Poštnina plačana v gotovini. : ŠT KV 94. v ! JURIJA N! sreda, 28. aprila 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO III ODNI DHEVl Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Heodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Po izključitvi Ljube Jovanoviča. Prva posledica te izključitve je, da je Ittišla radikalna stranka v težko, toda *4ravo krizo. Težko, ker se da rešiti le z operacijo, pri kateri mora odpasti j0 s®auke ali Pašičeva okolica, ali pa lhe^n°viče\'a skupina. Zakaj kompromis 0g dvema skupinama je llemc- cper- •ravu’ ^iei' dobi z izvedeno eaiti^0 radikalna stranka možnost, da j**,* sebe ne samo s svojo preteklem 1 VeC tudi s svojim sedanjim de- sv°iim alast in j)]?. drugega, ko sam balast , .. _ -a radikalno stranko Pašičeva ■ ° u a' Vse njene zasluge /.a ustanovi- jo bila v tev države Kn '........................................ dela Pašiceve ("n 7q /i, -, i • 10 'bda nesre- a za duavt, ta je ovirala vsak polet radikalni stranki in ta je bila kriva, da so se precanski kraji s strahom obrnili od balkanizma Beograda. Zgodovina bo nio- 1 , , ;llstatll'ati, da ni nihče tako škodoval državni misli in da je ni nihče tako diskreditiral, kakor ona skupina brezvestnih ljudi, ki je1 z izrabljanjem Paši-čevega imena plenila državne blagajne in bila steber korupcije. S tem, da se radikalna stranka te družbe reši, dobi šele možnost, da se razširi in cim bolj energično bo radikalna Hliaiika v tem zmislu krizo-rešila, teni . 0lj sme tudi računati na svoje razšir-Jeiije. Vsaka kompromisarska rešitev pa •nora pomeniti za radikalno stranko začetek konca. Druga nujna posledica dogodkov v širšem odboru radikalne stranke mora biti izprememba vlade. Vlada mora postati Prava predstavnica sporazuma in zato ®i v njej mesta ne za Pašiča in ne za one ministre, ki so šli s Pašičem. Mora se enkrat nehati, da bedo politiko sporazuma izvajali oni, ki so. za sporazum le zaradi ministrskega stolčka. V vlado mo-rajo priti ljudje, ki so res za sporazum, j nie£°vi D«inosti v svojem srcu nit.i^r^ani- Vlada se mora zato »preme nui tako, da H se,tavlja , ^;upina ---------- carstvo ki druga rešitev je polovi „ . ’ 1 8« h«. ■!. , niti taw via sestavlja Se 1)0 ■*asno videlo, da jo skupina y Vanovičeva in ne Pašičeva 'arstvo ki Salia druga rešitev je polovi- Pri tej prtiii^0 si6umo maščevalo, o .. Pa treba tudi naglasiti. Izjava vojvodinskih radikalov za Ljubo Jovanoviča. da morajo v novi , e i naglasiti di Slovenci. JuJ?dl biti zast°Pani tu- dveh strank, teSS*^' T-",, vlade . ec ona rabi vlado vseli treh plemen, ker samo taka je v Ca® gradnje na mestu. Tretja posledica dogodkov v radikalni stranki pa mora biti, da se neha za vselej z dosedanjim nedelom vlade. Ne gre, da se ne rešujejo akti, da počiva vse za-onedajno delo, ker je na čelu vlade moz, ki si lasti vso moč, ki pa je vsled prosti nesposoben svojo oblast tudi iz-vrsevati. Marionetni ministri, ki si ne j'Pajo brez PašičeVega dovoljenja niti dihniti, morajo izginiti. Rabimo mladih, Energičnih in poštenih ljudi, ne pa lutk, 1 so veliki samo v slepem uboganju. (| .'‘^dvsem pa se mora nehati lo, da VJ> nekateri politični uradniki, da ne samo voIja,e ^SSS^TSSS^ lil aduikcv ne rabimo in zato je nujna potreba, da se vse krivice popravijo, da pa se tudi vsi oni, ki so bili krivi teh krivic, kaznujejo. Ne zadostuje, če se iz-premeni samo vlada, izpremeniti se mora tudi sistem v pokrajini in kar je odlašala vlada RR. mesece in mesece, to se j mora sedaj izvršiti. Končno pa je treba, da prinesejo do-ffodki v radikalni stranki tudi jasnost v naši slovenski politiki. Tudi pri nas Se morajo pašičevci deklarirati in tudi pri Be&grad. 28. aprila. Vojvodinski radikali, ki so pristopili h klubu Ljube Jovanoviča, so včeraj izdali obvestile, v katerem pravijo: :.leg obsodbe, ki jo gotovo izreče nad njimi narod. IZJAVA UZUNOVIČA. Beograd, 28. aprila. Predsednik vlade Nikola Uzunovič je izjavil: Mislim, da je najbolje tako, kakor sem sedaj postopal, to je, pustiti stvari, da se razvijajo, zlasti kadar in dokler so take. Mislim, da je v takem slučaju najboljše, ako se človek v ničemer ne* prenagli. „ noievd iaa oimin aa Beograd, 28. aprila. V dobro poučenih krogih se trdi, da je bil sinoči dalj časa pri Pašiču dr. N inč iv. Temu posetu se pripisuje velik pomen. Zapazilo se je tu-di, da je več elanov glavnega odbora in poslanskega kluba posetilc dr. Ninčiča. G. Pašic pripravlja maščevanj*. Beograd, 28. aprila. Na včerajšnji seji v stanovanju Nikole Pašiča se je razpravljalo o vprašanju reorganizacije stranke in. je bilo sklenjeno, da naj se razen sarajevskega zborovanja organizira še nekoliko ‘zborovanj, na katerih bo sodeloval tudi Nikola Pašič, Ker se že pripravljajo v odborih kandidatske liste, je Pašič s svojo okolico sklenil, da bodo sedanji poslanci, ki so se vzdržali glasovanja na seji glavnega odbora, izbrisani iz službene liste radikalne stranke. RAZPUST DR. NIKIČEVEGA KLUBA OFICIELNO NAZNANJEN. Beograd, 28. aprila. Včeraj se je pričakovalo, da pride St. Radič v Beograd. Na kolodvoru so ga pričakovali dr. Nikič in dr. Šuperina z avtomobilom in vsi poslanci kluba disidentov. Prišel pa ni Št.‘ Radič, temveč Pavle Radič, ki se je sestal z vsemi poslanci in konferiral o politični situaciji. , . Včeraj je poslal predsednik kluba disidentov predsedniku narodne skupščine to-le pismo: Predsedništvo narodne skupščine v Beogradu! Gospod predsednik čast mi je Vas izvesti ti. da klub hr-vatske seljačke stranke ne obstoja več, ker so se vsi njegovi člani po sklepu hr-vatskega seljačkega kluba v Zagrebu od 2. aprila 1926 povrnili v matico iirvatske seljačke stranke. Izvalite sprejeti, gospod predsednik, (tudi tokrat izraz našega posebnega spoštovanja. Tomo Kovačevič, predsednik; Ivo Čaldarevir, nadomestni tajnik. Tajnik kluba dr. Lončarevič ni podpisal tega pisma, ker ni bil v Beogradu, med tem ko se s tem sklepom popol. noina strinja prav tako, kakor se strinjajo vsi člani tega kluba, ki ga ne bo več v narodni skupščini Za danes zjutraj se pričakuje prihod Št. Radiča v Beograd. Na kolodvoru ga bodo pričakovali dr. Nikič, dr. Šuperina in vsi disidenti hrvatskega seljačkega kluba. SILNO NEZADOVOLJSTVO ZAVEZNIKOV NAD NEMŠKO-RUSKO POGODBO. Pariz, 28. aprila. Vsi listi vsestransko komentirajo sovjetsko-nemško pogodbo ■in dajejo izraza nezadovoljstvu nad dr-žaiijem Nemčije. Vsebina te pogodbe presega vsa pričakovanja. Nihče si ni mogel niti misliti, da se bo Nemčija osme-lila za tak dvoličen in zaplotnižki korit k proti velesilam. Med Parizom in Londonom tei^med vsemi zainteresiranimi državami se bodo takoj izmenjale misli. Ni izključeno, da bodo zavezniki skupno z Malo Antanto napravili v Berlinu denvar-šo in zahtevali pojasnila glede nekaterih točk pogodbe. Nemčija bi s to pogodbo rada igrala v Zvezi narodov vlogo razsodnika. Postavlja se pri tem na stališče, da ona edina m are ugotoviti, če bi se začela kaka ak-cija* proti Sovjetski Rusiji, ali je Sovjetska Rusija napadalka ali ne. S tem je Nemčija javno pokazala namere, ki jo vodijo, in kakšno stališče bi rada zavzela v Zvezi narodov. BOJI NA KITAJSKEM SE NADALJU JEJO. ' London, 28. aprila. Na Kitajskem se nadaljuje boj med narodnimi armadami in med četami združenih maršalov. Maršalske čete so imele .velike Izgube, V Pekingu je položaj zelo napet. Grozi nevarnost lakote. