m PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V jutrišnji številki bomo objavili v celoti vsa poročila z občnega zbora SHPZ •eto V - O A'5 /13 CON Poštnina plačana fcr-. ‘JLe». U-jOo; Spedizione in abb( v gotovini abbon. post. I. gr. TRST, torek 8. novembra 1949 Cena 15 lir fJJRONIQ ,* * Unici 3Mgtoinente I. conferenza m5tfc°*truzione dei sinda-di Trieste sta su-Ift ; , flhnide interesse 1ra i, cU“Wratori del Territo-# alie natumle quando si 0 d?) • reaU condizioni di 1 } tindacalismo triestino. V^erenza di domenica 'i»jl j Ksveglia ef, ettiva-d n i lavoratori il ^ *el!a realta della pro-situazione rav-j Jfettacolo di rovina in [toijPilisti hanno trascina-triijl?«cati Unici e desta in IV di lavoratori ima le-(JtPeranza. ^ Jispondono invece gli it j. di Vidali responsabili ; rr10 dei lavoratori di fjm fronte alla volonta »H^toscienti lavoratori di di demagogia e di •■tj, inscenato per ten-irtior; 3ajtnare ancora i la- ~ .raj ui %n distogliere Cljalla giusta strada tu “HClO VtllAlin +/> LCflV/T_ fc^Radich, Scmilli e tentano con un col- i la- nuovo tessera- lljJ: un congresso a breve QUestl uomini sono f”fi hanno rtdotto le 22 1 je ar •erazioni di categoria %tunte larve> chc hanno \ p e passivizzata la ate di fatto le fe- teti $e0li alberghi-men-“al imentazione, _ . ..........,„, della ‘‘tp,, “®t marittimi, della Nj ‘j legno, degli edili, V ,aet ferrovieri e iav.tc e hanno tentato di di-j.; federazione della J. 7 J CUC I ILClKJlie UCttU :«rjL kidati i Comitati Ji ' -tanir screditata c ndotta ^a, sindacaie c per di- -1*®*! introdotto il terro- “»ral, w,,‘aed i rheibdi squadri-i ^ptivita sindacaie, ri-„fja Polizia delVoccupa-i fspntanati di prepoten-^01» ion quadri sindacali i' ,a 1’organizzazione dei III. REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE Le v enotnosti s se more razvijati slovenska in hrvatska kultura na STO-ju Občni zbor so pozdravili predstavniki vsega slovenskega naroda: iz svobodne Ljudske republike Slovenije, iz prodane Slovenske Koroške, iz zasužnjene Slovenske Benečije in Goriške - Pozdrav pevovodji tov. Svari, žrtvi napada fašističnega terorja kominformistov - Novoizvoljeni predsednik SHPZ je tov. prof. dr. Andrej Budal, tajnik pa tov. Boris Hace RESOLUCIJA Punto che i consigli <2 non s* riuniscono piu ■ **€rO Ipnnlo mnlti. 72071 \ ero legale, molti non °he sulla carta, i re-■ che non si riuniscono ^Janno piu riiente, la di-dei lavoratori aile as-e comizi, il njiuto d> 'c cariche sindacali e It pagare i contributi. «dirigenti» che pro-Jli risanare i Sindacu-" n il tesseramento ad so sono quelU che uro bilanci c la li-di diecine e' dier-Kott aziendali in al-;gftiende prive di qual-/ ffiesentanza sindacaie, ?e 0:’1° abbandonata la “trata alla merce dei 'vftor r°ta fratellanza .JU j atori ifaliani c slavi ■>idIapporti or9anizzativi A Crieta con i lavorato-č0«a B, valorizzata e w C.d.L. E con que- hanno il coragg io ij ,'tita rsi ai lavoratori S |jl t^?Cc° del tesseramento i d£ i rcsso’ (ioP° essersi klulrnProuviso come fal->teT ^uestlone sindacaie Ml to in due settima-1' se,..riunioni, attivi, ple-2ii imervistc, črti- V ?Cte d spu,la \ c«n( non ne hanno aniente in diciotto cio, per quali v°n si era pioclama- '!>o, Nfc di cfle i Sindacati i tei ste andavano a .''Szir. dopo Vespulsione ^isti slavio, e che „% !? anche la fusione . *o? p,!a base ma anche r e cosa e dunque g*o £y,.r aiustiflcare tanto ‘‘a situazione sinda- ;'5^o i c da credere che “ecisi di riconosce' hnrtrtn fnttii n H •e hanno /atto e di C' čil/ . a nemmeno per '\ 1 /atti sono li a dt-Jttiniin '’'"1 una t'oita che Mlttir della rovinosa li-VlJjj u introdotta nel luki de|[ 1Uella della dema- V9<8, ’ tfeli kJL cdlanme. mmacce contio gli s'es-ton cfle vogliono farla ' ;c »«a simile situazio- ir1( ‘ Jiueste settima ne U d^icato la loro po-n JUratrice t. monopo- vata n0ft eominformisti s i*« pm onc di inganno Sttnt aoria del panet-intev Pfomesse alle /a-jdHerr„s,5aet al^a causa t."*?« Uberazione di S&t)>t? ?cale in favore iVda n„,, irittl di risarci-SSkun della Hepubbli-IV dumentati gli at- (Wc>in oroan; popolari ^>i„e Ih a^o acceniuato il sa- bifarLdateporie che an-Dn»_ dtano. esautorato liquida- Kan° direttlvo Na Tržaškem se je slovenska kultura porajala v neprestanih bojih z italijanskimi in avstrijskimi imperialistični težnjami. Dvignila se je na visoko stopnjo zlasti v Trstu in tržaški okolici zaradi zavesti delavskih in kmečkih množic, njihovo prosvetno izživljanje je ob koncu prve svetovne vojne zavzelo ljudski značaj in borbeno vsebino. Tržaško slovensko prebivalstvo je v borbi proti italijanskemu iredentizmu najuspešneje branilo svoje narodne in socialne pravice ravno na prosvetnem področju. Za tako borbo so bila najbolj pripravljena mnogoštevilna prosvetna društva, katerih člani so bili večinoma delavci in kmetje. Slovensko in hrvatsko prosvetno delovanje, ki je šlo v progresivno smer, je porušil fašistični teror, ki je v stremljenju, da uniči obstoj slovanskega prebivalstva sploh, najprej uničil vse slovansko prosvetno življenje. Izpod ruševin je nanovo vzklila slovanska prosveta med narodnoosvobodilno borbo, ki je dala tudi vsej slovenski in hrvatski kulturi novo vsebino in novega duha. V narodnoosvobodilni borbi sta šla slovenski iu hrvatski narod po novi poti in si priborila enotnost, ki je ne more streti nobena sila več. Zato se poslej tudi slovensko in hrvatsko ljudstvo izven meja domovine ne more razvijati brez zvez z jedrom svojega naroda, ki po zmagi nad fašizmom gradi socialistično družbo. Anglo-ameriška vojna uprava je pri uničevanju pridobitev narodnoosvobodilne borbe najprej likvidirala ljudsko oblast, nato pa je z nasiljem in zvijačo začela izpodkopavati enakopravnost slovenskega naroda, jezika in kulture. Anglo-ameriški imperializem je napovedal neizprosno borbo slovenski kulturi in jo ovira z vsemi sredstvi prav zaradi njene progresivne vsebine, italijanska reakcija in šovinizem pa ga izpodbujata pri tem poslu posebno iz nacionalnega sovraštva. Tako je zavladala na Tržaškem ozemlju popolna neenakopravnost slovenskega prebivalstva in njegovega jezika, ki ga imperialistična politika odriva na podeželje in ga šovinisti proglašajo za aneznann in «tuj» jezik. Anglo-ameriška vojna uprava slovenskemu ljudstvu ni vrnila onega narodnega pre- moženja, ki so mu ga fašisti s silo odvzeli, in mu ni dala nobenih pogojev za gospodarski in kulturni napredek. Razvoj slovenskega kulturnega življenja se onemogoča, nobeni vrsti slovenskega prosvetnega delovanja — ne ljudski prosveti ne znanosti ne umetnosti — niso zagotovljene materialne osnove (izmed mnogih dvoran v mestu ni bila dodeljena za slovenske kulturne potrebe nobena, Slovensko narodno gledališče na primer ne more igrati v nobeni večji dvorani v mestu, čeprav bi moralo dobiti zaradi visokega kulturnega poslanstva in po svoji umetniški kvaliteti lastno dvorano, itd.) V vprašanju slovenskega šolstva podpira imperialistična politika asimilacijske težnje italijanskega šovinizma. Iz tega razloga ne ustanavlja slovenskih otroških vrtcev v mestu, zapostavlja slovenske osnovne in srednje šole, nastavlja nekvalificirane učne moči, hkrati pa vodi borho proti demokratizaciji šolstva, izbira za učne moči protiljudske in celo izdajalske elemente, v personalne zadeve vmešava politično policijo. Slovensko iu hrvatsko ljudstvo na Tržaškem ozemlju se je za pravično rešitev narodnega vprašanja, za demokratične, narodnostne pravice borilo skupno z italijanskimi demokratičnimi množicami. Pri nasprotovanju do slovenske kulture je našla imperialistična politika pomagače in zaveznike med italijanskimi šovinisti, slovenskimi kolaboracionisti in v zadnjem letu med tržaškimi kominformisti. Razbijači enotnosti v demokratičnem taboru in rušilci enotnosti med Slovenci niso prizanesli obnavljajoči se slovenski prosveti. Uničevali so cvetoče delovanje nekaterih prosvetnih društev v mestu in na deželi, nasilno so se polaščali vodstva prosvetnega dela, zapirali so vrata že tako skromnih dvoran Slovenskemu narodnemu gledališču, poskušali so onemogočiti delo Studijske knjižnice, ovirali so razstave del slovenskih umetnikov, v šolskih vprašanjih vodijo hinavsko politiko, ki podpira asimilacijo v narodnostno ogroženih predelih, jezikovno enakopravnost so zatajili. Vse to počenjajo samo zato, da bi ohromili slovensko prosvetno življenje in s tem ubijali samozavest Slovencev, ki naj bi postali poslušno orodje v rokah protinarodne in protiljudske kominformistične politike. Pretrgati hočejo vezi med slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju in med slovensko kulturo v socialistični domo- vini, da bi osamljena in brez življenjskih sokov ne mogla dolgo kljubovati napadom sovražnikov. Zato so ukradli ime SHPZ, da bi prevarali in zapeljali poštene demokratične Slovence, ki naj bi jim organizirano služil: pri končni likvidaciji slovenske kulture na STO-ju. Popolnoma drugačno je stanje slovenske in hrvatske prosvete v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Ljudstvo je tu obdržalo oblast v svojih rokah in si gradi boljšo bodočnost, nacionalna enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Italijanov se dosledno izvaja. Ljudska oblast skrbi za kulturni dvig vsega prebivalstva in daje popolno podporo slovenski in hrvatski kulturi, da se izbrišejo težke posledice 25-letnega nacionalnega zatiranja po fašistični Italiji. Skoraj popolnoma je odpravila nepismenost, odpira nove šole, osnovne in srednje, prosvetna društva uživajo vso materialpo in moralno oporo, gradijo se zadružni domovi, ki bodo tudi kulturna središča vasi, itd. Skratka, ustvarjajo se vsi pogoji za cvetoče kulturno in prosvetno življenje. Slovenska in hrvatska kultura na Tržaškem ozemlju se more razvijati samo v enotnosti s kulturo v socialistični domovini. Zgodovina potrjuje, da so vsi poskusi ločevanja od kulture matičnega naroda propadli, kjer so jih narekovali ljudstvu in narodu tuji interesi. Prav zato so zapisani poginu bedni poskusi reakcionarnih in emigrantskih krogov okoli »prosvetne matice« in poskusi kominformističnih »zaščitnikov«. V duhu bratskega sožitja vseh treh narodnosti na tem ozemlju se morata slovenska in hrvatska kultura razvijati v tesnem sodelovanju z napredno italijansko kulturo. Vsaka kultura se more razvijati samo v miru, zato naj bo prosvetno delovanje usmerjeno k utrjevanju miru, hkrati je treba poudariti, da je konkretna oblika te težnje najdo-slednejša borba za enakopravnost narodov. Novoizvoljeno vodstvo SHPZ GLAVNI ODBOR: Predsednik: J. podpredsednik: II. podpredsednik: III. podpredsednik: Tajnik: Org. tajnik: Blagajnik: Odborniki: Dr. ANDREJ BUDAL Dr. HLAVATY ROBERT SRAJ JOSIP VENTURINI FRANC RACE BORIS PRESL MIRO BRUS MARIJA 1. MARION SIKST 2. PAHOR DRAGO 3 GRUDEN ANTON 4. TURK DANILO 5. PERNARČIČ LUDVIK 6. VELIKONJA JOSIP 7. SPANGER VEKOSLAV 8. NAKERST RADO 9. ŠVARA VLADO 10. BUČAR NUSA 11. GERDOL IVAN 12. LOREDAN KLARA 13. PERTOT MILAN NAČELNIKI: 1. Ljudska prosveta: 2. Šolstvo: 3. Znanost in umetnost: NADZORNI ODBOR: RAZSODIŠČE: MAJNIK MAJDA COK TONČKA RAVBAR MIRO 1. JELINČIČ ZORKO 2. BENULIC RUDOLF 3. VRABEC UBALD 4 SABADIN IVAN 5. OBAD JANKO 1. Dr. DEKLEVA JOŽE 2 BOŽIC ANTON 3. TOMSIC FRANC 4. KNEZ MATIJA 3. Dr. RAPOTEC VINKO V zavesti, da je potrebno mobilizirati vse sile za očuva-nje in nadaljnji razvoj slovenske in hrvatske kulture, Slo-vensko-hrvatska prosvetna zveza poziva demokratične Slovence, Hrvate in tudi Italijane na Tržaškem ozemlju, naj se v zvezi s položajem v anglo-ameriški coni združijo v borbi za nacionalne in kulturne pravice slovenskega in hrvatskega naroda, za jezikovno enakopravnost, za zagotovitev materialnih osnov za razvoj kulture in prosvete, na šolskem področju za enakopravnost z italijanskimi šolami, za demokratizacijo šolstva, za ustanovitev filozofske in pravne fakultete s slovenskim jezikom in za očiščenje izdajalskih in nestrokovnih učnih moči. Posebna dolžnost prosvetnih delavcev je tudi, poleg okrepitve delovanja v prosvetnih društvih in na vseh področjih prosvetnega dela tudi da vsak dan razkrinkujejo proti-ljudsko