i , € VESTNIK Sokolske Župe v Celju Štev. 1. Celje, meseca julija 1922. Leto IV. Zdravo bratje, zdravo sestre! Pozdravljeni vsi na svobodnih tleh našega belega mesta ! Pozdravljeni vsi iz vznožja koroško-štajerskih gora, izpod Pohorja, iz dolin Save, Savinje in Pake, iz vinorodnih gričev za-padne Štajerske! Prihajate k nam, da proslavite z nami par ur sokolskega t dela in sokolske vzgoje. Javnosti hočete pokazati uspehe dela pri mladih in starih. Dobro poznamo rudeče sokolske srajce ter pestrobojne kroje sokolic v našem mestu. Dobro so znani posebno znanim in neznanim našim sovražnikom. S trobojno zastavo je Sokol stopil pred desetletji na vroča celjska tla ter zasadil svoj prapor globoko in trdno v to našo staroslavno zemljo. Desetletja je čuval Sokol ta svoj prapor kot zenico svojega očesa, desetletja ga je branil proti mogočnim napadom besnih sovražnikov. Prapor je ostal čist in neomadeževan. Rdeča - modro - bela barva kot znak naše krvi je družil v sokolskem delu mlado in staro. Vlival je v srca moč, v pesti silo ter v misli in dušo domovino. Ko so vrste bojevnikov pešale, stopil je Sokol na plan ter vlival v žile nove moči ter nov odporni duh. Mnogo je med Vami teh, ki so prisostvovali otvoritvi sokolske trdnjave v celjski okolici. Ali pomnite, da takrat niste smeli na ulice našega mesta, ker so nasprotniki napeli vse sile, da zabranijo naši armadi pristop v mesto? Tudi to in nešteta druga nasilstva Vas niso zlomila. Trdnejše kot prej stopilo je sokolstvo tudi v morju krvi priborjeni svobodni domovini na plan, da tu s podvojenimi silami vzgoji med nami sokolske vrste, ki jih nobena sila na svetu ne bi mogla premagati. Danes ste tu pri nas doma kot v vsakem Vašem mestu, trgu ali vasi. Danes Vas pozdravljamo na svojih tleh in Vam kličemo prisrčno dobrodošlico ! Starešinstvo Sokolske Župe v Celju. Celje, 6. julija 1922. Nekako petindvajset let je od tega, ko je pohitel »Sokol« iz Celja k javnemu nastopu v sosednji trg Vojnik. Kar je bilo v Vojniku narodnozavednih ljudij, vsi so prišli, in prišli so iz vseh sosednjih krajev, od povsod iz bližnje in dalnje okolice so došli narodnjaki, in bilo nas je vseh malo, da pozdravijo »Sokole«, da se ob njih nastopu napijejo nacijonalne sile in volje za delo za probujenje naroda, ki so ga tedaj vklepale težke verige odvisnosti in hotenja služiti nemštvu. Ondotni župnik častitljivega spomina je dal gorečega srca za narodno stvar na razpolago lep travnik za telovadišče. Naši kmečki ljudje, vkolikor so bili navzoči, so gledali strme, zmajevali so z glavami, nekateri so občudovali telovadbo, drugi pa so se smejali »tem neumnostim«. Mene, ki sern bil med ljudmi, kot mlad študent, je hudo bolelo, da so ljudje taki, bil sem ves srečen in navdušen, da se je na nemčurskih vojniških tleh pojavil »Sokol« v rdečih srajcah. V prvih večernih urah sem se s »Sokoli«, ki so odkorakali proti Celju, vračal tudi domov. Ko smo šli skozi slovensko Skofjovas, nas je izza voglov iz teme pozdravljalo rjovanje in »heil« klici ter kamenje. Bili so domači fantje, ki so tedaj tako pozdravljali »Sokola« na domači slovenski zemlji v slovenski vasi med Celjem in Vojnikom. — — Danes je drugače. Danes ni več narodnega župnika, ki bi v njem še živela nacijonalna svest ljubezni sokolske, danes ni več ljudij, ki bi se rdečim srajcam in nastopom Sokolov posmi-hali, danes ni več fantov na naši vasi, ki bi klicali na »Sokole« heil in metali nanje kamenje iz temne noči. Sokolom je odprta široka pot in vsa prostrana naša svobodna zemlja, po koji veje sokolski duh in stopa sokolska četa. Sokolstvo je izvršilo veliko delo, njegovo poslanstvo v svobodni