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, 28. aprila 1926. Štev. 94. Prepozno! Včerajšnji »Slovenski, Narod -' je posvetil uvodnik krizi v radikalni stranki. Ve® uvodnik je pisan čisto, v zmislu mladinske ideologije in globokim rešpektom pred Paši čem. Konec članka pa udari uvodničar nakrat sebe i>o zobeh in končuje svoje modrovanje ta-tkole: >Mlada država, novi časi, nove razmere zahtevajo novih, bolj svežih in modernih ljudi, zato je treba, da vsi stari — po letih in mišljenju — stopijo v ozadje! Ako bo kriza v radikalni slranki prinesla to razčiščenje, bo njena bilanca pozitivna. Z drugimi besedami se pravi to, da svetlijo Slovenski Narod« g. Pašiču, da stopi le;H> v ozadje in da se umakne iz političnega življenja. Mladini so torej izprevideli, da so zaigrali, ko so stavili vse na Pašičevo karto in tako smo doživeli nakrat to senzacijo, da piše mladinski list proti Pašiču in da se tako prav milo priporoča g. Jovanoviču. , Ne moremo reči mladinskemu listu drugega ko: prepozno! V soboto je zapisalo »Jutro«, glavni organ SDS., da je vsakdo, kdor zida na Jovanoviča zaigral. Te besede svojih šefov naj si vzame »Slovenski Narod < k srcu in naj ne misli, da je preobrat zanj še mogoč. Prekasnih prijav nihče ne sprejema in boj se ne vodi zato, da bi se z generalnim pardonom spravljalo kvišku ljudi, ki s® krivi današnjih nezdravih razmer. Sicer bi pa »Slovenski Narod « mnog« bolje storil, če bi sam kot prvi uporabil nasvet, ki ga daje drugim. Zakaj neprimerno bolj ko Pašič je zastarel —- »Slovenski Narod-. In če kemu, potem velja nasvet »Slovenskega Naroda«' ravno njemu samemu, da se umakne in da stopi v ozadje, ker nov i časi rabijo drugačnih glasil, kakor pa je vseskozi zastareli in prepereli — »Slovenski Narod . Tujski promet z Jugoslavijo. Bojkot Italije se pozna celo pri Dunajčanih, ki se sicer iz narodno šovinistiških motivov nikdar ne odrekajo kaki udobnosti ali užitku. Lansko leto še so se ljudje kar trli na konzulatu za potne vizume in v prometnih birojih za vazne listke, knjigarne so živahno prodajale vodnike in knjige o Italiji, — letos pa si nikjer ne stopajo na kurja očesa. Ta teden sem n. pr. trikrat šel mimo biroja italijanskih železnic in Lloyd Triesli-na, a niti enkrat nisem videl notri kakega človeka. Toda - morje je Dunajčanu strašno pri srcu. Nesrečen je, kdor ne more večkrat v življenju preživeti kje ob morju vsaj po par tednov. Kljub kolosalni reklami pa letos ne bo mnogo Nemcev v Italiji. Lido, Gradež in Opatija trosijo prospekte na kvintale; ponujane cene so naravnost mikavne. Cela pen-zija (s sobo) po 80, 35, 40 lir!.— Ali vse to ne bo dosti pomagalo; bojkotno gibanje je doseglo precejšen uspeh. Člani nemsko-nn-eitonalnih društev in organizacij (Schulverein, S ud mark, Andreas liofer Bund itd.) so vezani s člansko in moško častjo, da ne gredo v Italijo. — Znani so mi sklepi uradništva velikih industrijskih podjetij (nekatera jih imajo po več tiooS), ki so se enako zavezali, da nihče ne gre v Italijo. — Po mnogih mestih imajo nacijonalne organizacije odločilno besedo pri izdajanju potnih listov za Italijo. Francoz je se jako trudijo, da bi take bojko-taše spravili v svioja morska kopališča, posebno v Nornradiji, Bretagne ali Vendee, kjer stane soba z dobro prehrano po 30 do 35 frankov na dan, torej nekako 60 do 70 dinarjev. — Na Dunaju so ustanovili svoj potniški prometni urad. V ta namen se jim je posrečilo, da so za pol miljarde (nekako 450.000 Din) kupili znani Wiener-Verkehr, ki je imel svoje lepe in zelo pripravne prostore na začetku Kamtnerstrasse, nasproti operi, na vogalu Mahlergasse (vogal znanega ringheteta Bristol). Ta propagandni urad je le oddelek znane Agence Havas«, v naših krajih znana le kot svetovna poročevalska družba. — Za letos IrancoSke železnice še niso znižale ta rito v po zgledu Jugoslavije in Italije; to se še utegne zgoditi, gotovo pa za prihodnje leto. — V inozemstvu, posebno med Nemci, je poskrbljeno za živahno časnikarsko reklamo. Isti listi, ki prepovedujejo Italiji bojkot, prinašajo poročila o udobnosti in nizkih cenah v francoskih kopališčih, kamor vodi pot skozi — Pariz. Tudi slavna francoska prestotica je uspešna vaba za privlačevanje tujih gostov. . Velik uspeh bi mogla imeti Jugoslavija, Na Dunaju, 24. aprila. ako bi — znala vabiti tujce v svoje dežele, posebno na Adrijo. Hrvatsko Primorje, cela Dalmacija z divno Boko, cela vrsta otokov, prekrasna vožnja ob obali in med otoki — to so talka mamila za tujce, da je treba popolne nesposobnosti in brezbrižnosti neuspeli. Povsod bi moralo tujcev kar mrgoleti. Seveda je treba skrbeti za reklamo in razne udobnosti, predvsem za prometne biroje v glavnih nemških mestih. — K sreči se je posrečilo gori-škemu Slovencu g. Katniku, da je na Dunaju pridobil koncesijo za tak biro, kar ni lahka reč. — Lepe prostore je imel poleg »Wiener Verkehr« nasproti operi. Francoski biro, ki sem ga prej omenil, je vrgel Kainika na ceste. Začasno je dobil prostore v III. nadstropju nad jugoslovanskim konzulatom, kar je za Katnika hud udarec, ki izgine z najlepšega dunajskega kraja. KatnSkovo podjetje nosi na zunaj 'naslov: »Oficijelni jugoslovenski turistični biro«, nemški: »Offizielles jugosknvisehes Verkelirs-biii-o . — Odslej v novih prostorih pa se bo imenoval: Offizielles Verkehrsbiiro des Ki>-nigreiches der Scrben, Kroaten umi Šlovvo-nen«. Ali ni to strašno neumno?! Pač znak našega centralizma, ki pa zahteva vedno in 1'ov-rd najbolj separatistično kozjo molitvico — SHS, vedno SHS (»Si halten Šitzungen!