in protinarodno početje tržaških kominformistov in se bore proti njim, ki so kot likvidatorji slovenske prosvete pokazali, da se ne razlikujejo od italijanskih in anglo-ameriških imperialistov. Prosvetni delavci v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja bodo z vsemi silami podprli napore ljudske oblasti za popolno odpravo nepismenosti, za nadaljnji dvig slovenskega in hrvatskega šolstva ter bodo pojačili in razvili množično kulturno in prosvetno delo med slovenskim in hrvatskim prebivalstvom, da se dokončno zabrišejo posledice 25-letnega nacionalnega, socialnega in kulturnega zatiranja po fašistični Italiji. (Poročilo o poteku občnega zbora je objavljeno na 4. strani) teiflice OKimirSKe rNomciie i ter obletnice odkritja spomenika padlim o Govorili so: polk, Lenac Mirko, tovariši J. Beltram, Laurenti in Bole GROPADA. — VDOVE PADLIH BORCEV ZA POLAGAJO VENCE NA SPOMENIK. SVOBODO Tržaško demokratično ljudstvo je v nedeljo proslavilo 32. obletnico Velike oktobrske revolucije na slavnostnih prireditvah v Gropadi, kjer je hkrati proslavljalo prvo obletnico postavitve in odkritja spomenika padlih borcev in v Kopru, kjer je prebivalstvo cone B proslavilo II. obletnico izvedbe agrarne reforme in osvoboditve zakupnikov in polovinarjev .ter kolonov izpod veleposestniške- ga jarma. Poročilo o proslavi v Kopru, kjer so govorili: komandant VUJA-e polk. MIRKO LENAC, predsednik okrožnega ljudskega odbora za Istrsko okrove tov. JULIJ BELTRAM in tov. GINO GOBBO objavljamo na 4. strani. Na tem mestu objavljamo govor polk. Lenca: Govor polk. Mirka Lonca «Pozdravljam vas, tovariši in tovarišice. in vam čestitam vaš veliki praznik. To je dan, ko proslavljate obletnico velike zmage, eno Izmed pridobitev velike narodnoosvobodilne borbe, v kateri ste tudi vi, vse delovno ljudstvo tega ozemlja, ramo ob rami z narodi Jugo- V FLRJ slovesno proslavili obletnico Oktobrske revolucije Mednarodno domokratično delavsko gibanje bo premagalo revizionistični odklon sovjetskih voditeljev n" - )„ “ e sviluppate al šl 'bn i a:i°ni sguadristi-V av0ratori e antifa- *Cq a jeconda edizione P n. n tesseramento U»yso sindacaie una similc cosa posso- X . 0 che 1,1 (1“C' 't« fi.1-0 slnceritd, non V Nu^ato. C'e soltan- tfs&>£ilone di una smim ViS ^nza• (li un OP-vCecedemaatdemoc ratlC0 '(S Se m1 c dl una de- " N , ‘lp j. u»u ut- SSlSa m tentare anc0‘ v tc,. ' * 0Qtt.rx.ro nrtl.iiPn % rt,1 _?ei lavoratori 1 rtstoglierli da i K »vi,;- oettare pol ve-■ dei i ,Uižl°ne in 4,a pag.) NEW YORK, 7. — V govoru, ki ga je imel v New Yorku, pred skupino jugoslovanskih izseljencev, je jugoslovanski minister in vodja jugoslovanske delegacije v glavni skupščini OZN Edvard Kardelj poudaril željo Jugoslavije do čim širšega in konstruktivnega med. narodnega sodelovanja tako na gospodarskem področju kakor tudi v borbi za vtrditev miru, za odnose enakopravnosti med narodi in za neodvisnost narodov. Edvard Kardelj, Milovan Dji-las in drugi člani jugoslovanske delegacije so se na vabilo skupine jugoslovanskih izseljen, cev v Ameriki zorali v hotelu Edison v New Yorku. (100 Američanov jugoslovanskega porekla iz vseh držav Amerike, med katerimi sta bila tudi pisatelj Louis Adamič in violinist Zlatko Balokovič, se je zbralo v hotelu Edison, da vidijo in pozdravijo jugoslovan- sko delegacijo. V govoru, ki ga je ob tej priliki imel, je Edvard Kardelj med drugim dejal: Jugoslavija ni pripravljena odpovedati se za nobeno ceno svoji mednarodni politični akciji za uveljavitev njene neodvisnosti. Obstajale so tendence prikazovanja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo kot vprašanje, ki se tiče samo Sovjetske zveze. Vendar pa se mi nismo mogli sprijazniti s temi tendencami, ki so dejansko samo poizkus, da bi kapitalistične države sodelovale v bloku, ki so ga proti Jugoslaviji ustvarile socialistične države, ti katere koli strani naj pride °srp, žanje neodvisnosti Jugoslavije, je to kot tako mednarodno vprašanje. Ravno zaradi tega smo mnenja, da je iz>litev Jugoslavije v Varnostni svet znaten doprinos k utrditvi miru v svetu. Drugi morda mislijo, da se lahko izkoriščajo težkoče Jugoslavije, zato da se pritisk z Vzhoda lahko spopol-ni s pritiskom Zahoda. Toda to so špekulacije ozkih krogov, ki pa se bodo lahko kaj kmalu prepričali, da ni nobenega upanja na uspeh, pač pa da mi nimamo nobenega nirmena, da bi se na ljubo karkršni koli kampanji klevet iKlpovedali konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju, tako na gospodarskem področju kakor za utrditev miru v svetu, za u-vedbo odnosov enakopravnosti med narodi, za uveljavitev naše neodvisnosti. Nobena kleve-ta nam ne bo mogla preprečiti, da bi y tem smislu razvijali naše odnose z vsemi državami. Glede spora med Sovjetsko zvezo ir) Jugoslavijo je Kardelj dejal, da je bistvo tega spora borba za odnose enakopravnosti med socialističnimi državami. Pripomnil je, da ima vsak (Nadaljevanje na č. strani) slavije sodelovali in dali svoj delež za osvoboditev, za uniče. nje fašizma in končno za zru-šenje srednjeveških delovnih odnosov, katerim ste bili podvrženi v teh krajih skozi sto-letja. To je velika proslava, a še večji pomen ima danes, ko nam tisti, od katerih smo to najmanj pričakovali, ne priznavajo naše velike borbe. Ta proslava, je poleg drugega tudi odgovor delovnega ljudstva tega ozemlja vsem tistim, ki poskušajo, da bi se na račun narodov Jugoslavije in na račun ter proti interesom narodov tega ozemlja, igrali z našimi interesi za hrbtom ljudstva. Mi smo slišali tov. Tita, ko je dejal, da glede lega vpra. šanja morajo vprašati tudi nas, kaj mislimo. Tako je in drugače biti ne more! ‘ Ta proslava je tudi odgovor vsem tistim, katerim ne prijajo pridobitve osvobodilne vojne, ki jih je to ljudstvo za ceno velikih žrtev izbojevalo, t. j. v prvi vrsti ljudska oblast, bratstvo in enotnost treh narodnosti na tem ozemlju ter njihova enakopravnost. Prav tako jim ne prija niti dejstvo, da je kmet na tem ozemlju na svoji zemlji svoj gospodar. Delovno ljudstvo tega ozemlja pa ve eno, a to je; da pridobitve narodno osvobodilne borbe, t.j. svojo ljudsko oblast, bratstvo in enakopravnost med narodi, ne bo dopustilo nikomur, da bi se jih dotaknil Delovni kmet je odločen, da' svoje zemlje, ki mu jo je dala ljudska oblast ne bo dal in da o tem sploh ne bo tudi več trgovanje, ker je agrarna reforma zaključena, a vrnitve na staro noče nihče več! Mi vemo, da so na tem ozemlju ljudje, pa tudi razne stranke, ki jim zmage delovnega ljudstva ne gredo v račun, ne strinjajo se z njihovimi težnjami. Oni govorijo, da v coni B ni dovolj svobode za njihovo delovanje. Nam pa se zdi čudno, da o tem sploh govorijo, kajti do sedaj nismo odklonili nobene prošnje, ki nam je bila za politično aktivnost predložena. Mi vemo, da je tukaj svoboda, oziroma da obstaja popolna svoboda Za vse tiste, ki pomagajo pri utrjevanju pridobitev in izbojevanih zmag delovnega ljudstva kakor za vse ti-«fe, ki izkoriščajo svojo aktivnost v borbi proti reakciji in fašizmu. Jasno je, da ni svobode in da je ne more biti za tiste, ki delajo na slabitvi ljud. ske oblasti, na razbijanju brat. stva med narodi, ki delajo na tem, da bj se staro izkorišča- nje povrnilo. Evo, tako mi tukaj delamo na vprašanje svobode in takšno svobodo bomo tudi v bodoče spoštovali. Vojna uprava jugoslovanske armade se je. v tem duhu trudila, da bi ljudstvu tega ozemlja pomagala. Ona bo tudi v bodoče vložila vse svoje sile za pomoč ljudski oblasti, za njen daljnji razvoj in za njeno daljnjo utrditev vedno v interesu delovnega ljudstva tega ozemlja. V tem imenu vam še enkrat čestitam in kličem; Naj živi ljudska oblast!» (Nadaljevanje na J- strani) V Gropadi Pred letom so odkrili vaščani y Gropadi spomenik, na katerem so vklesana imena 7. padlih borcev, 5. pogrešanih in freh. ki so umrli v nemških taboriščih. V nedeljo so se ponovno zbrali vaščani, okoličani in iz ostalih krajev Tržaškega ozemlja, da proslave prvo obletni- (Nadaljevanje na 4. strani) Konec vladne krize v Italiji r RIM, 7. — Predsednik Italijanske republike Einaudi je sprejel ostavko treh Sara.gato-vih ministrov in je podpisal ukaz, nh podlagi katerega so člani vlade pooblaščeni nadomestiti začasno odstopivše ministre. Tako bo Giovanni Ber-tone, minister za zunanjo trgovino, opravljal tudi posle ministra za industrijo jn trg;ovino. Minister za promet Guido Cor-bellini bo opravljal posle ministra za trgovinsko mornarico. Giuseppe Pella pa bo verjetno opravljal posle delegata pri OECE. Sovjetski predlog Maršal Rokosuvski bo komandiral Poljakom tilde kolonij LAKE SUCCESS, 7. — Sovjetska delegacija je danes predložila političnemu odboru OZN svoj načrt za rešitev vprašanja bivših italijanskih kolonij. Načrt priporoča takojšnjo neodvisnost za Libijo, umik tujih čet in vojaškega osebja y treh mesecih ter ukinitev vseh vojaških baz v Libiji v istem roku; neodvisnost Eritreje in Somalije v petih letih. V tem času bi ti dve koloniji upravljal svet, za skrbništvo OZN, ki bj določi] upravitelja, ki bi mu pomagal poseben odbor sestavljen iz petih stalnih članov Varnostnega sveta ter Italije in Etiopije. PARIZ, 7. — Moskovski radio je danes ponoči objavil sledeče poročilo: «V znak hvaležnosti poljskega ljudstva do maršala Rokosovskega je predsednik ljudske republike Poljske Bierut zaprosil ministrski svet ZSSR, naj se maršal Ro-kosovski stavi na razpolago poljske vlade, dg služi v poljski vojski. Na podlagi prijateljskih vezi, ki družijo Sovjetsko zvezo in Poljsko in upoštevajoč, da je maršal Rokosovski prepustil sovjetski vladi tozadevno odločitev, je sovjetska vlada dala svoj pristanek na prošnjo predsednika Bieruta. Ker je bil razrešen svojih funk. cij na podlagi sklepa prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR, bo maršal Rokosovski na razpolago poljske vlade.« Vsi poljski listi obširno piše- Višinshi in ’' sla se sestala VVASHINGTON, 7. Sovjetski zunanji minister Višinski se je danes popoldne razgovarjal 15 minut z ameriškim zunanjim ministrom Achesonom. Ob izhodu iz državnega .tajništva je Višinski izjavil novinarjem, da gre samo za navaden vljudnostni obisk. jo o imenovanju Rokosovskega za vrhovnega poveljnika poljske vojske in za ministra za o-brambo. Dosedanji vrhovnj poveljnik poljske vojske in minister za obrambo Rola Zimier-ski je bil kooptiran v državni svet. V londonskih krogih so mnenja, da je prišlo do te spre. membe v poizkusu podrediti s; Poljsko. Mnenja so tudi, da je to dokaz poraza sovjetske ko-minformistične propagande pied Poljaki. BEOGRAD, 7. — Skupina italijanskih levih socialistov, ki potuje po Jugoslaviji, je odpotovala iz Beograda v Sarajevo. Pred odhodom v Sarajevo je vodja skupine Massimo Tara izjavil, da so se on in njegovi tovariš; lahko prepričali med svojim bivanjem v Jugoslaviji, da so narodi te države na pravi poti. Delovne zmage, je izjavil. vodijo narode Jugoslavije do socializma. Poudaril je, da bodo italijanski levi socialisti ob povratku v Italijo govorili resnico o Jugoslaviji. Narodi FLRJ na stališču utrditve socializma in demokratične avtonomije Govor Edvarda Kardelja ameriškim Jugoslovanom BEGGRAD, 7. — Po vsej Jugoslaviji so slovesno proslavili 32-obletnico Velike oktobrske revolucije. V Beogradu je proslavo organiziral beograjski odbor CK KP Srbije. Članica Centralnega komiteta KP Srbije Milka Minic je govorila o pomenu 32. obletnice Velike socialistične oktobrske revolu-cije in poudarila, da se je s to revolucijo začela vrsta socialističnih revolucij in osvobodilnih vojn, kar je razbilo svetovno imperialistično fronto in zadalo hud udarec kapitalističnemu socialnemu redu v svetu. Govornica je poudarila zgodovinsko važnost Oktobrske revolucije m poudarila, da je socialistična revolucija v Jugoslaviji predstavljala zmago istih bistvenih načel, ki so se uresničila z Oktobrsko revolucijo. Narodno-osvobodilr.a voj. na in ljudska socialistična revolucija v Jugoslaviji v naj-težjih trenutkih in v naj večji nevarnosti, ki jih je morala prestati prva socialistična država, je izjavila govornica, bo- do ostali v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja kot primer mednarodne solidarnosti in zvestobe komu-n. stične Jugoslavije do njenih mednarodnih obveznosti, kar pa niso napravila vodstva nekaterih komunističnih partij, kakor v Bolgariji na Madžarskem, v Franciji in v drugih državah, ki so takrat sledila oportunistični liniji glede vstaje ljudskih' množic pr-,ti fašizmu. Poudarila je nato, da 32. obletnica proslavlja v trenutku, ko se mednarodno demok-a-tično delavsko gibanje bori proti novemu nevarnemu odklonu od marksistične leninistične linije voditeljev sovjetske komunistične partije in vodstev nekaterih drugih komunističnih partij. Voditelji Sovjetske zveze so ustvarili nemarksistično in ne-lenir-istično linijo 'o vodilni vlogi Sovjetske zveze in komu-mstične partije Sovjetske zveze v socialističnem svetu ter v r dnarodnem in demokiatič-rr-m delavskem gibanju. Nato je govornica omenila odpor proti tej politiki sovjetskega vodstva tudi v ostalih državah ljudske demokracije, kjer vršijo aretacije stevilnin poštenih komunistov. Dalje je govorila o škodi, ki jo povzroča demokratičnemu gibanju kle-vetniška kampanja proti Jugoslaviji. Ena stvar pa je gotova, je nadaljevala govornica, t. j. da je socialistični sistem zmagal in da je nezrušijiv. Mednarodno in demokratično delavsko gibanje bo premagal sedanji revizionistični odklon. Narodi Jugoslavije, odločno združeni okrog voditeljev partije in države pod vodstvom maršala Tita Se globoko zavedajo, da s svojo borbo za graditev socializma za mir ’n za pravo demokracijo dajejo velik doprinos utrditvi naprednih sil sveta, ki se borijo tudi za mir, demokracijo in socializem, za demokrahčne in ena. kopravne ter za mirno sodelovanje med narodj in suverenimi državami. Slovesni proslavi v Zagrebu pa so prisostvovali člani cen- tralnega komiteja KP Hrvatske pod vodstvom tajnika Vladimirja Bakariča, Pri proslavah v Ljubljani so bilj navzoči predstavniki politbiroja CK KP Slovenije, predstavniki vlade LR Slovenije, sindikatov in drugih množičnih organizacij. Predsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ribar je poslal Sverniku brzojavko s čestitkami v svojem imenu in v imenu prezidija Ljudske skupščine ob priliki 32. obletnice Oktobrske revolucije. Ameriški Slovenci čestitajo vladi FiSJ NEW YORK, 1. — Tajnik slovenskega ameriškega narodnega sveta Mirko Kuhelj je poslal vodji jugoslovanske delegacije v glavni skupščini OZN Edvardu Kardelju pismo, v katerem čestita jugoslovanski vladi in jugoslovanskim narodom za izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Torek 8. novembra Bogomir, Neživ Sonce vzide ob 6^4. zatone Dolžina dneva Kriminalni banditizem pobesnelih hominlonnistoif N feto' je mnogo slabši od fašističnega šhvadrizina ni bilo včeraj stavke uslužbencev Acegata Žrtev nepresegljive podivjanosti sta tudi pevovodja Vlado Švara in njegov sin Boris, ki se zaradi poškodb zdravita v bo.nici Prosvetni delavci protestirajo zaradi zločinskega napada pobesnelih kominformistov na tov. Švaro Vlada Udeleženci občnega zbora SHPZ so z ogorčenjem izvedeli za barbarski napad na pevovodjo Vlada Švaro, ki so ga izvršili kominlormovski škvadristi; napad, ki se v ničemer ne razlikuje od fašističnega preganjanja slovenskih pevovodij v dobi Mussolinijevega režima. Za to dejanje so odgovorni vsi oni slovenski kominformovci, ki s svojim stališčem dajejo moralno oporo podobnim zločinom Udeleženci občnega zbora žele tov. Svari in njegovemu sinu, ki je bil istočasno napaden in ranjen, skorajšnjega okrevanja z željo, da bi še nadalje deloval v korist slovenske pesmi. Najostreje obsojamo taka vandalska početja in zahtevamo od oblasti vsaj tisto osnovno zaščito osebne varnosti, ki jo ima pravico zahtevati vsak državljan. podivjanost, ki po nalogu ko-minformističnih prvakov ne srne poznati ovir, se ni ustavila niti pred njim. Pričeli so ga biti po obrazu in mu s tr dimi predmeti, s katerimi so bili pretepači oboroženi, razbili nosni greben, ga tudi njega pobili na tla in ju še na tleh pretepali in brcali s čevlji. Zena tov. Vlada, ki je bila prav tako prisotna pri zverinskem napadu, je takoj priskočila na pomoč. Zato so jo ozmerjali z najbolj izbranimi italijanskimi perverznim; kletvami in priimki, ki jih ne moremo zapisati. Kriminalni banditizem kom-informističnega kova, ki je od samega rojstva Kominforma splošn; argument za potrditev pravilnost; njegove linije, nas upravičeno spominja na čase, ko se je z rojstvom fašizma rodilo našemu slovenskemu ljud- stvu novo gorje, novo trpljenje, preganjanje, zapiranja, umori, uboji, poskus iztrebljenja Slovencev z lastne zemlje, v katero so zakoreninjeni s krvjo svojih dedov. Fašistični škva-drizem je napravil iz Slovencev neodjenljivega in pogumnega borca za pravice svojega naroda. Ni je bilQ sile, ki bi jih ugnala, zat0 naj si niti ko-minformisti ne prizadevajo, da bedo v njem uničili zdrav in napreden duh. Nov val nasilstva nad naprednim slovenskim življem v Trstu, ki z lastnimi silami gradi in razvija napredno ljudsko kulturo, je ponovni dokaz, da naša borba za idejno čistost demokratičnega gibanja v Trstu žanje, predvsem no II. kongresu KR STO, prve uspehe, ki niso pogodu okorelim kom-informističnim ((ideologom«. Kot smo poročali, bi morala biti včeraj protestna stavka u-službencev ACEGAT, ki kljub svoji odločni borbi niso dosegli uresničitve ene izmed svojih upravičenih zahtev. Vsi uslužbenci ACEGAT so brez izjeme pokazali odločno voljo stopiti v protestno stavko, da bi tako prisilil, upravni svet podjetja, da prekliče krivični ukrep o odpustu treh uslužbencev ACEGAT. Med delavstvom in uradništvom ACEGAT je vladalo mnenje, da bo lahko ta protestna stavka rešila pereče vprašanje ter pripomogla trem prizadetim uslužbencem ponovno do službe; toda že v sobotni številki so «Ultime notizie« pozivale delavstvo, da ne prične s protestno stavko, ki naj bi bila P° njihovem nedopustna, če že ne krivična. Po mnenju piscev člankov v »Ultime notizie« so imeli tokrat delodajalci popolnoma prav, če so odpustili tri uslužbence, ker so s tem pripomogli k «očuva-nju» discipline med vsemi u-službenci. V zadnji številk; našega dnevnika smo označili nov val kominformističnega banditizma nad zavednim slovenskim in italijanskim prebivalstvom kot izraz nebrzdanega sovraštva . nad napredkom tržaških demokratičnih organizacij,kijepred-vsem rezultat sijajnega uspeha II. kongresa Komunistične partije STO. Navedli smo tudi Pretepe članov OF v Skednju in napade na udeležence kulturne prireditve pri Sv. Marij; Magdaleni, ki je bila v prostorih, kjer ima sedež pred kratkim ustanovljeno prosvetno društvo «Oton Zupančič«. 2rtve bestialnega napada podivjane kemin-formistične drhalj pa niso bili le delegati iz Korcške in Benečije, ki Sq prišli kot gostje na občni zbor SHPZ. Žrtev kem-informistične zveri, ki divja kot žival, ki se ji je v nepre-segljivi jezi razila še poslednja kaplja strupenega žolča, je postal tud; eden naših najbolj marljivih "prosvetnih delavcev, pevovodja tovariš Vlado Švara in njegov sin Boris. Kot smo že pisali, so pretepači Z najrazličnejšimi provokacijam; okušali preprečit; reden potek kulturne prireditve. Ker jim to ni uspelo, so izrabili noč in napadli udeležence prireditve, ki so se posamezno in mim0 vračal; na svoje domove. Prestrahopetni so namreč — kot fašisti, — da bi naoadalj pošteno!! V takih okoliščinah je bil izvršen tud; de. janski napad na tov. Vlada Švaro in njegovega sina. Očeta in sina je skupina kakih dvajset pretepačev prehitela v ulic; Marenzi. Najprej so se kot obsedeni vrgli na Borisa in ga z brcami in pestmi potolkli na tla. Oče se je pretepanju sina po poklicnih banditih odločno uprl, toda škvadristična Prepir v družini 27-letni Fravco Luciano, mehanik iz ulice Giuliani 84 je poročen z 23-letno Sirotič Angelo. Ni znano, kakšni so bili odnosi med obema zakoncema. Vemo le, da jima je zakonsko srečo vsaj za en dan prekinil neljubi incident, ki ga je povzročil 26-letni Presl Viktor Is‘rske ulice 48. Omenjeni je v poznih večernih urah meni nič tebi nič prišel v stanovanje omenjenih dveh zakoncev in pričel govorili o stvareh, ki niti možu niti ženi niso bile kdo ve kako pogodu. Beseda je dala besedo in že je pričelo padati. Pretepaške strasti so se pri obeh moških tolik,o razvne-ie, da nista prizanesla niti Angeli, ki je prav tako odnesla iz pretepa nekaj poškodb. K sreči je y razvoj pretepa posegla roka pravice, jih ločila in odpeljala na policijsko postajo v ulico Oaprin, od tam pa v glavno bolnico. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Jusarji in njihove pravice Predstavniki L F za priznanje slovenščine za uradni jezik - Odobrene prošnje za odkup zemljišč - Priporočilo župana ,,za svoje" - Prihodnja seja v ponedeljek Včeraj popoldne je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta, prihodnji ponedeljek pa se bo nadaljevala, ker na seji, ki je trajala od 3 do 7 zvečer niso mogli izčrpati vseh točk dnevnega reda. Po čitanju zapisnika prvih sej so občinski svetovalci izvolili člane volivne komisije, ki bo morala pregledati volivne sezname nabrežinske občine, V to komisijo je bil izvoljen od vsake stranke en predstavnik, Pertot Lambert, Rokin Ferdinand, Pertot Ignac in Fabris Karlo, za namestnike pa Fuks (Volpi), Robieri, Blažon in Le-giša. Po nekih dvomih zaradi tolmačenja predpisov «Uradnega lista», katerega italijanski in slovenski prevod se ne strinja, ta, so bile volitve odbora občinske podporne ustanove. Izvoljeni so bili Colja Josip, Pertot Ludvik, Kralj Oton,- Pogač* cini Ivan in Zandomeni Tomaž. blediti bi morala razprava in odobritev občinskega proračuna, loda občinski svet je sklenil, da preide na šesto točko dnevnega reda, in sicer rešitev prošenj za nakup občinskih zemljišč v Sesljanu in Nabrežini, ker so bili na to sejo povabljeni predstavniki jusarjev iz Vižovelj, ki zahtevajo priznanje svojih jusarskih pravic nad zemljiščem, ki je po združitvi občin pripadlo pod upravo in posest nabrežinske občine. Občinski tajnik je na kratko pojasnil v čem tiči spor, da pa občinski svet ni merodajen za odločitev, ker da to spada v območje komisariata v Trstu in tržaške «prefetture» (občinski tajnik v Nabrežini pozablja, da tu ni Italija in da v Trstu ni več nobene «prefettu-re», pač pa Conski odbor. Zastopniki jusarjev so iznesli svoje pritožbe, skrbi jih za pašo in diva, za zemljišče pri cesti in spodaj nimajo ugovorov, pridržati pa si hočejo ostalo zemljišče. Tov. Skrk svetuje naj se zadeva o jusih, ki je tako zamotana, čimprej reši, svetovalec Marizza zahteva, da, če se prizna kakršne koli pravice jusarjem iz Vižovelj, se mora enake pravice priznati tudi enainšestdesetim jusarjem v Na- brežini. Občinski odbornik Slavec opozori občinski svet, da je nabrežinska občina progla. Šena za turistično cono in da bi bilo krivično še govoriti o fevdalnih pravicah posameznikov — jusarjev. Po dolgi diskusiji se vsi svetovalci strinjajo in zahtevajo, da bi se pri reševanju prošenj upošteval splošen razvoj občine in se ne bi škodovalo interesom občanov. Tov. Skrk predlaga nato v odobritev razne prošnje posameznikov za odkup zemljišč. Po potrebnih pojasnilih in določanju cen za vsako zemljišče posebej so vse prošnje ugodno rešene. Blažina Ema dobi v Sesljanu 440 kv. m po 100 lir za zgraditev hiše. ,Fajt Tamari iz Gorice se odobri prošnja za 2800 kv. m v Vižovljah po 200 lih, sezidala si bo vilo in kino na prostem. Vdova Tarčon-Le-giša iz Sesljana dobi 98 kv. m po 50 lir,, da ai razširi dvorišče. Blažina Milan, ki ima bar v Sesljanu, je zaprosil za 700 kv. m, ki se mu prodajo po 110 lir. Občinski svetovalec in odbornik «Lipe» Tarčon in njegov brat, trgovca, hočeta 1786 kv. metrov ob razpotju izven vasi na cesti Nabrežina-Trst, da bi sezidala skladišče in trgovino stavbenega materiala. Ko se določa odkupna cena tega zemljišča, predlagajo nekateri svetovalci 200 lir za kv. m, predstavnikom «Lipe» se zdi ta cena pretirana, župan pa predlaga naj se svojemu političnemu bratcu cena zniža, «da naj mu gredo malo na roko, ker je domačin in od naših«. S tem priporočilom župana «za naše« so rešene prošnje za nakup zemljišč. Občinski tajnik