domovini pa zahteva danes največjih sil in naporov, da prehodi sokolska armada blatno cesto življenja, ki ga obdaje, neokrnjena, sveža, čista in v polni, dnevno naraščajoči sili. Nacijonalno čist kot svetlo zlato je bil od nekdaj prapor sokolski, izpolnjevala ga je ideja nacijonalna, ki je bila skozi dolga desetletja za nas vse tako visoka, sveta in edina, da je družila vse in zadoščala vsem. V sokolskem praporu gledam danes poleg ideje nacijonalne zapisano idejo ali nauk ljubezni za našo svobodno nacijonalno državo, one velike ljubezni, ki daje domovini delo in življenje, ki gradi s sokolsko žilavostjo v dušah našega naroda vero in upanje v silo naše jugoslovenske države. Sokoli in sestre Sokolice, kjerkoli stopate, vidite danes zopet, da se posmihajo naši ljudje, da blatijo in pljuvajo na ono, kar vi ljubite. Ne več na Vas, ker ste presilni, tudi niso to nezavedni in zapeljani iz vrst naroda, so to ljudje, ki vidijo samo sebe in iščejo v življenje naroda zopet le samo sebe. Spremljaj Vas, bratje in sestre, na potu dela današnjih dnij: lepa srčna vzgoja, trdna volja, ljubezen in največja strogost napram samim sebi. Blodenj in zmot današnjih časov bo poprej konec, ko nas, ako bomo v delu za dobro in lepo vztrajali. Ivan Prekoršek. VII. župni zlet v Celje. Dne 15. in 16. julija 1922 priredi Sokolska župa v Celju svoj VII. župni zlet v Celje. Kratka je doba, ki nas loči od zleta in vendar je še mnogo časa, da se temeljito pripravimo, tako, da bode naš sokolski polet v to važno našo postojanko zmago-nosen in časten. Vsak posameznik mora pripomoči k popolnemu sijaju in uspehu župnega zleta — saj to je naša sokolska dolžnost. Vadite s potrojeno požrtvovalnostjo redovne in proste vaje, pripravljajte se marljivo in z ljubeznijo za župno tekmo, ki je obenem priprava za tekmo na vsesokolskem zletu v Ljubljani. Da pa bode naš župni zlet res tak, kakršnega si želimo, je treba, da nastopi na zletu vse članstvo v župi, ker le na ta način lahko pregledamo naše vrste in sodimo, v koliko smo napredovali od lanskega leta. Tisto resnično število, ki ga imamo vsak dan po naših telovadnicah, moramo pokazati na telovadišču župnega zleta. Navodila za tekmovalke in tekmovalce. Naraščaj obeh spolov, ki se je priglasil k tekmi, mora dospeti v Celje že v soboto dne 15. julija s popoldanskimi vlaki, člani in članice, ki tekmujejo pa v soboto z večernimi vlaki. Tekma naraščaja se vrši v soboto popoldan, tekma članic pa zvečer istega dne. Člani tekmujejo v nedeljo zjutraj z začetkom ob 6. uri. V vseh oddelkih se tekmuje po tekmovalnem redu, določenem za vsesokolski zlet v Ljubljani. Opozarjamo vse tekmovalke in tekmovalce, ki nameravajo tekmovati na vsesokolskem zletu v Ljubljani, da se brezpogojno podvržejo župni tekmi, ker brez te ne bodo pripuščeni k tekmam v Ljubljani. Pričetek tekme je točno ob napovedani uri — kdor zamudi, bo izključen od tekme. Za tekmovalke in tekmovalce bodo na razpolago brezplačna prenočišča. Vsa podrobna navodila dobe udeleženci na kolodvoru ob prihodu vlakov. Navodila za ostalo članstvo. Prihod društev v Celje je v nedeljo z jutranjimi vlaki. Po prihodu vsakega vlaka se članstvo razvrsti v četverorede ter odkoraka na telovadišče (na Glazijo), kjer dobi vsa navodila glede nastopov in obedov. Svojevoljno odstranjevanje posameznikov ni dovoljeno. V vlaku in sploh vsepovsod naj bo vedenje članstva dostojno. Pomnite, da iščejo naši nasprotniki, le slabe lastnosti na nas, a dobrih ne vidijo. Točno ob pol 9. uri morajo biti vsi telovadci, telovadke, naraščaj in deca pripravljeni v telovadnih oblekah za skušnje k prostim vajam. K prostim vajam naj nastopijo