-je nekdo označil našo državo.) Katnikov biro je dosegel za Jugoslavijo že velikih uspehov, sam se bori še vedno z deficiti. Tu je pogosto silno dela, a malo zaslužka. Nekoč sem opazoval celo uro. Vedno dosti živahnega razkladanja o potovanju po kopnem in mokrem, o hotelih in izletih, o cenah itd., a vse ni prineslo ne enemu petih uradnikov — borne večerje, dočim je država gotovo mnogo zaslužila! — Brez piodpore se ta,k biro ne bo mogel vzdržati. Te dni sem govoril z urednikom vodilnega dnevnika, ki se je ravnokar vrnil z neke ekskurzije po Jugoslaviji. Bil je pol hvale: povsod iso jih lepo sprejemali. Obmejna policija im carina sta bili zelo kulantni, uljudni z besedo in obnašanjem. — Le o — Dubrovniku so rekli, da so tam oderuhi, najraje bi potniku kožo sneli, pa še zato nič ne dali. — Tudi sam sem se že prepričal, da so tam ljudje odruhi, vsi vprek! Iz Avstrije se letos mnogo ljudi napravlja v Dalmacijo. Soproga kanclerja Hainischa je že na Rabu, kamor pojde tudi kancelar, menda še kak minister in nekaj uradnikov. Slišal sem, da je gospa Hainischeva zadivljena o krasotah naše Adrije in o — ljudstvu. Še nekaj takih gostov in — dobre reklame, pa bo mrgolelo tujcev povsod o bnaši Adriji! A. (i. Politična resti. iijum uiuuuinu, j'-' l ’ * dinovič osebno in rodbinsko kampanjo proti Radomiru Pašiču in da so prišle vsled tega na dan tudi afere Dragiše Stojadinoviča. Vest mladinskega popoldnevnika je docela neresnična. Dr.igiša Stojadinovič je pričel s svojo kampanjo, ker je bil k njej od Radeta Pašiča nagnan. Rade Pašič je namreč očital Dragiši Stojaflin:;viču javno v listih, da je klevetnik in izsiljevalec. Nato ga je Stojadinovič tožil. Minil pa je mesec za mesecem, a do razprave ni prišlo. Zato je pričel Stojadinovič s kampanjo, da tako prisili Radomira do pro-titožbe. Treba ugotoviti, da pa Rade Pašič ni vložil proti Stojadinoviou nobene tožbe in da še danes toži samo Dragiša Stojadinovič. Nadalje ni res, da bi lo bile osebne ali rodbinske afere, temveč to so javne afere, pri katerih gre za javne interese. Če so bile ie afei e znane že preje, potem je zasluga Dragiše Stojadinovič« tein večja, da je on kot prvi nastopil in tvegal, da bodo najvplivnejši krogi nastopili proti njemu z vso -i 1 o. Končno absolutno ni res, da bi prišle tekom kampanje na dan Stojadinovičeve afere. Kar se je njemu očitalo, to je Stojadinovič v (krepkih člankih tako jasno ovrgel, da se ni niti en očitek proti njemu ponovil. Zato si mora »Slovenski Narod« že na drug način, ko pa z iapadi na Dragišo Stojadincviča ohladiti svojo jezo, ker Ljuba Jovanovič ne bo propadel, temveč postane nasprotno eden najbolj merodajnih mož naše notranje politike. — Cilji Pašiča V »Vremenu izjavlja nek’ ugledni radikal, da je Pašič zato nastopil tako proti Lj. Jovanoviču, ker je na vsak način hotel doseči, da sestavi zopet on vlado. Pašič da je mnenja, da more biti za njega zadoščenje samo to, če postane zopet ministrski predsednik. Zato je zahteval, da radikalna stranka popolnoma osvoji njegovo stališče in da se izključi iz stranke vsak, kdor se slepo ne pokori njegovi volji. V imenu radikalne stranke sme govoriti samo Pašič in tudi samo on sestaviti vlado. — Tudi ministrski pred-ednk Uzunovič se je vzdržal glasovanja in to je naredilo na radikalne poslance globok vtis. Splošno se sodi, da ima Uzunovič volivni mandat zagotovljen in vsled tega je Pašičeva okolica zelo vznemirjena. — Stališče L,j. Jovanoviča se stalno krepi. I/. Kotora mu je bila poslana od radikalne organizacije zaupnica, ravno tako tudi od zagrebške. Dnevno prejema Lj. Jovanovič polno čestitk iz vseh krajev države. Mnogo se povdarja tudi to, da se je takoj po iz-kljueenju deklariralo 28 radikalnih poslancev za Lj. Jovanoviča, pa čeprav je vseh radikalnih poslancev v »Beogradu le nekaj nad 40 Urim ponuja Francozom vse, Špancem pa nič. Ni pa verjetno, da bi Francozi Abdelkrimo-vo ponudbo odbili in tako je Španija tam, kakor pred dvema letoma, ko je hotela popolnemu se umakniti iz Iiifa. Vse njene žrt- Dr. 1. Ro-: Fuzija SRSS in SKS. Dne 2. maja se ima 'vršiti v Celtju fuzija Samostojne kmetijske stranke in Slovenske republikanske »seljaške stranke v enotno Slovensko kmetsko stranko. Za Slovenijo pomeni >to kljuib vsemu omalovaževanju političen dogodek velike važnosti, ki zasluži vso pozornost. , , . Odlkar je na Hrvaškem vzniklo im ise od leda do leta kreipilo Ikmečko gibanje, doklei mi; dobilo že naroden značaj, je imelo simpatizerje it udi v Sloveniji. Zlasti med mamj 'imo-v.itim kmeMkiim stanom in delavci. Kar se pa duhovne strani tega gibanja tiče, nedvomni o tali v (inteligenci. To hnvaltsfco selj.itJKO giba-nlje je poseglo, kakor se vidi iz reauliatov zadnjih dveh 'državnosborskih volitev, daleč iv Slovenijo. Prvi pojav je 'bila seljaška stranka dr. Antona Novačana. Mnogo pomembnejša pa pozneje republikanska stranka pod vodstvom g. Prepeluha. Danes imamo v Prekmurju dva poslanca h riva lske sed jaške ^Iranke. Ako se sedaj ta kmečki pokret cele Slovenije ceiatralizlira v enotno slovensko kmetsko stranko in iz enotnim vodstvom v Sloveniji pomeni to osamosvojitev gibanja, ne pa poradičevanja ali zmage planinskega |p-vaiVva, kakor to oznanjajo plitki očitki; ca-sopitija SDS. -Narobe pomeni to poslovenjenje kmečkega gibanja. . . Gotovo pa je. da bo, in po vsej pravici, še tiudi naprej prevladovalo vodstvo HS>, v Katerem leži .nedvomno v Jugoslaviji centei kmečkega gibanja, kakor glede idejne stranii gibanja, tako tudi v materi jekleni oziru glede moči stranke. Z ustanovitvijo enotine slovenske kmeuske stranke smo se znatno približali idealu zveste združenih kmetekih strank Jugoslavije rut plemenski podlagi: Kmečke stranke slovenske seljaške hnvatslke, zemljoradniške srbske’ in v bodočnosti tudi aeanljedeleke bolgarske. To odgovarja 'tudi povsem raavojni diniii našega notranjega političnega življenja sploh, ideologiji HSS in g. Stefana Radiča po- sebej. S tem so očitki hrvatiziranja postali več kakor povsem deplasirani. Drug važen moment ima in pomeni združitev SKS in SRSS v enotno slovensko kmetsko stranko, v socialnem ožim. Samostojni kmetijski stranki se.je očrtalo mnogokrat, da je to stranka veleposestnikov in močnih’ kmetov ter da ji radi tega primanjkuje socialno globlje ismeri kot. demo orientirani stranki, Datsi so bili ti očitki ne-osnovani, je vendar Samostojna kmetijska stranka videla svoj vzor v agrarnih strankah drugih držav, zlasti češke in se organizirala kot'izključno stanovska stranka, ki je polagala največjo pažnjo vsaj na niaterijelne gospodarske interese kmetskega stanu ter veMko 'lniiiij na idejno in sociiuLno