obvesti nato, da je prejel nekaj predlogov, o katerih pa bodo razpravljali na prihodnji seji, ker da niso Orožje so našli Zalar Marija iz ulice Fadui-na 5 je našla pod stopnicami naboje za nemški revolver, vžigalnike za eksploziv in pečat z napisom: Pregledano. Orožje in vse ostalo je verjetna v drugi svetovni vojni nekdo skril in na stvari tudi pozabil. Zalar je vse skupaj predala policiji. bili vloženi v roku 24 ur pred zasedanjem. Predstavniki Ljudske fronte so namreč predlagali resolucijo za priznanje slovenščine ko.t uradni jezik, svetovalec Tarčon Ivan predlog o preureditvi trošarin na gradbeni material, nabrežinski župnik pa dolgo prošnjo za denar. DOPIS IZ RICMANJ Pribcmba k seji občinskega sveta vDolini Kakcr smo čitali v Primorskem dnevniku dne t nov., -je med drugimi izvoljen v stano- vanjsko komisijo sedaj rdečf prebarvani bivši fašist Evgen Stepančič iz Ricmanj. Pri tem si dovoljujemo vprašati, na kakšni podlagi je dobil ta bivši fašist pasivno uolivno pravico kot zastopnik-fukcionar, če še aktivne volivne pravice ni imel? Mar manjka bivšemu fašistu, sedanjemu dolinskemu podžupanu Justu Zuljanu še kak črnosrajčnik, njegov enakovredni pobratim? — Pri vsem tem, se le preveč zavedamo, da vedno drži pregovor: «Volk dlako menja, a nravi ne h Zato tudi s tem opozarjamo občane na njihovo preteklost in na ničnost te izvolitve. Takoj ko smo prečitali ta poziv, smo dobro vedeli, da ni ta samo naključen, temveč da je le glasnik stališča Delavske zbornice ter njenega vodstva pri reševanju tega vprašanja. Delavska zbornica, ki je izrabila vsako priliko, da je ščitila interese delodajalcev, je izrabila tudi to priliko ter V zadnjem trenutku odpovedala svoje osdelovanje v borbi u-službcncev ACEGAT ter izjavila, da protestne stavke ne bo podprla, ker je po njenem zahteva uslužbencev »neupraviče- Uslužbenc; ACEGAT so kljub temu hoteli doseči še sporazum V reševanju tega vprašanja ter so skušali prepričati svoje delovne tovariše, člane DZ, da se protestne stavke udeležijo. Toda ukazi voditeljev DZ so bili dovolj «jasni» in jih ni bilo mogoče ((spregledati)). S svojim stališčem v borbi uslužbencev ACEGAT je Delavska zbornica dala ponoven dokaz, če bi bil ta še potreben, da je in ostane verna zastopnica interesov delodajalcev ter odkrita sovražnica tržaškega delavskega razreda. Nismo bili obveščeni, če se bodo pogajanja za rešitev spornega vprašanja po tako klavrno zaključeni borbi se nadaljevala. Zaenkrat ostaja usoda treh prizadetih uslužbencev seveda nerešena. zatone ob (^iedaiidce - 'Tdno- - 'Radio- ob 16.43. Luna vzide 17.49, 9.45. Jutri sreda 9. novembra Teodor (Božidar). Sebislav SPOMINSKI DNEVI 1620 je bila bitka na Beli gori, 1817 je bil rojen narodni buditelj Davorin Trstenjak. 1921 je umrl Pavel Orszagh-Hviezdoslav, veliki slovaški pesnik in dramatik. Rojen 2.II. 1849. PRESKRBA Dvig odrezkov za belo moko. V teku današnjega dne morajo vsi trgovci na drobno dvigniti na prehranjevalnem uradu odrezke za belo moko. Isto naj store vodje podeželskih uradov pri Se-pralu. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo v Barkov-Ijah obvešča moški pevski, zbor, da iir.a danes ob 20.30 pevsko vajo. — Jutri ima isto društvo odborovo sejo. Predsednik TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8800, papirnati šterling 1600, telegrafski dolar 668, dolar 660. švicarski frank 152, 100 francoskih frankov 165, avstrijski šiling 22, zlato 1120. Preveč je pila V nedeljo je marsikdo od pivcev prišel na svoj račun. Med temi je bila tudi 30-letna Toppani Marija iz ulice Del Bosco 4, pri kateri je vino tako močno učinkovalo, da je bila prepričana, d> v Trstu ni človeka, ki bi ji kaj mogel, če sc ji ljubi zijati. Nekaj časa se ni nihče zmenil zanjo, ko pa je bilo tega dovolj, jo je policija aretirala in odpeljala na policijsko postajo v ulico Ca-prin, kjer so ugotovili, da je vinjena žeska tudi brez osebne izkaznice. Marijo bodo če nekaj dni obdržali v zaporu, da se dobro strezni in da tudi nekoliko poizvejo o njej. 50. žrebanje obveznic tržaškega posojila iz leta 1199 Občina javlja, da je bilo pri 50. žrebanju obveznic tržaškega posojila iz leta 1899 izžrebanih 'po amortizacijskem načrtu sledečih 41 serij: 1009, 1821, 1916, 1668, 1718, 976, 1892, 1965, 1949, 1910, 1315, 1971, 1040, 846, 1804, 2071, 986, 2206, 642, 157, 478, 1334, 2281. 2279, 2122, 1947, 1175, 727, 2276, 1116, 648, 629, 2Q2, 1580, 1959, 742, 1022, 2021, 1114, 364, 1712. Obveznice izplačujejo v roku šestih mesecev po izžrebanju pri občinski blagajni ul. Aurelio in Fabio Nordio 11 po tečaju 60 lir za vsakih 100 kron nekonvertiranih obveznic in v enakem razmerju za konvertirane obveznice. Seznam obveznic, ki so bile izžrebane poprej e, Pa imetniki še niso predložili v plačilo, je sledeč: 684, 699, 801, 907, 921, 928, 998, 1089, 1133, 1164, 1258, 1380, 1405, 1463, 1503,1514, 1530, 161o! 1625, 1649, 1680, 1715, 1911, 1964, 2018, 2032, 2034, 2039, 2047, 2052, 2061, 2064, 2065, 2069, 2084, 2156, 2177, 2247, 2333, 2360, 2366. Natečaj za letak tržaškega velesejma Odbor za tržaški velesejem s sedežem v- ul. Milano 10 razglaša natečaj z nagradami za reklamni letak. V ta namen je določenih 100.000 lir, ki bodo razdeljene v dve nagradi, in sicer: prva nagrada v znesku 70.000 lir in druga v znesku 30.000 lir. Pravico do sodelovanja pri natečaju imajo vsi slikarji. Tema letaka je: ((Tržaški mednarodni velesejem za promet med Podonavjem, Sredozemljem in drugimi pomorskimi državami.« Letak mora biti visok 100 cm, širok 70 cm. Napravljen mora biti tako, da se bo lahko izvršila fototehnična ali litografična reprodukcija manjšega formaia do velikosti razglednice. Letak bo moral imeti tudi napis: ((Tržaški velesejem)) in datum v litografičnih karakterjih. Ta napis pa ne sme biti del klišeja. Vsak natečajnik naj delu priloži geslo ter zaprto kuverto z geslom in svojim naslovom (ime, priimek, o-četovstvo in naslov). Delo mora biti predloženo komisiji u-stanove v ulici Milano 10 do 12 ure 30. t. m. Ce ne bo nobenega zmagovalcu, bo natečaj neveljaven. Avtor letaka pa, ki bo nagrajen, bo moral prepustiti vse pravice za objavo itd. ustanovi. One letake, ki ne bodo nagrajeni, morajo udeleženci natečaja dvigniti. tflDALIJElll BN0TM SINDIKATI in borba proti razrednemu soi/ražnikn ■Sl RADIO IBS JUG0SL. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovni 240 m ali 1250 kc) TOREK 8. 11.1949 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila (v ital. in slov.). 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Lahek opoldanski spored. 12.30: Grieg; Peer Gynt, suita II. 12.45: Poročila (v ital. in slov.). 13.15: Pevski koncert Kozem Rožice, nato lahka glasba. 13.45: Ljudska univerza (v ital.). 14.00: Igra orkester radia Ljubljana. 14.30: Pregled tiska in poročila (v ital- in slov.). 17.30: Re-snica o Jugoslaviji (ital.). 17.45: Italijanske narodne pesmi. 18.00: Mali ansambl radia Ljubljana. 18.30: Dvorakovi plesi 9-12. 18.45: Kulturni pregled (slov.). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila (ital. in slov.). 19.45: Lahka glasba. 20.00: Kuturni pregled (ital.). 20.00: Kulturni pregled (ital.). 3 dejanjih. 22.30: Plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila (ital. in slov.). 23.15: Serenada. KOJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 6. in 7. novembra 1949 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 9. Cerkvene poroke: uradnik Francisco Aldo in uradnica Mergeri Roberta Elide, uradnik Hrovatin Giuseppe in učiteljica Kasilister Mercedes, čevljar Godnič Karel in gospodinja Gorenjšek Roza, vojak ameriške vojske Woitte Wil-liam in gospodinja Heckmann Marianna, šofer Mocenigo En-rico in uradnica Casara Silvia, bolničar Aiello Vincenzo in gospodinja Wojciecho\vska E-milia, mizar Visintin Vittorio in vezilja Ferluga Marija, bančni uradnik Gullini Mar-cello in gospodinja Budin Ivanka Zdenka. Umrli so: 71-letna Sturnega, vd. Lorenzi Maria, 55-letn; Fabris Giovanni, 26-letni Leonardi Giuseppe, 67-letni Košuta Matija, 71-letni Caldi Giuseppe, 80-letna Stanič, vd. Brusi-ni Marija. 36-letni Gandio Giuseppe, 50-letni Gentilli Ez;o. 39-letna Cermaz Ermenegilda, 22-letna Vascotto, por. Menza Elsa, 82-letna Simonutti Olga. KINO 16.30: «Ambra», L. «L’at.tuale situazione stnda- sti sedanje sindikalne iinije, po- fllimol&hi dnevnik / 1 II. DEL SPISAL »Očka, vstani! Jej in pij! Zakaj težka pot te čaka. Junaki bodo Jezdili kakor veter. Konji so že kupljeni, izborni konji, da Jih ne preseže carski hlevu. Radovan je počasi vstal in segel po trgovčevi roki, da bi jo poljubil. Epafrodit mu jo Je odmaknil in pokazal na vre: »Pij, starče, okrepčaj se! Jutri opolnoči poljubiš Iztoka, na Krista, da ga poljubiš. In če ga ne boš, vedi, da tudi Epa-frodita ni več. Sedaj molči, jej in nij, in se ne gani iz sobe!« Epafrodit se je hitro okre- nil in odšel. Radovan je stal na kamnit-nem tlaku, solza se mu je posušila, po dolgem času je segel zopet po vrču, zašepetal obilne obete bogovom in pil. Poln sreče in upanja. Epafrodit Je odposlal takoj Numldo s tajnim pismom v carsko palačo do evnuha Spirldio- na. Povabil sa je opomoči na razgovor. Vedel je za trdno, da evnuh pride, naj mu gre za glavo. Zakaj lakomnik ni poznal nevarnosti, kjer Je slutil dobro plačilo. Ko se je zgrnila noč, brez mesečine, je zagomezelo po Epafroditovi vili, po vrtu med pinijami in oljkami do pristanišča. Brez plamenic, brez besed, brez sandal so se gibale crne sence v vilo in iz nje, preko vrta v pristan ter se takisto brez besed, brez luči, z neslišnimi, bosimi koraki vračale v vilo. Upognjene in sključene so se nizale vence po stezah do morja, nagnjene naprej, se trudno hropeč vračale, kakor bi plule po zraku. Po morju Je včasih pridrsela rdeča luč mimo pristanišča. Ali njeno oko se ni ozrlo na trgovčev vrt, se ni ustavilo. Prešla je polnoč. Propontida je zaspala, drobni valovi so jo zazibali, rdeče oči na barkah so zamižale. Takrat so se od oljčnega gaja premaknili na morje štirje težki čolni. Valovi so jim segali do roba in bela pena je včasih pljusknila v čoln. Kakor bi se štirje tatovi plazili po trebuhu skozi zeleno loko, so polzele obložene barke po morju iu se liho bližale Epafro-ditovi jadrnici. V peristilu je sedel Epafrodit, truden in upehan. Zavedal se je, la je prevzel vnovič igro s Teodoro, in sedaj na življenje in smrt. Jasno je čutil, da je njegova ljubezen do Iztoka in Irene velika. Toda močnejši Je bil njegov ponos. Ni šlo več za to, da otme barbara, ki mu res dolguje dolg življenja. Slo je za to, da ukani Teodoro, da prevari samega Upravdo in nato izgine kot zmagalec s smehom na ustnicah. Vse bogastvo, zlato in srebro, umetnine, kakršnih ni poznal carski dvor, skoraj vso težko blagajno, vse je izročil čolnom, vse zaupal valovom. In to je izvel kot toženec; naimanjši sum na) zbudi nocojšnja noč, v jutro Je zaplenjena njegova ladja in njegovi žlahtni kamni se zable-ste na čelu Teodore, iz n^o-vlh dragocenih mlieflorških čaš bo napajala despojna dvorne gizdaline, njegova težka že- lezna skrinja, polna bizantin-cev, bo izginila v nenasitnem žrelu državne blagajne. On sam pa utegne dobiti verigo na vrat in se naseliti pod carskim dvorom v Iztokovi soseščini. Ko se je Epafrodit jasno domislil nevarnosti, ga je streslo, slišal je udarce srca in ob senceh mu je kovalo. »Nazaj! Se je čas! Nikdar! Smrti se kolnem, Teodori nikdar! Grk - bizantski hotnici! Nikdarln Stisnil je ustnice, namrščil obrvi, iz oci mu je zasijala tolika odločnost, da bi se ne umaknil za las, ko bi mu nastavil krvnik nož na srce. Stoično mirno je segel v srebrno škatlico, ki je bila poleg njega na kamnitni klopi, vzel iz nje pest dateljnov in metal pečke v tolmunček krog vodometa, kjer so se igrale zlate ribice. Kljub temu se je oziral čedalje bolj nemirno skozi im-pluvij na nebo. Raztrgani oblaki so hiteli prek njega. Zvezde so kazale, da je polnoč že davno minila. Zakaj ga ni? je premišljal Epafrodit. Ve, da sem tožen; morda si ne upa. In brez njegove pomoči? Kdo najde pot do Iztoka? Dvajset vrlih pala-tincev, Slovenov, dovolj moči, da prodremo s silo. Toda kam? Teodorkte ječe