le oni, ki so res temeljito pripravljeni, ker drugače se lahko pripeti pri skušnji, da izločimo one, ki si niso šteli v dolžnost, da bi se temeljito pripravili za nastop. Sprevod. Ob 3U\\. uri mora biti vse članstvo pripravljeno na Glaziji za sprevod. Članstvo se razvrsti sledeče: A. Člani: 1. konjenica (6 korakov), 2. godba (3 korake), 3. župni prapor (3 korake), 4. društveni prapori (3 korake), 5. župni načelnik (3 korake), 6. župno starešinstvo (3 korake), 7. I. zbor (12 četveroredov) (3 korake), 8. zbornik II. zbora (3 korake), 9. II. zbor (3 korake) itd. Zbori se razvrste po okrožjih v naslednjem redu: Gornje - posavsko, savinjsko - šaleško, celjsko okrožje. Zborniki so vsi okrožni načelniki ter vaditelji, katere določi župni načelnik sporazumno z okrožnimi načelniki. Prve in zadnje četverorede v vsakem zboru naj tvorijo telovadci, ki dobro korakajo in drže enakomeren in pravilni korak. B. Članice : v kroju, po okrožjih in v tvorbi kakor pri članih. Zbornice določa župni načelnik sporazumno z okrožnimi načelniki. Odkoraka se iz Glazije točno ob 11. uri po Ljubljanski cesti, Prešernovi in Aleksandrovi ulici, čez Krekov trg, po Can- karjevi ulici, Kralja Petra cesti, Glavnem trgu, Gosposki ulici čez Dečkov trg do Narodnega doma. Tu sledi pozdrav Sokol-stva. Nato je razhod članstva. Naraščaj in deca obeh spolov ne koraka v izprevodu, temveč se skupno razvrstijo po ulicah, kjer se pomiče izprevod ter pozdravlja Sokolstvo. Izprevoda se morajo udeležiti vsi člani in članice, ki so V kroju. Javna telovadba. Točno ob 14. uri morajo biti pripravljeni vsi člani, članice, naraščaj in deca obeh spolov v garderobah za uvrščanje k prostim vajam. K popoldanskem nastopu se pripuste le oni, ki so bili pri skušnji. Točno ob 15. uri je pričetek javne telovadbe po sledečem redu: 1. člani: proste vaje; 2. ženska deca: proste vaje; 3. vojaštvo: vaje s puškami; 4. orodna telovadba; 5. moški naraščaj: proste vaje; 6. članice: proste vafe; 7. vzorna vrsta na bradlji; 8. moška deca: proste vaje; 9. ženski naraščaj: proste vaje; 10. župne skupine. Takoj po odhodu članov od prostih vaj se formirajo vrste za orodno telovadbo, ter dobe vsa natančna tozadevna navodila. Ko odkorakajo vrste na telovadišče, pripravijo hitro orodje za sebe na odkazanih mestih ter začno s telovadbo šele na znamenje s trobko. Orodna telovadba traja 15 minut brez menjave. Na znamenje s trobko je prenehati s telovadbo (vajo izvede le še telovadec, ki se nahaja na orodju). Vaje na orodju morajo biti močem telovadcev primerne. Vsako grdo izviranje po orodju se bode strogo grajalo. Ne volite samo glavna orodja, temveč posežite tudi po raznih skokih in sploh po raznih prostih panogah. Bo s tem slika orodne telovadbe pe- strejša in raznovrstnejša, občinstvu pa pokažemo po možnosti ves sokolski sistem. Nastop k članskim prostim vajam. Člani se formirajo v dva jednaka zbora v četveroredih. Zbora se razdelita v dva predelka, ki pa nimata medseboj nobenega presledka. Zbora sta pripravljena za odhod natelovadišče in sicer eden pri severnem, drugi pri južnem vhodu. Na znamenje s trobko in povelje »Napred stupaj« prikorakata istočasno oba zbora na telovadišče z dolgimi koraki ter se bližata sredini telovadišča. Tu zavijeta desna dvoreda vsakega zbora za 90° na desno, leva dvoreda pa za 90° na levo ter se spojita z nasprotnima dvoredoma v četverostope. V tej tvorbi korakata oba zbora proti sredini dolnjega in gornjega oboda telovadišča. Tu izvedejo dvoredi zavoj za 90° ven (desni v desno, levi v levo) ter korakajo (v dvoredih) proti ogalom telovadišča Ob zastavicah zavijejo dvoredi za 45° not v smeri proti sredini