s*tn*iiTi. oziru je s priključitvijo SRSS in z naslonitvijo na hrvatsko seljaSko gibanje brez dvoma progimatično razširila svoj delokrog. S SRSS je prišla v enotno slovensko kmetsko stranko, kakor je predvidevati nedvomno leva ali vsaj bolj leva orientacija. Ako bo predstavljala v novo ustanovljeni stranki ideologija bivše SKS desno smer, ideologija bivše SRSS pa levo, leži v lej združitvi važna garancija treznega dela in bodočih uspehov. Obzorje je znatno razširjeno in istotako tudi delokrog. Za stranko, ki ima podpirati interese enega stanu, obenem pa splošen kulturen pomen za preosnovo miselnosti celega naroda, nima ta združitev absolutno nobene nevarnosti, ki bi ovirala delo, temveč ravno nasprotno zamore biti le pozitiven faktor uspešnejšega grajenja. (Konec pr in.) KRATKE VESTI. Rumunske volitve so razpisane in se vrše volitve v parlament dne 25., v senat pa dne 28. maja. • ... Francozi so zavzeli Suejdo po silnih bojih z Druži. S tem je vstaja D razov premagana. — Afera Thurn-Taxis še ni pokopana? V Zaječaru je imel Ljuba Davidovie shod, na katerem (e med drugim po »Vremenu ' dejal, da je bila vsled Lukinieevega postopanja država tako oškodovana, da bi se mogla za vsoto, za katero je bil dvignjen sekvester, izplačati narodu vsaj vojna škoda. (?) Ce ni izvršila skupščinska večina svoje dolžnosti, pote inbomo mi storili svojo dolžnost, ker take stvari zastarajo šele po petih letih. Mi •,mo prepričani, da bomo to afero v kratkem l>onovno sprožili. — Dva Pašiča V svojem odgovoru na Pa-šičev intervievv v Politiki je dejal Ljuba Jovanovič, da vsi cenijo Pašiča, kakršen je bil v preteklosti. Toda danes imamo opraviti z drugim Pašičem in bilo bi dobro, ce bi narodna zgodovina omenjala samo prvega Pašiča. — To jo dejal Ljuba Jovanovič se pred pričetkom seje širšega glavnega odbora radikalne stranke in tedaj je bil ludi še čas, mjsel na v Marokmlnda Ita'l' rain it udi upore balkanskih narodov. Izdan je bil nato ikamunike o bodočem složnem deilu balkanskih društev za Zvezo narodov. ________ Sokolstvo. SOKOLSKA PESMARICA. luKostovenska Sokolska Matica je ravnokar izdala in založila zbirko narodnih himen sokolskih koračnic in domorodnih pesmi v lepi ii.n priročni knjižici, ki jo je sestavil br. 1’erdo Juvanec. Pesmarica vsebuje na ;>0 straneh 27 pesmi; v dodatku je zbirka češkoslovaške, poljske in slovanske himne Namenjena je predvsem sokolskemu naraščaju in dec i P tudi članom in članicam ^ .%ho-v primerni glasovni legi P ... h sokoi«^« dih in pri sokolskih nam*«!, saj pesmarica bo gotovo ‘‘^^obCutno pogrešalo jo je naše sokol^eolskih koračnic. S poseb-zlasti primoriM ^ <1(1 neposredno preti nim ozir'cm^koiskjm zletom, naj si jo dru-iiH>oedini člani čimprej o&krbe. Priporo-čutno jo prav toplo tudi m-ensokote^mj ^ skim društvom m našim solarn. * js Oin in ■natisnila Učiteljska tiskarna, Matici se naroča pri Jugoslovenski ■ ° (Ljubljana, Namlni ^arodni d(>m) va(bi >Ljiil)ljanski Sok«> . i,g.^0jnji pe3ixlet v svoje SUinetvo on * t |_ v prijavine .Moravče. nedeljo dne_*• 7 55 z vlakom do Kresnic, Odpeljemo * r0mo peš v Moravče, Ikjer bo od 'tamj^j. ()0 (Vbedu odkorakamo po nOvl hi^v Domžale, odkoder se odpeljemo z vlakom nazaj v Ljubljano. — Člani v kroju! — Zbirališče ob pol S. uri zjutraj pred glavnini kolodvorom. Bratje in sestre, pohitite v velikem Številu v kraljestvo prirode, ki se pravkar razcvita in diga k novemu življenju. štev. 94. ftAKUDNl DMEVMK 28. aprila 1926. Stran 3. Dnevne vesti. »PAšIC BO ZMAGAL. Ljudje, ki so se zdeli silno patnelni, so v nedeljo, ko je bila napetost zaradi seje Širšega glavnega odbora radikalne stranke največja in ugibanje o izidu boja med Lj. Jovanovičem in Nikola Pašičem z.lasti intenzivno, velo radi naglašnli, da oni že naprej vedo, kakšen bo izid glasovanja, iker bo pač Nikola Pašič zmagal, kafcor je zmagal vedno. . 0 lej logiki zmagovalci sploh nikdar ne nicg]j biti premagani in življenje bi bilo tako primitivno, da bi od dolgočasja prav vsi pvonirli, če se ne bi do-eln zapisali fata-uzniu. . Toda krilatica »Bašič bo zmagal ni samo ’s‘Uz slabe logike, temveč tudi koincdne inertnosti, ki je glavni vy;uk. če > danes na-razmere tako žalostne. Ta krilatica je --reč istovetna z resignacijo na boj za djJanje razmer in je zalo vsakega zaved-in ponosnega državljana nevredna. C e ■ imeli same take državljane, ki bi dejal:. . ? Je 'se zastonj, ker hoče Pašič tako. potem I tnorala Jugoslavija propasti. • r;ivi državljani graditelji so le oni. ki vejate jo, ki zaupajo resnici in pravici in ki ^‘viio, da mora resnica zmagati, pa čeprav XavLfauič Proti nJei- zora m Ue avtor>teta, temveč pravilnost na-dobri ii°ia °>iloeiti in to vselej in zato so pričani da 8111110 * isti, ki so bili pre- lil dogodi- Pašič propadel, ker nima prav. prav, ker V.80 tudi dokazali, da so imeli ti čevih rok ie za vedno izvila iz Paši- vanovičln,6 ■' prVl vrsti zmisel boja med Jo-m 111 Pašičem. bli-jV6**'slovenskih komunistov. Ker eksceS, Prvi n,ajnik in se oblasti boje raznih i;f . 8 strani komunistov, je bilo, ka- a, „ .sm° ze poročali. ustavljeno glasrlo levi-( kega delavstva Oelav-sko-kmeoki list . ..-Uš 7?' *- ni- pa je policija aretirala tudi vo liteHev lVKL Peterkoviča. poleg drugih url- k'i?! venske delavske levice. Akademik ,! "a!,ner Pa i« »»<• « tedne v eelj-obiskovP°n ln "e SmP sI>reiOT,il|ti niIcakiJi tesoriem 'v?''"''!0 ,":u,ur s|ednjošolskii,i pro-finančnem in-1Sw 'P t*o s vete je storilo pru se i - ,l^l,?lIS V'U potre,bne korake, da ^lednjosolskiiin profesorjem nadure fim-Pieje izplačajo. . Za pospeševanje narodnega zdravja. \ an.iistrstv u narodnega zdruvja je-odobren kredit 80.000 Din, iz katerega se bodo nakazovale podpore društvom, ki delujejo za |>o.-pe-še vanje narodnega zdravja. Za Savez zdravstvenih zadrug se odredi poseben znatno višii kredit. — Tečaji za srezke ekonome Ministrstvo psljoprivrede m voda namerava še tekom le.ftmjp leta prirediti za oblastne poljo- *'efer“te in državne srcztke eko-_ e |iosebne tečaje v svrho strokovnega iz-1H-,iotnjevanja omenjenih funkcionarjev. — (»brni zbor glavnega odlmra Jadranske raze v Beogradu. Predvčerajšnjimi se je vr- II v Beogradu red-ni letni občini zbor glavic8*1 ,°d*>ora s Jadranske straže . Kot vsi se-Blllll, ki sepri-sa SOo.OOO Din. Poročilom 'nica z.na- rOnartjev je sledila preče 'Svwi!‘. 'onkci-Neku-teri udeleženci so očital; 17" diskusija, boru, da je posvečal premalo 0(1- pagandi, drug, .so grajali -način prtlčT' »Kletnega potovanja, ki ga -priredi l«t^ , dramska -plov.ilba po Jadranskem morju j!j je pa organizirala Jadranska straža. ’p<>-udeuie ",la ,u‘k8'uzl,i značaj, tako da se ga om k!