ZBZ. Številka. I KJiMjnl. i iifrtt, H. mnln 1912. XIV. Ido. .Slovenski Narod- vtlja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: celo leto.......K 24*— cek> leto.......K 22"— pol leta .•*»,«« . 12-— pol leta ....... , ll-— četrt leta . . * • «' . . 6'— četrt leta • ••«•., 5*50 na mesec • «•••• » 2*— na mesec . • • « • • 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo* Uredništvo: Enallova nlloa št. S v pritličja) levo, telefon it 34. Iskala vsak aaa svsaar tsvsssafti aadaljs ta lnserat veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrata 16 vin. Poslano vrata 20 vin. Pri večjih insefbjah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Inserati itd. to -e administrativne stvari. ■ Poaameima številka vsiia 10 vinarjev. ---------------- Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Naraaaa tlakama" fatalan št SS. .Slovenski Narod' velja po poštL* za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— celo leto.......K 3<>-< polleta . . . . 4 . . . 13"— ... * * x 1 četrt leta • ««•••• 6*50 M Ameriko in vse druge dežele: na mesec . ..... 2*30 celo leto......K 33»— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo V Knaflova ulica: št S telefon št. 85 Hushenburp, Susteršič, kriza. Dunaj. 13. nov. Državni zbor je končal danes debato o Hochenburgerjevih justičnih naredbah. Razni nemški govorniki so zamanj iskali gradiva, s katerim bi mogli izpodbiti težo in tehtnost vseh protiHoehenburgerjevernu sistemu navedenih argumentov. Minister čuti sam, da za njega ni več obrambe. Govori se, da ga je včerajšnja ta tako razburila, da je celo noč prebedel, hudujoč se nad svojimi nemškimi pristaši, kateri so ga v usodnem trenotku zapustili, in posebno tudi nad predsedništvom, ki ni ukorilo poslanca Stranskega niti takrat, ko je ta dobesedno proglasil: »Minister liochenburger je hotel svoj čas kot poslanec ministre na ic obesiti, za njega bi bila ta kazen preveč častna, on spada v jet-nišnico (Poslanec Stranskv je rabil posebno odurno nemško besedo: ■ Zud .). Mal ■ dušnost je vplivala tudi na fizično razpoloženje in med govorom poslanca Lod^emana je Liochenburger danes popoldne nenadoma ;edel ter se onesvestil. Odpe-& ga morali iz zbornice ... Zde-0 se je, kakor da odhaja mož za ved-iz dvorane. Po knloarifc je hodil danes dr. SusterŠič ter zagotavljal, da je zopet prostak in da je prepustil vodstvo ■ aško-kierikalnc politike driu. ću. Dr. Susteršič že dolgo ni ivil izbornejšega dovtipa. Edina .a je, da je zmagala proti njemu imejša pravaška taktika. Če bi -usrerš:. el, bi bil seveda ;a in njegove uk riskira] bi bil razpor v lastnem - prenaglo pripravil konec sa-moustvarjeni hrvaško-slovenski edi-Temu ce je bilo treba izogniti, lem pa se je nudila prav dobra a. se skriti za kulise neopaženo r.1 neodgovorno dirigirat] nitke te ^parlamentarne zarote. Zato je dr. Sosteršič resigniral na načelni-(radi mnogih opravil v dele~a-. ter dal imenovati dna. Dulibića nekakega diktatorja hrvaško* nskega kluba, kateremu je po-veijena izredna oblast. V resnici pa je ta diktator le odgovorni urednik. katerega vidi javnost in po potrebi prime oblast, ki pa nima radi te svoje lastnosti z vsebino pojma Še ničesar opraviti. Karkoli se sedaj zgodi, Dulibić bo odgovoren, in ko bo parlament razbit, bo dr. šusteršiČ umival svoje državniške roke. nam predstavil pravaškega načelnika, moža iz Dalmacije: »Eeee homo, njega glejte, on je to napravil! - Toda ta špekulacija je preveč prozorna, da bi njen namen ne bil očiten. Zasluži torej pozornost le radi dejstva, da so se pojavila med pravovernim krilom Susteršičevega kluba in »kantonisti« zopet nesoglasja, ki govore dovolj, kako rahlo je poslopje na dunajski rezoluciji sezidane koalicije. Parlament se sestane zopet še le 26. t. in. V teh 14 dneh bo morda kriza, v kateri se baš nahajamo, rešena. In končana. Upajmo, da ugodno. Na-sprotstva so sicer še na obeh straneh velika, toda kompromis ni nemogoč. Naši državniki so se morda iz včeraj-šne debate v državnem zboru nečesa za nje novega naučili: da so avstrijska ljudska zbornica in z njo vred avstrijski narodi edini v obsodbi prestižne politike, ki nam bo in naj si bo končno »uspešna^ ali »neuspešna«, vedno škodovala. — Priobčili bode-mo jutri mnenja nekaterih avstrijskih politikov, ki dokazujejo, da ie nastop monarhije proti Srbiji politična in gospodarska hma prv^ vrste. Položaj posraja od ure do ure aktualnejšL Popoldan se je sestal ministrski svet, ki se peča z važnimi vprašanji, katera se tičejo gospodarskih odnožajev med Avstrijo in Srbilo. 7di se torei, da pripravljalo poklicani faktorji gradivo, ki ga je mogoče uporabiti le pri mirovni in zadovoljivi rešitvi obstoječe krize. Zdi na se tudi. da hoče vlada za vsak slučaj odstraniti ji neprijetno kontrolo narlamenta. in vest. ki sem jo sporočil že brzojavno, se v političnih krogih vedno trdnovratnejše vzdržuje, da hoče namreč vlada državni zhor zatvoriti, oziroma sedijo zakliučiti. Obstrukcija naš;h klerikalcev ji bo pri tem najboljši izgovor. Ecce homo Dulibić. Tako izzivajoče in prezirljivo, kakor sedaj ministrski pred^dnik grof Stiirgkh, še ni nikoli nobena vlada naznanila, da si bo pomagala z ustavolomno porabo S 14. To bo zasluga hrvasko-slovenskega bluba. Vojna no Balkanu. Iz srbskega glavnega stana. (Od našega posebnega poročevalca.) S k o p 1 j e , 2. novembra. Po včerajšnjem dežju je pihal ponoči mrzel veter, ki je posušil ulice in danes imamo ne samo lep dan, temveč tudi suhe ulice, kar je zelo važno, ker včeraj je bilo tako blato, da je človek komaj hodil po skopljan-skih ulicah. Mesto je bilo že zjutraj v zastavah, ker se je pričakoval prihod kraha Petra, ki ni mogel, niti hotel čakati v Vranji, ko se nahaja en del njegove armade že skoraj pred samim Solunom, drugi de! koraka pa proti — Jadranskemu morju. Kraljev prihod je bil določen na 3. uro popoldne in okolu ene ure so :>e zaceli delati vojaki dolg špalir od kolodvora do srbske cerkve in od Dušanovega mostu ob obali Vardar-ja do rnše, ki je bila določena za kraljevo stanovanje. Spalir je napravil 2. pešpolk, za špahrjem so pa stale množice ljudstva, ki so občudovale eksaktno izvrševanje povelj, česar niso bile vajene gledati, ker turški vojaki nikdar niso bili posebno izurjeni in se je šele nod mladoturškim režimom začela posvečati izurjenju vojaštva malo večja oozornost, o rilo se na v tem oziru ni veliko, ker ni bilo irnčenib oficirjev; ko so mla-tarki prišli na krmilo, je bilo med turškimi oficirji 30 odstotkov takih — tudi na najvišjih mestih — k« n^o znali niti čitati niti pisati, takih, ki so absolvirali kako vojaško šolo, je bilo pa nrav malo. Pri takih oficirjih, seveda, niti vojaštvo ni moglo 1 lil posebno in čisto naravno je, da v Skop-Iju občudujejo srbsko vojaštvo, ker srbski voiak ni samo odličen bojevnik — to je tudi turški — temveč tudi dobro izu cen. Na kolodvoru je bila častna štetni ja. mnogo oficirjev — med njimi tudi bolgarski vojni ataše — konzuli tujih držav, novi skopljanski župan z občinskimi odborniki, prejšnji turški župan, oba mitropolita (srbski in bolenrski), verska predstavitelja muslimanov in Židov: posebno skupino so sestavljali žurnalisti in fotografi in ta skupina ni bila majhna, posebno pozornost sta vzbuiala o^a kraljeva sinova: prestolonaslednik Aleksander in kraljevič Gjorgje ter njuna sestra Jelena kot — usmi-ljenka. Takoj po tretji uri se je pokazala za ovinkom najprej lokomotiva, potem pa cel dolgi dvorski vlak. Godba kraljeve garde je zasvirala himno, kralj je izstopil, pozdravljen z burnimi »živio«-klici, zastava se je spustila, on je pa v spremstvu svoj!h sinov, šefa generalnega štaba, nekaterih drugih višjih oficirjev in bolgarskega vojnega atašeja obšel častno stotnijo, pozdravil jo po navadi, ali s posebnim naglasom: »Pomozi bog, junaki!«, vojaki so pa tudi z nekim posebnim naglasom o igovurilr »Bog ti pomogao, gospodaru?« Za tem je pozdravil kralja kratko župan in tudi kralj je kratko odgovoril: bivši turški župan je pozdravil kraMa v imenu turškega prebivalstva »kot novega gospodarja«, kralj mu je pa odgovoril, da naj bodo muslimani brez skrbi, ker bodo vži-vali enake pravice kot Srbi, s katerimi bodo popolnoma ravnopravni. Kralj se je pozdravil tudi s predravi-telji vseh ver in konzuli, potem je pa izšel s perona na trg pred postajo, kjer se je vsedel v avtomobil m odpeljal proti srbski cerkvi, za njim pa — vsi v avtomobilih — njegovi otroci in razni dostojanstveniki. Celim potom je oslobojeno prebivalstvo kralia živahno pozdravljalo, v cerkvi je bilo pa kratko cerkveno opravilo, po katerem se je kralj odpeljal v svoje stanovanie. Zgodovinski je bil današnji dan, ker po več kot petsto letih je stopil srbski vladar zopet v Skoplie in si-cea> kot zmagovalec, ki je odvzel po kumanovski bitki sultanu Mehmedu ono, kar je po kosovski bitki odvzel sultan M u rat carju Lazarju, ki ie takrat tudi padeUv boju. ravnotako kot njegov nasnrotnik sultan Murat. Kra!j Peter se je že enkrat vozil skozi Skoplje. Bilo je to L I91C, ko je obiskal ruskega carja v Petrogra-du in potem turškega sultana v Carigradu ter se ie skozi Skoplie vračal v Belgrad. Tudi takrat sem bil na skopljanskem kolodvoru, ali mesto srbske je stala takrat tam turška častna stotmja, srbski kralj je bil takrat samo gost turškega sultana, danes je vladar teh krajev, takrat se je njegov vlak samo ustavil na postaji za eno uro, ali kralj ni izstopil, temveč ie snreiel dostojanstvenike v svojem vagonu, danes se je pa triumfalno vozil skozi — svoje mesto, skozi srbsko Skoplje S kakšnimi občutki je on takrat gledal na Skoplje in s kakšnimi danes! In s kakšnimi občutki ga T* bivafstvo pozdravljalo takrat in z kakšnimi danes. Kaka razlika v samih dveh letih: Kar se je takrat samo želelo, to je danes vresničeno...! Nerodno mora biti tukajšnjim konzulom evropskih velikih sil, ki pravzaprav — niso več konzuli! Seveda, oni so akreditirani pri turški vladi, ta pa nima nobene oblasti več tukaj. Pri srbski vladi niso akreditirani in srbske oblastnije jih tudi smatrajo samo za — uredne tujce in nič več. Ako hočejo velike sile, da bodo njihovi tukajšnji konzuli res konzuli, bodo morale prositi za njih pri srbski vladi sprejema in šele potem, ko se izvrši ta formalnost, jih bodo smatrale-srbske oblastnije za prave konzule, do tedaj pa samo za — ugledne tujce. Zanimiv slučaj iz mednarodnih odnošaiev. * * Kakih mednarodnih zapletljajev radi balkanske vojne se ni bati. Zvezne balkanske države si bodo evropsko Turčijo lepo med sabo razdelile, s čemur se je — kakor je razvidno iz »N. Fr. Pr.« — sprijaznila tudi že Avstro-Ogrska, ker zmaga — posebno srbska — je tako teme-Irta in popolna, da bi bilo naravnost smešno, ako bi se hotela katerasibodi velika sila potegovati za Turčijo. Zdi se celo. da se na Dunaju iz temelja spremeni kurs politike nasproti Srbiji, da bo poskušala živeti avstro-ogrska monarhija z veliko Srbijo, ki bo segala od Donave do Jadranskega morja in bo ozko zvezana s Crno goro v prijateljskih odnosa jih. V Srbiji je tudi dovolj razpoloženja za prijateljske odnošaje s sosedno monarhijo in ako bodo na Dunaju dovolj nametni in dalekovidni, ako bodo hoteli razumeti prave in resnične ekonomske interese monarhije na Balkanu, bodo zavladali med avstro-ogrsko monarhijo in Srbijo v najkrajšem času najboljši odnošaii, kar bi bilo v interesu obeh držav in — jnjtasfovaiislnfi narodov. V Srbiji je — kakor sem že naglašal — dovoli dobre volje in razpoloženja za tako nolitiko, ker Srbi so sicer naravnost sijajno premagali Turčijo LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a m d e t. Prevel Oton Zupančič. (Dalje.) Ničesar . . . Kar brez skrbi bodi ... ne bo te nadlegovala, udala se :e v svojo usodo s pravo odločnostjo in zelo častno . . .« Zakaj je začutil Jean v teh krat- besedah žaljiv namen in očitek, dr da je bi! pretrd z njo? Pa bodisi,- je povzel zopet stri.. .Mornaskino praskanje mi je bilo pravzaprav ljubše nego brezup te nesrečnice.« Ali je zelo jokala?« Ah, dragi moj . . . Tako zelo, tako od srca, da sem vpričo nje sam ite! in nisem mogel . . .« Vseknil je, otresel z glavo in se otresel ginjenosti . . . »Sicer pa — kaj vi hočeš? Saj nisi ti kriv . . . tako Jar ne moreš vekomaj živeti . . . Stvar je zelo spodobno uravnana, denarja ji pustiš, pohištva ... In se- zivela liubczcn! Le glej, da ^am napraviš hitro svatbo! . . . Ampak zame, postavim, so te reči Neresne ... Za to se bo moral že konzul brigati . . . Jaz sem za obra-čunanje na levo roko . . .« In iznenada ga je prijela melanholija, pritisnil je čelo na šipo. gledal nizko nebo, iz katereea je pršelo in je dejal: -Bodisi! Svet prihaia od dne do dne žalostnciši . . . svoje dni so bile ločitve veselejše nego dandanes.« Ko je Nepridiprav s svojim dvi-sralnim strojem odšel, je Jean pogrešal stričeve dobre volje in blebeta-vosti, in ce! dolgi teden je čutil praznoto in zapuščenost, vso črno pobi-tost vdovskega s*anu. V takih slučajih išče človek tudi če ga ne mikajo strasti, vendar svojega drugega jaza; zakaj bivanje v dveh, skupnost mize in postelje, ustvarijo mrežo nevidnih, nežnih vezi, katerih trdnost se razodene še-Ie v bolečini, pri sili težkega razdora. Vpliv dotikanja in enakih navad je tako čudovito pre-šinjujoč, da sta si nazadnje dve bitji, ki živita enako življenje, v vsem podobni. Pet let bivanja s Sapho ga ni moglo še tako popolnoma prepojiti; a njegovemu telesu so se še vedno poznale verige, pod katerimi se je moral upogibati. In kakor so mu hotele včasih, kadar je stopil iz urada, noge same kreniti proti Chavillu, ravno tako se mu je često zjutraj zgodilo, da je iskal po!eg sebe na blazini črnih, v težke pramene raz-puščenih las, na katere je pritisnil ponavadi svoj prvi poljub. Zlasti so se mu zdeli večeri ne- skončni v tei hotelski sobi, ki ga je spominjala prvih Časov njune zveze, prisotnosti druge, mile in molčeče ljubice, katere vizitka je ovijala zrcalo z 1 on jem in skrivnostjo njemeea imena: Pani Legrandove. In tedaj je šel od hiše, da bi se utrudil, sprehodil, da ni se razmislil v brušen in bleščoH kakega majhnega gledališča, dokler mu ni stari Bouchereau dovolil, da sme preživeti po tri večere na teden pri svoji nevesti. Naposled so se bili vendar dogovorili. Irena ga je ljubila, stricu je bilo po volji; in poroka da bi bila prve dni aprila, ko se sklenejo predavanja. Tri pozimske mesece torej, da se bosta videla, spoznavala, hrepenela drugi po drugem in podaljševala omamljivi čar prvega pogleda, ki veže duše, in prvega priznanja, ki jih meša. Na večer svoje zaroke, ko je prišel Jean domov brez najmanjše potrebe po spanju, ga je prijela želja, da bi svojo sobo uredil in napravil iz nje svoio delavnico, in to iz tistega čisto prirodnega nagona, da hočemo vedno spraviti svoje življenje v sklad s svojimi mislimi. Uravnal je mizo in knjige, ki niso bile še niti razrezane, zložene na dnu nahitro zbi-tega zaboja, zakoniki med kupom robcev in jopičem za na vrt. Iz napol odprtega slovarja za trgovinsko pravo, ki ga je najpogosteje prelisto-val, pade zdajci pismo brez zavitka; pisava je bila njegove ljubice, Fani ga je bila zaupala slučaju bodočega dela, ker se ni posebno zanesla na Cezarjevo le prekratko gi-njenost: mislila si je, da se ji tako bolj pogosto obnese. Izprva ga ni maral razgeniti, a udal se je že prvim, zelo milim, zelo preudarnim besedam, katerih nemir se je razodeval samo v tresoči se pisavi in v nepravilno tekočih vrstah. Ničesar ga ni prosila, samo ene usluge, ene edine: naj pride kedaj k nji. Ničesar mu ne bo rekla, ničesar očitala, niti njegove ženitve. niti ločitve od nje. Ko vendar dobro ve, da je popolna, nepreklicna. Toda samo videti ga...! »Pomisli, da je to zame strašen udarec, tako nepričakovan, tako nenaden ... Tako mi je, kakor da mi je kdo umrl, tako, kakor da mi je hiša pogorela; ne vem, kai\ bi, kako bi. Plakam, pričakujem, gledam mesto svoje sreče. Samo ti me moreš privaditi temu novemu položaju ... Bodi usmiljen, pridi k meni, da se ne bom čutila tako strašno zapuščene ... same sebe se bojim ...