so skrivnost vsemu Bizancu. Kleti evnuh! cale e molto difficile e sarebbe assurdo nasconderlo trinceran-dosi dietro un frasano demago-gico e altisonante si, jna vuoto di contenutoi) — s tem stavkom pričenja članek, objavljen v «Unita» pod naslovom «Dai mi-sini ai titisti contro i Sindaca-ti Unici». Kolikokrat smo že mi v naših člankih izjavili prav isto, kar je včeraj moral priznati tudi pl* sec zgoraj omenjenega članka. Kadar koli smo ta položaj c-značili za resnično težkega in kritičnega, so dvignili voditelji ES takšen vik in krik, češ da lažemo in da položaj na sindikalnem polju ni bil še nikoli tako dober, kot je do sedaj, odkar so bili ES očiščeni ((nacionalistov« in »trockistov«. Zatrjevali so celo, da interes; delavskega razreda niso bili še nikoli tako dobro zaščiteni ter da ni bila borba še nikoli tako u-spešna, kot je to dokazala borba v zadnjem letu. V čem pa torej obsiaja po njihovem ta «situazione difficile«, o kateri so do danes vedeli povedati samo najboljše stvari, tako da je človek, ki nima vpogleda v sindikalno življenje imel vtis, da je tudi čista resnica. Ko smo prečitali zgoraj omenjeni članek, se nam je postavilo tako vprašanje: kako to, da voditelji ES priznavajo v trenutku, ko bi moral biti položaj za njih sindikalno organizacijo naravnost odličen (sodeč po njihovih poročilih in izjavah), da je sindikalni položaj zelo kritičen. Saj so, kot sami zatrjujejo, |e davno opravili s «trockisti» ter utrdili svoj položaj med vrstami množic, ki »odobravajo« sedanjo ((pravilno« linijo sindikalne organizacije, ki jih vodi od «zmage» do «zmage». Ob koncu svojega članka celo zatrjujejo takole: «i titisti si sono messi nelle con-dizioni di essere inchiodati al muro«. No, takega sovražnika, ki ga ]e treba samo še pribiti na zid, se pa res ni treba bati ter zaradi njega sklicevati na vse pretege vse mogoče aktive, sestunke, skupščine itd. Pri vsem tem pa, ko Se zatrjujejo, da so močni ter da so delavci «nakane» «litistov» že spregledali, napišejo članek, v katerem priznavajo, da je položaj zelo kritičen. Ce sindikalno poročilo, ki ga je podal na kongresu KP STO tov. Petro-nio ni imel med delavstvom ni-kakega odmeva, fie se v splošnem demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja nj zanimalo za ta drugi partijski kongres ter ga je po izjavah vidalijevcev celo ostro obsodilo, potem čemu dajati toliko važnost besedam iz poročila tov. Petronia, čemu opozarjati delavce pred ((nakanami« «trockistov». Ce so vsi delavci prepričani o pravilno- tem za sindikalno organizacijo ne obstoji nobena nevarnost. Toda logika je pri .teh ljudeh že davno splavala po vodi: njim stoji danes voda že v grlu. Danes jim ne poganjajo strah v kosti samo ((trockisti« (ki bi morali biti po njihovih vesteh že davno zmleti v prah in pepel) danes jih tembolj plaš; dejstvo, da je tržaško delavstvo spregledalo njihovo podlo igro. da je razumelo, kam vodi likvidatorska politika »sindikalistov« a la Radich in Semilli. In prav ta strah je tudi vzrok, da danes v skrajni sili priznajo, da je položaj zelo kritičen ter sklicujejo vse svoje sile, da bi ta položaj kolikor bi še bilo mogoče rešili. Zato tudi obtožujejo #trockiste», češ da hočejo razbit; sindikalno organizacijo, da so proti interesom delavstva, da so v službi imperializma itd. Zato tudi kričijo, da bodo izključili iz sindikalne organizacije vse tiste, ki Se strinjajo s poročilom tov. Petronia in tudi vse tiste, ki bi si upali samo z besedico kritizirati delo sedanjega vodstva ES. Kdo torej razbija sindikalno organizacijo? Kdo vnaša v sindikalne vrste razdor? No, vse njihovo kričanje in vpitje jim tokrat ne bo več pomagalo; tržaško delavstvo je v zadnjem letu dovolj občutilo na svoji lastni koži posledice te «pravilne» sindikalne linije, zaradi katere je bilo prisiljeno odstopati od vseh svojih upravičenih zahtev ter se podrediti volji delodajalcev. Tržaško delavstvo bo zato odločno nastopilo proti nadaljevanju te katastrofalne sindikalne politike ter bo samo zahtevalo, da prične naša sindikalna organizacija ponovno z razredno borbo, k; mu bo omogočila uresničitev vseh njegovih upravičenih zahtev. To svojo zahtevo in odločno voljo prekiniti ta kritični položaj v sindikalni organizaciji, bo tržaško delavstvo dokazalo z udeležbo predstavnikov posameznih kategorij delavcev na sindikalni konferenci, ki bo 13. t. m. Na tej konferenci bodo navzoči delavci iznesli vse svoje pereče probleme, se o njih pogovorili ter določili smernice borbi, ki naj jih privede do končne zmage vseh njihovih pravic. ROSSETTI. Darnell. EXCELSIOR. 14.30: «1 v a n a D’Arc», Ingrid Bergman. FENICE. 16.00: ((Strašna konjenica«, Van Johnson. FILODRAMMATICO. 14.30: «Johnny Belinda«, J. Wyman. ADUA. 15.00: «Ognjena brigada« Glanni in Pinotto. ALABARDA. 15.00: «Lepotice v kopališču«, Ester VVillirr.s in Red Skelton. ARMONIA. 13.45: ((Življenje generala Custerja«, E. Flynn. AZZURRO. 17.00: «Anton Pado-vanski«. 17.00: «Rodi se BELVEDERE. zvezda. GARIBALDI. 13.30: »Nebo lahko čaka«, Gene Tierney. IDEALE. 15.30: «Gasilci iz Viag-giuja«. IMPERO. 15.15: «Na planinah bom tvoja«, B. Grable, Payne. ITALIA. 16.00: »Blazna ženska«, G. Tierney. KINO OB MORJU. 15.00: »Mari-ta«, Sovjetski film o partizanih. MARCONI. 15.30: «Marisa», M. 0’Brien. MASSIMO. 16.00: »Odpadniki«, E. Keyner, barvani film. NOVO CINE. 16.00: ((Junaki brez domovine«, John Wayne. ODEON. 17.00: »Irena«, Ray Milland. RADIO. 15.30: ((Zvezde so padale« SAVONA. 15.30: ((Iskalci zlata«. VENEZIA. ((Aljaska«. VIALE. 14.30: «Sin nevihte«, D. Andrevvs. VITTORIA. 17.00: ((Nasilje«, Belita. VITTORIO VENETO, 15.30: »Hladnokrvno«. KINO V SKEDNJU. ((Legenda o sibirski deželi«. Tehnikolor. PEVSKA KONCERTA na Proseku in v Dolini V soboto je imel svoj koncert v. Dolini tamkajšnji moški pevski zbor, ki ga vodi tov. Marc. Na koncertu je sodeloval tudi tržaški Komorni zbor. Z velikim zadoščenjem ugotavljamo, da sestavljajo dolinski pevski zbor pretežno mladeniči. V primeri z drugimi kraji, kjer je mladim največkrat popolnoma brezbrižna za kulturno delu, je dolinski zbor res razveseljiv pojav. Da so pevci mladi, se pozna tudi pri petju samem. Zbor doni neverjetno sveže in čisto. Tudi petovodja je mlad mož, poln energij in elana. Zbor ima vse glavne pogoje da sa razvije v enega najvzor-nejiih zborov. V danih okolno-stih je treba samo, da zbor ohrani tisto vztrajnost, ki jo je že pokazal doslej. Na sobotnem koncertu nam je zapel celo prsto borbenih in narodnih pesmi, ki so našle prav hvaležne poslušalce. Na odru sta menjaje se nastopala dolinski in Komorni zbor. Tudi Komorni zbor jc prav lepo zapel nekaj borbenih in nekaj narodnih pesmi. V dobro zasedeni dvorani je bilo med poslušalci tudi nekaj pristašev azašiitni-kovu, ki so pa menda tudi uživali nad lepim petjem, tako da je cel večer potekel v kar pri- S Lil VENSKO' ili A HII13IV U liI.HIIAI.ISCK za Tržaško ozufflji® OTVORITEV SEZONE 1949-1950 Predstave v skedenjski kinodvorani: V četrtek 10. novembra ob21 premiera komedije v petih dejMjjJ DOHOSHA SLUŽBA in pros;a'.a 40-letni« niškega delovanja Angelo RakarjeW ob J V petek 11. novembra PONOVITEV f DONOSNA SLUZH komedije v petih dejalr Aleksander NikolajevičOsf J' Prevedel: Miroslav Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar- liri* Aristarh Vla^ Osebe; Višnjevski, nadložen z znaki protina: Stane ^ tresen; Ana Pavlovna vpna. ‘f r.jevska, njegova ženftl Nada Gabru« da ženska l-SAci. Jf čeva; Vasilij ^k0®LvP dov, mlad človek,^ 2. j,{ildft rodnik: Jožko Lukes, njegov prijatelj, uči ^ nest Zega; Akim Aki« s sov, star uradnik, pod Višnjevskim Sancin; Onisim P< logubov, mlad člove ’ elfia spomin. Trst 7. tili novembra J Žalujoča žf.na seshe .sinova, ma1.1- ’ jFA . n ajma ^ Spričo nove ■........... — dne'1® f), ureditve izvoza »Primorskega cono in ostalih listov Založništva tržaškega tiska zv til Jugoslavijo in v inozemstvo sploh, je nasta eC;nn' carinskimi in klirinškimi pristojbinami ter )() i)S> . voznimi stroški potreba, da se povišajo oene '‘,cnih • 1___ A___»1____________ ■_iinsAti nav Ustrezno novim stroškom za vsako izmed na^-j' (l0y S s \ ročij veljajo, kakor smo to kratko objavili že e. bra t. 1. v ((Primorskem dnevniku«, naslednje V Jugoslaviji v1311 4.50 • 13.— PRIMORSKI DNEVNIK, izvod » H LJUDSKI TEDNIK, » » RAZGLEDI, u GLAS MLADIH, n m mesečno izvod mesečno izvod letno izvod letno 60.— 40,— 430.— 19-— 170.— 3." 70-- 12' 48.- 30-- 330- 13- ičo.- Prednje cene veljajo od 1. novembra dalje- ISTRSKI DNEVNI tjtOSLAVA OBLETNIC VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE IN AGRARNE REFORME SSSa med socialistič- levanje s 1. strani) rna reiorma IB °edelj0 6. novembra SO = *',‘li nali istr-ki kmetje J. »letnic- izvedbe 1.XII.1946 - 9.11.1947 V Kopru ie bi|, te sir“®ga obseda. Plenil! vasen agrarne m a-■ega, v pa so mno-t °rganizacije napravile in kulturne prire-na katerih je dai0 ljud-'J dUšk; ka svojemu zaoovolj-r,aa to zanj prevažno in H, ~aniost zgodovinsko obletni, hsdavatelj; sq predcčili ljudem velik pojnen l, ko je naša oblast iz-vrsto odlokov zu postop-|Wlbo agrarne reforme, kopru kakor že poveda-imele prireditve večji ^fcjlljub neugodnemu vre-114 j.J pričele polagoma že fin, (Iprihajati v mesto sku-b°lj oddaljenih sv50 prevažali manifest tovorni avtomobili. O-š?1 s- zastavam; in zeleni ** Se kamioni pomikali .. - in petje, godba Jjjk, transparenti, ki so ^pfeženci manifestacije no-^ **oj, so dali živo in pehanje lice dnevu, Cu-Kllj. °Maki, ki so viseli in Ml' (V ^ Slavami, tu in tam Si .»■ niso vsem tem rano. ljudstva btioo v katerih so ^ vz 'n81 stapčki in stare že" Hus 'lobrega razpoloženja. k"*110 neurje je povzročil.? jjj,0 ®feasnitev udeležencev Yu2 Bujičine, katere je vo-r^ik «Vida», t®sslu samem si občutil iz-P, praznik, saj je bilo vse 'ah naših treh narodov, ,V Obd; ijoT. ”“uajale v sredin; plapo. ' Mnoge hiše so bile o- simbol našega de- t!»! rdeč; prapor s srpom in Hivom 'a. * tud; z venci iz želeli** tako izložbe številnih te. ■ kjer so bile v okusni bik. Prlhazane tudi slike * lao Lenina in dru-1 ‘Užniii borcev kmetsko-ij *Sa ljudstva. % 01°n koprske radio-od-|l Postaje ie s primernimi By'uhi izreici, udarnimi pe-* koračnicami poačrta-a2nost dneva. Enako so, , raZ veselja, godbe iz j*11®,' Buj, Sv. Lucije in -^aj drugin z dobro poda-Partizanskimi popevkami konicami dajale pričetim 'tacijam na podoben na-10 večji slavnostni zna- j V^j.naPisi pa so kot ne-\J^eza — sestav — izra-, t^lfatko vse občutje lju-bili še včeraj brez-;?k®lcni. polovinarji, ljud-|lffi*trehc in zemlje. Tako lili i hup is v vseh treh je-W>la agrarna reforma, 'lio pridobitev NOB», da-i^'i zadrugarji, pionirji a n? vasi«, zopet «0-Pu- kmečke obdelovalne »Samo z neprestano Ni °ti kominformistom jn Nijj eakciji bomo okrepili »j?irl0hlast». — Mnogo je Ji t ®eti tudi slik maršala ?Pisi «Zivel tov. Tito«, Komunistična partija«. K *avnost vseh treh na- t »žv Istri je označeval na-Nli „ e'° bratstvo med istr- ,jWrodi». * trf,n° hkrašen je bil Ti-'b, kier je bil slovesen e- Pod reliefom, vzi-pr«d leti leti na pročelju ? kmet.1Iiše- kateri predstav-' h v] \ ko se upira v oralo, ie k-Ce*a ^ez niivo dva vo-Postavljen oder za !■ VoiP-, Klavne predstav-1 te, ask>h ljudskih ohla- Jvr^ijčnih organizacij. ^ Ve>i„re!'eI? je okrašen s 1 Y“yirj J — str] ki iih je kmet rav- .J(J sredini se svetli na Vb r^terokraka zvez.da, ob N j. " sta vrezani dv« let- 11 lS47Cer !• xn- 1946 ler Itj • Oba datuma se na-i^ti t a razne odloke o a-ki jih je izda-• ‘ a oblast Na dnu re- Jki Sa vklesane pomembne Rjo /rerra ai contadini — Kmetom!