*lko. 63010 vojni dobičkarji, ne pa bitn ,er*n* ie °*°L Kri svetinja in katerim eik 'ppotovanje takorekoč božja pol. Taj-terističj^ovoril. da je cilj tega |>otovanja J13 in -^cionalen ter povdarjal, da je dolž-i- nicealK ‘an:i or8aniKil‘ati ob priliki 10-11 JUQalt1f'nskf> kaIval*1*e slovesen posel pad-v°liive j-?' na. Krku vluda. Debati so sledile novih članov glavnega odbora, i^drjej, '°kolski dum. To Lili zlasti pogosti pod vlado PP."Zagrešili so jih v pivi vrsti uradniki — pristaši SDS. — Kpnhainu delo o naši državi izda Jugo-- Aen-.ka novi:iais>ko udružen-je. Delo. k;ite-n-ga cilj je. da pouči mozentsiva o vseh jiri-likah našega javnega življenja, posebno o političnih, gospodarsšili, socialnili in kuluir-aih razmerah, izide v angleškem, francoskem, nemškem in srbohrvaškem ijeziku ter bo ilu.-itrira-no. Sodelovali bodo najodličnejši maj->iri jieresa. Spričo eminentne važnosti projekta -je javnost dolžna, da novinarsko ud.ru-žerijc ))odpira s iem, da zbira po vsej državi gradivo ter gre udruženju v vsakem oziru na roko. V očigled neverjetni nepoučenosti o naših razmerah, na katero -naletimo tui-nhim v'inozemstvu, je bilo delo že davno potrebno. V' tem oziru bi nam -morale biti v vzgled ostale nasledstvene države — posebno Češkoslovaška — ki delajo že od prevrata sem v inozemstvu zase intenzivno propagando, vsle-l č«sar so tudi mnogo bolj znane kot mi. Iz konzularne službe. Za generalnega konzula v Trstu je postavljen Viajko Savič. Dosedanji generalni konzul v Trstu Sle;rano-'ič je prevzel vodsivo generalnega konzulata v Gradcu. Iz državne službe. Vladni svetnik dr. Janka V idic pri velikem županu v Ljubljani je potila„ ijen v ti. skupino I. kategorijo; Avgust Del Linz in Viktor Kokalj pri ljubljanski policiji sta imenovana za policijska svei niika v 5. skupini L kategorije. — Vpokojeu je Kajetan Pogačnik, kaincelist pri srezkem poglavarstvu v Kamniku. — Avtomobili povozili v Beogradu v enem dnevu 5 ljudi. Beograjski šoferji -so imeli v Um r ,SVa. hi se je prvi zbudil, je bil po vsem telesu strahovito opečen. Železniški uslužbenci so ogenj -pogasili, pobrali onega, k-i je skočil med vožnjo iz vlaka ter obležal precej pobit ob progi, nakar se je vožnja nadaljevala do Sežane, kjer oo izročili oba ponesrečenca zdravniški oskrbi. — Služabnik obesil stojo sluibodajalko. V Kairu so našli te dni v njenem stanovanju obeHeno neko bogato Angležinjo. Sum je pa- bit vlak razmesa- rt. Jo, c lavni upravi. novj v*K«tnine -ter delujejo na to, da se usta-; 'lje .0a"i državi udruženje za varstvo du-bjlj *s',niine- P° temeljitem razpravljanju l| odobrena na seji -pravila. Izvoljen je del na njenega slugo, nekega Berbera. Lopov je izprva tajil, ko pa si ni mogel več pomagati iz protislovij, v 'katere se je za-plelel, je priznal. — Skupina neprostovoljnih stradaluih umetnikov v Beogradu. Te dni so prinesli razni beograjski listi oglas, v katerem naznanja neka uradniška vdova, da jemlje uradnike na dobro domačo hrano za 700 Din mesečno. Siromašni državni uradniki so hiteli k vdovi na hrano kol čebele na med. Takoj prvi dan je imela nad 20 abonentov. Ko so -prišli prvič na oberi, so bili vsi .srečni, zakaj hrana je-bila izborna in -porcije-velike. Toda zvečer jih je čakalo veliko presenečenje. Našli so vrata stanovanja zaprta in po dolgotrajnem povpraševanju so ugotovili, da -jo je ženska z denarjem, ki so ji ga plačali za ves mesec naprej, neznano kam odkurila. — V enem mesecu zaslužila i ljubeznijo 100 000 Din. Te dni je bila aretirana v Beogradu eleganina dama, ki je izvršila tekom zadnjega meseca več prav izdatnih pustolov-stev. Obiskovala je najfinejše lokale ter lovila moške kaline z dobrorejenimi listnicami. V ljubezenskih trenutkih jim je izvabljala pod raznimi pretvezami velike vsote denarja, če ni šlo drugače, 'ki ga je pa kar sama prilastila. Končno je naletela na mladega beograjskega trgovca Rističa, ki mu je odnesla listnico z 9000 Din. Ristič se ni bal kompromitiranja, kot marsikateri od njegovih prednikov ter je ovadil zadevo policiji, .ki je pustolovko po 3 dnevnem iskanju »uhapisi-la-. Zanimivo je, da j-e duševni avto-r pustolovščin mlad beograjski pravnik, ki je deklico učil. kako naj -moške izžeina in ki je plen ž njo delil. Seveda so utaknili sedaj tudi njega pod ključ. Pustolovka je zaslužila*, v enem mesecu nad 100.000 Din. — Radi razžaljenja Mussolinija je bilo te dni v Milanu aretiranih kar 15 ljudi, med njimi tudi neka grofica, ki je bila obsojena zato na mesec dni zapora. — Pogreb p*a. V Mariboru je poginilo te dni neki gospodi malo ščene. Radi te bridke '/gube je bita gospoda silno žalostna. Položili so cucka na poseben oder ter ga bogato okinčali z venci in cvetjem. Tako izpostavljenega so hodile ženske gledat in pretakale pri tem solze. Konečno so ga slovesno po-kopali na vrtu. Če mu dajo postaviti tudi niramornat spomenik, še ni znano. Izključeno ni, ker so izdali že za svečani pogreb prav lepo vsotico, ki bi jo bili pač lahko vporabili na bolj koristen način. Dolžnost vsega zavednega delavstva v Ljubljani je, da se udeleži v petek 30. aprila v »Union« »DELAVSKA AKADEMIJA" v korist trboveljskim reducirancem. Nadejati se je tudi od ostalega ljubljanskega občinsva, da poseti to humano prireditev. Predprodaja vstopnic v .Matični knjigarni. '■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■ — »Mladi Junak«. Izšla je 8. štev. 1925/26 mladinskega lista »Mladi Junak . List propagira, kot znamo antialkoh.olizem. Poleg raznih s .to -tendenco pisanih -povesili vsebuje predležeča številka lične pravljice, uganke /n druge zanimivosti za naše malčke, razven tega -pa tudi poučne stvari, od katerih omenjamo člančič .Utrdimo zdravje . ki obravnava nego zob. Mladi Junak izhaja mesečno ter stane letno 10 Din. posamezna številka 1 Din (pri skupnih naročilih primeren popust, tako n. pr. slane 100 izvodov ent številke pod skupnim ovitkom 600 Din). — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Poljanski inasip 10. —. Mussolini se uči boksati. Kot poročajo iz Rima, se je jel ufiiti Mussolini po svojem -povratku iz Tripolifanije boksati. Tako >ntlio-parno in lakonično se trosi ta imeni-ina novica v svet! Kitajski žurnalist pred prekini sodom. Zn-au žurnalist v -Pekingu, urednik »Peking Press e -, je bil obsojen te dni od nekega Tiia-ndzunskega preikega soda, ker se je zavzemal za nacionalno armado in dobre od-■ nošaje med Kitajsko -in -sovjetsko ftu-sijo, na smrt i'n uslrel-jen. Večina ostalih novinarjev je nato pobegnila. ,.I>oiort trafikanti! Udruženje trafikantov Vas kliče v svoje vrste, odzovite se temu klicu, ne sme biti trafikanta, ki ni organiziran. le v skupnosti je moč, kar enemu ni dosegljivo, je vsem skupaj gotovo. Po vsej državi se probuja-jo trafikanti in snujejo društva. Če se vsi zavedamo naših dolžnosti, tvorimo nepremagljivo moč, naše želje se nam morajo izpolniti, uspeli nam je gotov. Prijave za P™5!