« Te tožbe, ti mili klici so zveneli iz vseh vrstic, in so se oklepali vedno in vedno iste besede: »Pridi, pridi...« In zdelo se mu je, kakor da je prestavljen v ono jaso sredi gozda, Fani pred njegovimi nogami, pod vijoličnim večernim mrakom, ubogi obraz, dvignjen proti njemu, ves prepadel in s solzami oblit, in odprta usta, vsa mračna ob brezupnih krikih. To ga je preganjalo vso noč, to mu je motilo spanje, in ne blažena opojnost, ki 30 je prinesel od svoje zaročenke. To ostarelo, velo lice je gleda! in gledal, pa naj se je Še tako trudil, da bi ga izpodrinil z obrazom s čistimi obrisi, s poltjo cvetočih na-gerlinov, ki je zažarel ob njegovi ljubavni izpovedi v lahni rožnati ru-dečici. To pismo je bilo pisano pred osmimi dnevi; osem dni že torej je čakala nesrečnica vsaj ene besede, enega obiska, bodrila za udanost, ki ga je prosila. A kako, da ni poslej več pisala? Mogoče je bila bolna; in prejšnja bojazen se ga je iznova polastila. Spomnil se je, da bi mu utegnil Hettćma kaj sporočiti, in ker je poznal, kako enakomerne so njegove navade, ga je šel čakat pred artilerijsko komisijo. ' Zadnji udarec desete ure je še brnel od svetega Tomaža Akvin-skega, ko je zavil debeluh okrog ogla malega trga, z odvihanim ovratnikom, s pipo med zobmi; držal jo je z obema rokama, da si je grel prste. Jean ga je zagledal že od daleč, ves vznemirjen, toliko spominov se mu je zbudilo pri tem. Ali Hettema ga je pozdravil s komaj pritajevano hladnoto. »A, vi ste!... Pravim vam, ta teden smo vas dobro kleli... Saj smo šli vendar na kmete za to, da bi v miru živeli...« (Dalje prihodnjič.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 262 štev. in pokazali svojo veliko vojno moč, ali oni radi tega ne postanejo objest-ni, nasprotno, oni samo zahtevajo, da se njihova* država, njene moči primerno upošteva, da se je ne zaničuje in ne žali in ona postane takoj najboliša sosedinia, od česar bi Avstro-Ogrska mogla imeti samo velike gospodarske koristi, ker Srbija še nima svoje industrije, pritegnila je pa v svoje meje ogromne prostore — čez 30.000 kvadratnih kilometrov — na katerih se sedaj razvije bujno gospodarsko življenje, ki se pod turškim gospodarstvom ni moglo razviti, ker ni bilo pogojev za to. Zvezdan. S k o p 1 j e , 5. novembra. Čudno je bilo, da so bili Turki pr! Kumanovu tako grozovito tepe-ni. k**r *n bili od Srbov številnejši in imeli so naravnost prekrasne pozicije, medtem ko so si Srbi morali pozneje šele izvojevati z bajoneti, ali Še Čudneiše je, da se bežeči Turki V Skoplju niti ustavili niso, temveč so diriali naorej, kakor bi rm gorelo za petami, ko bi se vendar lahko vsaj nekaj časa bojevali na izbornih položajih okolu Skoplja. Danes sem hodil po teh hribih in se nisem mogel načuditi, kako so jih mogli Turki prepustiti brez vsakega odpora. Tz tega se vidi naibolie, kako temeljito je bila poražena vardarska turška armada, ki ji je poveljeval Zeki-T-»aša, pri Kumanovem in nič ji ni pomagalo, niti to. da je bilo v tej armadi veliko nemški oficirjev in se Je tudi s^ala nemška komanda, ki so jo turški oficirji sproti prestavljali na turški jezik, kar mi je potrdila nad vse avtentična oseba, slišal sem na to od raznih strani. SkoDlie ie postalo že nonolnoma mirno. Vojaštva ni več veliko tukaj, samo malo večja posadka, ker vojaštvo '> ^5!o dalje, v Hv*h smereh — proti Jadranskemu in Egejskemu morju. Ko sem bil danes na hribih, sem slišal v smeri od F*;+Mia *<-;^ b^/i. ali pa — polaga oro^ie. V Skonhe prihajajo še vedno cele kolone vozov, polnih turških ou«k. municije in drugega vojnega materijala. Dćbacle, popolen debacle turške voine sile na macedonskem boii^ruf Srbska armada je naravnost siiaino resila svoio nalogo in sedai hiti kot vihar proti jugu, na pomoč Orkom in Bolgarom in ko pride do intervencije, o kateri se tudi tukaj nekai rfHi, bo padlo gotovo tudi Jedrene in Turki bodo imeli v Evropi samo še Carigrad, gotovo pa niti to ni, ker srbski ministrski predsednik Nikolaj Pasić je Šele včeraj odpotoval iz Skoplja proti Belgradu. predno pride tja poteče gotovo naimani tri dni. ker železnica se sedaj porablia edino za voiastvo — za prenos hrane in vojnih potrebščin, ranjencev itd., potem se bodo morali kabineti zveznih držav medsebojno sporazumevati, kar bo šlo tudi zelo počasi — armade bodo pa v tem napredovale . . Evropi res ne bo kazalo nič drugega, kot priznati razkosanje evropske Turčije za nov status quo. r Turki niso hm* časa pokvariti jo. samo most v Velesu se mora napraviti, ker je popolnoma porušen, ali niti tega niso napravili Turki, temveč srbski čeiaši in sicer Turkom za hrbtom. So pač predrzni ti srbski četaši in Turki jih bodo dolgo pomnili? Nekateri tuji žunnalisti so včeraj že odpotovali iz Skoplja domov, !az pa odidem najbrže proti juj^u (Solunu), ali na proti Jadranskemu morju; natančnega programa še nimam, ker to niti ni odvisno samo od mene, ali v par dnevih vsekakor odidem iz Skonlja, ker tukaj mi je že preveč dolgčas. Zvezdan. Vesti iz Črne gore. (Od našega posebnega poročevalca.) Cetinje. 10. novembra. Razmere v Skadru pred padem mesta. Glasovi, ki prihaiajo iz Skadra, pripovedujejo, da trpi krŠČ nsko prebivalstvo posebno vsled pomanjkanja živil. Muslimanskemu stanovništvu gredo vojne oblasti na roko in jim ponekoliko dajejo provijanta, to pa. ker člani isteea kot tudi baši-bozuki vrše vojno službo. V mestu ie sedaj z vojsko in prebivalstvom sosednih muslimanskih vasi preko r»o.ooo duš. V Skadru se boie. da bi se moglo krščansko prebivalstvo upreti se vsled mučenja in velikega pomanjkanja. Na po^l^i navedenega se misli, da se mesto ne more do!očasi in s težavo poravnala. Avstrijsko Časopisje prinaša sicer vse polno vsakovrstnih vesti, iz katerih bi se dalo sklepati, da vzplamti lahko vsak Menotek vojna, vzlic temu pa je očividno, da je napetost momen'anc odnehala. Stanje razmerja med Avstrijo ;n Srbijo utegne biti v tem trenotku sledeče: Predsednik bolgarskega sobranja D a n e v je avstrijski vladi na-znapil, da so vse balkanske d-'^ve solidarne s Srbijo in da bi v slučaju vojne vsa balkanska zveza z orožjem pomagala Srbiji proti Avs*r ji. Obenem ie Panev ponudil posre lo-vani^ Mlgarske vlade med Avstrijo in Srbiio. Dejstvo je, da Nemčija in Italija nečeta podpirati vseh zahtev \v^*ri-ie. marveč sta ž njo solidarni le v tem, da zahtevata neodvisnost \!bn-nije, sicer pa želita, naj se Avstrija sporazume s Srbiio ip se dogovori ž njo tako, da dobi Srbija za svo^ <*<* spodarstvo potrebni izhod na morje, četudi le tak izhod, da ne bo ž njim sedanie razmerje vojnih sil na la-dran^^m moriu nič premepieno. Takisto zahtevajo tudi Frarcija, Angleška in Rusija, naj Srbija dobi nrisf ,fi ob Jadranskem morju. Spričo takega mednarodnega polo/aia je popolnoma verjetno, da se vrše sedaj kompromisna pogajanja med Avstrijo in Srbiio. Nekateri listi poročajo celo že različne detajle o teh pogajaniih; bistvo teh poročil pravi, da se SrHia o^™** zahtevi, razdeliti Albanijo med balkanske države in ukloni želu Avstrije, da mora Albanija postati neodvisna drsava; Avstrija se odpove svoji zahtevi, da se mora Srbija pViati v gospodarsko odvisnost od Avstrije in da ne sme priti do morja ter se zadovolji, da dobi Srbiia pristan, ki ->a ne *»o v nieni politični posesti in da sklene Srbija ž njo samo trgovinsko "Ogodbo, ki daje Avstriji tiste največje prednosti, kakor jih morejo drseči tudi #druge države. # * ♦ » Avstrija in Italija. Zadnjih 14 dni smo neprestano morali citati in slišati zatrdilo, da ie Ttaliia največja prijateljica Avstrije in da stoii s čudovito zvestobo na njeni strani. Posebno listi, ki jih krmi grof Berchtold z javnim denariem. so tako pisali. Avstrija je kar obsipala Italijo z dokazi svoje liubezni in končno je vlada provzročila, da je cesar poslal italijanskemu kralju povodom mornarične revije v Nea-polju izredno ljubeznivo in laskavo brzojavko. Avstriji je bilo na tem, da priveze Italijo v konfliktu s Sr bijo na svojo stran. »Slov. Narod« je ves ta čas opozarjal, da zavzema Italija glasom italijanskih listov glede avstro-srb-skčga konflikta popolnoma drugačno stališče, kakor trde dunajski listi. Navedli smo merodame glasove, iz katerih je bilo jasno spoznati, da Italija neče, da bi si Avstrija pridobila gospodarske privilegije v Srbiji, ker bi to v največji meri oškodovalo italijanske interese. Samo glede Albanije soglašajo Italijani z Avstrijo in še v tem oziru ne popolnoma. Zdaj se kaže, da je tudi avstrijska vlada spoznala pravo stališče Italije. Avstrijski diplomatje rabijo pač mnogo časa, predno kaj kapira-jo. Spoznanje, da Italija nikakor n<*če iti za Avstrijo v ogenj, nego da poj-de rajši proti Avstriji, je menda največ pomagalo, da so na Dunaju postali nekoliko krotkejši. Zdaj je zavladala na Dunaju — za zdaj še samo v merodajnih krogih — velika nezaupnost do Italije in so tisie »priprave«, o katerih se je govorilo boli obrnjene proti Italiji, kakor oro-tl Srbiji. Albanci. Kakor poročajo privatne brzojavke iz Aten, so se sestali albanski begi v Valovi in so proklamirali avtonomijo Albanije. To je popolnoma enako, kakor če bi hotela sedaj proklamirati premagana Turčija svojo neodvisnost. Albanci morejo debiti pač svojo avtonomijo, toda le z voljo Balkanske zveze in naj izjavi to hslkanska zveza na kaki konferenci ali pod pritiskom kake velesile, nikdar pa ne more Albanija sama od sebe proklamirati svoje neodvisnosti. Vest o avtonomni Albanije, ki je bila proklamirana v Valoni, je verjetna, ker prebivata v Valoni naj-odličnejši albanski rodbini Vlora in rodbina Izmail Kemala. Albanci protestirajo tudi proti razdelitvi Albanije ter kličejo Evropo na pomoč. Rusija. Petrogradski poročevalec pariškega »Figara« je izvedel od ruskega ministrskega predsednika Ko-kovceva. da se tripelententa in trr zveza resno trudita ohraniti mir, vsled česar je pričakovati, da se bo momentana kriza v zadovoljnost vseh delov ugodno rešila. »Pridružujem se popolnoma naziranju sira Edvarda Greva«, je izjavil Kokov-cev, »da ni mogoče od sedanjega problema odtrgati niti ene točke, marveč da je treba vedno ozirati se na celotni problem. S temi mirovnimi besedami stoji v nasprotju poročilo iz Belgrada, glasom katerega Rusija mobilizira del svoje armade. + Pred Carigradom. V Carigradu so mnenja, da se pred pojutrsnjem ne bo začel napad na turške pozicije pri Cataldži, da-siravno stoje bolgarske predstraže že pr^\- blizu turške črte. Kakor poročajo atenski listi je brzoiavil grški admiral Kunduriottis Dredno je dal prerezati kabel med otokom Tenedosom in Carigradom v Carigrad: »Vedno pričakujemo, da se nam postavi turško vojno bro-dovje nred Dardanelami v bran. Turško vojno ministrstvo je sedaj že četrtič izdalo razglas, s katerim poživlja častnike, da naj te-^om 24 ur pridejo pod zastave, sicer jih doleti naistrožja kazen. V turški vojski pred Carigradom in v Carigradu samem se kolera vedno bolj širi. Romunska naj-Hšia sanitetna oblast poroča iz Carigrada, da zboli tam vsak dan nad 40 oseb za kolero in da so nastopile v mestu tudi ze črne koze. Zato je storila romunska sanitetna oblast vse, da prepreči, da bi se te kužne bolezni zanesle na Romunsko. Iz Carigrada pph-v-^*' ~»r**Hr1 morajo ostati pet dni pod strogim nadzorstvom. Solun. O prihodu grškega kralja v Solun poroča atenska brzojavka: Kmalu po 10. zjutraj je dospel dvorni vlak s kraljem, princem Jurjem in princeso Alico v Solun, kjer so pričakovali vlak prestolonaslednik Konstantin, princi m metropolit. Ko se je vlak ustavil in je stopil kralj z voza. ga je pozdravil s prisrčnim objemom prestolonaslednik, nakar ie kralj pozdravil druge prince in višje častnike. Godba je med tem igrala kraljevo in nacijonalno himno. Nato sta kralj in prestolonaslednik korakala mimo častnega bataljona ter zajahala pripravljene konje. Princ Nikolaj in princesa Alica sta sledila v avtomobilu. Kljub hudemu deževju se je zbrala na cestah tisoč-glava množica, ki je z radostnimi vzkliki pozdravljala kralja. Z oken hiš, okrašenih z grškimi zastavami in z zastavami aliiranih balkanskih držav so obsipali kraljevi sprevod s cvetlicami. Ko je dospel sprevod do nabrežja, je dosegel entuzijazem vrhunec. Velikanska množica je sledila sprevodu do hiše hadžije Laza-rosa, kjer se je kralj ustavil. Pozno v noč je vladalo v mestu svečanost-no razpoloženie. Konzuli in poveljniki tujih vojnih ladij so se vpisali v predloženo polo. Na željo kralja se bo služil danes tedeum. Princesa Helena odpotuje danes z rusko križarko »Olegc v Solun, da ustanovi tam vojaško bolnišnico. Iz Smirne je odplula včeraj avstro-ogrska torpedovka »Uskoke« v Solun, da prevzame pošto. • . • Odrin. Sofijski vladni list »Mir« poroča iz Svilena, da so Turki v zadnjih dveh dneh zopet poskusili dva izpada iz Odrina, da pa so jih Bolgari £0 neturnem ljutem boju potisnili z velikanskimi izgubami v mesto nazaj. Po tei bitki so Bolgari še bolj zožili svoj krog pri Odrinu ter so obenem utrdili zavzeti poziciji pri Papatepi in Kartaltepi. • * v Čataldza, poslednje upanje Turčije. Turčija še vedno pravi, da njena moč še ni zlomljena in da je še upati, da se še v poslednjem trenotku zasmeje sreča turškemu orožju. Neuspehe, ki jih je imela dozdaj turška armada, opravičujejo s tem, da turš*ka mobilizacija še ni bila končana. Iz Čorluja so se pa umaknili baje le iz taktičnih ozirov, da bi mogel vrhovni poveljnik Nazim paša koncentrirati vse svoje vojaštvo okoli čataldških utrdb. Tam naj se zbere vsa turška vojaška moč, ne le da bi odbila bolgarski napad, temveč da bi zmučene sovražnikove voje s silnim naskokom razpršila ter jih pognala proti bolgarskim mejam. Prav nič ni čudno, da je bolgarska vojska izmučena po groznih bojih pri Lile-Burgasu, kjer so imeli tudi zmagovalci občutne izgube, in da potrebujejo ne le oddiha, temveč tudi okrepitve od zahodne armade — kajti bolgarski nastop, ki je bil tako energično in odločilno izveden, se da primerjati nepremagljivi moči Aleksandra Velikega, ki je razbil in gnal pred seboj velikanske množice Perziianov. Mogoče je tudi, da se aprovizacija bolgarske vojske vrši zdaj težavnejše. ker je oddaljena od svojih zakladnic in ker vasi, požgane in opustošene od turške vojske, ne morejo dajati Bolgarom potrebnih živil. S takimi misli se bavijo turški listi, in podobna premišljevanja tvorijo glavni predmet vojaških posvetovanj na Visoki Porti. Vse delovanje Turkov gre na to, da bi pridobili kolikor mogoče časa, kakor se je izrazil Hilmi paša, in da bi Čataldžo kolikor mogoče utrdili. Od onega časa, ko so stare bizantinske zgradbe v Carigradu izgubile svojo vojaško vrednost, je Čataldza poslednje utrjeno mesto, ki more braniti dostop do Carigrada. Kakih 40 kilometrov oddaljene od glavnega mesta zapirajo te trdnjavice celi istmus od Derkosa in Kara-burna ob Črnem morju do Baščiške-ji-Čataldže, od kjer pa tvori laguna pri Bujukčekmedže, ki sega globoko v deželo, naravno oviro do Marmar-skega morja. Te utrdbe so že starejše, kajti zgrajene so bile 1. 