« Xako i7.priču. romni relief nakljob °stni [hii "n reliefom, ki pred-razne j,,, '“‘"e beneške dože. - Iar>.iih aristokratov in JT.ikov. kateri so rav- ViiotWa >n zatiranem kmet liudstva-'Av f krnile na prostor-^ k 1U številne množice i v hari nhQ|v, zadmeariev, L ev in malih kmetov hb nrske t>li , *voitih riev ob "irskega okrožja, so godbe priko- s mi dosegli zlasti še uresničenje gospodarsko-socialne svobode delovnega človeka, ki vsebuje med drugim tudi to, da se je »hlapca Jerneja pravica« vpisala v zemljiške knjige povsod, kjer vlada ljudsfra oblast Partizani so postavili pred slavnostni eder častno stražo z zastavo v roki, ki jo je Zveza primorskih partizanov prejela pred kratkim v dar od naših demokratičnih žen, vdruženih v ASI2Z, katero so obkoljevali trije partizan; iz Istre — Slovenec, Italijan in Hrvat — v družbj z enim garibaldincem in dvema tovarišicama ~ borkama. Cim so stopili na oder komandant VUJA polkovnik Lenac z ožjim častniškim zborom, dalje tov. Beltram Julij, predsednik okrožnega LO z ostalimj predstavniki ljudske oblasti, KE in množičnih or- ganizacij, je tov. Abram otve-ril s kratkimi besedami slavnost in dal najprej besedo polkovniku tov. Leneu. Govor komandanta VUJA. katerega prinašamo na drugem mestu, je ponovno sprožil žive medklice in dosegel soglasno odobravanje vsega navzočega ljudstva. Za njim je spregovoril tov. Beltram, ki je v pregledni analizi razčlenil v prvj vrsti stvarni in pravni razvoj problema agrarne reforme, prešel na sodobne politične dogodke in z žgočo ironijo, ki je vzbudila viharno pritrjevanje m medklice, aludiral na sanje in pobožne želje reakcionarjev, ki že nekaj let sem po končani vojni prestavljajo državne meje Italije od Splita na Reko in še naprej v Euli, Eoreč, dokler se niso v zadnjem času ustavili pri Sičolah na Dragonji. Govor tov. J. Beltrama )'■ v '*"vi. odlikova-d na >1 i,'»,nir’em koraku pa-Wih s" Zbrano ljud- v2°zdravila z Pi‘v,'U' [L T$hl i« nr-nohnim ‘ potegnili od Splita, pustil; za seboj Dalmacijo, Reko, Pulj, Rovinj in prišli na Dragonjo! Ce bo šlo tako naprej, bodo morda prišli na ono mejo, ki je ena, namreč med furlanskim in slovenskim kmetom, ki- leži tam, kot smo zgoraj rekli. Vsekakor je toliko objokovana «izguba» Istre, Splita in ((Ljubljanske pokrajine« s strani italijanskega imperializma ter zahteva, kot to dela papirnati istrski CLN in Vidali, po tej zemlji, po vsem tem, kar so storili v teh krajih, vseh strahotah, umorih, Rabih, taboriščih, požigih; p0 vseh kriminalnih rasističnih metodah uničevanja na svojih tleh živečega slovanskega življa in po primernem odgovoru, k; jc imperialistični Italiji dalo to ljudstvo v zadnji NGB, ko se je z orožjem v rokah uprlo in pregnalo okupatorja s te zemlje skupno z italijanskimi antifašističnimi množicami, ne za dominacijo Italije ampak prot; njej, pomeni najmanj nemoralno, nesramno, brezglavo tuljenje propadlih, obsojenih na pogin. Mi se lepo zahvaljujemo Degasperiju in njegovim za skrb,, ki nam jo posveča pri rešitvi trpečih bratov v Istri. In smatramo, da bi bilo bolje, če bi posvetil to za kolone v lastni državi, ki se upirajo izkoriščanju gospodarja, zahtevajo zemljo in jih v tem pravičnem boju pobija Degasperijeva policija. Medtem «v trpeči« Istri praz. nuje danes delovni človek, ne samo bivši koloni, ampak vsi delovni ljudje, kmetje in delavci, veliki praznik svobode pred zatiranjem in iskorišča-njem gospode. Ta dan bo ostal v zgodovini Istre kot najlepši praznik. Hkreti bo dokument razredne vsebin^ ljudske obla sti, ki bo ostal kot najvernej-ši izraz uresničevanja onih na čel in pravil, za katere se je goloroko istrsko ljudstvo .slož. no z jugoslovanskimi naro di borilo pod vodstvom tovariša Tita. Tržaški kominformisti, ki jih vodi nadobudni Vidali, trdijo, da se pri nas ni izvedla agrar. na reforma, da ni res to, k» mi trdimo in pišemo, da smo fašisti, da preganjamo Italijane, da vodimo kulačko politiko', skratka ne več in ne manj to, kar je delal italijanski fašizem in kar smo dejansko v glavnem Že odpravili. Morda je njim žal, da je ljudska oblast to storila, da je naš kmet dobil zemljo, da smo velepo-sestnlkom, zlasL »socialistom« odvzeli zemljo. T i izdajalci de. mokratičnega gibanja, obrekovalci in lažnivci, ki spravljajo v resno nevarnost vprašanje razvoja revolucije v svetu, če jih povežemo vse skupaj z nekaterimi voditelji VKPtb) na čelu, imajo tudi pri nas neka< svojih zastopnikov, ki prežijo na pridobitve NOB, rovarijo proti ljudski oblasti, ji škodu-ieio kjer morejo, pozivajo lrw di na pasivnost (sami itak nič koristnega ne delajo) poskuša-jo organizirati stavke, se bori jo proti obdelovalnim zadrugam, razbijajo po svojih močeh italijansko-slovan-ko bratstvo. Ti einternacicnalisti)>, ki se vežejo z najhujšimi sovražniki ljudske oblasti z racionalisti, šovinisti in iredentisti v boju preti ljudski oblasti, nastopajo pod znamko marksizma-leniniz-ma ter se razglašajo za dosledne borce mednarodne fronte miru. Nič skupnega nimajo z vsem tem, oni so dejansko izdali vsa ta načela, izdali revolucijo. Tovariši in tovarišice! Jutri bo ves demokratični svet proslavljal 32. obletnico Oktobrske revolucije, ki jo jc vodil Lenin. Na eni šestini zemeljske oble je prevzel oblast v svoje roke proletariat in delovno ljudstvo. Prevzem oblasti po proletariatu v tf /! revolucij i je potrditev nove znanstvene ideologije marksiz-ma-len;nizma. Veliki genii človeštva tovariš Lenin je znal izluščiti in razviti marksizem v dobi imperializma in proletarskih revolucij, povesti, množice v oboroženo vstajo in zmagati v borbi proti carizmu m intervenciji. Ta zmaga proletariata in delovnega ljudstva narodov Sovjetske zveze pomeni preokret v zgodovini. To je dejansko prva revolucija v zgodovini, kjer se je menjal nosilec oblasti, namreč iz diktature buržoazije v diktaturo proletariata. Na izkušnjah Oktobrske revolucije, na načelih marksiz-ma-leninizma so se učili drugi narodi v svojem boju za strmo, glavljenje lastne buržoazije. Za Oktobrsko revolucijo stoji prva ljudska revolucija Jugoslavije, ki jo je vodila KPJ pod genialnim vodstvom tovariša Tita. Brez dvoma je KPJ in revolucija v Jugoslaviji doprinesla svoj delež izkušenj v zakladnico marksizma-leninizma. Toda prav zaradi tega, ker je KP dosledno izvajala revolu- cionarno linijo po načelih marksizma-leninizma, poslužujoč se izkušenj Oktobrske revolucije, je doživela nezaslišan napad s strani nekaterih voditeljev VKP(b) in po njenih direktivah komiforma. Resolucija In-formbiroja in vse to, kar dela danes vodstvo SZ in po njegovih direktivah države Komin-forma proti socialistični Jugoslaviji, je zanikanje Oktobrske revolucije, je proti pridobitvam Oktobrske revolucije, ker je nemarksistične, nesocialistično, kontrarevolucionarno. Letošnjo proslavo Oktobrske revolucije praznujemo v znamenju žilave brezkompromisne dosledne borbe protirevizioniz-mu voditeljev VKP (b), ki spravljajo v nevarnost razvoj revolucije s svojo politiko velike države, nezaupanja v revolucionarne sile drugih narodov, s politiko likvidacije revolucionarnih pokretov kot v Grčiji, s svojo politiko interesnih področij. Samo tako bomo vredno proslavili prvo proletarsko revolucijo ter ohranili njene pridobitve. Kominformi-zem je negacija Oktobrske revolucije, je izdajstvo Oktoor-ske revolucije. Boriti se preti liniji kominforma je naloga tn Častna dolžnost vseh članov Partije in poštenih demokratov. Tovariši in tovarišice! Razvijamo pridobitve agrarne reforme s tem da vstopamo v obdelovalne zadruge, ki so jamstvo golove in srečne bodočnosti naših delovnih kmetov. Naj živi agrarna reforma, ki je popravila stoletno krivico zatiranja! Naj živi ljudska oblast, sredstvo x rokah delovnega ljudstva, v borbi za odpravo izkoriščanja človeka po človeku! Naj živi Oktobrska revolucija, njena načela in pridobitve borbi proti revizionizmu kominforma! Naj živi veliki Lenin! Naj živi FLRJ pod vodstvom tov. Tita v borbi za resnico in Enako odobravanje je doživel za sveja izvajanja tud; tov. Gino Gobbo, k! je govoril v imenu komunistične partije. Ko je ravno končal svoj lepo zasnovani govor, so prikorakali z godbo na čelu v velikem številu nekdanj; kolon; in polovinarji ter mali kmetje iz Buj-ščine. Slabo vreme jih je zakasnilo, toda ni jim moglo vzeti odločnosti, da ne b; prišli proslavljat svoj praznik v Koper. Tud; njihov sprevod je bil poln zastav in napisov, ki so izražali v kratkih besedah gesla b agrarn; reformi, zadružništvu, ljudski oblasti itd, njihovo vdanost partiji in hvaležnost NOB ter maršalu Titu, ki so jim pripomogli do tega, da so dobili lastno zemljo. Tov. Gino je rav no zaradi zakasnelosti tovarišev iz Buj-ščine improviz ral rov govor, v katerem je z njemu lastnim temperamentom toscgel priznanje vseh navzočih Ko je tov. Abram zaključil nad vse uspelo manifestacijo. je godba zaigrala delavsko himno, ki so jo vsi poslušali v pozoru. Polagoma so e množice ljudstva razšle, in medtem ko so se že take j po 13 uri zaradi nastalega deževja začele vračat; na svoje domove, so godbe še vedno na več krajih v mestu igrale pesem za pesmijo, mladina pa je proslavljala praznik agrarne reforme s športnimi igrami, nogometni' mi tekmam; in s tekom čez drn in stm po mestu. O uspehih teh prireditev bo poročal naš list posebej. Predavanje slovenskega prosvetnega društva „0. Župančič" Slovensko prosvetno društvo «0. Zupančič« priredi v sredo 9. novembra ob 20 uri t) mali dvorani obnovljenega gledališča v Kopru zanimivo predavanje. Tov. Mitja Macarol bo predaval o nastanku in razvoju jugoslovanskega filma. Odbor vabi vse člane in ostalo občinstvo k obilni u-deležbi! KOPER 2s zdravje in oiepšanje našega mesta Koper, mesto kot tako, dobiva vedno drugačnejše lice, kot pa ga je imelo po končani vojni s svojim izrazito srednjeveškim značajem. Se do včeraj so nas obdajali ob vsak; večji hiši masivnj in visoki zidovi, s katerimi so se stanovalci tako radi ločili od zunanjega sveta in skrivali pred soncem, kot bi se ga bali. Tesno je bilo vse v Kopru, nihče ni hotel iz mesta in je raje trpel v tesnobi. Imoviti Koprčani, ki so imeli lastne vrtove, se niso brigali za revne ljudi, ki so posedali po ozkih in vlažnih ulicah ter zajemali tamkaj nekaj več zraka, kot pa so ga imeli v svojih stanovanjih. Ustanova ljudskih parkov je bila tukaj nepoznana, čeprav pomenijo za mesta, zlasti takšna kot je Koper, ki je obdan s tolikimi zidovi, parki prava pljuča, s katerimi in v katerih njegovi revni prebivalci dihajo. Na trgu Broli je preuredila, oziroma skoro napravila docela nov nasad. Povezala ga je z lepimi potmi ter poživela z vodometom, tako da se med Številnimi stavbami prav okusno odraža. Hkrati je ljudska oblast rešila s tem še to, da je dala temu preje zares obširnemu in za koprske razmere skoro prevelikemu trgu nekako ožje meje, ker je novi park zasedel precej od tega prostora. Porušenje prejšnjega »samostanskega zidu« pred poslopjem župnišča, nova ureditev tega in ohranitev starinskega portala, daje sedaj šele pravo veljavo estetsko lepo izpeljani arhitekturi na pročelju tega župnišča. Vrtič za sedežem vojne u-prave in nasad pred bodečim turist-hotelom so dali čeden doprinos za lepše zunanje lice našega mesta. K vsemu temu se bo pridružil še nasad v okolici luke, kjer so se zadolžili s prostovoljnim delom člani sindikalne podružnice naših prosve-tarjev. Prav tu v bližini, predno pridemo na kopališče ob morju, je nastalo novo športno igrišče. Zasluga za to delo gre vojakom JA koprske garnizije, ki so v ta namen napravili potrebne prostovoljne delovne ure. To igrišče bo služilo za odbojko in tenis. Vse to delo nekake asanacije mesta bi bilo nenačrtno, če bi ostal Koper še vedno pri svoji starinski kanalizaciji. To je bilo v njegovi preteklosti marsikdaj največje leglo vseh epidemičnih bolezni; od iu je izhajal vselej na j več ji smrad in v teh na pol odprtih kanalih so se redile in množile tako gnusne in zdravju škodljive živali kot so podgane itd. Pri tem delu bi moralo sodelovati prav vse prebivalstvo Kopra. Ce ne bodo nekateri hoteli, bodo množične organizacije pokazale svojo voljo in silo ter napravile v polni meri sv#jo dolžnost. V nizu izboljšanja javnega zdravstva pričakujemo z napetostjo pričetek velikih javnih del, ki so predvidena v zgradbi nove ribarnice in tržnice. Tudi ti dve stavbi bosta poleg okrasa mestu spopolnili higienske naprave našega mesta, ki bi bile celo mnogo večjim in pomembnejšim mestom v ponos. Končno spada v to vrsto javnih zgradb še zidanje nove slovensko italijanske osnovne šole, ki bo na mestu nekdanje kaznilnice dala otrokom poleg lepih notranjih prostorov mnogo zraka, luči in solnica. Prepirljivec izzval