°P naslovite na tajništvo Udruže-nja tobačnih trafikantov, Sv. Petra cesta 62, I. nadstropje. vn^.n^'Cl>0<1Ta<' ‘tekivsk;i kulturna in telo-Sffi-niE? Jugoslavije združena s Strokov-dnlišču vdI^C!JaDli Prim,i v dramskem gle-vo i ini.1 ,°b uri *Vf‘fer v prt»la-ncJmi •J ared,J° »Borba« Galsworthy-ja, 7nfw 'f ang,1'ešči;ne °ten Župančič. Cene e na -polovico. Vstopnice se prodajajo v prostorih '»Svobode-, Židovska ulica 1/1. od 10. do 13. dop. »in od 16. do 19. pop. ter zvečer pred -predstavo pri gledališki blagajni. LJablJaBs. 1— Gremij trgovcev v Ljubljani je s posebno vlogo zaprosi predsednika gerentske- ! ga sveta g. dr. Puca, da izboljša tržni red, ki vlada sedaj na Vodnikovem, kakor tudi na ! logačarjevem trgu. Nadalje, da do nadaljne- ! ga ustavi vsako podeljevanje dovoljenj za nove stojnice in barake, katerih je baš v zad- 1 njeni času mnogo naraslo in za katere absolutno ni nikaka potreba, ker imamo v Ljubljani dovolj trgovin in poslovnih lokalov. Iz zdravstvenih ozirov je Uremij napro- sil g., jtredsednika gerent. sveta, da se j)re-jiove zavijati kujiljeno blago v časopisni pa-pir. kakor tudi da se izvede stroga revizija obrtnih pravic, ker j»rodajajo nekateri take predmete, za katere nimajo tozadevnega dovoljenja. Konečno je Gremij naprosil, da se čimpreje uveljavi nov tržni red, kateri bo odgovarjal popolnoma modernim zahtevam mesta Ljubljane. 1— (»d doma jo pobegnila 50-letna Marija Miklič, žena strojarskega pcmočnika na Selu. Zena je nekoliko slaboumna. Ker je večkrat govorila o samomoru, ni izključeno, da se je res usmrtila. 1— Vandalizem. Razj>osajeni pijanci kar ne morejo pustili na miru javnih nasadov, klopi, ograj itd. Nedavno so izruvali v tivolskem gozdu par klojvi, sedaj so izruvali svarilno tablo na jioti, ki vodi iz Lattermanove-ga drevoreda preti hotelu Bellevue? ter jo vrgli čez zid na vrt Cekinovega grada, tudi železno svarilno tablo v novem tivolskem parku so skušali izruvati, kar se jim j>a ni posrečilo. V Holzapflovi ulici sta lomila dva taka ponočnjaka leseno ograjo last mestne občine. Z odlomljenimi deskami sta udrihala j-o ograji gluhonemnice. Imela pa sla smolo. Hrup je privabil na lice mesta stražnika. Tedaj jima je jjaio srce v hlače in nabrusila sta pete, vendar je jia stražnik enega od njiju vjel in aretiral, vsled česar ne bo težko izslediti tudi drugega junaka. Skrajni čas je že, da se začne |>ostopati napram takim ljudem z drakouično strogostjo. Roman treh src je krasno čtivo. Najkrasnejše perilo za gospode, posebne srajce iz angleškega cefirja pa so one od tvrdke Drago Schwab, Ljubljana. Maribor. 111 T prava »Narodnega Dnevnika« se nahaja od 1. maja na Koroški cesti 10, I. nadstropje. Uradne ure od polu 4. do polu 6. popoldne. ni— Predavanje o zavarovanju in higijcni se je vršilo v ndeljo v Mariboru, v prostorih mestnega kina. Predavanje sta priredila: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in Higijenski zavod. Predavanje o zdravstvu so spremljale filmske slike, priznanega filmskega zavoda U. T. A. v Berlinu. — Med posestniki je izrazila želja, da se bi slična predavanja, prav posebno o higijeni, večkrat ponovila. — Obiskovalcem takih predavanj -pa se prijvoroča več strptjivosti in miom. m— Poročila sta se v soboto 24. i. m. gdč. Milka Tominžkova, profesorica, hči gimnazijskega ravnatelja v Mariboru z g. Valentinom Mržolom, zdravnikom v Skopijo. — Čestitamo! m— Premeščena sta na mariborsko drž. moško učiteljišče gg. prof. dr. Franc Sušrviik iz drž. realke in Fran Baš in drž. gimnazije v Maribora. m Snažnostua policija v Mariboru? Kom petemtni krogi razmotr.ivajo vprašanje, da b se uvedla v Mariboru -po vzgledu Zagreb snazmoSt-na policija ter izdali policijskim etraJ nikom bloki listkov za globe. Spričo redjieg velikega ponesnaženja mariborskih ulic o-strani malomarnih ljudi, b bilo to tudi želet m— Novi odbor mariborske podružnic ( druženja vojnih invalidov«, ki je bil izve •Ijen v nedeljo 25. f. -m., je sledeči: Predsed nik Čerpes Mihael; podpredsednik Igna Horvat; tajnik Kaučič Jože; blagajnik pa Ru dolf NifergaL trgovec v Mariboru. Potek obč nega zbora je bil jako živah-en in je trajal ce lih pet ur. Prav zanimivo je bilo zasledovat zagovor bivšega predsednika Krepeka, ki si je moral -pred celim zlborom zagovarjati rad — denarnih — manipulacij, ki jih zagrešil z: časa svojega poslovanja kot -predsednik. Ki so sc mahinacije, ki že niso v-eč mahinacije ker je znašal blagajniški primanjkljaj evkol 18 tisoč dinarjev, svoječasno razkrile, je bi Krepek takoj suspendiran. -Zadevo ima se daj v rokah sodišče. DOPIS. L Tržiča. Tukajšnja obrt no-nadal jeva ln šola za ki piči tekoče šolsko leto v nedeljo, dis 2. inaja. Ta dan priredi šola svojo navadn-razstavo v telovadnici mešč. šole, kjer im sola svoje prostore. Razstavljene bodo ne sa mo risbe, temveč tudi vsi drugi pismeni iz delki, ki 'so jih vajenci izvršili tekom leta. 1 tekočem šolskem letu je bila šola urejena p strokovnem prineiijm tako, da je čevljark jermenarje, sedlarje poučeval v sžrokovner risanju čevljarski mojster g. Mehle, šivilje it krojače učiteljica ženskih ročnih del na me šcaiiAki šoli gdč. Vončinova, mizarje in kovti nanje -pa strokovni učitelj risanja g. Kenu Sedaj bo šola polagala račune, občinstvu p; pristoji odgovornost i polna naloga ocenjeval ca. Ob devetih dopoldne se razstava otvori nagovorom predsednika šolskega odbora učenci zapojo par pesmic, dobe letna izprioe vala, nakar razdele zadruge nekaj nagra< med najmarljivejše vajence. Ob šestih se raz stava zapre. V pondeljek in torek pa napra vita prvi in drugi razred poučni izlet na Go lico, kjer prenočita, nazat grede pa si ogleda ta^ industrijske naprave na Jesenicah, Javč®-jviku in Žirovnici. Vajence spremlja učitetjsk zbor in več gg. mojstrov in pomočnikov, kei praznuje na dan sv. Florjana Tržič svoj kra jevni praznik in vse delo počiva. Tako bo 5o la najdorttojneje končala. Triiško in okoliške občinstvo pa prosimo, naj z obilnim 'P£s*to'1] i