1877., ko je ruska armada korakala proti Carigradu. Zgrajene so bile na holmili, visokih kakih 200 metrov, in njih navadna posadka šteje okoli 2400 mož trdnjavske artilerije. Na teh krajih torej pričakujejo Turki zmagovito bolgarsko armado in se skušajo kolikor mogoče utrditi. Tam podnevu in ponoči popravljajo turški vojaki stare utrdbe in grade nove zakope ter upajo, da se bo ob njih razbila bolgarska moč. Iz Carigrada odhajajo vsak dan novi voji v Čataldžo tako, da se mora Človek faktično čuditi, od kod prihaja ves ta Človeški materijal. Seveda junaki so ti vojaki, ki se jih vidi po carigraj-skih ulicah? V cunjah, zgrbančeni in sključeni, s torbo iz belega umazanega platna na hrbtu, v kateri imajo svoje najpotrebnejše stvari — korakajo ti ljudje na glavno stražo, kjer jih oblečejo v vojaško obleko ter pošljejo brez orožja, brez puške proti Cataldži. Ti ljudje nudijo zelo žalosten in pomilovanja vreden pogled — nikjer ni videti navdušenja, nikjer zmisla za nesrečno, izgubljeno domovino. In smelo se sme trditi, da ti ljudje v vsem svojem življemu še niso imeli puške v rokah. In s takimi ljudmi hoče Turčija zmagati, hoče preprečiti postop bolgarske armade, ki brezobzirno koraka k svojemu cilju — k Carigradu. Ker turški armadi nedostaja topov in artilerijske municije, odpošiljajo iz Carigrada poslednje zaloge artilerijske, ki so bile že dozdaj razpostavljene na velikem dvorišču v Tofanah. Se ena okolščina utrjuje Turke v upanju, da poženejo bolgarsko vojsko od Cataldže in da naposled vendarle zmagajo. Turčija se namreč tolaži s tem, da bo vsled bližine Catal-dže od Carigrada lahko zalagala z živili svoje vojaštvo. Toda že danes vlada v turških vrstah lakota in živila v Carigradu so postala ogromno draga. Bije se torej zadnji, v tej veliki vojni mo^-da najbolj krvavi boj, ki bo I končno razsodil o obstoju Turčije. 262. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran b. Turki se zavedajo, da se do pri Ča-aldži definitivno odloČilo o njihovem gospodarstvu v Evropi, in se bodo ^led tega obupno branili, žrtvovali morda svojega zadnjega moža, zadnjo patrono. Bolgari bodo pa nastopili tako, kakor so nastopali Jozdaj — heroično, zmagovito. In če pade Cataldža, poslednje turško upanje, e pot v Carigrad odprta in nobrna udska moč ne zadrži Bolgarov, dokler poslednji Turek ne pobegne na azijsko obrežje. * Turške zvijače pred Skadrom. Črnogorska armada je pred par dnevi prodrla po ljutem boju pravdo Skadra in je bila oddaljena samo se 20 metrov od mestnih utrdb. Turki so v trdnjavi izobesili belo zastavo v znamenje, da se podajo. Iz mesta so prišli častniki brez orožja ter opetovano zagotavljali, da se podajo, ker ne morejo drugače. Od druge strani je prišlo par tisoč takozvanih belih Turkov z belimi praporčki. Kapitulacija je bila končana, čakali so edino še na vrhovnega poveljnika in na kočije za turške častnike, ki so zahtevali, da jih častno odvedejo. Črnogorski častniki so se roko v roki sprehajali s turškimi, gostili se med seboj s cigaretami in črno kavo. Črnogorci, moštvo so odpočiva-li. Iz mesta je prišel tudi star častnik, ki so ga Turki označevali kot svojega vrhovnega poveljnika. Zadaj so pehali »kočije . Naenkrat je potegnil ta stari častnik iz žepa ruto, zamahal z njo. in od vseh strani je ;rmeio in zaropotalo. S kočij« — so to pokriti topovi in mitraljeze — se je sipa! peklenski ogenj. V bije bilo 400 junaških Črnogorcev mrtvih. * Mirovna pogajanja. Iz Carigrada poročajo, da je imel predvčerajšnjem prvi drag«^-man bolgarskega poslaništva s Kia-mil pašo daljši razgovor, ki je mnogo pripomogel k zbližanju glede mi-rovnili pogojev. Iz Pariza poročajo o direktni prošnji Turčije za premirje sledeče: Turčija bo vprašala po svojem vrhovnem poveljniku s pomočjo parlamentarci bolgarskega glavnega poveljnika. Če hoče skleniti premirje pod katerimi pogoji. Premirju naj takoj sledila mirovna pogajanja d porto in Balkansko zvezo. Turčija se je k temu koraku odločila, - se je ponesrečila posredovalna cQa velesil. Francoska vlada je namreč sporočila turški vladi, da ne more prevzeti posredovanja predno ne pove Turčija svojih mirovnih do-jev. Turški zunanji minister No-I inghian je to sporočil ministrske-~vetu. ki je nato odgovoril, da v zadevi mirovnih pogojev nima odlo-TurčHa, marveč da mora Balkanska zveza povedati pogoje, pod Katerimi je pripravljena ustaviti sovražnosti in skleniti mir. V Carigradu upajo, da pride do pogajanj še predno se konča odločilna bitka pri Čataldži. * Romunska. Dailv Telegraph poroča iz Bukarešta: Romunska ne mobilizira in tudi ne pripravlja mobilizacije. Romunska pa izrablja čas. da izdaja naročila za romunsko vojsko, ki bi jih bilo sicer v mirnih časih težko ji od ljudskih zastopnikov. Če pride do mobilizacije, bo * ša tedna oboroženih 250.000 do .000 mož. Romunska ne zahteva esar od Bolgarske. Pred izbru-hom vojne sta se obrnili tako Bolgarska, kakor Turčija na Romunsko. Tr.rčija je dobila koš. ker Romunska ne verjame, da bi bila Turčija zmož-na za reforme. Ko je vprašala Bolgarska zaradi eventualnega stališča Romunske, je Romunska vprašala kak namen zasleduje ta vojna. Odgovor je bil: ^Izboljšanje položaja naših bratov v Makedoniji." To zahtevo je smatrala Romunska za legitimirano in v berolinski pogodbi sankcijonirano ter je obljubila, da ne bo delala Bolgafski nikakršnih tež-koč. Med tem pa se je izpremenila, vojna v vojno za teritorije. Romunska Bolgarski ne zavida njenih uspehov, vztraja pa na stališču, da mora bolgarska sama ponuditi Romunski mpenzacijo, ker bi bila Bolgarska, če bi bila to zahtevala Romunska, d vojno, dala mnogo za romunsko nevtraiiteto. Romunska zahteva ureditev mej ob Dobruši in da se bolgarska tej pokrajini odpove. * Turške grozovitosti. Par dni pred napovedjo vojne je turška policija prijela v carigrad-:m predmestju Eddi-Kule Chala-va, dragomana bolgarskega konzulata v Odrinu. Obdolžili so ga, da Častnik bolgarskega generalnega tba in obenem špion. Obdolžili so brez vsakega povoda, ker niso našli pri aretirancu niti najmanjšega dokaza, ki bi ga kompromitiral. Ko je izbruhnila vojna in je rusko poslaništvo prevzelo zaščito Bolgarov v Carigradu, posrečilo se je ruskemu poslaništvu z energičnimi koraki doseči, da so Chaladževa izpustili iz ječe. Bled, razmršen, cel se tresoč, s topimi, široko odprtimi očesi je delal Chaladžev vtisk nenormalnega človeka. Ko je bil že prost in sedel v kočiji, ni mogel verjeti svoji sreči. Ni odgovarjal na nobeno vprašanje. Naenkrat je padel na kolena in začel histerično jokati. Pomiril se je še le drugi dan in potem je pripovedoval: Dokler sem bil v sekretarijatu, je vojaška uprava ravnala z menoj razmeroma dobro. Mučiti so me začeli Šele, ko so me izročili civilni oblasti. Skozi celih deset dni so me okoli dveh ponoči zbudili in mi sporočili, da me bodo takoj odvedli, da me usmrte. Rekli so mi, naj se pripravim na smrt. Oblekel sem se, umil ter molil, prepričan, da je prišel moj poslednji trenotek. Čez eno uro so zopet prišli je carji ter z Easmehom povedali, da se je usmrtitev preložila na naslednji dan, ker danes ni za to časa. Drugi dan se je ponovila ista historija. In tako se je godilo celih deset dni. Zagotavljam vas, če bi mi dali na i?biro: zonet preživeti te desetdnevne priprave k smrti, ali pa ta-koi nastopiti smrtno kazen, ne premišljeval bi niti minuto — izvolil bi drugo. Turki so, kakor se vidi, enaki mojstri v duševnem uničenju, kakor v fizičnem, kakor dokazuje slučaj Chaladževa in kakor je dokazal v turškem parlamentu poslanec, ki je prinesel in pokazal svojim tovarišem polno pest nohtov, iztrganih iz prstov po ječah zaprtih. Slovenski zdravniki v Nišu. I hr. Ivan Oražen je enemu izmed svojih prijateljev pisal iz Niša pismo. Iz katerega posnemamo te-le podatke: V nedeljo 20. oktobra smo prenočili v Zemunu, v ponedeljek zjutraj pa smo se z ladjo odpeljali v Bel-erad. V vojnem ministrstvu so nas naprosili, da odidemo takoj z večernim vojaškim vlakom v Niš in da tam prevzamemo eno izmed bolnišnic. Vozili smo se vso noč. ker vozijo ^iaki radi velikega prometa zelo počasi. Prevzeli smo okrožno bolnico, ki je oddaljena od mesta tri kilometre. Sedaj smo jo lepo uredili in bolniki - ranjenci nas imajo prav radi. Bolniki so pri vseh svonh ranah dobre- volje in navdušeni. Vpliva nanje pač uspeh, ki blaži in olajšava tudi bolečine. To je v resnici narodna vojna in ves narod se zaveda, da gre za eksistenco srbskega naroda. Prepričan sem, da bo tudi konec dober in da bo narod užival sadove svojih velikih naporov in sijajnih zmag. Vse te velikanske žrtve ne smejo in ne morejo biti brezuspešne. Stanujemo vsi v bolnici, kjer imamo tudi hrano, s katero smo nrav zadovoljni. Divizijski general Niša je nam dal na razpolago svojo ekvipažo. kamere se večkrat noslu-/uiemo. Okolica je prav lenn. Zjutraj hodimo na sprehod, ker podr-Lvi radi obilega posla to ni mogoče. V Nišu smo se prav vdomaeiii in Srbi nas imajo čisto za svoje ... Skozi Niš vozijo vedno veliko turških in arnavtskih ujetnikov. Ar-navti so videti kaV'or zverine in H te zveri se poteguje kulturna Evropa! Žalostno!... Pozdrav županu in vsem prijateljem in znancem!...« * * *■ Pismo Slovenke iz Srbije. V Vranji, v bivšem glavnem taborišču srbske armade, je omožena Slovenka Marija K. Njen mož je zdravnik v Vranji. Zanimiva so njena pisma, ki jih je pisala svojemu v Ljubljani živečemu bratu. Prvo pismo je pisano dne 29. oktobra in se glasi tako-le: »Ne veruj, kar pišejo časopisi o našem Dorazu. Nasprotno je res, naša junaška armada je porazila in pognala v beg Turke. Turki beže v blaznem strahu in puščajo za sabo topove, streljivo in puške. Da, ostavljajo celo male otroke, katere potem mi jemljemo iz usmiljenja v svojo oskrbo. Ako je bog, mora nas tudi v bodoče podpirati. Mi moramo zmagati m bomo zmagali, zakaj vse, veliko in malo, moški in ženske, vse, prav vse je pripravljeno v največjem navdušenju žrtvovati kri in življenje, vse, kar imamo, za našo pravično stvar. V nekaj dneh se odpravim v vojni lazaret. Ako podležem, imej zavest, da si imel dobro in hrabro sestro ...« Drugo pismo, pisano začetkoma novembra, se glasi: »Danes je kra- ljevič Gjorgje odpotoval v Skoplje. Jaz sem neumorno na delu v operacijski dvorani in skušam po svojih močeh lajšati bolečine ranjencev. To je najlepša in najsvetejša naloga, ki sem ji vdana z vso dušo in kateri sem pripravljena žrtvovati življenje in premoženje. Svojo hišo sem ob prihodu armade spremenila v pravcato vojašnico. 150 vojakov je prenočevalo v naši hiši. Pogostila sem jih, kolikor sem jih mogla. V kratkem najbrže odidem v vojni lazaret. Moje življenje je v božjih rokah. Če umrjem uro preje ali kasneje, nič ne de, samo da je domovina srečna! .. .« Tako piše Slovenka! Da, kri ni voda! * Srb — Slovencu. Srbski državni svetnik 2. Ž i -vanović, čegar kletni sin tehnik je šel v vojno kot prostovoljec ter v prvih spopadih s Turki padel kot junak, je pisal nekemu znanemu slovenskemu zdravniku pismo, iz katerega posnemamo te-le vrstice: »V rnuki se spoznajo junaki, v nesreči pravi prijatelji! Srečen sem, da v vas 7rcm eno in drugo vrlino: i junaka i prijatelja ... Svoje samaritanske usluge nam boste najlaglje izkazali v Belgradu samem in to toliko bolj, ker prihajate rade volje ... Mojo hišo boste našli v veliki žalosti: Moj dragi sin Aleksander, tehnik IV. letnika na brh-radskem vseučilišču, je padel pred šestimi dnevi (IS. oktobra) na meji kot prostovoljec. Tam je bil tudi v neki vasi nokopan od svojih tovarišev. Imel je 22 let in bil je mladenič, kakršnega bi želel imeti vsak oče. Odšel je z nekaterimi svojih tovarišev med prostovoljce. Jaz mu nisem brani!: kamor gre 350.000 Srbov, na? $rre tudi on! On je, drago moje dete, odšel in s pesmijo na ustih pa!, zadet od dveh krogel, kakor se glasi obvestilo vrhovne komande preko vojnega ministrstva ... Pri vsem tem sem želel, da vam. dragi in spoštovani prijatelj, napišem nekoliko vrstic in vam sporočim, kako se radujem, da vas vidim kot iskrenega prijatelja našega naroda, ki se s tolikimi žrtvami bori za svobodo zmage nad Turki...« Občudovanja vreden oče, kateremu je padel na bojišču sin edinec in ki prenaša svojo neizmerno bolest s toliko stojično mirnostjo: »Kamor gre 350.000 Srbov, naj gre tudi on. drago moje dete!« Balkanska voina in Srbija od dr. J. Č v i i i ć a. Priredil Anton Trstenjak. (Konec.) Takšne žalostne misli prešinjajo nas posebno radi tega, ker nam ni razumljiva politika oficijalne Rusije, katera je bila protivna bojni akciji balkanskih zaveznikov in je bolj na tem vztrajala, nego katerakoli sila To ne ustreza kontinuitetu ruske politike, katera je največ storila, da se osvohode balkanske države. Ona zna, da se vojna zdaj ni mogla opustiti, vojna, ki že trajno besni na naših mejah m nad našimi sonarodniki v Turčiji, Še več, to je edina prihka, da mi od oficijnlne Rns;je ne zahtevamo nikakršne druge pomoči, nego moralno. Zato mi ne nmelemo temelja oficijalne ruske politike, katera ima neke nam nejasne nagibe. Toda velike nade se polagajo v slovanska čustva velikega ruskega naroda. Med tem pa se jasneje vidi politika Avstro-Ogrske države. Ona lahko poskusi nadaljevati imperijalisti-ško nolitiko. katero je zasnovala z aneksijo Bosne in Hercegovine, torej da ide dalje proti Solunu. Dozdeva se nam. da je tako razlagati to, ker Avstrija zahteva status ouo. avtonomijo Albanije, in da se nekako še protivi, da Srbija zavzame Sandžak, če tudi tega srbski vladi ni oficijalno naznanila *. Sandžak je s Črno goro visoki, krševiti in najnerodovitnejši kraj Balkanskega polotoka. Ne more Ki ni Avstro-Ogrska potrebovati kot takšnega. Dalje, v njem je čisto srbsko prebivalstvo. Mogla bi jo toraj potrebovati samo za temelj daljnemu osvajanju. Ako pride s takšnimi zahtevami po vojni, Avstro-ogrska bo imela proti sebi ne samo Srbijo in Orno goro in ostale zvezne balkanske države, ampak tudi Rusijo, a verojetno še katero od velikih sil. Jaz ne verujem, da je Avstro-ogrska sposobna za takšno imperijalistiško politiko, proti kateri je tudi večina njenih narodov; radi tega bi, ako bi * Avstro-Ogrska je po 25. članu berolinskih kongresnih spisov 13. julija 1878. 1. dobila pravico, da sme imeti garnizone v nekaterih mestih Novopazarskega sandžaka. Toda ona se je ti pravici odrekla za aneksijske krize, in sicer po sporazumu s porto 26. februarja 1909. leta. nastala vojna, imela notranje nerede. Mnogo je verjetneje, da bo Avstro-Ogrska opustila daljne prodiranje na Balkanski polotok in stremila, da po balkanski vojni dobi in doseže svoje legitimne komunikacijske in ekonomske interese. Ona bi torej našla pravi temelj za stike z balkanskimi državami. Izginilo bi nezaupanje balkanskih držav proti Avstro-Ogrski in ona bi mogla v rolni meri porabiti svojo bližino in svoj ugoden geografski položaj, da do maks"mu-ma razvije svoje ekonomske in trgovinske vezi z balkarc ini državami. Srbija (a vsekakr r tudi ostale zvezne balkanske države) predpo stavile bi mirno, ekonomsko smer avstrijske poetike oni drugi, imperi-jalistiški, vojniški, iz pojmljive težnje, ker ne bi želeie po sedanji vojni voditi novo vojno. Ali to ni odvisno od nas, nego od Avstro-Ogrske, katera treba zdaj, da si izbere .eno od teh dveh smeri. Ostale velike sile morejo imeti znatne interese, ako bodo balkanske države imele uspeha v vojni in ako zavzamejo turško zer.Jjo. Niti tedaj, fcko bi imele naipovoljnejše bojne uspehe, t.~N:na od zveznih balkanskih držav \>.r rmsli zavzeti Carigrada, morske ožine in Soluna. Balkanske države bi rešile svoje narodno vprašanje in bi bile zadovoljne. Imele bi na desetletja dela na kulturnem in ekonomskem razvijanju teh malone up-opaščenih pokrajin. Izginil bi oni nevarni VVettervvinkel, kateri vedno vznen^i^jje nvropo. Nov del Evrope bode se odprl in bode dovzeten delu, občni tekmi in bogastvu. Za evropsko kulturo bo pridobljena nova pokrajina. Potrošna sila prebivalstva teh pokrajin znatno bo narava pod novimi kulturnimi razmerami. Jaz sem s procena-ini dognal, da ima ena rodbina v Srbiji 5—tokrat večjo potrošno silo, nego rodbina z istim Številom duš v Stari Srbiji in Makedoniji. Povprek se more reči. da je siTa za kupovino osvobojenega balkanskega seljaka 7'5krat večja, nego starosrbijanske-ga in makedonskega čifčije. Za toliko bode večji uvoz industrijskih proizvodov v te pokrajine. On bo rasel, čim več se bo eksploatiralo bogastvo teh krajev kakor na površini tako tudi v notranjščini zemlje. Takrat bo mnogo laže, da te zemlje ustreže-io onim mednarodnim obveznostim katere na nje padajo kakor na dele turške carevine, ali da je to zdaj slučaj. 