode značaj vseh po njih osnovanih zabav vselej strnjen z načeli sv. katoliške cerkve, ktero okrožnico z družbinimi pravili vred je poslalo prečastnoistim v vednost in blagohotno informacijo. S tem je hotelo vstreči tudi želji, po zastopniku podružnico ,.Gorenjska dolina", izraženi deloma vže v lanski veliki skupščini in sploh želji vseh tistih rodoljubov, ki poznajo nazore našega ljudstva in jim je v resnici mar, da bi veselo procvitala za sedanjo dobo morda najvažneja vseslovenska ta družba. Več rodoljubov, bivajočih ob nemški ter laški meji, se je obrnilo do društva, naj ono podpira on-dotne šole in tako prepreči kvarno vsiljevanje nemške oziroma laške šolske družbe. Ker je uprav vsled tega delovanja v življenje stopila naša družba, je vodstvo radostno zagotovilo dotičnim občinam brezobrestno podporo ali dar pod pogojem, da je in ostane ista šola slovenska; ako bi se pa to prekršilo, morala bi občina mahoma vrniti podeljeno svoto. Pot do konečno vredbe glede podpiranih občin je dokaj dolga, ker morajo ob takih prilikah župa-nijski sklepi prehoditi dotične postavne instancije. Za slučaj kacega preobrata v podpiranih občinah pa mora biti naša družba zavarovana, da ne bi brez-vspešno trosila novcev. Tako je družbino vodstvo po vseh izpolnjenih formalnostih deloma že izplačalo, deloma pa zagotovilo podporo 7 šolam o b j e z i k o v n i h mejah ali sicer v krajih, raznarodovanju jako iz-p o sta vi j enih. Ker ste dijaški kuhinji v Celji in Ptuj i dokaj važni za naraščaj slovenskega razumništva, podpiralo ji je vodstvo na njijino prošnjo s primernim doneskom. Svojo pozornost je vodstvo obračalo tudi na Koroško, kjer nas, kakor vsi čč. skupščinarji veste, čaka najtežavnejše delovanje. Čast vrlim rodoljubom, ondi so žo krepko gibljeti dve podružnici, kteri ste skoro v enakih spomenicah razodeli svoje željo in potrebe. Uvažajoč njijini prošnji je vodstvo za zdaj vstreglo z dopošiljatvijo več stotin knjig, primernih šolski mladini. — Ker se je tajniku vsled nakupa knjig posrečilo dobiti mnogo gratis-izvodov, vstreglo se je tudi več rodoljubom, ki so za šolsko mladino prosili onih po knjigovezu J. Bonaču darovanih molitvenikov ali pa drugih učilnih pripomočkov. Prošeno po več načelništvih je vodstvo oskrbelo raznih tiskovin (obrazce, pooblastila, prošnje do vlade, imenike za blagajnike, pobotnične obrazce, golico za vodstveni izkaz . . .), da se s tem olajša uprava in kolikor moči pri vseh podružnicah enakomerna vpelje ter se zmanjšajo tudi upravni troški. Z več rodoljubi ob slovenski periferiji je vodstvo stopilo v dotiko zbog izpeljave društvenih namer, a dotične zadeve še niso toliko dozorele, da bi jih moglo objavljati slavni skupščini. Pri vseh slovenskih posojilnicah, kterih nektere so že lepe doneske položile na žrtvenik naši družbi, se je vodstvo zglasilo z vljudno prošnjo, naj bi se pri sostavljanji vsakoletnih računov blagohotno ozirale tudi na nas. Vodstvo ima sladko nado, da bodo njih rodoljubna ravnateljstva velikodušno uvaževala to prošnjo ter polagala vsakoletne darove na domovinski oltar. Na ta poziv so se nektere posojilne res vže odzvale nekoliko z denarnimi doneski, nekoliko s prijaznimi obeti in zagotovili. Več vrlih rodoljubov je družbo razveselilo z blagodušnimi darovi. — V prvi vrsti nam je imenovati domoljubnega kapitularja Ljubljanske stolnice g. Andreja Zamejca, ki jo poleg tega, da je postal družbi pokrovitelj, povsod toplo priporoča ter je v njene svrhe nabral že več stotin. Po tem g. kanoniku je tudi neimenovan dobrotnik družbi poklonil 100 gld. Vodstveni prvomestnik, blagajnik in tajnik so so mu na toliki požrtvovalnosti osebno zahvalili. Veleslavna banka „Slavija" je takoj v začetku pristopila kot pokroviteljica z zneskom 300 gold., a letos dne 14. maja je zopet darovala 200 gold. Izmed pokroviteljev je g. Franc Kalister vplačal 200 gold. Ustanovnik M. Servicelj 50 gold., 51. in A. Truden 50 gold. Odbor za potovanje v Prago je vso preostalo zalogo „Tisočletnice Metodove" prepustil družbi, da knjižico ali poproda ali razdeli med narod. — Narodni knjigovez J. Bonač je daroval 50 izvodov raz-H8no-vezanih molitvenikov za mladino ter je pri nakupljenih knjigah povrh še odpisal po 30n'0. — Gospod, ki želi neimenovan ostati, je prepustil družbi 107 izvodov neke knjige, ki jo je vodstvo razposlalo nekterim podružnicam v razdelitev oziroma v raz-pečanje. Poročevalec tem vrsticam je kot izdatelj „Zbor-nika na slavo sv. Cirilu in Metodu" namenil dohodek naši družbi ter se je vsled tega vpisal med njene pokrovitelje. Nekaj domoljubov soje tudi v oporokah spomnilo družbe sv. Cirila in Metoda. Pokojni Ljubljanski hišnik in meščan Josip Rozman volil jej je 100 gl. Magdalena Golob, osebnikarica iz Radovljice tudi 100 gld. Vpokojeni duhovnik Primož Šubic v Utovljah na Primorskem zapustil jej je 100 gld. Ravnali so pač v zmislu slavnega vladike Slomška, kteri, opisujoč vrlega domoljuba, pravi, da „skrbi za omiko svojih ljudij — svojega naroda —• LfSTEK. Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. v. 14. avgusta zvečer 188G. Predragi, preraili prijatelj! Tukaj sem, prijatelj. Spolujena mi je želja, ktero sem toliko let v srci gojil. Tu klečim na kolenih poljubljajoč tla, posvečena po navzočnosti pre-blažene, prečiste Kraljice nebes in zemlje. Oči so mi vprte v votliuo, kjer je postavljen kip brez madeža Spočete na ravno istem kraji, kjer se je pred 28 leti prikazala. Da, ponižno se um podvrže sodbi sv. cerkve, da je le-tii osemnajstkrat stala Marija, Mati Božja, ki jo od bornega kmetskega otroka vprašana, kdo da je, odgovorila z besedami, ki v zlatih črkah obdajajo glavo presvete njene podobe: „Je suis Immaculee Conception." Jaz sem brezmadežno Spočetje! Da, bodi mi pozdravljeno, bodi s solzami omočeno, sveto preblaženo mesto. Naj me milosti vsemogočnega Boga očisti vseh madežev, naj daleč odnese, karkoli se ne spodobi pred snežno-belo prikaznijo preblažene kraljice moje, da se s čistim duhom in srcem napijem vonjav njenih vzvišenih čednosti. Romarji prihajajo od vseh krajev. Noč je ravno začela razgrinjati temno krilo po okolici; toda ob enem se na vseh straneh luči zasvitajo ter noči ne dado svojega kraljestva razširiti čez ta sveti kraj. Jaz pa se skozi gosto množico prerijem ter se tik posvečeue skale potisnem v kot. Pristopi v duhu k meni, predragi prijatelj. Brezmadežno Spočetje! Dve sami besedi, in vendar njun pomen tako daleč sega! Zdi se, ko to skrivnostno resnico izrečem, kakor da bi se mi v duhu zabliskuilo ter o njenem svitu razgnale se mi teme raz neba. Brezmadežno Spočetje! Da, o tem imeuu vznesen mi je duh visoko nad zemljo, od koder kakor v enem trenutku preleti vse veke človeške zgodovine, od prvega njenega početka do zadnjega konca; celo čez meje časa posveti mi v oni bodoči svet, kterega po tem sedanjem pričakujemo. Zamaknem se v prvotni raj, kjer so naši pra-stariši živeli v čezuaravni sreči, od Stvarnika obdarjeni z bistrim umom, z voljo v dobrem vtrjeno; ni greha, ni zlega, ni bolečine, ne smrti. Toda kmalu je greh storjen. Gloj, narava človeška, tedaj obstoječa v Adamu in Evi, je oropana darov Božjih, madež storjenega greha naredi jo dolžno pred Bogom; in ta podvrže jo kazni, izgine ne-umrljivost, bolezen, zla dušna in telesna, slednjič smrt, je odslej delež človekov. Z Adamom zapadli so strašni kazni vsi oni, ki bodo po njem rojeni na ta svet; uploditev, kakor je naravno sredstvo, po kterem se ima množiti rod človeški, je ravno tako nesrečno sredstvo, po kterem so ima na vse narode preuesti Adamom greh, ž njim jeza Božja. Toda glej, kmalu po grehu prikaže se Bog. Iu dasi v pravični jezi, objavi Adamu in njegovemu rodu strašno sodbo, se vendar prekletstvo konečno spremeni v blagoslov o besedah, ktere govori kači: Sovraštvo bom postavil med teboj in ženo, med tvojim in njenim zarodom, ti boš njeni peti zalezovala, ona ti bo glavo strla. V svoji neskončni milosti sklenil jo namreč Sin Božji sam se včlovečiti ter rod človeški odrešiti. V to pa izbrati si je moral izmed ljudi mater; ta imela je biti — Marija. Zato pa katoliška cerkev dosledno uči: Ako jo bila Marija izbrana, da stro Politični pregled. V Ljub lj a d i, 25. julija. Notranje dežele. Z Dunaja se poroča, da nauČno minister st v o izdeluje načrt gimnazijske preosnove. Po tem načrtu gimnazije ue bodo več razdeljene v spodnjo iu zgornjo gimnazijo. Naravoslovje se bo podučevalo na zgornji gimnaziji; gimnazija bo imela osem razredov, kakor doslej. Klasični jeziki se bodo drugače razdelili, in bo na spodnji gimnaziji za nje določenih več ur. Dalje se bo vpeljala strožja disciplina, da se ue ponavljajo navadni izgredi. Šlexijski deželni šolski svet je naznanil z dopisom „Matici šolski", da je naučno ministerstvo dovolilo peti razred na Opavski češki gimnaziji pri-četkom prihodnjega šolskega leta. Časniki poročajo, da se bodo vršile dopolnilne volitve v češki deželni zbor v prvi polovici meseca avgusta. Vitanje tlržave. Papežev državni tajnik, kardinal Rampolla, je objavil okrožnico o rimskem vprašanji. „0sserva-tore Romano" piše, da dotično pisanje ui bilo namenjeno za javnost. Kardinal Rampolla je le posnel pismo papeževo, ktero je dobil 15. junija, ko je nastopil službo. Leon XIII. so svojemu tajniku v do-tičnem pismu pokazali pot, ktere naj se drži nasproti drugim državam. V Srbiji se je že pričelo volilno gibanje za prihodnjo skupščino, akoravno se še ui objavil do-tični ukaz. Posamezni odbori liberalne in radikalne stranke se dogovarjajo o številu poslancev, ktere bodo volili v posameznih okrajih. V nekterih krajih so že sklenili kompromis. — V trgovinskem mini-sterstvu je vlada odpravila službo vrhovnega nadzornika državnih železnic. Dosedanji nadzornik Stoja-novič je imenovan voditeljem, Petkovič je umirovljen. Belgijska vlada je zbornici predložila postavo proti javnemu pijančevanju. Tudi v Belgiji se po-vžije mnogo žgane pijače, in dotična postava je zelo potrebna. Na štirideset prebivalcev pride v Belgiji jedna žganjarija. Za žgano pijačo dajo v Belgiji na leto okoli 450 milijonov frankov. Delavski stan po-vžije 80 odstotkov žganja. Število prebivalcev se je v Belgiji v tridesetih letih pomnožilo za 30 odstotkov, število krčem za 132 odstotkov. Pred 25 leti je prišlo na jeduega prebivalca devet litrov žganja na leto, sedaj že 13 litrov. — Vodja desnice, Woeste, namerava vlado interpelovati zaradi govora generala van der Smissena, ki je obžaloval, da je zbornica zavrgla osebno vojaško dolžnost. Bolgarska deputacija je izvršila svojo nalogo. Zadnja dva člana deputacije, naučni minister dr. čomakov in Stranski, ki sta bila še ostala na Dunaji. sta se 21. t. m. vrnila v Bolgarijo. Že sedaj je skoraj gotovo, da princ Koburški ne pojde v Bolgarijo, ker spozna, da se ne bi mogel obržati na prestolu. Večiua naroda bi ga ne podpirala, in armada tudi ne. Časniki so poročali, da odpotuje princ v Petersburg; sedaj pa pišejo, da se je premislil.