izkaže vajencem svojo naklonje-nost. a va je vstopnine prosta. Stran 4. NAK0DN1 DNEVNIK, 28. aprila 1926. Štev. 94. Šport. Polet »Norgc« na Špitaberge. Skoraj gotovo se »Norge« ne bo dvignila pred potekom tega tedtui. Letalna amer je sledeč* določena: Iz Ljeningrada ob zapadnem bregu La-< loškega jezera d-o železnice v Aleksandrovdk. ter ob tej železnici dalje nekako do točke, ki ieži zapadno od Belega morja in južnovzhod-no od Enara-jezera in oditod pri količkaj ugodnem vremenu naravnost na Svatbard. Med tem je ladija »Skaaluren z Anmndse-no'm in Ellsworthom na krovu prispela pred Kiingsbai, kjer pa radi ledu ni mogla pristati. Prišla sta torej na smučeh do pristanišča, nakar so z dinamitom razstrelili led, da je mogla »Skaaluren <■ pristati in iztovoriti steklenice z vodikom. Zračna črta od Kingsbay do severnega tečaja in nazaj znaša 2400 km, ki jih zračna ladja lahko preleti v 35 do 40 urah. Cel polet od Kingsbai se bo tudi v filmu posnel; v ta namen je amerikanki tilnvoperateur Fern-strom kupil v Stockholmu a er opla n in angažiral norveškega letalca ter se bo v kradem podal v Kingsbai. Pri avtomobilski dirki za Targa-Coppa Flo-rio se je prekucnil pri 27 km prve runde De-. la<*e~avto, ki ga je vodil znani dirkač coni e Masetti, ki je pri tej priliki našel smrt. Avttotekma za Targa F.lorio se vozi na Siciliji po zelo težkem hribovitem terenu; imenuje se Madcmie-proga in je dolga 540 km. Ima nešteto ostrih ovinkov im močne padce. Da ima pri taki dirki, ki se vozi 160 km in več na uro, vsak napačen okret pri kakem ovinku ali pri prehitevanju majhujše posledice, je samo o‘b sebi umevno. — Prvi je bil Coiistantiin (Bugatti), ki je prevozil progo v 7 urah, 20 min. in 45 sefe; drugi je 'bil Miro-ja (Bugatti), Ibretji Goux (Bugatti), četrti Ma-teraissi (Itala), peti Dubonnet (Bugatti), šesti Wagmer (Peugeot), sedmi Balestrero '(O. M.), osmi Candrilli (Steyr). Delage-avto so v znak žalosti nad smrtjo Maseitlija odstopili od dirke. Rademacherjeva vrnitev. Po svoji zmagovalni turneji v Ameriki se je Erik Radema-cher, ki drži vse rekorde v pnsnem stilu, povrnil v Nemčijo s parnikom »Deuitsehlandc. V Hamburgu ga je pričakovalo nad 10.C00 ljudi j, ki so ga navdušeno sprejeli. Iz Hanir burga se odpelje Rademacher z aeropbnom v Berlin, kjer ga bo sprejel državni predsednik Hindenburg. Nato se pa poda v svoje rojstno mesto Magdeburg, kjer bo posebno slovesno sprejet. Hakoah proti amerik. teaniu 4 : 0 (0 : <()• Prva tekma, ki jo je dunajski nag. klub Hakoah' igral na amerik. tleh, je imela za Dunajčane popoln uspeh. Čez 45.000 gledalcev, med njimi predsednik Coolidge, župan mesta Nevvvork In najvišja družba ne\vyorska, je prisostvovalo tekmi. Najvišje število gle-malcev, ki je kdaj v Ameriki bilo pri nogometni tekmi, ni presegalo 15.000, tako da znači število obiskovalcev pri tej tekmi velikanski rekord. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. v torek, 27. aprila 1926. V r e d n o t e : Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102. — Blago: Hrastovi bou'ls I., II., od 3 m naprej, 27. 40, 54, 60, 70, 80 mm, fco Sušak 10 vag., den. 1350, bi. 1350, zaklj. 1350; hrastovi donelles 54 mm — 1.65, 1.80, 2, 2.30, 2.65 m, od 14 cm naprej, fco Sušak 2 vag., dein. 1200, M. 1200, zaklj. 1200; koruza, fco vag. bačka postaja 2 vag., den. 137.50, bl. 137.50, zaklj. 137.50. Zagrel), 27. aprila. Devize: Ne\vyork 56.624—5C.924, London izplačilo 275.975 do 277.175, ček 988—277.188, iPariz 188.86 do 190.86, Praga 168.1—169.1, Curih ček 1095.548 | do 1099.548, Dunaj ček 800.65—804.65, Ber-i lin 1351.5—1355.5, Milan izplačilo 227.4 'do 228.6. ček 227.3—228.5. Curih, 27. aprila. Beograd 9.12, Ne\vyork 517.25, London 25.16Vie, Pariz 17.275, Berlin 123.20, Praga 15.33, 'Bukarešta 2.03, Dunaj 73.025, Sofija 3.75, Budapešta 0.807240. To in ono. ELLEN KEY UMRLA. Iz Londona poročajo: Slavna skandinavska pisateljica Ellen Kev je tulmrla. Ellen Key je bila rojena dne 11. decembra 1849 na posestvu Sandsholm. Že v rani mladosti je kazala izredno zanimanje za knjige in ko je prišla leta 1868 s svojimi stariši v Stockholm, je spoznala prvoboriteljica švedskega feminističnega pok reta Sofija Adters-parre njeno veliko nadarjenost ter jo je vzpodbujala k pismenim referatom o predavanjih, prevajanju itd. Ellen Key je stremela za Item, da bi ustanovila doma moderno žensko šolo. Da bi se zato izobrazila, je mnogo obceVala skmetsicim prebivalstvom. Po povratku z daljšega potovanja, tekom katerega je obiskala Berlin, Dunaj, Benetke, Florenco, Pariz in London, je bila nastavljena leta 1880 kot učiteljica na neki dekliški šoli v Stockholmu. Kot učiteljica je kmalu prekoračila solski program s tem, da je prirejala zgodovinske in literarne tečaje. Leta 1863 je dobila nalog, da predava na delavskem institutu o švedski kulturni zgodovini. Na tem zavodu je delovala z izredno marljivostjo. Raz-ven tega je imela v onem času Številna javna in privatna predavanja v ženskih in dijaških društvih v mnogih švedskih, danskih in norveških mestih. V boju za absolutni idealizem, za individualnost si je priborila prvo zmago z biografijo svoje umrle prijateljice »Ane, Charlotte Lelf-ler, duichese di Cajonellos*'. Ostri napadi nasprotnikov so ji dali povod za spis »Zloraba ženske moča«. V tem spisu je izrazila mnenje, da je nemogoče združiti strogo poklicno delo z materinskimi dolžnostmi. Stališče poročene žene je bila zanjo glavna stvar v vpraša- nju emancipacije. V knjigi -O ljubezni in zakonu« je nastopala zoper one ženske, ki si izberejo popolnoma svobodno poklic, ue da bi mislile le trenutek na to, da bi si izbrale poklic, pri katerem bi prišla do veljave njihova ženska narava. Med takimi boji za stališče, ki ga je zastopala, so nastala, kot odgovor na številne napade, dela Ženska, psi-holodija in ženska logika , »Stoletje oirolok in Ljudje in življenjske linije . Od njenih poznejših del so najbolj ananar »Rahel Barnhagen , »Tri ženske u>ode«, Žensko gibanje , O ljubezni in zakonu (2. in 3. del), Vojne, mir in bodočnost;. Žene v svetovni vojni . Vsezmagovalec. (t del 1918, 2. del 1924). Jeseni leta 1903 se je preselila iz Stock-1 holma k svojemu bratu na neko posestvo,'nedaleč od svojega rojstnega kraja Sandshol-: ma. Njena dela so bila prevedena skoraj v vse evropske jezike. STAVKUJOČi NIAGARA. Da se bo niagarski vodopad s čaisom naveličal večnih obiskov .iiiavoporočeinicev na ženi-lovanjskem potovamju, je 'bilo končno domnevati. Da se namerava dati prej ali .slej vipoko-jiiti, dokazuje