9. oktobra (po st.) 1912. Štajersko. Iz Bizeljskega nam poročajo: Pri nas se vrše meseca decembra občinske volitve. Ker šteje sedaj občina Bizeljsko nad 1000 občinskih volil-cev se bode volilo 30 odbornikov. Upamo, da ob ostala ta največja občina brežiškega okrajnega glavarstva še nadalje v naprednih rokah. Iz Slovenske Bistrice. (»Priporočljiva« gostilna in m e-s a r i j a.) Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je vršila v torek sledeča obravnava: Obtoženi so bili mesar in gostilničar Franc W r e g g v Slovenski Bistrici, njegova žena Ana in sinova Janez in Albert zaradi prestopkov proti zakonu glede živil. Dne 16. avgusta letošnjega leta je dala c. kr. preiskovalnica za živila v Gradcu preiskati VVreggove gostilniške prostore. Pri tem so našli v kruhu cigaretni tobak, razno dračje. lase, dve mrtvi muhi in drugo; kruh je bil ogaven in docela pokvarjen. Tehtnica, pipe. jedilno orodje in pleterka za kruh — vse je bilo nesnažno, de-krnia zarjavelo. Ko je dne 28. avgusta preiskal uradni živinozdravnik Konig VVreggovo mesnico, je našel v neki kamri poleg mesnice 12 kg gnjilega mesa in kosti. (Dober tek vsem Wreggovim odjemalcem!) Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Fran Wregga na tri tedne, njegovo snažno ženo na^l4 dni, sina Janeza na en teden in sina Alberta na 5 dni zapora. Čitalnica v Brežicah je vprizo-rila zadnjo nedeljo z velikim uspehom Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«, o čemur bomo še natančneje poročali. Ker se od vseh strani izraža želja, da se naj ta krasna igra ponovi, se bo vršila druga predstava prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. in sicer ob 3. popoldne. S tem bo posebno tistim, ki zaradi oddaljenosti ne more-rejo posečati večernih predstav, omogočena udeležba. Naj nihče ne zamudi ogledati si to igro, ki ima ravno za naše današnje razmere velik vzgojevalen pomen. Mariborska moška Ciril-Meto-dova podružnica je poslala za mesec vinotok v Ljubljano sledeče prispevke: Narodni davek 15K; nabiralnik v Narodnem domu 22 K, v Medenovi gostilni 5 K in oni v gospice Vlaste Vertnik 2 K, skupaj 44 kron. Iz Maribora. Mariborski »Sokol« in podravska podružnica S. P. D. v Rušah priredita dne 11. januarja p. 1. ob 8. zvečer v Mariboru v Narodnem domu veliki Planinski ples. — Na to prireditev opozarjamo že sedaj vsa okoliška društva s prošnjo, da se na to ozirajo in tega dne ne prirejajo svojih morebitnih veselic. Maribor. (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo v Mariboru vprizori v nedeljo dne 17. novembra 1912 ob pol 8. zvečer štiri-dejansko burko »Vražja misel«. Ta igra je polna dovtipov in komičnih prizorov ter bo vsakemu nudila dovolj zabave. Naj torej nihče ne zamudi te ugodne prilike in si naj ogle-ga to znamenito burko, ki je na celjskem odru žela velikanske uspehe, da se je morala ponavljati in se je kmalu potem vprizGrila tudi v Trbovljah. Predstava bo trajala samo do 10. ure ter pričakujemo, da se je bo slavno občinstvo udeležilo v obilnem številu. Cene običajne. Predprodaja vstopnic v trgovini gosp. Weixla, Zgornja Gosposka ulica. Maribor. Klub »Narodni pipec« ima odborovo sejo dne 19. novembra 1912 v Narodnem domu. Na dnevnem redu je med drugim določitev števila »kamnov« za Dramatično društvo v Mariboru, rešitev nujnih prošenj, sestava liste novega odbora in končno določitev dneva prihodnjega rednega občnega zbora. Iz Maribora. Nemškonacijonalna stranka priredi v petek zvečer v spodnji kazinski dvorani javen shod, na katerem bodeta župan dr. Schmie-derer in finančni poročevalec Julij Pfriemer podala poročilo o delovanju dosedanjega občinskega odbora. Dobro bi bilo, da bi se zborovanja udeležile vse stranke. Potem šele bi se videlo, kaj misli mariborsko prebivalstvo o delit-iiemško-nacijonalne klike na magistratu. Iz Ptuja. Dne 27. oktobra t. 1. je slovensko gledališče v Ptuju kot prvo predstavo v tej sezoni priredilo občeznanega »Brata Martina«. Pohvaliti se mora pred vsem režijo, da vobče na tako, v vsakem oziru slabem odru, priredi igro, ki zahteva vsaj za ptujske razmere skoraj nemogoče dekoracije. Želeti bi bilo, da se oder primerno preustvari, kajti pri teh dobrih močeh, ki sedaj sodelujejo, bi se lahko vprizorile najboljše, našemu občinstvu primerne igre, a edina zapreka je slab oder, pomanjkanje dekoracij in oprembe. A kaj pomaga najboljše igranje, ako gledalcem, kakor tudi igralcem manjka zanimanje radi tako zelo pomanjkljivih dekoracij. Upajmo, da se v tem oziru kmalu kaj spremeni. Drobne novice. Iz Šoštanja poročajo: Usnjarska tvrdka VVosch-nagg je znatno omejila svoj obrat in odpustila 150 delavcev. Z ozirom na nastopajočo zimo je to zelo človekoljubno delo! — Iz Šent Petra v Savinski dolini poročajo: Te dni je vozil hlapec Petrovič iz novo-klošterske graščine z voli zelje s polja. Pri tem je prišel pod voz in dobil težke notranje poškodbe. Spravili so ga v celjsko bolnico. Iz Ptuja. V nedeljo, 17. novembra t. L, priredi naše slovensko gledališče v veliki dvorani Narrjdnega doma igro »Svetlnova hči«. Tgra je pisana za najširše ljudske sloje, ne manjka v njej komičnih prizorov, so pa tudi prizori, ki morajo gledalcu privabiti solze v oči. Zato v nedeljo vsi v Narodni dom, da si vsak ogleda to igro. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob pol 8. uri. Predprodaja vstopnic pri g. Kocipru v Narodnem domu. — Pred kratkem |e pri Sv. Kungoti, niže Ptuja, prišlo 17 posestnikov radi požara ob popolnoma vse premoženje. Zima je že tu, nimajo kaj jesti, kaj obleči: z eno besedo, nahajajo se v največji bedi in revščini. Zato je slovensko gledališče v Ptuju sklenilo priskočiti tem siromakom na pomoč in bo v ta namen priredilo igro »Svetlinova hči«, katere čisti dobiček je namenjen ubogim pogorelcem pri Sv. Kungoti. — Prihitite torej v nedeljo vsi v Narodni dom, da bo naš dobiček tem-večji in da bo s tem izdatneje pomagano pogorelcem, ker kdor hitro da. dvakrat da. Iz Ptuja. Kakor povsod, tako se je tudi v Ptuju začela sezona predstav. Naši marljivi diletantje prav pridno obiskujejo skušnje, Dne 17 t. m. nam prirede v Ptuju prijeten večer, nedeljo na to pa pohite v Šenl Vid nižje Ptuja. Letošnja sezona se je otvorila s predstavo »Brat Martin«. Ne bomo ocenjevali igre, tudi ne igralcev, povemo samo, da se je igralo v splošno zadovoljnost. Same tri najmarkantnejše vloge omenima Prav iskreno želimo, da bi po krasni slovenski zemlji hodilo mnogo takit bratov Martinov, kakoršnega sme videli na ptujskem odru. Gosp. D. Se-rajniku, bratu Martinu, ki se ni strašil truda in žrtvoval marsikatero noč, pa izrekamo mi, ki smo mu hvaležni za par prav prijetnih uric, četudi kasno, a zato nič manj iskreno zahvalo. — Kremen, ta svojeglavni, a vendar dobrosrčni Kremen, pa na bo in ostane res kremen, neizproser in trd, da razne mehke klerikalne gobice ne poneso ob njem ukresanir iskric v neprave tabore. — In Cilka? Stran 4. SLOVENSKI NAROD 262 Štev. Ta ljubka Cilka! Nič naj se ne straši navalov, nič naj se ne briga za polena, koja se ji mečejo pod noge! Kremen, da, Kremen naj ji bo narod, naš mili narod, kojega naj se še krep-keje oklene kot dosegaj! Koroško. Sneg. Po celi Koroški je padel visok sneg. Posebno hudi snežni zameti so v Zgornji Koroški. Sneg je povzročil precej škode in silno ovira ves promet. Vsi vlaki vozijo z velikimi zamudami, ker so proge na nekaterih mestih popolnoma zametene. Tudi brzojavni in telefonski promet je na več progah ustavljen, ker so se potrgale žice. V Zgornji Koroški so se utrgali v hribih veliki plazovi, ki so prileteli v dolino, kjer so podsult več posameznih hiš in polomili ob cestah nebroj brzojavnih drogov. Tudi med Celovcem in Beljakom je brzojavna zveza pretrgana. Celovško voJaSko postajno poveljstvo je dalo na razpolago brzojavni upravi več moštva. Požar. Pri Bistrici v Rožni dolini sta pogoreli dve posestvi, last graščine Huniberg. Na posestvih sta živela kot najemnika Primož Strugar in Juri Ebner. Posestvi sta pogoreli popolnoma z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji. Tudi več živine je poginilo. Skoda je velika. Ogenj je nastal v skednju. Sumijo, da je za-žgal iz maščevanja neki mlad pastir, ki je bil pred kratkem odpuščen. Nov železni most čez Dravo so začeli graditi pri Sachsenburgu na Zgornjem Koroškem. Stari leseni most so že razdrli in so napravili za čas gradbe mostič za silo. Primorsko. Duhovnik — germanski kulturo-nosec. »Edinost^ piše sledeče: V Lipaljivasi v Kanalski dolini gostuje v farovžu neki dekan Fonnas, ki z vso vnemo pospešuje germanizacijo. Dasi rodom Poljak, je mož strasten nemški nacijonalec, kar je pokazal posebno povodom občinskih volitev. Volil je v nasprotstvu z mišljenjem domačinov, ki so še Slovenci in katoličani. Volil je s pooblastilom za nemške nacijonalce. To je večkratna pregreha. Ako mož kakor penzijo-nist, nima volilne pravice naj bo pri miru in naj bi se ne praskal, kjer ga ne srbi. Potem pa naj bi imel vsaj toliko takta, da bi kakor duhovnik ne dela! proti mišljenju domaČih vernikov! Slednjič naj bi pomislil, da ima v Lipaljivasi vbogajme stanovanje in da je torej odvisen od domačinov. Skušal je celo uvesti nemško petje v cerkvi slovenske vasi. Govori zanič-Ijivo o Slovencih, kakor o »bindišar-jih«, ter agitira za nemštvo, kjer le more. Ali bodi mu povedano na tem mestu kar naravnost, da naj ne misli, da bi s takim vedenjem tukaj kaj dosegel. Raje naj prej pobere šila in kopita ter se naseli kje drugje, kjer bo primerneje za njegovo poljsko-nemško-nacionalno razpoloženje. V tržaškem predoru je padem snoči okrog 10. ure na tlak približno 55 let star mož delavskega stanu. Ko so prihiteli mimoidoči možu na pomoč, je ta že umiral in je umri še predno je prišel zdravnik. Odpeljali so ga v mrtvašnico; njegove identitete do sedaj še niso dognali. Po enodnevni službi pri nekem tehničnem uradu v Gradcu je pobegnil zasebni uradnik, 241etni Aleksander Lipič, v Trst. S sabo pa je vzel 150 kron denarja, katerega je v tem dnevu pobral za svojo tvrdko. Mož }e med potjo dobro živel in je prinesel v Trst samo še nekaj krone. Ko je v Trstu zabil še te kronce, je dva dni stradal in se končno zglasil na policiji, kjer je izpovedal svoje grehe in dobil za pokoro miren kotiček in dobro hrano. V Trstu aretirana vlomilca pri Jerneju Lkmarju v Kobdilu. Koncem minolega meseca je aretirala tržaška policija nekega Valentina Krštana zaradi prepovedanega povratka v mesto. Pri Krštanu so našli 320 K denarja. Ker Krštan ni mogel izkazati, kje je dobil toliko denarja, je uvedla policija strogo preiskavo, ki je dognala, da je Krštan vlomil svoječasno v trgovino Jerneja Ukmarja v Kobdilu ter odnesel trgovcu 1680 kron denarja. Obenem so aretirali tudi Terezijo Vičičevo, ki je bila s Krstanom v zvezL Ona ga je skrila namreč v svojem stanovanju in shranila tudi denar. Krštan je na sumu, da je še pred vlomom v Ukmarjevo trgovino ukradel tudi nekemu Seppiliju iz Opčine kolo, katero pa še do sedaj niso našli. Smrtna nesreča na cesti. Na cesti pri Prošeku je padel čez obcestni zid 10 m globoko na polje 301etni posestnik Franc Puntar. Odpeljali so težko poškodovanega v tržaško bolnišnico, kjer je mož čez nekaj ur umrl. Vesti o sovražnostih Turkov napram Avstrijcem v Skadru. Potniki ki so prišli včeraj iz Skadra v Trst, pripovedujejo, da groze Turki v Skadru tudi Avstrijcem, in da so že Javno pokazali sovražnosti. Pred tremi dnevi je bila napadena avstrijska pošta. Turki so baje avstrijskega poštarja ubili, več uslužbencev pa nevarno ranili. Dnevne vesti. + Odstavljeni dr. šusteršič. Klerikalci so vprizorili pikantno politično komedijo. Da bi rešili dr. Suster-šiča — so ga odstavili. HrvaŠko-sio-venski klub v državnem zboru deia obstrukcijo. Na Dunaju razbijajo parlament, v Budimpešti pa je dr. Šu-stešič krepka opora vlade. Na Dunaju pravijo hrvaško-slovenski klerikalci, da bodo vse razbili, če ne gre Čuvaj, v delegaciji pa dr. Šusteršič še s prstom ne migne proti Čuvaju. To kričeče nasprotje med postopanjem dr. Šusteršiča v delegaciji in med postopanjem njegovih lands-knehtov v državnem zboru napravlja vtisk in potrjuje sum, da se sploh ne gre za odstranjenje Čuvaja, nego da so klerikalci najeti, da razbijejo parlament in omogočijo grofu Sturgkhu vladati s § 14. Kleriicalcem ni nič za parlament, saj se jim godi še bolje, kadar gospodari § 14.. in se vladi ni bati kontrole in besede državnega zbora. Toda — dr. Šusteršič hoče še kaj postati, ekscelenca, baron, minister, vrag vedi kaj še vse. Mož takih ambicij seveda ne sme delati v delegaciji nobenih sitnosti in tudi ne sme biti kompromitiran kot ubijalec parlamenta. In zato se Je dal dr. Šusteršič odstaviti od načelstva hrvaš-ko-slovenskega kluba. Prav grdo se je dal odstaviti. Klerikalci pripovedujejo da je dr. Krek proti njemu vprizoril v klubu revolucijo in dosegel, da je bil dr. Šusteršič odstavljen, načelstvo pa je začasno prevzel dr. Dulibič. Zdaj ne bo dr. Šusteršiča zadela prav nobena odgovornost za razbitje parlamenta, nasprotno, reklo se bo. da se je raje dal odstaviti od načelstva, kakor da bi se bil pridružil obstrukciji. In ostal bo deželni glavar in minister grof Berchtold mu bo v delegaciji hvaležno stiskal roko in bo na višjih mestih lahko rekel: Ta dr. Šusteršič — to je mož — raje se je dal odstaviti, kakor da mi bi bil v delegaciji delal kake sitnosti, in raje je svoje tovariše blamiral. kakor da bi bil njih obstrukcijo podprl ali celo prenesel v delegacije. In tako bo pozabljen greh jugoslovanskega iredentizma in ilirskega cesarstva, in tam, kjer podeljujejo visoke Časti in visoke službe, bo ime dr. Šusteršiča zopet jako dobro zapisano. No, in kadar bo konec delegacij in parlamenta in bo vladal mir, tedaj bo dr. Šusteršič zopet prišel na dan in bo zopet stopil na čelo hrvaško-sloven-skega kluba ter — zahteval plačilo za svoj požrtvovalni patrijotizem. — Kaj nas briga Albanija! Pod tem naslovom je priobčila »Arbeiter Zeitung« članek, v katerem je marsikatero zrno prav bridke resnice. V članku se poudarja med drugim tudi to-le: »Avtonomija Albanije po-menja trajno nevarnost za zvezo in mir med Avstrijo in Italijo, nevarnost, da bi strah pred zatvoritvijo morske ožine pri Otrantu k >nčno povzročil vojno med Avstrijo ^ Italijo. Ako pa si Albanijo delita Srbija in Grška, je ta nevarnost odstranjena, tekmovanje Avstrije in It lije v Albaniji je končano, zveza z Italijo utrjena. Seveda bo Srbija imela velike težave s plemeni v Maleziji, toda zaradi teh notranjih težkoč Srbije merodajni krogi v Avstriji pač ne bodo nevolini. Ker Avstrija danes več ne misli na osvojitev Albanije, ker pa tudi ne želi, da bi si Italija pridobila vzhodno obal Jadrana, bi morala merodajnim krogom biti razdelitev Albanije med Grško in Srbijo naravnost dobrodošla. Kot demo-kratje privoščimo tuJi albanskemu narodu samoupravo. Toda merodajni krogi v Avstriji niso demokratie. Niim je zivlienski interes, da Italijo zadrže od Valone in Drača. Prav z njihovega stališča bi jim torej morala biti dobrodošla razdelitev Albanije. Ali pa si morda še vedno domiš-liaio, da bodo še sam: lahko pridobil' Albanijo? Pokraiino osvojiti, ki ne meji na Avstrijo, ki se jo more osvojiti samo. ako bi Črna gora izginila z zemlievida? Pokrajina, ki je najbolj zaostala in najbolj siromašna med vsemi deželami Evrjpe in ki bi bila manj kakor vsaka druga vredna žrtve velike vojne? Pokrajina, ki bi je ne mogli drugače osvojiti kakor v vojni proti Italiji, Rusiji in Srbiji obenem? Naši državniki zagotovlja-io, da ne mislijo na tako osvojetve. Gre se torej samo za avtonomijo Albanije. In to bi naj bil cilj. ki bi naj zanetil navdušenje avstrijskih narodov in za katerega bi naj naše vojaštvo radostno šlo v boj? To bi naj bila bojna cena, za katero bi naj žrtvovali stotisoči svoje življenje? Zares ni blaznejše misli kakor je misel svetovne vojne za avtonomijo Albanije! Za vprašanje, dali naj v prista- nišču Drač veje srbska aH albanska zastava, svetovna vojna! Merodajni krogi slabo poznajo narode, ako verujejo, da je taka blaznost mogoča! če se je že treba boriti za avtonomijo in svobodo, potem se bomo pač raje borili za svojo avtonomijo in svojo svobodo!