— Rumunski in angleški listi so te dui pisali, da se bodo v Bolgariji v kratkem vršile mnoge premembe. Iz Sofije pa trdijo vladna poročila, da so dotične vesti neresnične. Novi vojni minister je nastopil svojo službo. Vsi častniki pod prejšnjim vojnim ministrom ostanejo v svoji službi. Raznesla se je bila govorica, da so prijeli Radoslavova, kar pa je neresnično. — Ruski tednik r Nedelja" piše o Bolgariji: Ker je ruska stranka v Bolgariji zginila, in se ni mogoče zanašati na sedanjo stranko, ki se kaže prijazno Rusiji, ne moro Rusija misliti na zasedanje Bolgarije. V sedanjih razmerah bi si Rusija mnogo škodovala, ko bi zasedla Bolgarijo. Naložila bi si velikanske žrtve in zgubila zadnje prijateljstvo Bolgarov. Tudi na druge balkanske narode bi slabo vplivala taka ruska namera. Najboljše je za nas, da pustimo Bolgarijo. Kar se godi v BoljSraflji, ni za nas ne mrzlo, ne gorko, in take morajo biti tudi naše raamere do bolgarskih dogodkov. Rusija ihora varovati svoje moči, da jih porabi za svoje prave koristi. Francoska zbornih je v zadri)! Seji 22. t. m. obravnavala postavni načrt o pokojninah vseh onih oseb. ki so bile ranjen« meseca februvarij* 1848. Ker pa zbornica ni bila sklepčna', ril mogla glasovati o postavi. Konečno je predsednik Flbquet prebral pisanje, s kterim se je končalo zborovanje. — Mnogo pozornost je vzbudil časnik „France". ker je objavil tajne dogovore geuerala Boulangera z rnon-arhisti o državnem prevratu. Ko so namreč Nemci prijeli Schnitbeleja, prišlo je neki 94 generalov k Boulangeru in so mu ponudili svojo pomoč. Ko monarhisti o tem zvedo, nagovarjali so Boulangera, naj poskusi prevrat, ker ga bo podpirala armada. Boulauger odgovori, da je armada potrebna za drugo priložnost. Ako sploh izvrši prevrat, storil bo to proti nasprotnikom republike. „France" še pripomni, da hoče imenovati tudi imena oseb, ki so se z Bou-langerom dogovarjale o državnem prevratu. Na te objave časnika „France", je odgovoril Cassaguac, da naj „France" imenuje imena dotičuih oseb. Vsi časniki monarhistov odločno zanikavajo one objave. Koliko je resnice na tem, sedaj ni še znauo. Salisbury je mnogo obljuboval, ko je prevzel krmilo angleške vlade. Ukrotiti je hotel Irce, uničiti Gladstonejevo stranko in svetovni vpliv ruske države. Do sedaj se mu ni še ničesa posrečilo. An-gleško-turška pogodba ui potrjena, v Afganistanu so Angleži morali prijenjati Rusom, v Bolgariji Angleži z denarjem tudi druzega niso dosegli, kakor napravili še večjo zmešujavo. Glede irskega vprašanja je Salisbury storil jako nevaren in nepremišljen korak. S pomočjo liberalnih unijouistov je predložil zbornici drakonske postave proti Ircem. Zgodilo se je prvič v zgodovini angleškega parlamentarizma, da je cela stranka zapustila zbornico. Pri zadnjih volitvah so zmagali Salisbury-jevi nasprotniki. Vse to je tako omajalo sedanje ministerstvo, da se že raz-uaša govorica o premeinbi posameznih ministrov. V ministerstvo bi vstopili nekteri voditelji liberalnih unijonistov, med njimi Hartington. Turški sultan je izpolnil nektere želje prebivalcev na otoku Kreti. Polovico letnih dohodkov dobi dežela. Vlada na otoku bo nadzorovala tudi carinsko upravo. Primanjkljej v neugodnih letih se bo pokrival z ostanki boljših let. Turška vlada mora v treh mesecih potrditi ali zavreči vsako postavo, ktero sklene narodno krščansko sebranje. Število krščanskih uradnikov se bo pomnožilo v vseh uradih. Sultau je poslal posebnega komisarja, Mahmud pašo na Kreto, ki je objavil prebivalcem sultanove koncesije. Turška vlada pripravlja nova pojasnila o pogodbi glede Egipta. Prejšnja pogodba se je razbila. ker je sultan ni hotel potrditi. Sultau do zadnjega ni mislil, da bo Drummond-Wolf v resnici zapustil Carigrad. V zadnjem trenutku je skušal Wolfa zadržati. Isti dan je bil pri sultanu nemški veleposlanik Radovitz in je toplo priporočal pogodbo. Sultan sicer ni omenil ugovorov francoske in ruske vlade, temveč se izgovarjal, da bi pogodba vznemirila mohamedansko prebivalstvo. Sultan je izrazil upanje, da bo angleška vlada spoznala ta položaj in spremenila pogodbo. Ko sultan zve, da še isto noč odpotuje Drummond-AVolf, pošlje svojega tajnika k Radovitzu, naj ta zabrani odpotovanje \Volfovo. Dragoman nemškega veleposlanika, dr. Schriider, je Drummond-Wolfu naznanil željo sultanovo, toda brez vspeha. Tudi državni podtajnik vnanjih zadev, Artin Dadian, se je oglasil pri AVolfu. Ta pa je odgovoril, da je že dvakrat na sultanovo željo odložil potovanje; sedaj nima nobenega vzroka in dobil je tudi povelje od svoje vlade, da mora takoj odpotovati. Četrt ure potem, ko se je Drummoud- v šoli, cerkvi, in domii. Naj bi njegovi rojaki tudi po njegovi smrti srečno in veselo živeli, jim v korist vrli domoljub tudi svojega premoženja sporoči". Naj smem toraj tudi s Slomškom pristaviti: „Takih domoljubov prav veliko nam Bog daj; oni so slava in blagor svoje domovine". — In menim, da v zmislu slavne skupščine govorim, ako še živečim dobrotnikom vskliknem; »živeli!" in