s tem, tla mši polagoma svojo skalnato strugo. To dejstvo povzroča, ameriški .vladi resne skrbi in trgovinski minister je izjavil te dni, da je treba podvzeti na vsak na>-čin proHmere. Inženjeni so predlagali, da naij se vodapadi zaičasno prelože ter velikanske skale v strugi na robovih dbijejo z jeklom. Tako bi ostal niagarski vodopad hočeš nočeš še par sto let tak, kot je. Če pa se izkaže ta načrt kot neizvedljiv, bo voda skale vedno bolj otarusila, dokler ne postanejo končno sko- ■ raj popolnoma ravne, velikanska vodopadi se bodo izpremenili v čiisto navadne kaitarakte in iz penečih se kaskad bodo nastali navadni vrtinci, kol se jih vidi vse polno po aveii.u. Na vsak način bo treba torej nekaj storiti, že za* radi ženitovanjskih potovanj. A \ M Jack London: 68 Morski vrag. Ne trudite se preveč zame,« je ugovarjala, ko je sedla v Woli Larseuov naslonjač, ki sem ga l>il unio privlekel iz njegove kabine. Mcžje, ki so bili z menoj, so davi vsak hip pričakovali, da ugledajo suho zemljo, in ladja mora biti ponoči v luki; ali mislite, da ne? Njena preprosta vera v neposredno bodočnost me je osupnila. Kako sem ji mogel pojasniti ves položaj, dopovedati, kako čuden človek je kapitan in vse ono, kar sem jaz šele tekom mesecev dognal? \endar sem odgovoril pošteno: Da bi bil kak drug kapitan na ladji, ne naš, bi rekel, da bi bili lahko jutri v Jokohami. Toda naš kapitan je sila čuden človek in jaz vas prosim, da'bodite pripravljeni na vse — razumete — na vse!« Odkrito priznam, da tega ne razumem,« je odgovorila obotavljaje in nemirno in prestrašen izraz se* je prikazal v njenih očeh. Ali pa sem morebiti \ zmoti, če mislim, da se ponesrečencem vedno izkazuje vsa pozornost in skrb? Saj je taka malenkost, kakor veste. Tako blizu smo suhe zemlje.« Odkrito povedano, ne vem, sem jo skušal pomiriti. »Želel sem vas samo pripraviti na najhujše, če ima najhujše priti. Ta človek, ta kapitan je živina, zlodej, in človek nikdar ne ve, kaj bo storil.« Razvnemal sem se, ona pa mi je segla v besedo rekoč: >0 razumem,« in njen glas je bil videti utru- jen. Jasne je bilo, da je le s težavo mislila. Ni dosti manjkalo, da se ni zrušila. Nadaije ni vpraševala, jaz pa tudi nisem hotel več govoriti, temveč sem se lotil dela, da izvršim Wolf Lar-senevo povelje, namreč da poskrbim za njeno udobnost. Marljivo sem se sukal, kakor prava gospodinja; prinesel sem ji hladilno izmivalno vodo za solnčne opekline, vzel iz Larsencve zasebne zaloge steklenico rdečega vina in velel Mugridgu, da pripravi prazno kabino. Veter je hitre postajal jačji; Duh se je vedno bolj nagibal na stran in ob času, ko je bila'kal)iiia pripravljena, je še rezal vedo s precejšnjo brzino. V tem sem bil docela pozabil na Jonhsona in Leacha. Zdajci se je začul po stopnicah glas, kot da bi treščilo: »Čoln ho!« Bil je Dimačev glas, ki se je bil glasil z vrha jambore. Pogledal sem žensko; ona pa je1 slonela vznak v naslonjaču in imela oči zaprte; bila je skrajno utrujena. Ker sem dvomil, da je slišala klic, sem sklenil, da jo obvarujem hrutega, nasilnega prizora, o katerem sem bil prepričan, da bo sledil zajetju beguncev. Bila je izmučena. Pa dobro. Naj spi. Na krovu so se čula hitra povelja, topot uog in plahutanje jader, ko je Duh šinil v veter in naprej. Ko se je že nagnil, je začel naslonjač drseti preko kabine in priskočil sem baš o pravem času, da sem preprečil, da ni rešena ženska padla iz njega. Oči so ji bile preutrujene, da bi bila presenečena, ko me je pogledala; vstala je in se opotekala, ko sem jo peljal v njeno kabino. Mugridge se mi je priliznjeno zarežal v obraz, a pognal sem ga in ukazal, naj se vrne h kuhinjskemu delu. Maščeval se je s tem, da je .raz-j nesel med lovci glas, kako izborna hišina da znam biti. Zenska se je z vso težo naslonila name in jaz , mislim, da je zaspala ha potu v kabino. I’o sem zaznal, ko je skoraj padla v posteljo, ko se je ladja iznenada zagugala. Zbudila se je, zaspano nasmehnila in iznova zaspala. Zapustil sem jo spečo pod dvojico težkih mornarskih odej; glava ji je počivala ua blazini, ki sem jo bil vzel z Wolf Larsenovega ležišča. Devetnajsto poglavje. Ko sem dospt‘l na krov, je vozil Duh pieti privetrni strani, kjer se je videle znano jadro našega čolna. \ se moštvo je bilo na krovu; saj S° vedeli, da se bo nekaj zgodilo, ko prideta Johnson in Leaeh zopet na ladjo. Ura je bila deset. Louis je odšei na zadnji del ladje, da zamenja krmarja. Zrak je bil vlažen in opazil sem, da je imel obleko iz povoščenega platna na sebi. Ali bomo zopet kaj dobili?« sem ga vprašal. Mislim, da bo zopet malo viharja, je odgovoril, vmes pa malo dežja, a samo toliko, da se bomo premočili. >Da smo jih morali zagledati, sem dejal, ko smo se toliko približali čolnu, da smo ga videli. Louis je zasukal kolo in se obotavljal. Jaz pa mislim, da ne bi nikoli dospela do suhe zemlje.« Misliš, da ne?« sem vprašal. (Dalje prih.) Vrtnarske zadeve posreduje Goikova »Vrtnarska šola“ v Kranju. Uprava »Narodnega Dnevnika" prodaja makulaturni kg Din S- Mali oglasi. Cern oglasom d« 20 besed Din 5’—, vsaka na- daljna beaeda50 par^ Proda se posestvo z hišo in nekaj zemijšča v Zagorju ob Savi št. 112 ipo ugodni ceni. — Katarina Pitzman. Na dobro in ceno domačo opoldani- sko hrano se -^rejme več gospodov in gospodičen. Naslov v upravi lista. Otomane najfimejše izdelave v da-imvsfcu 700 ©in, v blagu 800-1000 Din, modreci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Bud. Sever, Gosposvetska cesta 0. Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrl in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. • Večletna garancija.- Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj PUBIEP Josip Peteline, Ljubljana Uradnica s prakso, vešča knjigovodstva, korespondence, strojepisja ter vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnik« pod šiiro »Agilna 50«. n«SL0! DOSLO! Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar došle v različnih barvah, Lepo-tična grmovja, sadike cvet- Postranski zaslužek primerna za vsakogar. ^ Pojasnila proti mamki 1 dinarja. Propagandna re- " “ ~ o. z* UcTn°zeienjadi priporoča J klan.™ ^užba | }U ulica 7/H. Vvan ši«ienc, vrtnar^Ljub-1 L}uW*>na,. 9etenbnrg.va ljana, Gradišče 12. O WD s> THO ca>o letok rnčunc cenike pravna ^glednlce in posetnice ra brošure druge vse trgovske kakor t«® O vrstne evs Knjigoveznica Lastna tiskovine cina TELEFON Ul> Gregorčičeva SIMON I*Uj«teM la «l»ovorai .rednik ALBKBANDRR *BLKZNIKAB - U*arC0 >Merkur< v A“dX'J