« — Ta izvajanja socijalno demokratskega glasila so tako pametna, da nam pač ni treba še posebe naglašati, da popolnoma soglašamo z njimi. + Iz ljudskošolske službe. Za suplentinjo v Srednji vasi v Bohinju je imenovana namesto obolelega nadučitelja Ivana Rihtaršiča, volonterka Frančiška RihteršiČeva. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je prestavil prov. učitelje na mešani šestrazrednici v Spodnji Šiški Ivana Kovača, Avguština Berglesa in Josipa Jeršeta na deško osemrazrednico ter prov. učiteljice Mileno Vencajzovo, Se-rafino Hubadovoin Antonijo G 6-dererjevo na dekliško osemrazrednico v Spodnji SiŠki. — Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav« ima jutri, v petek, dne 15. novembra ob 6. zvečer sejo v mestni posvetovalnici. Došla je namreč brzojavka načelnika sanitetnega oddelka pri ministrstvu vojnem dr. S o n-dermajerja in pismo bolgarskega »Červenega krsta«, o katerem se je treba posvetovati. Pozivamo vse p. n. člane odbora, da se zanesljivo udeleže te seje. — »Rdeči križ balkanskih držav.« Pa bi se nabiranje prispevkov za naš »Rdeči križ« pospešilo in razširilo v najširše kroge v Ljubljani, so se uvedli v nekaterih javnih prostorih n. pr. v trafikah, nabiralniki. V te nabiralnike se polagajo tudi najmanjše vsotice, kolikor kdo hoče in je vsakomur, tudi najrevnejšemu in zavednemu Slovencu dana prilika, da podari par vinarjev v blagi namen. Vidi pa se že zdaj, da se bodo ti nabiralniki jako dobro obnesli. Pri gospodični Jerici Dolenčevi se je v nekaj dneh nabralo 18 K 58 vin. Drugod se tudi pridno nabira. Naše javne lokale opozarjamo na nabiralnike »Rdečega križa« in jih prosimo, naj si jih oskrbe. Kdor želi imeti nabiralnik, ga lahko takoj dobi pri odborniku Antonu Trstenjaku. — Bratom na pomoč. Snoči se je mimo Ljubljane peljal zopet oddelek »Ruskega rdečega križa^, vsega skupaj t. j. zdravnikov in strežnikov, 48 oseb. kateri se v Trstu vkrcajo in od-p love jo v Črno goro. — Zveza slovanskega učitelj-stva v Avstriji razpošilja poziv na učiteljstvo, da bi iz svojih skromnih dohodkov priredilo zbirko po 1 K za »Rdeči križ balkanskih držav«, in pravi, da se more na ta način od vseh članov »Zveze slovanskega učitelj-stva« v Avstriji nabrati 28.000 kron. Prispevki naj se pošiljajo odboru za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav« v Ljubljani. — V nemškem gledališču so imeli te dni gosta, ki ga ne bodo nikoli več povabili. Ta gost je bil kabaretni umetnik O u r 11 e r, o katerem pravijo na Dunaju, da je geni-jalen norec. Reklama za Giirtlerja je bila velika in gledališče vsied tega natlačeno polno. Vsa nemška gospoda je bila zbrana, polno je bil > vladnih in vojaških obrazov in vse je z največjo radovednostjo čakalo,da nastopi Ourtler. Ali je bil to večer! Nikoli ga ne bodo pozabili. Kar je tej. pri predstavi zbrani gospodi svetega — vse je Ourtler s krvavo satiro osmešil ali celo opljuval in spravil vse občinstvo, posebno dame, v največjo zadrego. Tajil je boga, zasmehoval nravnost, se norčeval iz nemškega cesarja — iz kratka: pokazal je nemški gospodi ves anarhizem, ki ga je rodila moderna hiperkultura. Bledi so ga poslušali in naenkrat so najprej javno dostojanstveniki, potem pa tudi druei začeli vstajati in zapuščati gledališče ... Ourtler pa je za njimi metal svoje bombe, ki niso dišale. Ne, tega moža ne bodo več vabili v Ljubljano. — Pozor pred provokaterii! Sumljivi elementje provokaterii se v zadnjem času pojavljajo po javnih lokalih, zlasti po gostilnah in skušajo z zvijačnim politiziranjem ljudi zavesti in zapeljati k nepremišljenim izjavam. Svarimo slovensko občinstvo pred te**ii provokaterii! Pozor! — Prevoz vojaških novincev na jug. Z Dunaja poročajo, da je vojaška uprava sklenila letos, da ostanejo vojaški novinci, ki so določeni za v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji detažirane bataljone, prve štiri tedne pri svojem kadru. To je sklenila vojaška uprava zaradi tega, ker je letos vsied novega zakona število vojaških novincev zelo naraslo. Ti štirje tedni prve vojaške vaje pri kadru so sedaj potekli in danes se prične transport novincev iz vseh gar-nizij k na jugu detažiranim bataljonom. Vojaška uprava razglaša to v pojasnilo ljudstvu, da ne bo mislilo, če vidi vojaške transporte, da gre morda za kake posebne namene, kot za mobilizacijo, ali kaj podobnega. marveC, da so ti transporti samo transporti novincev za 15. in 16. kor na jugu. Nenavadni dogodek na Krki. Iz Novega mesta, dne 13. novembra. Dogodek, kojega je Novo mesto skozi dva meseca z zanimanjem zasledovalo, se je danes vsaj v glavnem delu izvršil: čez 40.000 kg težki železni orjak, kason, že plava v temnoze-lenih valovih naše lene Krke. Srečno kakor se je pričelo, se je danes popoldne tudi končalo to dek>, ki je dalo oskrbniku podjetništva Samohrd ves čas sestave kasona toliko skrbi. Tudi verjetno: morda blizu do 100.000 kron riskirati na valove reke kakor je Krka, to ni malenkost. Pa Češka industrija, tehnika in živahna delavska moč, si je s tem delom na globokem dnu dolenjske glavne reke in visoko gori nad njo ovekovečilo svoje dobro ime. Vsa ugibanja domačinov ter tujcev, s kakimi coprnijami bodo tega orjaka spravili od obrežja na vodo, so se danes izjalovila, kajti vse delo splavljenja kasona se je vršilo čisto enostavno tako - le: Orjak je ležal, kakor smo že poročali, na petero podstavkih, močnih tramih, opremljenih s primernimi železniškimi tračnicami. Podstavki so bili poševno obrnjeni iz obrežja v vodo v dolžini kakih 15 m. Spuščanje se je pričelo ob 9. dopoldne. Med vsakim podstavkom so položili navadne na-vijake (vinte), jih uprli ob rob kasona ter tako počasi pomikali naprej. Pri vsaki vporabi navijaka se je kason pomaknil za približno 30 cm niz-doli. Delo je bilo silno težavno že vsied padle&a snega in ker je bilo vse mokro in blatno. Po opoldanskem odmoru se je pomikanje zopet pričelo in sicer to pot ob navzočnosti mnogoštevilne množice gledalcev. Na licu mesta je bil vrhovni nadzornik tukajšnjega železničnega vodstva (Op-pitz), en član železniškega ministrstva, podjetnik Somohrd s svojimi inženirji. Ko je bil kason na polovico že v vodi, so z navijaki spredaj dvignili vse podstavke, tako da se je po-ševnina znatno zvišala, nasprotno na spodnjem koncu v vodi za toliko znižala. Nato so zopet pričeli z navijaki — to pot samo z dvema — naravnost ob robu kasona. Vsied dvignjene poševnine podstavkov, je kason zdaj tem ložje drčal nizdoli v vodo. Dolžina od skrajnega roba brega na suhem in onega ob vodi, je znašala približno 9 m. Ob 4. popoldne so napravili zadnji *naskok?. Ker je bil tudi že zadnji del že precej v vodi, so med navijake in rob kasona postavili lesene vloge, ob koje sta se zadnjič uprla navijaka po eden na vsaki zunanji strani. To delo je bilo končano ob 4. uri 15 min. popoldne. A pet minut pozneje je po železnih tračnicah zašumelo in zaprasketalo . . . prišel je nestrpno pričakovani treno-tek . . . orjak je zdrčal v vodo in začel — plavati. Od vseh strani so se čuli »Dobro!« - klici. In tedaj je »pa-ne mister« (mojster, ki je to težavno delo vodil) skočil v pripravljeni čoln, pohitel z njim do plavajočega orjaka, zlezel nanj, ter pregledal, če je orjak kaj vode zajel pri tem krstu. Pa je izjavil: niti kapljice vode! Nato se je pojavil sredi kasona smrekov mlaj, glavno delo je bilo končano brez vsake najmanjše nesreče. Plavajočega orjaka so potem na dveh straneh pritrdili z vrvmi. Jutri ga oproste teh spon in ga privedejo na njegovo mesto niže doli do provizoričnega mostu, kjer mu bodo izbrali primerno mesto za večni počitek v valovih Krke. Zanimiva dela bodo sedaj šele sledila, ko bodo orjaka potapljali ter pod njim in nad njim zgradili orjaški podstavek za železniški most. Pozor pred sleparskimi agenti. Pred nekaj časom je hodil po Gorenjskem agent dunajske tvrdke »Patri-otisehe Buchhandlung« in prodajal knjige. Ta mož je brez vednosti tvrdke in zahrbtno goljufal stranke na ta način, da je zapisal strankam nižjo ceno, kot jo je pa označil tvrdki. — Vsied tega je nastalo seveda več ne-sporazumljenj, katere je zakrivil goljufivi agent. Tvrdka je tega agenta seveda takoj odslovila in je bila celo toliko kulantna, da je škodo, ki jo je povzročil goljufivi agent strankam, ona sama trpela in ni terjala oškodovancev. — Občinstvo se opozarja, da se čuva takih agentov in da je previdno pri sklepanju podobnih kupčij, kajti taki agentje oškodujejo s svojim zahrbtnim nastopom ne samo svojo tvrdko, marveč eventualno tudi njene odjemalce. Prvi letošnji sneg je že napravil precej neprilik in škode. Ker je vreme južno, je danes ponoči grmel raz streh na ulice in dvorišča, polomil in podrl je po vrtovih in gozdih več drevja, posebno je pa v mestu pokvaril telefonsko in električno omrežje. — Snoči ob pol 12. je sneg podrl na Svečarjevem vrtu na Karlovski cesti star oreh, ki je padel na električno ] omrežje in glavno žico električne železnice. Druge žice so se potrgale in je bilo vsied tega v tamošnjem okraju takoj vse temno, da se pa še železnica ni ustavila, je stražnik odprl i transilator, ter z njim popustil to ži- co, dokler je Slo, potem pa obvestil 0 tem osobje v remizi, da je prišlo in odstranilo drevo s proge. V mestni klavnici v LJubljani so zaklali od 27. oktobra do 3. novembra 71 volov, 5 bikov, 8 krav, 311 prašičev, 107 telet, 20 koštrunov in 1 koziiča. Vpeljali so v klavnico 292 kilogramov mesa in 5 zaklanih prašičev, 20 telet, 1 koštruna in 1 koziiča. Na cesti oslabela. Včeraj okoli 5. popoldne je na Miklošičevi cesti oslabela samska delavka Marija Ga-ljotova, roj. 1. 1875. v Komendi pri Kamniku in jela bruhati kri. Stražnik je poklical rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico. — Istega popoldneva je prišel po Later-mannovem drevoredu kovaški vajenec Franc Zlebir iz Spodnje Šiške in se zgrudil nezavesten v sneg. Stražnik ga je spravil za silo k sebi in od-vedel v osrednjo policijsko stražnico, kjer mu je dal policijski zdravnik g. dr. Illner pomoč, da je lahko zopet odšel svojo pot. Zlebir je prišel istega dne iz deželne bolnišnice, kjer je bil na glavi operiran. Nagajiv izvošček. Snoči se je na Dunajski cesti, na progi električne železnice ustavil neki izvošček, kateri se prihajajočemu električnemu vozu ni hotel umakniti. Ko ga je sprevodnik na nedostatek opozoril, ga je izvošček zato še temeljito oštel z barabo. Tatvina. Včeraj je delavec Jernej Certanc v veži šentpetrskega župnišča odložil svojo, še popolnoma novo rjavo, 20 K vredno pelerino in šel po opravilu. Ko je prišel nazaj, mu jo je bil med tem časom že nekdo odnesel. Poštna pošiljatev ukradena. Ko je predvčerajšnjim poštni sluga po Starem trgu dostavljal pošiljatve, je v neki veži pustil za trenotek zaboj-ček jabolk, nekaj pa nesel v isti hiši se nahajaiočo trgovino. Ko je prišel nazaj, mu je zabojček med tem časom že nekdo ukradel. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov. 60 Bolgarov in Makedoncev je pa prišlo nazaj. Iz Nemčije se je povrnilo 80 Makedoncev in Hrvatov. Izgubila je Ana Pavlinova denarnico, v kateri je imela 11 K denarja. Jezdni odsek »Sokola«. Po včerajšnjem pogrebu je bila zamenjana skoro nova pelerina. Vrne naj se v »Narodni dom« (telovadnica). Društveno naznanila. Napredno politično in gospodarsko društvo za I. poljanski okraj opozarja že danes svoje člane in sploh vse somišljenike, na javno predavanje o davčnih zadevah, ki ga priredi društvo tekom prihodnjega meseca. Dan in lokal se naznanita pravočasno. Dalje naznanja društvo svojim članom, da je društvena knjižnica vsako soboto od 7.—8. zvečer dru-štvenikom na razpolago. Pevsko društvo »Slavec« prire* di to sezono brezplačen pouk o teoriji v petju. Opozarjamo one gospode, ki imajo veselje do tega, naj se blagovolijo prijaviti v petek, dne 15. no-vembra ob pol 9. zvečer (»Narodni dom«, I. nadstropje, na levo). Dalje se vabijo tudi oni gospodje, ki so že petja vajeni in sploh ki imajo veselje do petja, da pristopijo kot pevci. Isti se lahko priglase vsako sredo in petek ob pol 9. zvečer istotam. Omeniti je še, da prične društvo s studiranjem novega sporeda v najkrajšem času. Ljubljanska in zidantnoška po« družnica društva jugoslovanskih železniških uradnikov priredita v nedeljo, dne 17. novembra ob 4. popoldne v restavraciji »hotel južni kolodvor« (pri Stelzerju) v Ljubljani podružnični shod. Dnevni red: a) poročilo o liginej konferenci dne 5., 6. in 7. novembra na Dunaju; b) razgovor o koaliciji in personalni komisiji; c) raznoterosti. — Vsied važnosti shoda se pričakuje obilne udeležbe. Čitalnica v Šiški priredi v nedeljo dne 17. novembra zvečer Martinov večer pri Kankertu v Spodnji Šiški. Na sporedu je petje, godba, komični nastopi, »Martinova gos«. — Vstopnina 40 vin. Člani prosti. Začetek ob 7. zvečer. Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da uprizori v nedeljo, dne 17. novembra ob pol 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi »Lokalno železnico«, komedijo v treh dejanjih. »Lokalna železnica« je bila že na repertoarju vseh večjih gledališč in tudi v Ljubljani, ki je dosegla popoten uspeh. To je letos prva igra za prijatelje smeha. Upa se torej obilne udeležbe, kar se posebno jeseniški inteligenci polaga na srce. Slovenski klub v Sarajevu si je na svojem II. rednem obenem zboru dne 9. novembra izvolil sledeči odbor: predsednik: gosp. dr. Ferdo Preindl, finančni tajnik; podpredsednik: g. Andrej Janež, veleposestnik; tajnik: gosp. Franjo VarSek, stavbni 262. Štev. SLOVENSKI NAROD. btran o* tehnik; blagajnik: g. Venčesiav ža-~ek, carinski nadkontrolor; arhivar: j. Anton Peterlin, računski revident; odborniki: gg. prof. N. lioleček, Anti Matevžič, bančni uradnik, Janko Urlep, €el. asistent, Josip Hacc; odbornikov namestnik: g. Ivan Podboj; revizorja: gg. Josip Urlep in Anton pezdirc. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Nocoj v četrtek se (za abonente nepar) prvič ra slovenskem odru vprizori Drege-Ivjeva velezabavna štiridejanska burka »Če frak dobro pristoji«, ki jo spričo njene izborne dovtipnosti letošnjo sezono po vseh odrih vpri-zarjajo z največjimi uspehi. — V soboto, 16. t. m. (nepar - predstave) se petič v sezoni poje občepriljub-Bett Snppćjeva klasična opereta Boccaccio«, ki se potem za dalj časa odstavi z repertoarja. — V nedeljo popoldan še (izven abonementa, za lože par) ob najnižjih cenah kot liudska predstava vprizori na novo zastavljena in na novo naštudirana ljudska igra s petjem in z godbo »Revček Andrejček« z g. Verov-škom v naslovni vlogi. Sodeluje Slovenska Filharmonija«. — V nedeljo zvečer (za abonente par) se na splošno zahtevo poje Wagnerjeva velika opera »Večni mornar«. Opozarjamo na to. da se to klasično delo v nedeljo poje zadnjič v sezoni. — V torek 19. t. m. bo prva delavska-Kronska predstava, pri kateri stane najdražji sedež samo eno krono. Igrala se bo izborna nova burka »Če frak dobro pristoji«, ki na velezaba-ven način orisuje. kako se je premeten krojaški pomočnik znal dokopati do mesta državnega ministra. Pred-stava se vrši izven vsakršnega abonementa, da morejo častiti gledališki abonenti brez oškodovan}* pose-titi istočasni koncert »Glasbene Matice*. Nato vprizoritev opozarjamo naše delavske organizacije. V koncertu »Glasbene Matice«, dne 19. t. m. nastopita kot solista: naš domač klavirski umetnik gospod Anton T r o s t. učitelj »Glasbene Matice in c. kr. dvorni godbenik, g. Alfred Hoiy, prvi solist na harfi c. kr. dunajske dvorne opere. Gospod Trost bo igral ob spremljevanju orkestra svetovnopriznani. krasni T šztov klavirski koncert v Es-duru. Efektno delo. blesteče invencije in polno Dianisticnih vrlin. Ta skladba napravila povsod, umetniško izvršena, na poslušalca mogočen vtis. Ol Trost ga je izvajal z največjim uspe-hom in priznantem merodajnih du- ?i*kih glasbenikov lani v konserva-torijskem koncertu in v koncertu v Narodnem domu" v Trstu. Gospod Alfred Holv bo na harfo sviral dve bi: Rubinsteinov »Kamenoi vsrrov* (Reves angeliques) in svojo io skladbo: »Pomladno veselje«. od Holv je na glasu kot velik *er svoje stroke ne le v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji, v Rusiji in v Londonu, kjer je z največjimi uspehi koncertoval. Pri Bavreutskih slavnostnih predstavah ie Holv skozi celo desetletje solistično sct'elr-val. Iz dvorne onere berolinske ga je Mahler pridobil kot izvrstnega zastopnika igranja na harfo za uunoi-^ko dvorno opero. Izpred sodišča. K* a ženske obravnave pred deželnim sodiščem. Šišensko vodovodno vprašanje ie stopilo v kritičen položaj. Vodovodna zadruga, ki je do dosedaj preskrbovala Šiško z vodo, in pri tem udala izvrstne kupčije — dobra molzna krava — se je morala ukloniti in oddati mora vodovod, kot je ze določeno v odloku ministrstva, v -aterem se je dovolila svoječasno podpora za vodovod občini Spodnji ki. Občina je sklenila, da prevza-ne vodovod, sedaj pa je začela vodovodna zadruga zavlačevati oddajo — ona že ve zakaj — in je povzročila s svojim zavlačevanjem to, da je morala občina šišenska tožiti ?pdruj?o na izročitev vodovoda. torek se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem tozadevna obrav-a. ki sicer še ni končana, pokazala pa je. da se vodovodna zadruga Pač zaveda dolžnosti, da mora izrodi občini vodovod, vendar pa sku-& prodati vodovod, kolikor mogoče drago, da dobi odškodnino za zlato skledo in da zavleče oddajo vodovoda, kolikormožno dolgo. Obra nava ^ ni končala, ker je sodišče sklenilo, da pred končnim izrekom ^obi $e razne informacije od deželnega odbora, ki je pri celi zadevi precej tangiran, gotovo pa je, da mora vodovodna zadruga izročiti vodovod občini, in da je le vprašanje, v Krlo žarkem času zavladajo v Šiški glede vodovodnega vprašanja zdrave razmere. Več o tej zadevi poročamo Svoječasno. __________ lun rtiirt. * Nesre6a v premogokopu. !z Taganroga poročajo: V premogokopu v Marievski je nastal požar. Kaj se je zgodilo s premogarji, Se ni znano. * Ironija usode. Kakšna ironija usodo! — ime turške vojne ladje, potopljene od Grkov v solunskem zalivu, je „Fetch bulend', kar pomenja: Srečno zmago! * Sleparska bankirja. Iz Draždan poročajo: Eisenaska bankirja Strauss in Heberlein sta poneverila za pol milijona depojev, ki so jima bili zaupani. Strauss se je ustrelil, Heberlein pa pobegnil. * Svojo sestro umoril. Iz Berlina poročajo: V Wollinerstrasse je včeraj delavec Falkenberg umoril svojo sestro, ker mu je očitala, da ji je ukradel 100 mark. Morilec si je nato pre-rezal žile. Smrtnonevarno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. * Nova zgradba se podrla. Z Dunaja porodijo: Pri neki novi zgradbi v Bngittenau so se udrli včeraj dopoldne vsled slabe konstrukcije štirje pla-fondi. Več delavcev, med temi ena ženska, je bilo zasutih. Požarna bramba, ki je prihitela na pomoč, je izvlekla dva mrtva in tri težko ranjene. * Železniške nesreče. Iz New-Orleansa poročajo: V Jazoo je trčil tovorni vlak ob osebnega. Okoli trideset oseb je b;lo ubitih, več nego 50 pa ranjenih. Mrtvi so popolnoma razmesarjeni. — Iz^Sarajeva poročajo: Blizu postaje Cengicola je več vozov zadelo ob osebni vlak. Dva vozova sta skočila s tira. Strojevodja in dve dami iz Sarajeva so bili težko ranjeni. * Smejte se. Neki belgijski zdravnik trdi, da je smeh najboljše preventivno sredstvo proti vsem mogočim boleznim, od najnavadnej-šega nahoda do kompliciranih notranjih bolezni. Smeh je faktično kar najboljša notranja masaža naših organov. Vsled te masaže se prebav-lianje in dihanje pospešuje. Tudi plju-če se pri smehu širijo. Nobena gimnastika ne povzroči takega metodičnega delovanja pljuč kakor smeh. Smejte se torei. prijatelji, smejte se. kolikor se morete! * Dekletce rešilo bolgarskemu polkovniku življenje. Štampa« poroča: Ko so bolgarske Čete zasedle Lile Burgas. je bilo zbežalo prebivalstvo na vse strani. Polkovnik Kargi-iev je jezdil na čelu svoje čete in je na cesti opazil plaho dekletce, ki se je bojazljivo umikalo. Ustavil je konja, skočil raz konja in je začel otroka tolažiti. V tem trenotku pa prileti šrapnel. ki se je razletel in raztrga! konja. Polkovnik Kargijev je takoj odpravil otroka k svoji ženi in ji poslal pismo, o katerem je rekel: »Za-vzemi se za tujo deklico. Jaz sem dal šestim hčeram življenje, to-le dekle je pa meni rešilo življenje!«... * Nemški kulturonosci v Togu. V koloniji Togo bivajoči Nemci so veliki prijatelji alkohola. Kakor poročajo »Berliner Politische Nachrich-ten«, ie izpilo 368 belokožcev leta 1910 65M litrov navadnega vina v vrednosti 12.400 mark, 1600 litrov šampanjca v vrednosti 8820 martc. 61 SO litrov žganja v vrednosti 21.510 mark in 91.129 litrov piva v vrednosti 61.479 mark. Vsega skupci o (e-rej izpi'i 105.804 litrov alko'u Inih pijač v vrednosti 104.209 mark. Leta 1911 je izpilo 354 oseb, ki so ble še v imenovani koloniji, 29.704 tiov navadnega vina v vrednosti *.906 mark. 2900 litrov šampanjca v vrednosti 13.850 mark. 9427 litrov žganih v vrednost. 25.873 mark in 87.405 M-trrv rfva v vrednosti 57.834 mark. torej 129.505 litrov alkoholnih pijač v vrednosti 131.463 mark. Počim se ie Številc belokožcev zmanjšal > z? M oseb je konzum alkohula navnstcl za ?37f»1 litrov. To je tor'.i nemška - - kaltrcrai Cetašinja »Sofronije«. Jasa Tomič se je spoznal z neko če-tašinjo v Skoplju, o kateri piše sledeče v novosadski »Zastavi^: V srbski vojski med četaši je tudi ženska. Stara je 20 let. Izvršila je štiri višje razrede ženske šole. po poklicu ie šivilja. O njej sem slišal ter io videl, dokler «:mo bili v Giljani. Toda ko sem hotel z njo govoriti, zapela je trobenta in četaši so odkorakali v bližnje gorovje, kjer so Arnavti napadli dečke, ki so čuvali drobnico. Sedaj sem se sešel ž njo v Skoplju, ter sem ž njo obširneje govoril. Ima sukneno obleko kmeta iz Srbije, opanke, na čepici znak četašev: dvoglavi beli orel. Vprašal sem jo: zakaj je šla med četaše? — In ona je odgovorila: »Šla sem, da izpolnim obljubo. Moj oče je Antonije Jovanović. Bil je v Belgradu mesar. Nazivali so ga prostovoljca, ker je bil v vseh vojnah kot prostovoljec. In ko le nedavno umrl, so ga pokopali z vsemi častmi, ki pripadajo vojaku. Moje ime Je Sofija, moji tovariši me kličejo četaŠ *Sofronije«. Ko je bila aneksija Bosne in Hercegovine, tedaj ie moj oče govoril, da hoče zopet iti med prostovoljce, ko Srbija začne z volno, in da hoče vzeti tudi mene s aeboi. Tedaj ni prišlo do vojne. In ko Je mo] oče umrl, sem se zaklela na njegovem grobu, da odidem med prostovoljce, čim začne Srbija z vojno.c — Vprašam jo: Pa kako so te, Sofronije, vzeli med četaše? — In ona mi je dolgo pripovedovala, kako je to težko šlo. Na vsak način so jo hoteli odpraviti. Potem so stvar zavlačevali, da bi se slednjič naveličala. Naposled so od nje zahtevali vsaj krstni list. A ona je odgovorila: »Evo, poglejte, da stojim pred vami, pa morete vedeti tudi brez krstnega lista, da sem se rodila.« Naposled so je sprejeli ter jo dodelili četi inženirja Todora Šumareviča. Ta se je o njej v Giljani izrazil kar najboljše. Meri dobro, in nihče v četi ne meče bomb tako dobro kakor ona. Ko je govorila o boju pri neki karavli (obmejni stražnici) je popolnoma mirno pripomnila: Tam sem ubila enega Arnavta in vrgla dve bombi. To je bilo na Velji Glavi. »Ali si znal, So-franije, prej streljati, predno si odšel med četaše?« — »Nisem! Sele na meji sem se naučila meriti in metati bombe.« — »In ali je to vsa tvoja obleka, ki jo imaš na sebi? Nimaš-li steznika?« — »Nimam! Težko bi ga bilo nositi po onih skalah. Najlepše je, ko se zvečer vležemo, pa popada čez noč na nas voje in mi smo beli kakor od snega. Kadar hočemo naložiti nekoliko ognja, nas vojvoda mrko pogleda in reče: — Ognja? Mar hočete tukai ognja naložiti, da se pokažemo sovražniku.« — »Je-li ti bilo žal Sofronije, ko si ubil Arnavta?« — »Kako žal? Čemu sem potem tja odšla ?< — Lahko je bila ranjena na roki. pa rana se ji je kmalu zacelila. — Glejte, to vam je četaš Sofroniie. Kdor tra vidi, misli, da je deček 14 let in kmetje povprašujejo: Kaj vam naj bo? Čemu vodite s seboj tega malega?! Za „Bde!!! križ balkonskih držav". Odbor za nabiranje prispevkov za „Rdeči križ balkanskih držav" je prejel danes to-le pismo: „ S o f i j a, 9. novembra 1912. Bolgarsko društvo „Červen krst* (Rdeči križ) s solzami radosti v očeh pozdravlja stremljenje vseh slovanskih narodov, da olajšajo bolečine ranjenih junakov. V odgovor na pismo odbora z dne 2. nov* 1912 prosimo, naj se nam od nabranih sredstev pošlje perilo za bolnike, ki je nujno potrebujemo. — Blgarsko družestvo „Črven krst'. Odbor bo tej prošnji seveda rade volje ustregel in bo že te dni poslal v Sofijo večjo količino bolniškega perila. Po možnosti bo poslal v Bolgarsko tudi nekaj zdravnikov, ker jih tamkaj silno potrebujejo. Stalo bo to mnogo denarja, zato vnovič apeliramo na dobra slovenska srca, naj ne pozabijo bednih balkanskih ranjencev, ki so prelivali kri za svobodo. * ■ Uredništvu našega lista so poslali: Gdč. Marica Kraljeva v Ljubljani 5 K in omizje * gostilne pri „Solncu" v Ljubljani 4 K, g. Gabrijel Eržen, trgovec v Zapužah pri Begunjah pa 3 zaboje brinjevca in likerjev. — Iskrena hvala darovalcem ! Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav. (I. blagajnik g. dr. Tone Gosak.) Dne 13. novembra: Ivan Modic jun.. Nova vas pri Rakeku, 81 K 7S v; han Lončar, notarski kandidat, Tržič, 12 K; Neimenovanec pod moto: »malo, toda od srca«, 5 K; Karel Ornerzu. učitelj, Trbovlje II., 5 K; dr. Ivan Pekolj, Dunaj, 20 K; Vinko Str-gar, Ljubljana, 10 K; Karel Lubcc, dvorni svetnik itd., poslal zbirko Slovanov v Gradcu, 729 K 40 vin.; dr. Avgust Munda, Ljubljana, 5 K; igno-tus I K; V. 2 K; Premerstein 2 K; Pirnat 3 K; Neimenovanec 3 K; Ant. Okorn, Spodnja Šiška, 2 K; Alojzij Podmenik, Hrastnik, poslfe (nabrali sta gdč. vrtnarici Rihter in Baloh) 131 K 35 vin.; Gorenje 30 K 69 vin.; gdč. Kavškova 23 K 40 vin.; uredništvo Slov. Naroda« 61 K; upravni-štvo »Slov. Naroda« 963 K 80 vin.; Učenci II. a razreda II. državne gimnazije Ragazi in Outrata, 12 K; uredništvo »Slov. Naroda« 30 K; dr. J. Kolšek, Laški trg, 101 K; zadnjič izkazano 24.332 K 43 v; skupaj 26.566 kron 85 vin. (II. blagajnik g. A. Dezenšek.) Dne 6. novembra: A. Kune, Ljubljana, za sebe in sostanovalce 23 K; družba v kavarni »Leon« v Ljubljani, 2 K 50 vin.; nabrano na veselici v Predtrgu pri Radovljici 107 kron; Mici Kalin, LJubljana, 5 K. — Dne 7. novembra: Josip Borštnik, Krka, nabral 62 K 40 vin.; A. Potočnik, učitelj, Podsreda, nabral 12 K; magistratni sluge, Ljubljana, zbrali 12 K 40 vin. — Dne 8. novembra: Profesor Makso Pleteršnik, Ljubljana, 20 K; Ksaverij Meško, župnik na Žili, 5 K; Josip Lokar, Ljubljana, za sebe in stanovalce, 8 K. — Dne 9. novembra: Anica Borštnikova, za sebe in učenke IV. a liceja 13 K 20 vin.; Marija Baltičeva, Ljubljana, 5 K; Jerica Oblakova, Ljubljana, 5 K; skupaj 280 K 50 vin. — Vsega skupaj 26.847 K 35 vin. Telefonska in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Proti Čataldži — Odrin. Sofija, 14. novembra. Bolgarske čete, ki so včeraj zavzele svoje pozicije pri Cataldži so prodirale proti Čataldži brez vsakega večjega zadržka. Te čete so zasedle tudi mesta Rodosto, Erlegrij Silivro in Midijo. Vsa pokrajina pred Čataldžo je sedaj v bolgarskih rokah in popolnoma mirna. Slovanski in grški prebivalci pozdravljajo povsod navdušeno bolgarske Čete kot svoje rešitelje iz krutega turškega jarma. Armada, ki oblega Odrin, združuje vedno bolj krog okrog mesta in zavzema trdnjavo za trdnjavo. Mesto, v katerem se že kažejo znaki hude lakote, in kjer se množe vsak dan veliki nemiri med prebivalstvom, se bo moralo v kratkem času udati. Boji pri Čataldži. Carigrad, 14. novembra, iz zanesljivih virov poročajo, da so se pričeli hudi boji na celi obrambni Črti pri Ćataldži. Posebno ljuti so boji na severnem in na južnem krilu obrambne črte. Bolgari prodirajo previdno, počasi, toda z vso sio naprej. Tudi v središču obrambne črte je prišlo že do krvavih bojev. Bolgarske rezervne čete se zbirajo v velikem številu pri Rodosti. Cela turška fronta je popolnoma obkoljena, Turki, katerim je odprta edina pot v Carigrad, se branijo z vso silo, toda navdušenim bolgarskim napadalcem se ne ubranijo in Bolgari prodirajo sicer počasi toda gotovo od utrdbe do utrdbe. Bolgari napadajo neprenehoma tudi ponoči. Zvečer prično delovati električni metalci luči, s katerimi razsvetljujejo Bolgari vse utrdbe in omogočujejo s tem prodiranje svojih vojakov. Vesti o Carigradu. Dunaj, 14. novembra. Nekemu specijalnemu korespondentu Nemcu v Sofiji • ie baje izjavil bivši minister Nakovič, da se bolgarska vlada se ni sprijaznila z mislijo, da bi zasedla Carigrad. Bolgarska vlada še vedno misli na to. da bi ostali mesti Solun in Carigrad prosti mesti. Zato se bodo baje po izreku Nakoviča Bolgari pred Carigradom ustavili, ter prepustili usodo mesta odločitvi Evrope. Bolgarski uspehi na morju. Csr grad, 14. novembra. Bolgarske ladje so prijele turški parnik „Kiosa, ki je imel namen, odpeljati turške begunce iz Silivre. Bolgari so parnik preiskali in ga zadržali. Dalje so bolgarske ladje napadle dve turški torpedovki in ljuto obstreljevale. Po hudem ognju se je končno posrečilo turškim torpedovkam. da so težko poškodovane pobegnile. Bolgarske ladje jih zasledujejo. Bolgarsko posojilo. Pariz, 14. novembra. Pogajanja Bolgarske z „Banquc de Pariš" so imele ta uspeh, da prevzame banka izdajo 40 milijonov frankov šestod-stotnih zakladnih bonov s 6mesečnim zapadnim rokom. Bolnišnice v Belgradu. Belgrad, 14. novembra. Tu je vseh 19 bolnišnic, ki so bile pripravljene za ranjence, prenapolnjenih. Dogovori med balkanskimi državami. Be grad, 14. novembra. Med vladami balkanske zveze se vrše dogovori, da se doseže popolno soglasje glede zahteve, da se Srbiji prizna pravica do pristanišča na Jadranskem morju. Odgovor, ki ga glede tega vprašanja da srbski ministrski predsednik Nikola Pašić avstro-ogrskemu poslaniku Ugronu, ne bo samo odgovor Srbije, marvoč cele balkanske zveze. Ministrski predsednik Pašić je za danes sklical ministrski svet, kateremu se pripisuje velika politična važnost. Iz makedonskega bolgarskega boj'šča. Sofija, 14. novembra. Bolgarske čete, ki operirajo- v Makedoniji so zasedle mesti Trumica in De-m ir hisar. Princ Arzen ni šel v Berolin. Berolin, 14. nov. Nekateri listi so prinesli včeraj vest, da je prispel v Berolin princ Arzen. Te vesti so popolnoma izmišljene. Dejstvo je, da je dospel v Berolin bivši srbski poslanik v Carigradu Jasa Nenadovič, sorodnik kralja Petra, ki skuša izvedeti mnenje merodajnih nemških, krogov in razlo- žiti srbsko stališče glede jadranskega pristanišča. Nemški listi pravijo celo, da se hoče informirati kakšno stališče bi zavzela Nemčija v slučaju avstro-ogrsko srbskega konflikta. Turški državnik na Dunaju. Bukarešt 14. novembra. Listi po-ročajo, da je odšla mladoturška deputacija pod vodstvom Izmael Haki bega na Dunaj, da intervenira zaradi mirovnih pogajanj. Turška grozodejstva v Epiru. Atene 14. novembra. Grški zu* nanji minister poroča o turških grozo-vitostih v Epiru. Albanski bašibozuki in turški vojaki v Epiru, so dezertirali od glavne turške armade pustošijo v vaseh v okrajih Janina in Malakasi. Požiga j o hiše, koljejo moške in onečaščajo ženske. Več kakor 6000 žen in otrok je zbežalo v gore, kjer trpe veliko pomanjkanje. Turki trpinčijo kmete na strašen način. Posameznim vasem so naložili velike kontribucije. V distriktu v Zagori je izvršilo več sto turških dezerterjev strahovite nasilnosti. Žene in otroci so pobegnili v gore, kjer so vsled lakote in vremenskih razmer poginili. Srbsko - avstrijski sporazum. Rim, 14. novembra. Italijanski iisti poročajo, da se je med Avstro-Ogrsko in Srbijo sklenil sporazum. Avstrija priznava Srbiji pravico do pristanišča ob Jadranskem morju. To pristanišče pa ne bo Drač, marveč Sv. Ivan Medua. Srbija priznava na to razne trgovinske predpra ice avstro - ogrski državi. Listi nagla-šajo, da je Avstro - Ogrska vlada pripravljena sprejeti te propozicije zlasti ker ji k temu z vso silo prigovarjam ostale velesile. Dunaj, 14. novembra. Opoldanski listi poročajo, da so dobile srbske čete, ki so bile že tik pred Dračem, povelje, naj se umaknejo v smeri proti Skadru. Iz tega dejstva sklepaio, da se je med Avstro-Ogr-sko in Srbijo že doseglo sporazum-fjenje. Dunaj, 14. novembra. Resni politični krogi zatrjujejo, da je kompromis med Avstrijo in Srbijo dosežen. Ravno isti krogi, ki so stali še pred par dnevi na intransigentnem stališču, govore danes o oknu Srbije na Jadransko morje, ki ji ga je morda privoščiti. Dunaj, 14. novembra. Avstrijski politični krogi trdijo, da se je mednarodni položaj nekoliko izboljšal. Zatrjuje se. da izdeliujejo kompetentni srbski in avstrijski faktorji formulo, ki bi omogočala izogniti se na-daljnim konfliktom. Belgrad. 