pokojnim: „ slava, blag jim spomin!" (Skupščinarji vskliknejo: živeli! slava!) Prijetna dolžnost je poročevalcu danes iskreno zahvalo izreči slovenskemu č a s n i š t v u, ki je, stoječ na braniku domovine, že od začetka sem v jedrnatih člankih priporočevalo našo družbo, da je pognala tako čvrste korenine; osobito pa našima dnevnikoma, ki sta vselej tako točno razglašala vodstvene pozive, razpise, poročila itd. — Tem potom naj sprejmo vsa slavna načelništva, ki so tako požrtvovalno delovala ter tako pomogla k tolikemu razvoju naše družbe po vsem Slovenskem, vodstveno prisrčno zahvalo. Ako izvestitelj omeni, da je vodstvo — oziroma tajništvo — rešilo čez 500 društvenih listin in poslov, lahko si veleslavna skupščina predočuje njegov obširni delokrog. Nemila smrt, ki nam je v zadnjih letih pokosila najboljše bojevnike, tudi našim družbenikom ui prizanesla. Ni Vam moči vseh našteti; med našimi Člani je pobrala prvoboritelja na Malem Štajarji dr. Alojzija Gregoriča, odvetnika v Ptuji; Ivana Pri-bošiča, vojnega kurata v Ljubljani, župnika Antona Zorca, načelnika Mokronoške podružnice. Bodi jim blag spomin! Slavna skupščina! Vodstvo si je v svesti, da ga čaka še veliko važnih in težko izpeljivih zadev, a s pomočjo božjo, slavnih podružničnih načelništev in posamnih zavzetih rodoljubov bližali se bomo zmiraj bolj svojemu vzvišenemu smotru: Slovenska šola slovenski mladini! V to ime danes vodstvo slovesno pozivlje vse slovenske domorodce, da vsak pripomaga po svoji moči in v svojem krogu v dosego tega, po čemur koprni vsako pravo slovensko srce. Osobito rodoljubi na mejah zemlje, ki je zdaj še naša, naj bodo pozorni ter naj čuvajo mladino slovensko . . . In v tem obziru naj smem zaključiti z besedami slavne naše avstrijske himne: Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči" — in naj zakličem s pesnikom-velikanom : „Na delo toraj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi". na priprošnjo naših zavetnikov sv. Cirila in Metoda. (Navdušeni, dolgotrajni „Jlvio"- in „slava"-klici, občno odobravanje.) Prvomestnik vpraša: da-Ii ima kdo k izvestji kaj opomniti? Ker se nikdo ne oglasi, omenja, da je vodstveni blagajnik dr. J. Vošnjak zbog bolehnosti zadržan, ter da ga bo nadomestoval nadzornik Ivan Zagorjan. (Dalje prih.) glavo hudiču ter človeški rod reši iz njegove oblasti, se ni moglo zgoditi, da bi sama bila v oblasti hudičevi, da bi toraj kdaj omadeževana bila od izvirnega greha. Da, brezmadežno Spočetje oznanjeno je bilo že v raji. Zatoraj so pa Marijo željno pričakovali očaki in preroki in vsi pravični stare zaveze, v svesti si, da more zveličanje človeškemu rodu roditi se edino le iz brezmadežne kali človeškega telesa. Časi so se dopolnili. Ko je imel priti na zemljo Sin Božji, poslal je pred seboj svojo mater, ktero je angelj pozdravil: milosti polna! Milosti polna! zopet nov dokaz, da na Mariji ni greha, da Marija je brez madeža spočeta! Toda ni mi namen, nadalje dokazovati to resnico. Cerkev jo uči, in mi jo verujemo. A vprašam dalje: Po čem je bila Marija oproščena izvirnega greha? Sveta cerkev odgovarja nam jasno in razločno: po oni milosti, ktero je zaslužil človeštvu njen Sin Jezus Kristus na križi. Bila je to ona in ista milost, po kteri zadobimo mi pri sv. krstu od-puščenje izvirnega greha. Druga imenitna resnica toraj, ktero nam uehotoma predočuje brezmadežno Spočetje, je milost. Izvirni greh — milost, dva korelata; brž ko je bil prvi storjeu, postala je potrebna druga, in ta nam je dana v to, da uniči greh in njegove učinke. Toda ta milost je svojo oblast iu zmago nad grehom najsijajniše pokazala v brezmadežnem Spočetji Marije Device. Njo je milost, še predno se je spočela, pričakovala ter jo od prvega početka objela. Od prvega trenotka svojega bivanja bila je čista, sveta in lepa. — In ta milost bila je tolika, da jo je vse življenje ohranila od vsakega, ne le velikega, ampak tudi najmanjšega osebnega greha. Še več. Zatrla je ta milost, ali bolje odvrnila je že pri spočetji od nje grešno nagnjenje, zabranila, da se ni v njenem najsvetejšem telesu izcimila kal mesene pohotnosti. Da, tolika je bila milost, ki jo je Marija zadobila, da ona, kakor uči več cerkvenih učenikov, celo grešiti ui mogla. Brezmadežno Spočetje namreč imelo jo je usposobiti v bodočo Mater Božjo; Božje materinstvo pa je tolike dostojnosti, da absolutno izključi celo možnost greha. Ona je toraj tista, o kteri je pisano: Več hčera nabralo si je bogastva, a ti si vse premogla. Za njo oziraje se strme sijonske hčere ter jo blagrujejo kot najsrečnejšo, ker niti pred njo bilo je ni enake, niti za njo je ne bode. Še celo sledu najmanjšega greha ni na njej, njeno vedno deviško čelo omra-čeno ni bilo od najmanjše meglice človeške strasti, oko nikdar ue skaljeno od mesene poželjivosti. Nič nečistega ni v njo zašlo. Ona je najčistejši odsvit večne luči, zrcalo brez madeža. Ako jo primerimo solncu, najdemo jo svitlejšo, če jo primerimo luni, je čistejša od nje. Toda milost oznanuje nam ob enem tudi čez-naravnost. Saj ona je bistveno čeznaravni dar božji in kot taka prvotek in temelj redu in življenju čez-naravnemu. In gotovo se nam ta čeznaravnost v nobeni prikazni, v nobenem svetilniku tako jasno in veličastno ne javlja, kakor v Mariji brez madeža spočeti. V njej je narava