tragični inci BUJE, 7. — V nedeljo zvečer je znani pijanec in prepirljivec neki VESNAVER BENIAMINO iz vasi Metti (okraj Buje) izzval v vasi Kaldanija obžalo vanja vreden incident. Ljudje, ki so se vračali z manifestacije v Kopru, so se za trenutek ustavili v gostilni, kjer so čakali, da preneha de zevati. Tedaj jq pijani in nasil ni Vesna ver začel na ves glas blatit; in žaliti navzoče. Neki častnik Jugoslovanske armade, k; je bil navzoč, je u* kazal nekemu vojaku — da bi preprečil škandal — naj ga odvede v vojašnico. Ko sta se nekoliko oddaljila iz vasi, je Vesnaver z divjo kretnjo prijel vojaka za vrat, ki je bil v tej skrajni sili prisiljen branit; se s samokresom, kar je prepirljivca stalo življenje. V Po precejšnjem premoru, katerega je treba pripisati na rovaš posebnih prilik v našem mesecu, čutimo že nekaj časa, da je prosvetno delovanje oživelo. Nedavno je bil namreč otvorjen večerni iečaj za hr-vatske tovariše in tovarišice, v katerem naj bi ;zpopoln;li svojo dosedanjo izobrazbo. Tečaj vidno napreduje ter ima mnogo obiskovalcev. Vzporedno deluje tudi večerni tečaj za Italijane Pobudo za organiziranje teh tečajev so dali učitelji iz Umaga, ki zaslužijo v *em oziru vso pohvalo, zlasti še, ker so ravno oni tisti, ki se žrtvujejo s tem, da uporabljajo svoj presti čas za pouk domačinov. Hkrati so zlasti italijanski učitelji dali s tem svojim nastopom najboljši odgovor zna-emu reakcionarnemu listu ((Messaggc-ru Venetu«, ki je v svoji kovačnici skoval poseben članek o »raznarodovanju šol«, o ((zatiranju in žrtvah« med učiteljstvom in učenci v Umagu. Učitelji v Umagu, katerim je na srcu dvig prosvete in kulture med širokimi ljudskimi množicami, so s 4om dobili v roke dokaz neobjektivnosti in izmišliotin reakcionarnega in šovinističnega lista. Od naše strani pa svetujemo (iMessaggeru Venetu«, naj bi skrbel raie za nepotumevanje šol med Slovenci v Italiji, predvsem v Slovenski Benečiji in Reziji. Važno je še to, da se vršijo v našem mestu priprave za izpopolnitev nove godbe in pevskega zbora. Cim bo obnovljena dvorana «Arrigoni», bomo imeli razne kulturne prired:tve, ki bodo prav gotovo pritegnile ljudstvo, zlasti pa bodo dale mladini pobudo za sodelovanje na vseh področjih ljudske prosvete. Tako se razvija zlasti v kulturnem pogledu tudi naše mesto. Marlinov večer v Kopru Sindikalna podružnica Zadružne poslovne zveze priredi v petek 11. novembra t- 1. v prostorih menze š.t. 1 ((Martinov večer«. Bogat spored bodo izpolnile deklamacije, petje, enodejanka in končno prosta zabava. Začetek ob 20 uri. Vabljeni so vsi, ki se želijo razvedriti! GORIŠKI DNEVNI pnMMMir mišim um mmammmKKamHatmamMammmmamnammaKmaaKamaaamammnaaamimmmmmammmmmmmmmmmmmammaDammBmmmmmmaa V goriškem okraju je nad deset tisoč goličav • Dijaki iz Šempetra pogozdujejo Sveto goro - Rako napreduje delo v drugih krajih Na odseku blizu Šembij v ilir-sko-bistriškem okraju so gojenci gospodarskega tehnikuma iz Ljubljane posadili okrog 30.000 sadik. Prav tako naglo pogozdujejo v Čičariji pri objektu ((Hrušica in Golac«, kjer opravljajo to delo s plačanimi delavci, k; posadijo vsak dan po 2000 sadik.- V sežanskem okraju pogozdujejo na 18 različhih krajih. V Tomaju so se pogozdovanja u-deležili vsi dijaki tamkajšnje nižje gimnazije in z njimi je šla ravnateljica šole ter ves profesorski zbor. Minister za gozdarstvo je ob pričetku akcije za pogozdovanje poudaril važnost tega dela, od katerega zavisi celotno zbolj. šanje gospodarstva na Krasu in v Slovenskem Primorju na splošno, kjer so doslej tako brezobzirno izkoriščali že itak zelo skrčene gozdne površine. Predvsem se je obrnil v svojem govoru do mladine, ki je že do sedaj povsod pokazala, da razume svoje poslanstvo pri izgradnji socializma, ker je pogoj za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva \ osvobojenih krajih. prijave za V gozdnem gospodarstvu je ljudska oblast v novo osvobojenih krajih Primorja prejela od bivših fašističnih gospodarjev zelo žalostno dediščino. Poleg tega pa je bilo '.udi med vojno opustošenih rnnogo gozdov, ki so postali samo še grmičevje. Ljudska oblast si je takoj zadala kot eno glavnih nalog ureditev opuitJŠd.iin gozdov in pogozditev krnskih goličav, da bi s tem zboljšala gospodarsko stanje in dvignila življenjsko raven kraškega prebivalstva. S podporo ljudske oblasti je skrb za to delo prevzela Osvobodilna fronta, ki je podvzela akcijo za ustanovitev prostovoljnih frontnih brigad za pogozdovanje, čišče. nje gozdov, redčenje goščav in za graditev suhih zidov. V gozdarskem tednu So samo na področju goriškega o-kraja zaposlili pri pogozdovanju osem stalnih frontnih brigad. Poleg teh skupin pa pridno pomaga pr; tem delu vsa šolska mladina iz srednjih in osnovnih šol. Tako je n, pr. v ponedeljek 24. oktobra odšlo 930 dijakov gimnazije v Šempetru pri Gorici na Sveto goro na pogozdovanje. lam štrle v zrak gole skale, med katerimi se prepleta nizko grmičevje. Organizatorji pogozdovalne akcije so se za to delo temeljito pripravili. Gojenci nižje gozdarske šole in Kronberka so r dodeljeni vsakemu razredu kot inštruktorji. Tudi profesorji so bili z njimi. Vsega skupaj so posadili 13.000 drevesc črnega bora. Vsaka šola je prevzela dva do tri ha površine, na kateri so se učenci zavezali, da bodo opravili celotno pogozdo-valno deio. Tudi delavci, graditelji Nove Gorice, so se zavezali, da bodo opravili celotno pogozdovalno delo. Tudi delavci, graditelji Nove Gorice, so se zavezali, da bo vsaka brigada odšla ob zaključku tedna gojitve in varstva gozdov na pogozdovalno delo na Sveto goro. Tako bodo s svojim delom ustvarili zaščitni vene, novemu mestu. Po načrtu bodo prostovoljno posadili 113 tisoč sadik, izkopah 29.000 jam za sadike, očistili 29 ha gozda in zgradili 70 m suhega zidu. Skupno njihovo delo znaša 2654 ur. Pa ne samo na Sveti gori, ampak tudi po drugih krajih goriške oblasti so v teku obsežne pogozdovalne akcije, pri katerih se najbolj odlikuje šolska mladina. Minister za gozdarstvo iz Ljubljane Je pregledal nekatere pogozdovalne centre, kakor n. pr. v Ilirski I skem podpornem uradu (ECA) Bistrici, Sežani in Novi Gorici. * v Krminu deliti nakazila za ži- vila, ki jih bodo dobili vsi tisti reveži, kateri dobivajo mesečno podporo v denarju. Blago bodo prejeli na nakazilo brezplačno y trgovini Delavskih zadrug. Goriški župan sporoča,, da je dne 10. t. m. zadnji rok za sprejemanje prijav dohodnin, podvrženih družinskemu davku. Prijave se sprejemajo na občinskem davčnem uradu v ul. Crispi 5. Kamion smrtno povozil finančnega stražnika 2o prejšnji teden smo poročali, kako je kamionček, ki ga je šofiral mesar Alojz Badalič iz Gorice, težko povozil 211et-nega finančnega stražnika Karmela Carrina iz Avelina v južni Italiji. Stražnik je bil v službi blizu letališča na Tržašk; cesti. Čeprav so takoj poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je nesrečnega vojaka odpeljal v bolnišnico in so tudi zdravniki v začetku upali, da povzročene poškodbe niso smrtne, je naslednjo noč podlegel ranam. Šofer se bo zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem, ki bo ugotovilo, kdo je zakrivil nesrečo. h Krminu Razdeljevanje živil revežem Z današnjim dnem do vključno 12, t. m. so začeli pri občin. Vsi zemljevidi mo niso pomagali Oomejii; finančni sLa-anki -1. Krmina so že meseca septembra ustavili in legitimirali nenega Čudnega kandidata za sariven prestop državne meje. Ta človek je bil 241etni Artemio Peg-gio iz Valsene. Pri izpraševanju je stražnikom izjavil, da je prišel v Krmin z namenom, da bi šel skrivaj čez mejo v Jugosla-vijo. Ko so mu preiskali žepe, so našli pri njem več topograf-fičnih črtežev in zemljevidov bližnje okolice ter na njih zaznamovano pot, po kateri bi moral do meje, Te načrte je deloma napravil Peggio sam, deloma pa mu jih je dal neki skrivnosten starec, ki ga je Peggio srečal na cesti. Na podlagi več ali manj utemeljenih šumenj so poleg Peg-gia finančni stražniki prijavili sodniji tudi Krminčana 251et-nega Angela Cucita in 261etne-ga Marcela Panzera pod obtožbo, da sta pomagala Peggiu pri poskusu prestopa državne meje. Ker pa pri razpravi niso tema dvema mogli ničesar dokazati in nista imela nikake zveze s Peggiom, so ju oprostili vsake krivde, medtem ko so slednjega obsodili pogojno na tri mesece zapora in 16.000 lir globe. Hud padec brez posledic Pretekli teden zvečer, ko se je Franc Deljak iz Standreža vračal domov, je bil že precej v rožicah in se je komaj držal na svojem kolesu. Korzo je že večkrat pomeril od ene strani do druge in vse mu je šlo, kakor se je njemu samemu zdelo, prav gladko do gostilne pri »Pergoli«. Toda komaj tukaj se je njegova gladka pot nekoliko zavozlala. Trčil je namreč v luksuzni avto iz Trsta, ki ga je vozil Mihael Malena in s kolesom vred z vso silo zletel na drugo stran korza v neko gredico. Mimoidoči, k; so bili priča temu groznemu prizoru in ki so mislili, da si je najmanj prelomil hrbtenico ali pa razbil lobanjo, so ga takoj odnesli v bližnjo bolnišnico sv. Justa. Tu pa so zdravniki takoj ugotovili, da je imel Deljak mnogo več sreče kot pameti, ker si namreč ni prav nič polomil, tem manj pa ranil. Vsega skupaj je odnesel le nekaj prask, ki so mu jih obvezali, nakar pa so ga odposlali domov. IZ SLOVENSKE BENEČIJE Domača obrt suhe robe vTrčmunu Visoko nad Sovodenjsko dolino v Slovenski Benečiji, že pod samim Matajurjem leži ali bolje je prilepljena prijazna slovenska vasica Trčmun. Tu gori je zagledal luč sveta pesnik beneških Slovencev Ivan Trinko, ki je že v zgodnji rfila-dosti uprl svoje hrepeneče oči proti vzhodu, kjer so živeli drugi Slovenci, ki so imeii več svobode in boljše življenje kot Pa on in njegovi ožji rojaki v Benečiji. Trčmun pa ni zanimiv sami zaradi Trinka, ki sedaj uživa na večer svojega življenja v domačih gorah svoj .zasluieni-pokoj, ampak je znan tudi po svoji leseni obrti. Po zgledu ribniške vsuhe robe» že cela vrsta rodov izdeluje posebne vrste grabelj, ki so prikladne za tukajšnje gorske kra,c, pa • tudi za uporabo v furlanski nižini. Tako se je razvila domača obrt beneških grabelj. To obrt predajajo oci očeta do sina in je postala stalen .n najboljši vir dohodkov, s kater.m to si do pred nekaj leti izc.at no pomagali iz svojih rosm-darskih težav. Tiste male krpe njivic, ki se stiskajo po g o-be ih in kotanjah, nudijo mno. go premalo, in tudi maPštevU-na živina daje premalo mleka in mlečnih izdelkov, da bi mogli domačini za njihovo prodajo kriti potrebe svojih številnih družin. Zato so moški v vsaki družini porabili svoje proste ure pozimi ali zvečer po drugem delu v gozdu in na polju, da so izdelovali grablje. Vsako pomlad so nosili ali vozili napravljeno orodje naprodaj v Čedad, kjer je bil določen poseben trg Za prodajo kmečkega orodja. Prav tako so prodajali svoje grablje po raznih semnjih in Shodih širom po Benečiji, zlasti pa na dan sv. Petra in Pavla, ko je košnja v polnem razmahu in je bila potreba po grabljah največja. Včasih, zlasti ko kmetje še niso imeli toliko strojev na razpolago, so Trčmunci precej dobro zasluzili s to svojo industrijo. Takrat so v raznih krajih naročevali na stotine in celo na tisoče grabelj. Pa ne samo po Benečiji in Furlaniji so imeli Trčmunci svoje odjemalce, 'ampak so mnogo svojega blaga prodali tudi po Soški dolini, v Kobaridu, Bovcu in drugod. Za semenj sv. Antona 13. junija si lahko srečal v Kobaridu vse polno Trčmuncev, ki so tam ponujali svojo suho robo in po navadi so vse prodali ter obenem pobirali naročila za prihodnje leto. Zadnja leta je začela ta industrija, oziroma prodajanje njenih izdelkov precej hirati. Po furlanski ravnini so s; zlasti veliki kmetje nabavili moderne kosilne stroje in stroje za grabljenje ter niso več potrebovali lesenih trčmunskih grabelj. Nekaj časa so imeli še odprto tržišče v Soški dolini, kjer zaradi hribovitega sveta niso bili prikladni stroji. Ko pa so za. padni uumetnikis potegnili mejo med goriškimi in beneškimi Slovenci, so prišli Trčmunci tudi ob to tržišče in tako je njihova obrt zapisana popolnemu propadu, ker je Slovenska Benečija premajhno tržišče, da bi nudilo dovolj zaslužka vsem