14. novembra. Profesor Masarvk. ki se mudi v Belgradu, je imel konference s srbskimi državniki, da se informira o razpoloženju v Srbiji. Nato se je vrnil na Dunaj, ter bo govoril o avstro - ogrskem - srbskem razmerju v delegacijah. Berolin, 14. novembra. »Mor-genpost« poroča iz Cetinja, da je avstrijski poslanik Oiesl sporočil kralju, da Avstrija ne smatra zasedenja Sv. Ivana di Medue in Lesa s strani črnogorske armade za definitivno. Avstrija vztraja na svojem stališču, da spadata oba pristanišča pod avtonomno Albanijo. Kralj je nato odgovoril, da ne vzame tega poročila na znanje in da se bo ravnal po svojem lastnem preudarku. Petrograd, 14. novembra. Politični krogi zatrjujejo, da je ministrski svet konstatirah da so vse velesile edine, izogniti se nevarnim kom-Ikpiacijam za Evropo. Srbsko pristaniško vprašanje ne sme biti povod resnim konfliktom, ker je brezdvom-no, da je mogoče doseči kompromis. Bitka pri Čataldži. — Bolgari zmagujejo na celi črti. Carigrad. 14. novembra. Na celi črti pri Cata'dži se vrši huda bitka tudi ponoči. Bolgari so razsvetlili vse bojišče z velikanskimi reflektorji, v katerih svitu se bojujejo armade. Turško armado skuša podpirati tudi turško brodovje v Marmarskem morju. V mestu so razširjene vesti, da turška armada že beži. Sofija, 14. novembra. Po sporočilih na kompetentnem mestu je vročila porta včeraj bolgarski vladi prošnjo za mir, ter ponudila konkretno formulirane pogoje. Ministrski svet, ki se je takoj sestal, se še ni odločil, v političnih krogih pa se zatrjuje, da so z ozirom na bližajoča se pogajanja, vesti, da bi se doigravali pri črti Cataldža odločilni dogodki, prenagljeni. Nasprotno je opažati v zadnjih dneh na obeh straneh stagnacija vojnih operacij, ker pričakujeta obe vojski skorajšnjega sklepa miru. Zadnji turški poraz. Pariz, 14. novembra. Tukajšnji listi so dobili danes zjutraj to - le brzojavko: Za Čataldžo so Bolgari do temelja pobili turško armado in ženejo bežeče turške čete, gladne, razdra-pane in demoralizirane, proti Čari« gradu. 6iran 6. SLOVENSKI NAROD. zoz. stev. Vrhovni turski poveljnik Nazim paša je že prosil za premirje. Pogoji miru. Sotia. 14. novembra. Predsednik bolgarskega sobranja Danev se je vrnil v Sofijo. Imel je dolg razgovor z raznimi odličnimi državniki. V političnih krogih se zatrjuje* da je ministrski svet v principu pripravljen, dovoliti Turčiji osemdnevno premirje. Toda samo pod pogojem, da odredi Turčija takojšnjo predajo Odri-na in Skadra, kater; dve mesti naj Turki takoj zapuste. Turki naj tudi garantirajo, da ne bodo ojačili svoje armade, oziroma izpremenili vojne pozicije tekom teh S dni premirja, v katerih bi se vršila pogajanja za definitivni mir. s Solun — nevtralno pristanišče. Bukarešta, 14. novembra. »Ade-verulu« poročajo iz Sofije, da še sedaj niso na jasnem, kaj je glede zavzetja Soluna. Na eni strani je general Todorov brzojavi!, da je v spremstvu carjevičev Borisa in Kirila vid v Solun, dočim na drugi strani javljajo Grki, da je prestolonaslednik Konstantin osvojil Solun. Iz tega dejstva, se sklepa, da so v Solun všle najbrže vse tri zavezne armade, kar hi kazalo na to, da Bolgari in Srbi Soluna ne prepuste Grški, marveč da bo to mesto oroglašeno kot nevtralno pristanišče, do katerega bodo vse zavezniške vlade imele enake pravice. Ruski vojaški transporti k Ornem morju. Bukarešta, 14. novembra. »Ade-verul- priobčuje iz Crne vode brzojavko, da so videli po Črnem morju proti bolgarski obali pluti več ruskih transportnih ladij, ki so imele na krovu silno veliko vojaštva. Na ladjah se baje nahaja nad 4000 vojakov. Turčija prosi za mir. Carigrad, 14. novembra. Otici-jozno se poroča: Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da se obrne naravnost na Bolgarsko glede takojšnje sklenitve miru. Vrhovni poveljnik turške armade Nazimpaša ie dobil nalog, naj takoj stopi v dogovore z bolgarskimi generali v bolgarskem glavnem taborišču. Nazimpaša je že odposlal svoje parlamentarje. K tej vesti še dostavlja »Agenzia Havas«, da je Turčija za vsako ceno in pod vsakimi pogoji pripravljena skleniti mir. Sofija, 14. novembra. Glasom informacij iz političnih krogov so se včeraj začela pogajanja med poveljniki turške in bolgarske armade pri Carigradu. Prvi dragoman bolgarskega poslanstva Pcpov je dospe! v Carigrad ter je ime? razgovor s Kiamil pašo. Na to se je vršil turški ministrski svet pod predsedstvom zunanjega ministra Noradungjana. Zunanji minister Noradungjan je imel na to dolg razgovor z ruskim veleposlanikom. Včeraj so poročali uradno iz Carigrada, da je prišlo med bolgarsko vojsko, kot zastopnico balkanske zveze in poveljniki turške vojske do premirja, ki je baje sklenjen za l teden. Te vesti še niso potrjene, kakor tudi ne vest, da se že vrše mirovna pogajanja, in da ie Turčija pripravljena izpolniti vse zahteve bolgarske. Turčija se upira samo zasedenju Carigrada po bolgarski vojski. To upiranje Turčije dela sedaj največje težkoče, ker zahteva javno mnenje na Bolgarskem, da bolgarska vojska za vsako ceno vsaj provizorično zasede Carigrad. Gučkov pri kralju Petru. Skoplje, 14. novembra. Kralj Peter je danes sprejel v posebni av-dijenci znanega ruskega slovanofila Gučkova, bivšega predsednika ruske gosudarstvene dume. Bitka pri Jenici. Atene, 14. novembra. Privatne vesti iz Jenice poročajo, da je stalo Grkom pri Jenici nasproti 35.000 Turkov z 42 topovi. Od te turške vojske je bilo 2000 mož ubitih, 500 vjetih in je grška vojska zaplenila 22 topov. Grki so izgubili 500 mož, med njimi lo častnikov. Bolgarski železniški promet na osvojenih progah. Sofija, 14. nov. Bolgarska vlada je uvedla železniški promet na progi Lozengrad—Baba Eski—Lile Burgas. Prihodnji teden se uvede železniški promet tudi na progi Baba Eski—Di-motika, Dede Agač in Solun. Kolera v turški armadi. Carigrad, 14. nov. Po oficijoznih sporočilih divja med turško armado pri Čataldži strahovita kolera. Včeraj je zbolelo na koleri več kakor 500 vojakov. Od teh je polovica umrla. Mladoturška zarota v Carigradu. Carigrad, 14. nov. Vlada je prišla na sled obsežni mladoturski zaroti. Aretiranih je bilo mnogo mladoturkov. Vodja mladoturskega gibanja Djavid paSa je ušel. Rusija. Petrograd, 14. novembra. Snoči se je vršil ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Razpravljalo se je o razmerju Rusije napram Balkanu. Neposredno po ministrskem svetu je imel srbski poslanik Popović s Sazonovom dolgo konferenco. London, 14. novembra. Listi poročajo o velikih mobilizacijah ruskih armadnih zborov v Kijevu, Varšavi in Vilni. Tudi armadna zbora v Odesi in Kišenevu sta mobilizirana, ter ju je Rusija poslala na romunsko mejo. Kelmorajn, 14, novembra. Kol-nisehe Zeitung poroča o mobilizaciji ruske armade, da je ruska vlada zasegla ves premog, ki ga potrebuje za svoje vojaške transporte. Ruska vlada je tudi sklenila, da ne odpusti reser-vistov, ki bi morali iti domov 1. novembra. Pridržati jih hoče vsaj do 31. decembra. Ministrski svet. Dunaj, 14. novembra. Ministrski svet, ki se sestaja sicer vsako soboto, se je vršil ta teden zaradi od potovanj a ministrskega predsednika v Budimpešto že včeraj popoldne. Vojni odsek. Budimpešta, 14. novembra. Vojni odsek avstrijske delegacije je imel danes sejo, v kateri se je pričela debata o armadnem ordinariju. Budimpešta, 14. novembra. V današnji seji vojnega odseka avstrijske delegacije je reteriral o vojnem ordinariju delegat Kozlovski. Presojal je balkansko \ojno s strokovnega stališča ter poudarjal, da dokazuje vojna na Balkanu jasno, da so vojni uspehi v veliki meri odvisni od navdušenja, požrtvovalnosti, stroge discipline in narodnega zanosa armade. Obširno se bavil z bolgarskimi in srbskimi operacijami in uspehi, ki jih je imenoval prekrasne. Bolgarska in srbska armada sta pokazali, kaj premore izborna organizacija. Zlasti je to pokazala Srbija. Srbiji se je posrečilo premagat vse težkoče mobilizacije in koncentracije z odločnim in solidarnim nastopom. V nasprotju s tem pa je Turčija zakrivila svoje poraze v prvi vrsti s tem, da je bila organizacija za nič. Vojaštvo je bilo slabo izurjeno in vojakom je manjkalo zaupanje v voditelje. Ne turški vojak, pač pa turški častniki in vlada sta doživela poraz. Končno izjavlja, da je balkanska vojna podala dragocen materijal v poduk evropskim strategom, ter zlasti srednji Evropi dokazala, kaj je mogoče storiti z navdušeno armado, zlasti ker se je ta vojna bila pod okoiščinami, ki so tudi za druge države merodajne. Izjav£ delegata, katerim je v polni meri pritrdil tudi vojni minister Auffenberg, so napravile na odsek globok vtisk. Interpelacija socijalno - demokratičnih poslancev zaradi vojne. Dunaj. 14. nov. V današnji seji poslanske zbornice so interpelirali poslanci Domes in drugi vlado zaradi mobilizacije. Interpelacija omenja vest, da je bilo poklicanih pod orožje 10 tisoč mož rezerve, katera vest pa sicer ni utemeljena. Izvedelo se je tudi, da je vojna uprava ekspedovala veliko množino vojaštva na jug in zlasti v zadnjih dneh 3 bataljone pešpoika št. 84 in 1 bataljon pešpolka št 4 iz Dunaja. Interpelacija zahteva, da se to nemudoma pojasni in da vlada izjavi, da ne namerava mobilizacije niti armade niti deželne brambe. L s točnim odgovorom na to interpelacijo je mogoče pomiriti razburjeno javnost. Imenovanja. Dunaj, 14. novembra. Cesar je imenoval ministerijalnega tajnika v ministrskem prezidiju Rinalda Culiča, ki ima referat o jugoslovanskem tisku, za sekcijskega svetnika. Cesar je imenoval arhimandrita in predstojnika samostana v Beočinu Dimitrija Branko-viča za srbskega škofa v Zadru. Dunajsko vseučilišče. Dunaj, 14. novembra. Z ozirom na dogodke na vseučilišču na Dunaju ostanejo vrata avle za prihodnje dni zaprta. Pretepi na dunajskem vseučilišču, Dunaj, 14. nov. Danes opoldne je prišlo na dunajskem vseučilišču zopet do novih pretepov med burši in med klerikalnimi dijaki. Policija je morala poseči vmes in razgnati pretepače. Grof Sternberg za aneksijo Srbije. Dunat, 14. nov. Prismojeni grof Adalbert Sternberg priobčuje v „Neues Wiener Journal11 članek, v katerem proglaša politiko Avstro-Ogrske monarhije nasproti balkanskim državam za ne moško in zahteva, naj Avstro-Ogrska brez odlaganja anektira Srbijo. Rusinsko vseučilišče. Dunaj, 14. novembra. Predsedstvo Poljskega kluba izjavlja, da ni dobilo v zadevi rusinskega vseučilišča nikakršnega novega načrta cesarjevega lastnoročnega pisma. Tirolski deželni zbor. Inomost, 14. novembra. Tirolski devini zbor se bo sestal glasom za- nesljivih informacij h kratkemu zasedanju koncem meseca decembra, da reši najnujnejša dela. Ameriški Bolgari in Srbi na poti v domovini. Podmokli, 14. novembra. Povodom vožnje bolgarskih in srbskih rezervistov skozi Češko, je prišlo v Mel-niku, Nimburgu, Podebradu, Kolinu in drugod do velikih manifesticij za balkanske države. Smrt člana gosposke zbornice. Lvov, 14. novembra. Tu je umrl v 75. letu svoje starosti član gosposke zbornice grof Ivan Szeptvcki iz Szep- , tyce. Ukrajinci. Lvov, 14. novembra. Ukrajinski dijaki so imeli včeraj protestno zborovanje, da protestirajo proti podjarm-ljanju Ukrajincev v Rusiji. Po zborovanju je prišlo do pouličnih demonstracij proti Rusiji ter je morala poseči vmes policija. Demonstranti so razbili okna na nekem ruskem zavodu in pri nekem ruskem društvu. Ogrska opozicija. Budimpešta 14. novembra. V opo-zicijonainih krogih zatrjujejo, da se bo v kratkem sklenil mir z opozicijo. Opozicija je izročila cesarju in prestolonasledniku memorandum, ki pravi, da je opozicija pripravljena na mirovna pogajanja, samo če Lukacs in Tisza odstopita. Baje stoje šanse zelo ugodno. Budimpešta, 14. novembra. Prva konferenca združene opozicije se je začela včeraj ob en četrt na 6. Konference se je udeležilo kakih 70 članov opozicije. Na predlog starostnega predsednika Sippossa, ki je otvoril konferenco, je bil izvoljen za predsednika poslanec Fran Kossuth. Kossuth je izjavil v daljšem govoru, da je opozicija primorana, ker so ji zaprta vrata parlamenta, sestajati se na takih konferencah. Nato je pozval grofa Appo-nyija, da naj poroča. Grof Apponyi je opozarjal z vso odločnostjo na to, da morajo vzbuditi sedaj v parfamentu se vršeča posvetovanja s stališča zakonitosti velike pomisleke. Končno je govoril Še grof Batthyanyi. Bosanske železnice. Budimpešta, 14. novembra. Skupni finančni minister Bilinski je bil sprejet včeraj od cesarja v poldrugo-urni avdijenci, ter je predložil cesarju v predsankcijo železniški* program za Bosno in Hercegovino. Romunski ministrski predsednik v Budimpešti. Bukarešta, 14. nov. Kakor poročajo listi, pride bivši romunski ministrski predsednik Carp te dni v Budimpešto v važni misiji. V Budimpešti ga bo sprejel cesar v avdijenci, nakar se bo sestal z grofom Berchtoldom. Nato se Carp vrne v Sinajo, da poroča ru-munskemu kralju. Čuvaj. Budimpešta, 14. nov. Kraljevski komisar Čuvaj je dospel včeraj zjutraj v službenih zadevah iz Zagreba v Budimpešto. Dunaj, 14. novembra, V dobro poučenih političnih krogih na Dunaju se širi vest, da bo nastopil na Hrvaškem v najkrajšem času nov režim, če ne bo cele akcije v zadnjem trenutku preprečila hrvaško slovenska ob-trukcija v državnem zboru. Vsi merodajni krogi, ki žele in se trudijo, da bi nastopile na Hrvaškem zopet urejene razmere, so napravili pri vladi tozadevne korake. In vlada se bo udala. Določeno je že baje, da pride na mesto kraljevega komisarja Guvaja kot kraljevi komisar korni poveljnik pl. Rhemen, ki bo imel nalogo predvsem pomiriti Hrvaško in urediti vse razmere in izvršiti volitev deželnega zbora, ki bo takoj na to sklican k rednemu delu. To se izvrši v kratkem, če ne bo vsega pokvarila obstrukcija. Avstrijska vlada