popolnoma izgubila svojo oblast ter ukročena bila po višej moči. Po brezmadežnem Spočetji bila je pa Marija tudi usposobljena spočeti Sinu Božjega, početnika čeznaravnega rodu. Ta milost pa obrodi čeznaravno slavo. Kakor je bila toraj milost Marijina največa, tako se tudi ona žari v svitu najviše čeznaravne slave. (Dalje pr.ii.) Wolf vkrcal na ladijo „Imogene", došlo je v njegovo stanovanje naznanilo iz sultanove palače. Pisanje je došlo prepozno. Ker se sultan noče spreti z Anglijo, naročil je svojemu zastopniku v Londonu, Bustem-paši, naj pregovori angleško vlado, da premeni pogodbo. Sultan želi, da ima Turčija sama pravico v sili dovoliti Angležem, da zasedejo Egipt. Sultan se sklicuje na staro prijateljstvo med Anglijo in Turčijo in upa, da bo kraljica Viktorija posredovala pri svoji vladi. Lord Salisbury je v svojem odgovoru odbil vsako premembo, vendar upajo, da se bodo obravnave zopet pričele in sicer v Londonu. Sultan je neki že dva dni po odhodu Drummond-Wolfa skušal pregovoriti angleško vlado, da se Wolf vrne. Angleški zastopnik ni mogel vstreči sultanovi želji. AfgansJea meja je določena. Zapisniki obravnav so podpisani, v kratkem ruska in angleška vlada potrdite sklepe mejne komisije. Eusije sedanji najjužneji kraj ob Amu-Darji je Bosageh. Meja med Boharo in Afganistanom ostane prejšnja. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 20. julija. (Razstava ženskih ročnih del.) (Dalje.) Druga vrsta vbodov je križni vbod (Kreuzstich). Napolnijo se s križnim vbodom majhni kvadrati, iz več takih kvadratov se sestavljajo oblike in podobe. Razvidno je iz tega, daje križni vbod bolj omejen, kakor gladki, in da se bolj prilega geometričnim oblikam. Sicer se dajo tudi s križnim vbodom zvršiti okrogli ornamenti, vendar morajo taki okraski imeti preprostejše obrise, da nekako zobčasti obrisi lepi obliki ne škodujejo. S križnim vbodom so vezili že Egipčani. V srednjem veku vezili so radi s to tehniko zlasti raznotere blazine in preproge. Ta tehnika je mnogo ložja kakor prej imenovana, in še zdaj skoraj najnavadnejša po ženskih ročnih delih. S tem vbodom zvršenih je zopet nekaj izdelkov v izložbi, vendar smemo reči, da ne premnogo, nekaj je bilo izloženih, pa kmalo umaknjenih, kajti le premnogokrat se ta vbod ne rabi na pravem mestu. Ne morem zamolčati, da so se semtertja prekoračile meje, v kterih se sme rabiti ta tehnika. Vsaka tehnika v veziljstvu ima namreč svoje meje, v kterih se sme porabljati prav prijetno in vkusno; ako se pa ne jemlje ozir na te meje, postane izdelek morebiti sicer umeten, toda dobremu vkusu nikakor ne ugaja. Križni vbod nima tolike prostosti, kakor gladki, in vendar se nahajajo naravne stvari, recimo: cvetlice, listi, šopki, zdelani naturalistično, kolikor moči — a za take izdelke ui sposoben ta vbod. Naj bi ostala vsaka tehnika v svojih mejah, da bo zadostovala estetičnemu vkusu. V izložbi nahajamo nektere orijentalske vzorke. Med izhodnim in zahodnim veziljstvom je velik razloček. Že dolgo so znali pisati blago na izhodu z raznoterimi cvetlicami, rastlinami in živalimi; tudi stene in preproge so lepotičili s cvetlicami, in tako delajo še zdaj. Toda teh cvetlic ne zdelujejo plastično ali po naravi, ampak od listov, n. pr. jemljo le lične obrise, lepo soglasje barv med listom in cvetlico; od cvetlice jemljo le toliko, kolikor se more prikazati na gladki ploskvi, da ploskva vkljub orna-mentu ostane vedno še gladka ploskev in ne reliefna. Orijentalske živalske lepšave živali ne posnemajo po naravi, ampak dajo jim nekako domišljeno podobo. Ptič na orijentalsKi preprogi, n. pr. ni pravi naturalistični ptič, kakor je v naravi, da bi hodil, ali letal, ampak le ljubka, mična podoba ptička je, skaklja-jočega po vejicah. In prav zarad te tehnike se orijentalske lepšave prav dobro podajo na ploskve. — Pri nas pa radi posnemajo vse stvari po naravi prav natančno, delajo jih plastične, in sicer tudi na tako ploskve, kamor se čisto nič ne prilegajo. Na preproge, kazoč plastične šopke, ne more se sesti ali stopiti, tudi ne obesiti kaka podoba; za take ploskve podil se le gladki ornament. V izložbi so za stenske dekoracije lepo delane japonske tapete (delo gpsdč. Foderlove), veziljene z nalogo (Applicationsstickerei). Jako priljubljena je bila taka tehnika pri cerkvenih oblačilih, pri za-storih itd. Izreže se namreč iz kake robe lepšava in prešije se na drugo robo drugačne barve; obrisi se obšijejo krepkejši; notranje črte, stebla žilice so prešite z raznobarvenimi nitkami. (Konec prih.) Iz Zagorja ob Savi, 23. julija. (Dan veselja.) Pretečeni 21. julij nam bode ostal še dolgo v naj-blažjem, najveselejšem spominu. Zakaj? Ta dan je bil za nas Zagorjane pa tudi za mnoge sosede dan pravega duhovnega veselja. Omenjenega dne so nam- reč prišli prevzvišeni g. knezoškof delit zakrament sv. birme. Jutro zaželenega dne napoči. Vse se giblje in zališa, da bi visocega gospoda dostojno sprejeli. Na kolodvoru so pričakovali premilostnega domači župnik gosp. G ros z nekterimi tujimi gospodi duhovniki, vodja pri premogokopu g. W r i e s n i k s svojimi uradniki, župan in zdravnik g. Moršer z občinskim odborom, vodja na postaji gosp. R ž e h a k s svojimi uradniki v uniformi ter še mnogi drugi odlični Zagorjani. Želj no se vse ozira na kolodvoru po Savski dolini proti