trčmunskim lesnim obrtnikom. Ob volitvah v državno zbornico lansko leto so hodili po deželi demokristjanski propagandisti in obetali pomoč, ler nadomestilo za škodo, ki jo je nova meja prinesla Slovencem v Benečiji in zlasti Trčmuncem. Ko pa so bile volitve pri kraju, in niso več potrebovali njihovih glasov, so gospodje pozabili na naše gorjane in jih sedaj pustijo v gospodarskem propadanju. Poleg tega pa jim ne dovolijo niti najosnovnejših pravic na kulturnem polju in so n.pr. še sedaj vse vasi širom po Benečiji brez šol v svojem jeziku in brez lastnega kulturnega življenja. Še veta pieveMe [teple Čeprav je L-orica manjše pokrajinsko mesto, obdano od rodovitnega polja, v kolikor ga seveda ne obdaja bodeča žica začasne državne meje, je vendar tukaj cena življenjskim potrebščini, predvsem pa živilom, višja kot drugod in v tem oziru prekaša celo največja italijanska mesta, kakor so Milan, Iim, Neapelj, Genova itd. Cene so ostale v oktobru na isti višini, kot so bile prejšnji mesec, in ljudje, ki se s tem pečajo, so preraču. nali, da rabi v Gorici posamezna oseba 13.250 lir mesečno samo za najnujnejšo prehrano. Se razume, da tako visoke cene niso v nikakem razmerju s plačami, zlasti z onimi delavcev in n žjih u-rudnikov, ki morajo desetkrat preračunati vsako liro preden jo potrošijo. tar Magdalena, Ceresa Marile-na, Natale Marija Rina. Smrti: 721etna gospodinja Za. vrtanik vd. Vižin Jožefa, 631et-ni upokojenec Nanut Jožef, 63-letni mesar Ciuffarin Edvard, 321etni električar Larghi Bruno, 761etni upokojenec Dovgan Edvard. Vknjižnjene poroke: policist Serino Genaro in gospodinja Zagarese Grazia, zasebni uradnik Barbicri Attilij in gospodinja Villatora Lilijana, policist Lunardi Julij in uradnica Grendene Marcela, mehanik Stecchina Dominik in gospodinja Trombini Onelja, uradnik Decolle Anton in učiteljica Fa-mea Ester. Poroke: natakar De Giorgio Onofrij in gospodinja Battisti Gertruda, policist Gregori Gra-ziano in gospodinja Lanari Cec-chetti Avgusta, zidar Braidot Alojzij in tkalka Leon Natalija, mehanik Bellino Bruno in gospodinja Scuflich Aurora, slikar Poiani Franc in bolničarka Tanfara Zora, uradnik Bavdaž Albert in gospodinja Giorgini Alma. KER SO PREGLASNO PELI Vsako nedeljo imajo nočni stražniki opravka z motilci nočnega miru. Tokrat je preglasno petje zopet ranilo njihova občutljiva ušesa in za to nevšečnost so se tudi maščevali. Legitimirali so namreč lBletne-ga Gutnerja Marina 191etnega Angatleja Lucijana in kletnega Marego Jurija in jim naložili globo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 31. oktobra do 5. novembra t. i. 9 rojstev, 5 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 6 porok. Rojstva: Ometto Bruno, Pa-scolettj Rita, Obedic Salvato-re, Orlandi Giana, Arteni Lucijan, Hrešan Graziella, Pajn- PSA VOLČJAKA SO NAŠLI Agent; javne varnosti so v nedeljo okrog 20 ure prejeli v ul. S. Chiara psa volčjaka, ki se je tam potepal, brez nagobčnika in ovratnice. Psica je svetlosive dlake, stara približno 8 mesecev. Psico so agenti pri. držal; v vojašnici «S^botino». Lastnik lahko pride po psico od 8.30 do 18 ure. HatoeUe bo na ..PriniorsliiijiieifiiilT KINO VERDI, 17; «Kapitan iz lije«, T. Power. VITTORIA. 17: «Opij», i so. CENTRALE. 17: «Car morij«, J. Simons. MODERNO. 17: cSkarida ladelfiji«, G. Grant Hepburr.'. EDEN. 17: ((Pravica za j.ance«, W. Bojrt, B, PETRONIO: RICOSTRUIRE I SINDACATI UNICI (Continuaz. dalla 1. pag.) /alti concreti e trame le con-seguenze. hjuesti frazionisti, alle nostre denunce sistematične, oggi lianno dovuto aijendersi non piti negando la verita. Oggi vanno aicendo ai lavoratori cke li ascoitano con estrema difjidenza: vlasciate andare le critiche dei babiciani; si, am-metiiamo, non si va bene, ma, vedete questa volta vi garan-tiamo ene vogliamo davvero mettersi silila buona via e re-staurare i Sindacati Unici, Ve lo dimostriamo anclie con i nostri propositi e con il nostro impegno. Faremo il tessera-mento e il congresso; potre te dire tutti la vostra volonta, fare la vostra opposizione e cambiar dirigenza se occorre. Saranno rispettate tutte le opi-nioni, tutte le idee e punti di vista. Vedete che facciamo sul serio». Šmisurato gesuitismo! H tes-seramento nelle mani di que-sta gente e nella situazione at-tuale dei S. U. e un atto su-perficiale, e il congresso č una vergognosa commedia. P er collocare qualche mi-gliaio di tessere si aumentera la pressione sui lavoratori e le sguadre Vazione, ti gridera al traditore, al hemico dei S. U. dove si rispondera per le rime. C'c una grande esperien-za ormai su qti'stl metodi e i lavoratori non hanno bisogno ormai che noi ncordiamo ad essi che in jueita maniera si aggrava ulteriormente la situazione del proletariato trie-stino, si rovina ancorc. di piu e non si ricosiruisce certo la forza sindacale. Per quelli che abboccheranno ci saranno ul-teriori delusioni e, con queste, ulteriore seredito al sindacali-smo ciassista, E’ bene che ■ ncordiamo an-cora una volta che non e con atti demagogici e sulla linea degli obiettivi socialpatriottici di Vidali, Destradi, Radich e Semilli che si risolleva la sorte dei lavoratori di Trieste, non e con Vuomo di Roma, En nesto Radich, che si ridara la fiducia alle tante migliaia di lavoratori sfiduciati. Non e un problema di tessere il nostro, ci vuole b en altro per risolle-vare la ctasse operaia di Trieste. Bisogna agire sulla sostan-za, sulla coscienza cioe sulla fiducia ridestata dei lavoratori. Ci vuole democrazia prole-taria ed onesta politica, ci vuole sincerita e libertd di a-zione, sopratutto libertd di azione. I lavoratori che, preoccupa-ti della situazione della pro-prla classe, si stanno metten-do sotto, lascino strepitare. Chi coscientemente lavora per ricostruire quello che i comin-formisti hanno distrutto non deve temere le invettive di trotzkista o di nazionalista: ponendosi alVavanguardia in questa necessaria lotta, lauo-rando nelVinteresse di tutti i lavoratori di Trieste le ingiu-rie rimbalzeranno sulla jaccia di quella gente che accusa gli altri di cid che essa stessa e. II sindacato classista, i S. U.. si ricostruiscono pri ma di tut-to con un atto di coscienza e di volonta; la forza della classe operaia pub essere r is tab:-lita con il coraggio, la digni-td personale e Valtruismo. Per rimettere su le catcgorie, ri-dare vita alVorganizzazione dei lavoratori bisogna agire sulla coscienza delle masse, prospettando un rinnovamen-to reale della politica sindaca-le nel senso di dare alle fedc-razioni di categoria quello che spetta alle federazioni di cate-goria, che sono il nucleo fon-damentale della forza sindaca-le, che sono infatti il sindacato. Noi non vogliamo portare i lavoratori in lotta disarmati, come insinuano i vidalisti (e chi li ha disarmati?); vogliamo prima riarmarli ma non di tessere e di papir i, di i nsegne e di titoli di riconoscimento internazionale, ma sopratutto e prima di tutto di volonta e spirito di lotta, di coscienza di classe, Questi elementi ci sono, il principio di unita esiste, la coscienza classista dei lavoratori di Trieste e tradiziona-le; bisogna richiamarla in azione. Diciotto mesi di esperienza disastrosa sono sufficenti per i lavoratori di Trieste per aver perduta ogni fiducia in questa direzione opportunista e ser-va, cinica e senza serupoli. Direzione responsabile citre tutto anchc di aver rifiutato il contributo di forza e di solida-rietd di diecine di migliaia di lavoratori della zona B di aver rifiutato centinaia di delegati al congresso della lederazione dei contadini, umiliato e ba-stonato lavoratori organizzati, incoragginta l’aggress e mogočila pravilen med Novim gradom .>» y Ano. Tržačani so že pričetku začeli z napadi, dar so se kmalu utrudili i> tako prevzeli iniciativo mačini. V drugem Pol®suj. Novi grad dv-krat prisilil k VRATAR NOVE GORICE UBRANIL NEVARNI STRE1- mogoče previsoko in bi delitev točk bila pravičnejša. Zaradi velikega zanimanja za tekmo so drugi polčas oddajali po radiu jugoslovanske cone STO-ja. Gorica se je dobro odrezala. Mladi Openci so morali v nedeljo zopet odpotovati domov visoko poraženi, to pot iz Sovodenj, kjer so se srečali z moštvom Gorice. Prvi polčas je pokazal stalno premoč domačinov, kar so oni izrazili v golih. V drugem polčasu so gostje nudili nekaj več odpora in dobršni del celo prevladovali na igrišču. Tekma je bila važna za ene kot druge, saj sta bili obe moštvi prav na koncu lestvice. Pri Goričanih se je Tek čez drn in strn v Kopru tem porazom je Sv. Ana enkrat odpadla v borbi za -mesto iz vodeče skuP!,ne’ lestvica Arrigoni 6 6 0 Aurora 7 5 0 Sv. Ivan 7 4 2 Piran 6 3 2 Sv. Ana 7 3 2 Meduza 7 3 2 Ponzianina 6 3 1 Umag 5 2 1 Novi grad 6 2 1 Gorica 6 2 0 Brtonigla 6 1 2 N. Gorica 6 1 1 Montebello 6 1 0 Opčine 7 1 0 0 33 2 17 7 113< 1 1 15 l 2 15 77 2 10 11 in z V nedeljo je bilo v Kopru trojno tekmovanje v teku čez drn in strn. Športniki so bili razdeljeni v tri skupine in sicer na progi 1500 m so tekmovali oni do 16 let, na progi 3500 m stari od 16 do 40 let in na progi 1000 m veterani. Te zanimive športne prireditve so se udeležili člani društev ZDTV iz Trsta in Istre. Prijavi ienih ie bilo lepo števdo in tekma je bi!,) zelo zanimiva ter imela polno občudovalcev. K sreči vreme ni motilo tekem. Vse tri tekme so bile vsaka po svoje zanimive in so bili doseženi naslednji rezultati: Tek mladincev na 1500 m: 1) Gordini (T) 7’59”4; 2) Petronio (I); 3) Boni (T); 4) Perona (I); 5) Bertoi (I) itd. Tek članov na 3500 m: 1) Abram (T) 7’46’-’3; 2) Germek (I) 8T5”1; 3) Sirotič (I); 4) Turina (I); 5) Bonetti (I); 6) Kropos (I); 7) Benibič (I); 8) Pemolič, Pizziga, Ferruccj itd. Tek veteranov na 1.000 m: 1) Corsi 8’67”7;. 2) Polli; 3) Lesica; 4) Bonaldo: 5) Pelvion itd. Jugoslovansko šahovsko prvenstvo V nedeljo 30. oktobra se je pričelo v Zagrebu peto jugoslovansko šahovsko prvenstvo. Turnir je v prostorih zagreb- škega velesejma. LUta. najboljših šahistov v državi (razen velemojstra dr. Vidmarja, k; je najbrže prezaposlen) je naslednja: Trifunovič, Germek, Ivkov, Fuderer, Avirovič, Ka-raklajič, Milič, Pirc, Pot, Tomovič, Rabar, Puc, Božič, Ne-deljkovič, Simonovič, Vukovič, Matancvie, Kosti, Gligorič in Janoševič. Ko pregledujemo stanje po VII kolu nas je med slovenskimi predstavniki presenetil mojstrski kandidat Milan Grmek, ki je v prvih kolih remiziral s favoritoma Gligori-čem in dr. Trifunovičem. Prav tako je dobro začel mojster Puc, medtem ko je tretji slovenski predstavnik Vasja Pirc imel nekoliko nesrečen start. Od ostalih igralcev je treba omeniti predvsem mladinca Iv-kova in Matanoviča, ki sta starejšim nasprotnikom popolnoma enakovredna. Po VII. kolu vodi Matanovič s petimi točkami. Ivkov pa ima 4 točke in je pred Kostičem ir, Pircem. Sindikalno šahovsko prvenstvo Ljubljane. Jutri se bo zučelo v Ljublja- ni šahovsko tekmovanje sindikalnih podružnic, ki je p;, številu udeležencev doslej največja množična šahovska prireditev. Nastopalo bo 89 moštev in sicer 80 moških rn 9 ženskih. Število moških šahistov znaša 568, število ženskih 30. nogometne PRVENSTVENE V NEDELJO 13- Tekme T* Ponzianina - r:U «1- "T ob 12.30 na stadioni Montebello - Nova ob 14.30 na stadionu Aurora - Sv. Iva* ob 14.30 v Kopi* Umag - Opčin* ob 14.30 v Uma# Novi grad - Pir^; ob 14.30 v Noven) # Gorica - Medu# ob 14.30 v SovoM1 KRAT Sarpsborg je E- ,a metni prvak Norveške pre* 1949. V finalni tekm* nragal lanskega prvak pos| s 3-:l. Dinamo (Moskva) nogometni prvak r. pr#* zveze. Drugi je lahsK1 CDKA. izZva> Freddie Daioson )e pr#' boksarskega svetovn6^ \Vi' ka lahke kategorije b0 3' liamsona na match, t. m. v Filadelfiji, preš' Izrael je poslal P1 narodni smučarski n, p za udeležbo na sV.?. (ZpA venstvu v Lake PI°C1 gjg. ki bo februarja i^o - j,ejsiP' žil f oral i IN JUGOSLAVIJO. NISMO POSLUŠALI HRIPAVEGA GLASA ((HUMANI ^gj V DRUGIH —................................................................................. ■ NARJA , rvw. r.vjobuaAiji rmirAVEiVj/i G, oRJŽa PODREPNIKOV, KI SO ZA TO PRILIKO ZAPRAVILI NAJBRZb P -pi«. IJA S TISKANJEM LEPAKOV POD NASLOVOM: NE BODIMO BEU-' nn(,nM!eTi,n itttca montfpcht