noče namreč, da bi mogel kdo trditi, da je to izvedla pod pritiskom obstrukcije, ogrska vlada pa se hoče izogniti očitanju, da se je udala diktatu avstrijske vlade. Italijanski parlament. Rim, 14. nov. Italijanski parlament bo sklican za 26. november. V prvi seji bo publiciran dekret, s katerim se ustanovi novo kolonijalno ministrstvo. Prvi kolonijalni minister bo poslanec Bertolini. Belgija. Bruselj, 14. novembra. Zbornica in senat sta včeraj zopet začela s sejami. Za predsednika je bil izvoljen v zbornici bivši ministrski predsednik Scholaert in v senatu baron de Fave-rean. Pred začetkom seje zbornice je demonstriralo nekaj tisoč socijalistov za splošno in enako volilno pravico. Ministrski predsednik de Broqueville je otvoril sejo s programatično izjavo, ki obsega med drugim zakon o starostnem in invalidskem zavarovanju, za zavarovanje za slučaj bolezni, stanovanjski zakon in vojaško reformo, ki je potrebna za Belgijo vsled vloge, ki bi jo morala Belgija Igrati v eventualnem boju zapadnih evropskih držav. Bruselj, 14. novembra. Belgijska vlada hoče na novo oborožiti utrdbe pri Antwerpenu in ob reki Maas ter zgraditi vojno mornarico. Začeti hoče s torpedno flotilo. Novi španski kabinet. Madrid, 14. novembra. Posvetovanja glede sestave novega kabineta so se včeraj v kraljevski palači nadaljevala. Ko je zapustil interemistični ministrski predsednik kralja, se je baje izrazil, da je bila sestava novega kabineta poverjena Moretu. Nato je imel Moret nad uro trajajočo konferenco s kraljem ter je baje, ne da bi navedel vzroke, izjavil, da ne more prevzeti vlade. Blizu mu stoječi politiki pravijo, da je zahteval razpustitev zbornice, ker je bil prepričan, da mu ne bo mogoče s sedaj obstoječo zbornico dolgo vladati. Verjetno je tedaj, da bo imel vlado v rokah še nekaj časa interemisično Garcia Prieto, tast liberalnega predsednika senataMon-tera Rio. Prieto bo imel nalogo, da spravi pod streho proračun in pogodbo s Francosko. Potem pa bo napravil prostor novi politični konstelaciji, Pogreb ministrskega predsednika Canaiejasa. Madrid, 14. nov. Včeraj se je vršil tu pogreb umorjenega ministrskega predsednika Canaiejasa. Pogreba se je vdeležil kralj Alfonso in vsi državni dostojanstveniki. Mrtvo truplo so prenesli v Pantheon. Po končanih cerkvenih obredih je množica priredila kralju navdušene ovacije. Homeruie. London, 14. novembra. Kakor smo že poročali je doživela angleška vlada hud poraz v zadevi homeruie. Unionist Baubury je predlagal, da mora plačati angleška zakladnica irski 2,500.000 funtov na leto, kar je bilo tudi sprejeto. Vsled tega je zavladalo velikansko veselje med unionisti. As-quithu, ki je odgodil debato, so klicali: „Z bogom! Pojdite na deželo!* Takoj po seji se je sestal ministrski svet, ki je sklenil, da z ozirom na krizo v orijentu vlada sedaj ne odstopi. London, 14. nov. Vzlic porazu, ki ga je vlada doživela ostane ministrstvo na krmilu in sicer iz ozirov na mednarodno krizo. Da se to omogoči, zahteva vlada danes novo glasovanje o predvčerajšnjem sprejetem predlogu glede Irske. Burna seja angleškega parlamenta. London, 14. nov. V včerajšni seji angleškega parlamenta je prišlo zopet do velikanskih kravalov. Opozi-cijonalci so psovali ministre z najgr-širni psovkami, in ko je Asquith zapustil z ministri zbornico so mu priredili mačji koncert. Neki unijonist se je vrgel Churchilli debelo knjigo na glavo. Asquitha so obmetavali s kepami iz papirja. Prišlo je skoraj do pretepa med vladnimi strankami in opozicijonalci. Rusija in Kitajska. Petrograd, 14. novembra. Kitajska vlada je sporočila ruskemu poslaniku Krupenskemu v Pekingu, da nasprotuje ruska pogodba z Mongolsko mednarodnemu pravu in kitajskim interesom. Kitajska vlada protestira proti tej pogodbi. Na Donavi. Bukarešta, 14. nov. Na Donavi se je zgodila velika nesreča. Remorker „Teleorman", ki je vozil 50 mož romunske obmejne straže v pristan Ostrovo se je zasukal tako proti vodi, da se je prevrnil. Pri tem je utonilo 44 mož. Nesreča na morju. New-Jork, 14. nov. Uruguajska križarka „Monte Video" je naletela pri Rio Grande na pečine, ter se je potonila. Moštvo se je rešilo. Današnji list obsega 8 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Nežni, slabotni otroci se kmalu popravijo, ako nekaj časa redno dobivajo ribje olje Scottova emul- I zija. Dosti bolj slastna in užitna kakor |! navadno ribje olje, jo ponavadi radi uži- | vajo, je lahko prebavna ter hitrega učinka. ;( l Scottova emulzija pospešuje nastanek trdega mesa ter razvijanje mišic in kosti. [j Vsled splošnega ojačenja otroci kmalu j I začno kazati več veselja do Življevja in ji že v kratkem času bodo začeli veselo skakati. Scottova emulzija, pri kateri je redil na vrednost še povišana z mineralnimi dodatki, je nedvomno na prvem i; mestu, biti pa mora pristna Scottova K emulziia. I Ctaa •rtfiulii »teklnici l K M t. Dabiva se p* I racfc lataruk. Frtti TPaifljatrf M t t pismenih suakal I tabite aa tvrtke SCOTT * BOWHE A. t a, e. M Daaaja H VIL sMIcevaja m m aai Hat takratno fpaifljater pals-LjMl a* taka lekarne. j ^ajpapaa^—s= i saa—aa«a— .1, „ r Mnenje gosp. dr. F. Holzmeisterja v Sarntheinu. Gosp. J. Serravailo Trst. V odgovor na Vaše vprašanje, Vam prav z veseljem poročam, da Vase železnato kina - vino Serravailo je zelo dobro in že dolgo let znano kmečkemu prebivalstvu in ga rabim z najboljšim uspehom proti slabokrvnosti, posebno v slučajih rekon-valescence in začetka moške zrelosti. Jaz sam ga predpisujem v moje največje zadovoljstvo v navedenih slučajih. . . Sarnthein, 5. junija 1913. ____________________Dr. tfolzmeister. Je trpežna 1| i hrani tok .^ Meteorologijo poročilo. VlSlua aai merjen 306*2 Srednji zračni tlak 73S mm ča Stanje1 g?, I *-aS harfi- « S OP"0' mera |5 Vetrovi Nebo c ""'» t mm £J 13. ;2. popj 7257 0*2 si. fugj | oblačno „ 9. zv. ! 730 1 00 I sr. szah. j sneg 14. 7. t}. I 733-4 —0*2 ] brezvetr. j megla Srednja včerajšnja temperatura —0*3* norm. 41*. Padavina v 24 urah 240 mm. Borzna poročila* Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani", Uridnl kini dunajske bene 14. novembra 1912 ■•l.lb«.l n.plrll. F De"rii I B,**»« 4«/» majeva renta .... 8430 i 84*"0 4*2«.'„ srebrna renta .... 87*70 i 879) 4§/. avstr. kronska renta . . 84*40 i 84 60 §% ogr. „ „ . . 83 75 i 83-95 4«, kranjsko deželno posojilo —'— 94-50 4«/. k.o. češke dež. banke . 8885 8985 Srečke ia L 1860 »/• . . ***— 455'- „ „ »1864..... 614- 626- „ tiske...... 287-- 299- Mmdjske !. Izdaje . 274- 286- „ H. „ . 245- 257- „ ogrske hinotečne . . 236— 248 — „ dnn. komunalne . 478— 490 — V, avstr. kreditne . . . 479- 491- Ijublfanske .... 6550 7150 Z avstr.rdeč. križa . . 50 50 5650 h ogr. „ „ . . 30 25 36 25 Z bSlHki ..... 27- 31 - Z turške ..... . 208-- 211— Dftlnlo«. Ljubljanske kreditne banke . 427-— 433 — Avstr. kreditnega zavoda . . 606 50 | 607 50 Dunajske bančne družbe . . 502-50 £03*50 Južne železnice..... 103 — 104 — Državne železnice .... 68090 68190 Alplne-Montan..... »— 967- CeSke sladkorne družbe . . 360*— 364 — Zivnoatenske banke. . . . 264-50; 265*50 MM* Cekini .....:;• H-43 11*47 Marke ......... 117-90 118-20 Franki......:. . 9610 £6 30 Lire . . . • . ali . 94 90 95 20 Rnbljl......; . " 254'25 i 255 2d Žitne cene v Budimpešti« Dne 14. novembra 1912. Ter min. PSenica za april 1913 . . za 50 kg 11-87 Rž za april 1913 .... za 50 kg 104S Oves za april 1913 ... za 50 kg 1091 Koruza za mai 1913 .. za 50 kg 789 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš ljubi soprog, sin, brat in svak, gospod Ivan Ženko posestnik lo gostilničar (po domače pri Krakovćana) danes zjutraj ob 6. po dolgem boleh an j u šele 34 let star, mirno preminul. Pogreb zemskih ostankov dragega pokojnika bo v soboto, dne 16. novembra t. 1. ob !/24. popoldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 18. na mestno pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljabijani, dne 14. nov. 1912. talmjotl sorodniki. 262 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran >- irtUii mm m. L«ta 1S37. ustanovljen« delniftka dru±ba ™ ***** *t~. is. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBUANI Stavbno podjetništvo f pisarno so orfcitoktoi-o In otovnnotonnitko de>laj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela i opekarne s strojnim obratom v Kesezab In na Viouf kamnolomi w Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. Greh in smeh... Zabeljene in osoljene kratkočasnice. Brez dovoli eni« kneiotkohtekege ordinarijata U d al Tinček Hudaklin. n Cona 1 krono, o pošto 1 krono 10 vinarjev, u Jforodna knjigama v Ijubljani, Prešernova nI. 7. V soboto, dot 16. novembFa 191Z. bode živinski in kramarski sii v lih v lil Ta semenj bode posebno ugoden trgorcem in kramarjem, ker se vrŠ-?vecej ponedeljek, dne 18. novembra 1912, tudi v Ilirski Bistrici semenj, — katera oddaljenost znaša od Jel>an do I! Bistrce le eno uro hoda. Semenj živine ostane na starih mestih, kramarji in drugi se pa postara ta semenj ob ulici »Kaplaniia« proti Iskrovi gostilni. Trgovci, kramarji, živinorejci porabite ugodnost! Županstvo občine Jelšane dne 7. novembra 1912 4101 Znpan: I. Valenčič s. r« cftnton Sare <šPenlo, — (Spreme %a neveste. Romati izdelek, blatno tn platneno blago, šouarske oezentne. v Sjubljcia, Selenbargooa al. S. Priporoča ss največja zaloga oblel^ 3a gospode m == deč^e SE Vtdno najnovmjia konfekcija ja dame in deklice. Mike cene. Solidna postrežba. 3846 < Šestošolec liče Instrukcije. Ponudbe pod 4109 ,,A0St0i0l6C m m 12) v petek, 13. „ „ „ „ 29 „ „ 9 13) v ponedeljek, 16. „ „ „ 52 ., m „ Natančnejši podatki so razvidni iz uradnega razglasa v „Lai-bacher Zeitung" z dne 9 t. m. Št 258 in jih daje tukajšnje sodišče v »obi št. 13, pritličje, levo. Vsa natančnejša pojasnila in zlasti Še ona o plačilnih pogojih daje tudi ljubljanska kreditna banka v LJubljani In odv. pisarna dr. Barel TrlUerJa v LJnbl|anL Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 262 štev. ■^ I ■ v ■ Trsela. vrst n.a,3e©lld.xxej« izvišeno I ta. po ra.et3rLlž;jl£i. censtl^. d.o'fosiTrl'ia,: l^f^R|Qflf A Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki v Brnu, reg. zadruga z omejenim jamstvom j IJI||U IWU podružnica na Dunaju, L, Adlergasse Štev. 12. * Popolne oprave za stanovanja, hotele, vile, restavracije, kavarne, pisarne itd. Izvoz pohištva. Priporočamo ^^ -^ _| • I _ :: solidno tvrdko :: ITI O Cl lil XQIOri damskih in otroških klobukov v veliki izberi ter športnih čepic m, m •• *+... | vseh vrst Tikanja moizi ^0lsArt K/lca 8 ____________________________________________________________________________*___ i Preselitev gostilne. Vljudno naznanjava, finffjlnn tipi Durii iz Manje Tereiiit ce-da sva preselila S¥ojo uUjIIIIIU |lii I\UjII & 1*18-Da Pred igriščem štev.l. (Pod gabrom) sedaj pri „Busu". Se priporočava z vsem spoštovanjem A. ftl. Rus. Pozor! Rastlinski eiiKsir frtaj! je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih bilj in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proii vsem boleznim želodca, črev, jeter in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daie sla^t in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jaci in krepi ves tivot Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo rri-znanic in zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice; ker mi dobro delujejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice rastlinskega eliksira. Frančiška Potočnik, Eavee, x. p. Velenje Štajersko. 3 ve!, ali 12 malih steklenic franko na vsako pošto 5 K 29 vin. 6 > » 24 » » »»» » 8 » 80 » 9» »36* » »>» »12 »80» 355t Dobiva ?e samo pri meni. — Prosim točno adresirati. lekarna k Spasitelju, Koprivnica, JCrvaško. Ipii ii potnik! ki stalno obiskujejo privatne osebi se iščejo a zmožno uvozno tvrdko za kavo in čaj. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja ■a poštni predai št. 525, Trst, glavna pošta. 4*7 Kdo je pripravljen vzeti za nekaj časa *v<2 psa (dogo) v svrho dresure v oskrbo? Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« bi ntth isti.1 5 kg sveže surove masti naravnost iz klavnice razpošiljam po povzetju za 11 K, pa tudi razstopljeno svinjsko mast. Poštnino plačam sam. — V. Hamak, izvoz svinjske masti. Praga-Karlin, Češko. Za kamnolom s celctaisa obratom se išče 4098 tiiiilmi moisfer (Bruchmeister) ev. z 20—30 delavci. Ponudbe pod MW. S. 8820" odpošilja Rudolf Mosse, Dunaj I, Seilerstatte 2. Rm m 4031 lota. Izdelujem kartone za razuliljaie Uals po priti. Ljibljaaska kartonažna tovarna I?. 8iniL LiiblfHu. topen l 16 Zahtevajte vzorce in ceno. MESO vsak dan sveže goveje, telečje ali ko-Štrunovo od stegna, poštni zavoj s 5 kg 5 K franko po povzetju dobavlja Boflmann Mlksa, Haiduszoboszlo V a ću t N 308, Ogrsko. 4iio 131^ HT^l^, krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plašCke, klobučke, havbice, čepice, higiieoiine polrebscina za novorojenčke in vsako modno blage pošilja na izbiro M. Krištofič- Bučar LJubljana, Start trg it 8. Met Is / i^, Ljubljana, / ^^^^i?Ž!* j Prešernova / *^55S> / ulica št. 5 / • ^. ^^| / 1. nadstr. / ^^^^^ / T / 4lll§v f ^ / ^&*^*** / najfinejših /jS^jS?!^ / angleških ^2E^[^ / kostumov, ^S^si^Sir / naletotov, ^^^ / franc. toalet itd. POZOr! Od Mri npl se prodaja TrOB¥Et! galanterijsko blago in pletenine 4054 fc^pMfc iz konkurzne mase Ludovika Dolenca v jgiiui-^ Z najvišjim dovoljenjem ^ Nj- c. in kr. apostol. Veličanstva. XXIX. c. Kr. držaunc loterijo za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna leten;] edina i Avstriji zak. dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K. WF Glavni dobitek znaša 200.000 kron. Žrebanje bo javno dne 19. decembra 1912. — Srečka stane 2 kroni. Srečke se dobivajo pri oddelku za drž. loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstra?se 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd., igralni načrti za kupovalce srečk zastonj. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. 4C09 C. kr. loterijsko doke dar stveno ravnateljstvo. (Oddelek drž. loterij). 20°lo do 30°i o znižane cene radi preogromne zaloge oblek, raglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev, paletotov, bluz in kril. „Angleško sJcladišče obleJc" O. jBer^ncttovzč, JULestrU trg št. S. Kras elegantne pojedine fe II I VI • I • (Altenburger Schlosswein). Specijalna znamka c. kr. privilegirane vinske veletrgovine Chamrath & Luzatto, Dunaj-Nussdorf. Hini! namizno M in rdele in. Dobiva se v vseh prvovrstnih delikatesnih trgovinah, hotelih in gostilnah. Sprejme se 405. * it niti n^mnpni!i dober železninar pri Franc Piceku. trgovina s špecerijskim materialnim, blagom in železnino v Ribnici na Dolenjskem. 1 M9«»'B9s*a> £«C.€»^>£a. 4047 trgovina i il losi j v prometnem kraju na Dolenjskem, BB l j tik tovarne B5-— I se takoj odda. Cenj. ponudbe na uprav. »St. Naroda«. niDomoz iz barvne stroke izvežban prodajalec, reprezentativen poraben tudi za potovanje, 4043 dobi ugodno mesto. Prosilci morajo znati Češki jezik in razpolagati z referencami prve vrste. Ponudbe pod „Farbenh&us 5716" odpošilja Rudolf Mosse, Dunaj I., = Seilerstatte 2. = V 4092 Zenitve zmožnim gospicam oz. njih staršem! Vsled pomankanja znanja in časa želi se tem modernim potom spoznati mlad, inteligenten in zelo soliden posestnik, trgovec, priknpljive srednje postave, t prijazni vasi ob južni železnici z izobraženo gospico neomadeževaoe preteklosti, dobrega zdravja in z veseljem do trgovine in gospodinjstva. Da svoje podjetje in tako letne dohodke do 10.000 K in naprej poveča, želi dote okrog 40.000 K, predvsem pa dobro, nedolžno \ srce. — Razločne ponudbe prosi na upravništvo .Slov. Naroda" pod „Zvestoba do groba" v i posebni koverti do 23. novembra, če mogoče s I sliko, ki se tajno vrne. Anonimno se ne vpošteva.