Ljubljani. Znamenje se čuje, vlak pridrdrd, in prevzvišeni g. knezoškof so v sredi čakajočih gospodov. Gosp. župnik jim predstavi vse pričujoče gospode in knez so imeli za slehernega prijazno besedo. Milostni vladika blagovolijo vzeti sedež v g. župnikovem vozu. Zelo ginljivo je bilo videti to lepo spremstvo. Naprej je jezdil tukajšnji posestnik, bivši župan in hotelier g. M e d v e d na čilem konjiču, za tem se peljejo vladika z g. župnikom in na to se uvrste drugi duhovniki in svetni gospodje na trinajstih lepih vozeh! Močni strel topičev nam naznanja, da se viši pastir že bližajo farni cerkvi. Na cerkvenem pragu jih je pričakoval Moravski dekan in kanonik preč. g. J. T o m a n z domačim gosp. kapelanom, od cerkvenega praga nadalje pa šolska mladina obeh šol pod vodstvom svojih gg. učiteljev in ggč. učiteljic. Ko so g. vladika počastili presv. Rešnje Telo, se podajo v farovž, mladina pa je naredila dolg špalir proti farovžu. Ko pridejo do vrtnega vhoda, stopi pred svitlega kneza belo oblečena deklica, ktera jih v imenu šolske mladine prisrčno pozdravi ome-nivši, da je že imela enkrat to srečo, namreč pred dvema letoma na kolodvoru, ko so prevzvišeni šli v svojo novo stolico. Enako neustrašno iu ljubko jih pozdravi druga mala deklica nemški in vsaktera poda milostnemu kraseu šopek. Dospevšim v stanovanje, se jim pokloni učiteljstvo obeh šol; z vsacim so blagovolili kaj spregovoriti. Točno ob 1IS9. uri se prične sv. opravilo. Lepa vrsta duhovnikov, bilo jih je trideset, spremi mil. gosp. vladika v že samo na sebi tolikanj krasno in sedaj še bolj ozališano cerkev. Sv. maši je sledila pridiga. Dasi tudi je cerkev tolikanj prostorna, smo vendar visocega govornika do zadnjega kotiča popolno razumeli. V krepki besedi so opominjevali svoje ovčice k tolikanj potrebni čednosti sv. čistosti ter nam stavili v izgled deviškega ženina sv. Jožefa. Na to se prične sv. birma. A tu je čakala mil. vladiko težavna naloga, birmancev ni hotelo biti ni konca ni kraja. Samo domača fara jih je poslala nad sedemsto, tem pa so se pridružili še bir-manci sosednih kranjskih in štajarskih fani, toliko, da je bilo vseh birmancev blizo trinajststo! A krepki knez in vladika so se trudili neprenehaje vkljub toliki vročini ter delili sv. zakrament nekako do pol treh popoludne!*) Po sveti birmi se prične kanonična vizitacija. Ogledajo si posamezne umetniške dele, kakor so: veliki altar, iz samega kamenja, delo ml. Tomana, krasni lestenec, prelepe slikarije raujcega Wolfa itd., ter se čudijo nad lepoto te zares prekrasne hiše Božje. Človek pa ni samo iz duše ampak tudi iz telesa. Ni čuda, da so se v pozni uri oglasile tudi telesne zahteve. Krog 3. ure še le se vsedejo gospodje s prevzvišenim kuezoškofom v sredi k obedu. (Konec prih.) Iz Gorenjske doline, 22. julija. (Nevihta, d i j a k i - p r o s j a k i.) Iz več krajev dohajajo Vatu žalostna sporočila o nesreči po nevihtah. Tudi pri nas dosedaj ni bilo brez nezgode. Pretečeno soboto jelo se je nenadoma oblačiti ter grometi in kmalo imeli smo naliv, da so bila kar naenkrat vsa pota poplavljena. Podkorenom se je voda pri tem nalivu v bregu zajezila, a ko le ne neha liti, se je nabere toliko, da z vso silo jez prodere, ter vsa naeukrat plane v dolino. Seboj vali kamenje iu drugo kar je dosegla. Tako v divjem toku prihrumi do gosp. Razinger-jevega mlina. Zažene se vanj s tako silo, da ga pretrga na sredi, poruši kolesa in drugo mlinsko opravo, ter vse to zasuje ali pa odnese seboj. Ljudje, ki so bili v mlinu, rešili so se z naj-večo silo na strtho. Škoda se ceni na 3000 gld. Ravno tisto popoludne vdari strela na Višarjih med večernicami večkrat v cerkev, pa jo strelovod vselej odpelje v zemljo. Ko tu nič ne opravi druzega, *) Med biriuanci je bilo tudi zakonska žena ter več po la let starih mladenčev, ki so prišli iz tujih krajev. kakor da ostraši romarje, jo vdrihne v bližnji hlev, kjer so bile tri krave; jeduo ubije, drugo močno rani, tretji pa prizanese. Gospod vrednik ! dovolite, da še nekaj pristavim. Prišel je konec šolskega leta. Dijaki odšli so na počitnice, in v „Slovencu" spremili ste jih s prav prijazno popotnico v članku: „Koncem šolskega leta". Res potrebne so dijaku počitnice, a naj jih le vselej vsi prav porabijo! Bila je že od nekdaj navada, da so večji dijaki potovali ob počitnicah v zabavo in poduk. Več lepih, kratkočasnih in pod-učljivih spisov imamo iz njih „popotne torbe", ki jih še zdaj radi prebiramo. Bil je pa tudi vsak vesei prijaznega mladenča dijaka, ter mu je prijateljsko postregel, ako se je tu in tam kot „dijak-prosjak" oglasil pod tujo streho. A ta hvalevredna navada postala je zdaj grda razvada. Dijakov, posebno nižjih šol, kar mrgoli po deželi. In zakaj potujejo? Morda res za zabavo in poduk? Ne, to je večini deveta briga, ampak samo zato, da beračijo. Pred tednom bila sta med drugimi tudi dva iz prvih šol pri meni s prav bornimi spričali, ki sta prehodila vso gorenjsko stran, pa si nista ogledala nobene znamenitosti, farovže pa — vse. Ali je tako potovanje dijaku pristojno? Tako „poto-vanje" gotovo ne blaži srca, ampak mori čut sramežljivosti in dela nečast dijaškemu stanu. Koliko se pa še druzega zgodi, kar takemu še otročjemu dijaku več škoduje, kakor koristi! Ne bilo bi na škodo dijaškemu stanu, ko bi šolska vodstva vsaj takim otročjim študeutkom prepovedala tako poti-kanje po svetu. Počitka in razvedrila potrebuje dijak, tega mu tudi iz srca privoščimo; a vsaj se v domačem kraji najde počitek vselej bolj sladak, pa tudi vedrilo večinoma bolj pošteno, kakor na potovanji. Domače novice. (Milostnemu uašernu knezoškofu poklonil se je) za dauašuji i menda n včeraj ob 11. uri dopoludne prečastni stolni kapitelj z drugimi v Ljubljani službujočimi duhovniki vred. Ko je v imenu vse Ljubljanske duhovščine izrazil prečast. g. stolni dekan dr. pl. Henrik Pavker čustva vdanosti in prisrčna voščila, so se prevzvišeni vladika prijazno zahvalili ter skoraj z vsacim navzočih gospodov priljudno kaj spregovorili. (V tukajšnji mestnofarni cerkvi sv. Jakoba) služili so danes ob 8. uri sv. mašo milostni knezoškof ob obilni vdeležbi vernega ljudstva vseh stanov. Pevski zbor, nekoliko pomnožen, spremljal je pre-sveto daritev ter pel slovensko mašo, ki jo je zložil L. Belar po besedah Fr. Marn-ovih. Pri „sanctus-u" iu „benedietus-u" skazal se je moški zbor v Nedvč-dovi skladbi rSlava Stvaruiku", pri kteri se je odlikoval zopet zvouki glas g Pogačnika. Cerkev, osobito veliki altar, bila je bogato ozaljšana z zelenjem in cvetjem. (Alojzijevišče so Celovški knezoškof Kalin) včeraj, nedeljo, dve uri si ogledovali. Vodja, prečast. g. prof. Tomo Zupan, je spremljal po vseh hišinih prostorih tega ljuboponižnega odličnjaka. Zanimala je bivšega načelnika enakemu zavodu v Gradci vsaka najmanjša stvar. S posebnim povdarkom so čestitali hišuemu ravnatelju na tem sijajnem vspehu letošnjega druzega polletja, ko je uprav polovica Alojznikov — njih 24 — izdelala na gimnaziji z odliko, pristavljajoč, da menda kaj podobnega sploh ne bo v bvojo kroniko znamovati mogel še kak drug euak zavod. Ko jim je g. vodja zatrdil, da je tudi glede versko-nravnega vedenja svojih gojencev od leta do leta zadovoljnejši in letos celo zadovoljen, blagoslavljali so to velikega našega "\Volfa blagodejno odgojevališče. (Češki zabavni vlak v Ljubljano) odpelje se iz Prage dne 7. avgusta ob 5. uri 20 minut popoludne. Peljal se bode skozi Budčjovice, Št. Valentin , Št. Mihael in Glandorf ter dospe na slovensko zemljo v Beljaku dne 8. avgusta ob 1. uri popoludne. V Trbiž pride ob 2. uri in 45 minut, v Ljubljano pa ob 7. uri iu 25 minut zvečer. Udeležnikov potovauja bode 200 do 250 in med njimi lepa kita dam. Prvi izkaz, obsezajoč 92 osob, došel je že od Praškega odbora. Zastopani so v njem vsi stanovi: odvetniki, bilježniki, profesorji, duhovuiki, učitelji, dijaki, to-varniki, trgovci, obrtniki in kmetje. — Nadejamo se, da bode naš narod ob vsej progi, koder se bode vozil češki vlak, predragim bratom iz zlate Prage s prisrčnim pozdravljanjem dokazal, da so nam mili iu dobro došli gostje. (Imenovanje.) Gosp. Janko Hočevar, doslej davčui pristav v Paziuu, imenovan je davčnim kontrolorjem v Ajdovščini. (Šolsko leto je sklenila) čveterorazredna deška ljudska šola v Škofji Loki dno 23. t. m. S kate-hetoin vred (č. g. Matija Erzar) podučevalo je pet gg. učiteljev na tej čveterorazredniei; vodja jim je bil g. Franc Piipa. Koncem leta je imela šola vseh učencev 272, kterih je z odliko zdelalo 70, dobro 119 in nezadostno 83; neklasifikovanih je ostalo 35. Prihodnje šolsko leto pričuo s slovesno sv. mašo dne. 19. septembra. (Razpisana) je druga učiteljska služba na dvo-razrednici v Starem logu, plače 400 gld.. razpisana je dalje druga učiteljska služba na dvorazrednici v Mozlji, plače 400 gold. Prošnje do 25. avgusta c. k. okr. šolskemu svetu v Kočevji. (Pevsko društvo v Litiji) priredi v nedeljo, dne 7. avgusta, na korist po toči poškodovanim Litijskega okraja v gostilni gosp. Oblaka v Litiji veliko veselico s koncertom, deklamacijami, komičnim prizorom in kegljanjem na dobitke. — Natančneji program prijavi se pozneje; za danes omenimo samo, da se bode pričelo kegljanje na dobitke v nedeljo, 31. julija, in končalo na dan veselice. (Slovesna sv. maša zadušuica) po pokojnem velezaslužnem prvoboritelji in predsedniku raznih društev Tržaških, g. Viktorji Dolenci, bode prihodnji petek, dne 29. julija, ob 10. uri dopoludne v cerkvi sv. Autona novega. Cital bode sv. mašo msgr. Mihael Debelak z azistenco dveh častitih duhovnih gospodov. V sredi cerkve bode postavljen mrtvaški oder. (Odbor za Dolenčev spominek.) V četrtek, 21. julija, zvečer so razna Tržaška slovenska društva izbrala po d\a odbornika v ta namen. Čitalnica je izbrala gg.: Ant. Trudna in L. Z v a b a ; „Sokol" Tržaški gg.: Ferdo K a r i ž a iu Vek. K a I i s t r a ; delavsko podporno društvo gg.: Mat. Živca in Mat. M a n d i č a , in Tržaško podporno iu braluo društvo gg.: Vek. Grebene a in Iv. Čermelja. Izbral se je potem predsednik temu odboru g. M. Živec in blagajnik g. Ant. T r u d e n (via Ghoga, št. (5 v Trstu), kteremu naj se blagovoli pošiljati radovoljne doneske. (Toča) jo pobila v soboto dopoludne po Beljaški okolici na Koroškem iu grozno zmlatila žito in sadje. Segla je daleč in na široko po slovenskem Gorotanu. Ubogi ljudje! Tudi po štajarskih nemških okrajih je te dni toča veliko škode napravila. (Terezija Malus), znana morilka svojega moža, ki je bila obsojena na 20 let ječo, prido v žensko kaznilnico v Begunjah. (Slovansk fllološk seminar) na Dunajskem vseučilišči je zasnoval znani učenjak gosp. dr. Jagič, profesor slovanske filologije. Ta seminar bo brez dvoma mnogo koristil slovanskemu jezikoslovju. Ministerstvo podpira uainen g. Jagiča in je štiri sobe prepustilo za semiuar v novi vseučiliški zgradbi. Sedaj Jagič nakupuje knjige za slovansko knjižnico, za ktero nabira tudi stare knjige hrvatsko. (Iz Zagreba.) V soboto je komisija veščakov — že četrta po številu — pregledala narodno gledališče. Zidovje jo neki tako slabo, da bo komisija uasvetovala, naj se gledališče zapre. Te dni pregleda gledališče še jedna komisija. Akti komisijo o gledališči tehtajo neki 5 kilogramov in 8 dekagramov. — — Afera Gajerova je končana. Najvišjo hrvatsko sodišče je oprostilo vso štiri dijake zaradi nemirov 22. junija t. I. in zavrglo priziv državnega pravdnika. Gayer se je pri pravdi večkrat zagovoril; edina priča Manzoni pa prizmi, da vsled razburjenosti ni mogol natančno zasledovati dogodkov. — Krapinsko toplico jo do 19. t. m. obiskalo 113G gostov. (Pravosodno ministerstvo) namerava zvišati plače avskultantom za 100 goldinarjev in sodnijskiin prak-tikantom določiti adjutum. Dotične obravnave se žo vrše. Narodno gospodarstvo. Vpliv vpijanljivih pijač na naše telo. (Konoc.) pijancev — zmrznilo. Alkohol dalje ovira tudi prebavo in spremen tvarin v našem telesu. Posebno na tešče zadostuje ga že jako pičla merica, da se od 5 do 22°/0 ogljenčeve kisline mauj izloči iz našega telesa, kakor navadno. Prebavanje jedil iu vsrkavanje hranilnih sokov v želodcu alkohol prav hudo ovira, dostikrat pa tudi celo zabranjuje. Šnop-sarjem dostikrat želodec oteče, kar ui druzega, kakor pokvarjeuje želodčevih zlez. Manjša kakor navadna množica izločeno vode kaže, da se v telesu ni toliko duščevuastih tvarin predelalo, kakor navadno; vsled tega nastane lahko in dostikrat takozvana Brightova bolezen (ledico zbol<5). Srce je po zavžitem alkoholu prisiljeno huje delovati, kakor normalno. Kdor tega ne verjame, so lahko prepriča sam na sebi. Opazuje naj, kako mu žila bije tisti dan, ko ni nobene vpijanljive pijače pil, iu pa kako, kedar se ga je nasekal! Zdravniki so našli, da srce po zavžitih 30 gramih alkohola v 24 urah napravi delo 25 ur; po 60 gr. ono 26 ur; po 120 gr. za 27 ur iu po 180 gramih za 28 ur. Naj človek v šestih urah toliko podela, kolikor mu je ob vstrajnom delu za 7 ur brez počitka določeno, pa bo takoj videl, kako se počuti srce, če mora v 24 urah opraviti delo 28. ur, t. j. če mora v 24. urah tolikokrat kri po telesu pognati, kakor nerazburjeno v 28 urah. Vsakemu bo brez posebne luči takoj jasno, da če se to dan na dan ponavlja, no more brez uasledkov ostati. Železni stroji se pokvarijo, pa bi se sred ne?! Da, tudi srce se pokvari, kor se neprimerno razširi. Obraz, zlasti nos pa dobi lepo rudečo barvo, ktera se s časoma v višnjevo spromeni. Od kod pa ta prikazen? Vsled siluojega srčnega delovanja kroži hitreje in burneje kri in tudi z večjim pritiskom. Male po nosu iu obrazu razpeljane žilice se raztegnejo, ker pride več krvi vanje. Nektere tudi popokajo. Če pa poči kaka večja krvna cev v človeku, kar se pri pijaucih dostikrat zgodi, pa pravimo, da ga je mrtvoud zadel. Popolnoma napačna, če tudi silno razširjena je misel, da alkohol trudnega pokrepčii. Ne, prav nič ga ne pokrepčii, le zavest, da je vtrujen, mu omami in to omamljenje Človek smatra za okrop-čanje. Ta zmota je tembolj obžalovanja vredna, ker so ji zlasti delavci večinoma vsi od konca do kraja vdani, in prav zarad tega velik del svojega trdo, da dostikrat krvavo zasluženega denarja izmečejo za vpijanljive pijače, namesto, da bi si za tisto krajcarje privoščili boljše in tečue hrane, ktera bi jim v resnici moči množila, ktere jim žganje kar naravnost krade. Zmota dobiva svojo podporo zlasti od tod, ker je razvajen šuopsar res bolj sposoben za delo, če ga nekoliko vilse dobi, kakor pa, če je čisto na suhem. Toda po takih ljudeh se ne smemo ravnati, taki nam nikdar ne morejo biti merodaini. Če se hočemo prepričati, ali je žganje res potrebno za podporo pri težavnem delu, napraviti bi morali poskus tako-le: „Naj gresta dva, kolikor moč enaka človeku (nepijanca) recimo kosit ali pa v gozd drva sekat. Eden naj vzame s saboj navadno merico žganja in kruha, drugi pa samo kruha iu pa svežo vodo naj si poskrbi. Tu se bo pokazalo, da bo tisti, ki se je s šnopsom krepčal, zvečer zdatno bolj vtrujen, kakor pa oni, ki je le vodo pil. Da bodeta resnici bolj do živega prišla, zame-nita naj drugi dan ulogi, in naj vodopivec prejšnjega dne danes pije šnops, tovariš njegov naj se pa vode drži. Nasledki se bodo zopet pokazali, da bo žgan jar po dokončanem delu huje zdelan, kakor pa vodopivec. Žganje toraj tudi delavca ne okrepčava, pač pa ga počasi sicer, toda tem bolj gotovo mori! Res je, da alkohol preganja skrbi in težave, ker jih zamori, oziroma omami. Toda gorje, stokrat gorje mu ua duši in telesu, kdor si v šnopsu razvedrila in tolažbo išče! Drago jo bo vsak plačal, kakor nam je v tem že na tisoče prič pri rokah. — Dobri otroci. Povabljeni gost: „No! otročiči, kako je to, da ne jeste spargeljnev ?" — Otroci: „Bomo! — a naš oče jim še niso glavice odgrizli.„ Dopisnica vredništva. lihj. .1. II. r '/, Zgolj krajevne zadove malo zanimajo občinstvo. Dovolite toraj, da so no pridružimo niti desni niti lovi vašega domačega vojstva. Vreč.