telovadišča. Tako korakajo vsi štirije dvoredi proti sredini. Dospevši do zastavice, sledi zavoj za 45° ven in spojitev v prvotne četvero-rede z razločkom, da so oni telovadci, ki so bili poprej v sredini od četveroredov sedaj zunaj, zunanji pa so znotraj četveroredov. Oba zbora korakata proti severnemu in južnemu izhodu do zastavic, kjer izvedejo zavoj za 90° dol (v nasprotno smer od načelnikove tribune). Na obeh spodnjih ogalih telovadišča ob zastavicah zavijeta oba zbora za 90° not ter korakata proti sredini dolnjega oboda. Ko dosežeta prva četveroreda prvega predelka obeh zborov druge rdeče zastavice, sledi ob teh korak na mestu. Za vse druge v predelku velja stik naprej na pol koraka. Isto velja za oba druga predelka, ko dosežeta prva četveroreda prvo rdečo zastavico. Tu zavije vsak predelek ob zastavici za 90° gor (proti vodnikovi tribuni). Sedaj korakajo štirje ločeni četveroredni predelki vzporedno v smeri proti vodnikovi tribuni. Med pohodom jim je prehajati v čelni razstop, v ta namen je treba, da drugi in nasledni četveroredi skratijo korak, dokler ne dosežejo razdalje 2 m (t. j. razdalja dveh znamenj v teh) Ko dospejo tako vsi četvero- redi do svojih znamenj, korakajo na mestu. Sledi povelje »Zbor stoj!«. Nato sledi bočni razstop. Vodnik dvigne zastavico in napove: >Bočni prosti razstop!« mahne z zastavico navzdol in obenem veli »Ena!« nakar naredita oba krajnika vsakega četveroreda skok v svojo stran (pazite na kritje!). Zopet dvigne vodnik zastavico, veli: »Dve!« in obenem .mahne z zastavico dol, nakar izvedejo vsi telovadci en skok v svojo stran in odročijo. S tem pride vsak telovadec na svoje mesto, označeno s količkom v tleh. Vodnik dvigne zastavico ter napove: »Pri ro čiti !«, mahne z zastavico navzdol in veli: »Zdaj!« nakar vsi telovadci hkrati priročijo s ploskom. Ostati je v pozoru, v odmor je preiti šele po prvi vaji. Vsaka vaja se izvaja po štirikrat. Po vsaki vaji, izvzemiši po peti, je preiti v odmor. Med izvajanjem pazite strogo na lepo izvedene gibe vaj ter na pravilno kritje in ravnanje. Po peti vaji je ostati v pozoru. Tesni sestop se izvede sledeče: Vodnik napove: »Sestop k sredi !«, dvigne zastavico in mahne z njo navzdol ter veli: »Ena!«. Vsi telovadci naredc korak not (srednji v četveroredih dosežejo tesni sestop) Na zopetni mah z zastavico in na »Dve!« narede še krajniki skok not, nakar so vsi predelki v tesnem sestopu. Sledi povelje; »Stik naprej — stupaj!«. Prvi četveroredi ostanejo na mestu, vsi drugi pa se približajo svojemu prednjemu za pol koraka na kar obstanejo na mestu. Na povelje »Zavoj v osmefostope not zavij — stupaj!« zavijeta prva dva predelka vsakega zbora za 180° not in se strneta v osmerorede. Druga dva predelka se priključita prvima predelkoma brez razdalje Na sredi telovadišča sc ločita oba zbora z zavojem za 90° ven in odkorakata proti svojemu izhodu. Nastop k prostim vajam članic. Članice tvorijo dva enaka osmeroredna predelka, ki nimata presledka. Na telovadišče prikorakajo skozi vhod nasproti vodnikove tribune. Na sredi telovadišča se ločijo: desna polovica osmerostopa na desno, leva na levo z zavojem za 90° ven. Ko prikorakajo do stranskih obodov, zavijejo desni dvostopi četveroredov za 45° na desno, levi pa za 45° na levo ter korakajo vsi štirje na novo tvorjeni predelki v smereh proti sredini dolnjega in gornjega oboda. Tu se strnejo z zavojem za 45° not zopet v četverorede, ki korakajo proti sredini telovadišča, kjer se cepijo z zavojem za 90° ven v dvorede in se zopet spojijo z nasprotnimi dvoretii v četverorede. Dospevši do sredine obeh stranskih obodov, zavijeta oba zbora za 90° dol (v nasprotno stran od vodnikove tribune). Dalje sledi, kakor pri članih (glej stran 7 od vrstice 23. dalje). Nastop k župnim skupinam. Sedmeroredi, ki so določeni za skupine, se razvrste v zbor, ki je razdeljen na štiri predelke. Na telovadišče prikorakajo s severne strani, zavijo takoj pri vhodu za 90° na levo. Na oglu sledi zavoj za 90° na desno. Ko dospe vsak predelek do svoje zastavice, zavijejo vsi štirje predelki vsporedno za 90° na desno ter zavzamejo med pohodom čelno razdaljo za 4 m (to je razdaljo od lestve do lestve in to v globino kakor širino). Vsak sedmerored se ustavi zase, ko dospe do svojega mesta. Srednji v sedmeroredih stojijo na znamenjih v tleh v presledkih za eno znamenje (4 m). Po vsaki skupini, izvedeni na vse 4 strani, sledi odmor, pri zadnji skupini je ostati v pozoru. Sledi stik naprej na 1 m! Odkoraka se slično kakor od članskih prostih vaj. Obča navodila za nastop k prostim vajam in skupinam. Ker je nesmiselno preupiti godbo z raznimi povelji, ki se tičejo sprememb v nastopih k prostim vajam, se bodo dala znamenja s trobko za razne zavoje in tvorbe sploh. Pomniti pa je sledeče: Pred vsakim zavojem je najpopreje na prvo znamenje s trobko kratek korak, ki ima namen, dati posameznim pre-delkom čas za kritje in uravnavo. Na drugo znamenje sledi šele zavoj oziroma premera tvorbe. Na tretje znamenje je preiti v dolgi korak. Pazite na lep in jednakomeren korak, na pravilno kritje in ravnanje ter na pravilne zavoje. Nastop k prostim vajam naraščaja in dece določimo na telovadišču na dan izleta. Preidem h kroju in telovadni obleki! Brat načelnik opozori članstvo, da so svilene rdeče srajce prepovedane, da morajo biti čevlji črni in ne morda lakasti ali rumeni. Surka in hlače morajo biti iste barve. Gamaše in škornje so dovoljene le onim bratom, ki jezdijo, nikakor pa ne onim, ki so v izprevodu. Razne verižice in slične okraske pustite doma (to velja zlasti tudi za članice). Telovadna obleka naj bo lična, srajca snažno bela. Telovadni čevlji so črni, kakor tudi nogavice. Če je pas pri hlačah preveč obledel, ga zamenjaj z novim. Prepovedano je telovadne hlače obleči v čevlje — biti morajo potegnjeni čez čevlje in pod njimi pritrjene z zaponko. Opozarjamo telovadke, da so telovadni čevlji brez pet. Pokrivalo pri članih je edino le šajkača, kdor je nima, naj si jo hitro omisli. Pri prostih vajah nastopimo s šajkači. Sokolice, Sokoli! Pri dopisovanju se poslužujte sokolskih razglednic ! Ste li naročniki »Sokolskega Glasnika« ? Ste skrbeli, da je naraščaj naročen na »Sokoliča« ? Bratom društvenim funkcijonarjem! V naši župi je še vedno nekaj društev, ki ne odgovarjajo na župne dopise ali pa store to še le na večkratno urgenco. Samoobsebi umevno, da je pri takih razmerah redno poslovanje župe nemogoče. Najmarljivejša so društva gornjeposavskega okrožja, ki večinoma poročajo že na pozive v Sletskem vestniku. Vzgledno poslujejo društva Slovenjgradec, Mozirje, Konjice in še par drugih. Delo s takimi društvi je lahko. Vse drugače je z društvi, kjer je treba vednega dreganja. Radi takih zamudnikov mora župa vsakokrat s predložitvijo poročil odlagati in kadar jih predloži, so pomanjkljiva. Čudimo se, da se dotični društveni funkcijonarji ne zavedajo, kake težkoče povzročajo župi. Verujemo, da dobivajo posebno zadnji čas od vseh strani mnogo dopisov in pozivov, toda ta naval traja le še 5 tednov. Vedno povdarjamo, da je vsesokolski zlet naša skupna zadeva. Dokažimo to dejansko. Župni statističar je razposlal vsem društvom tiskovine za mesečne statistične izkaze. Od večine društev prejme župa pravočasno izkaze, od ostalih pa še le na ponovne opomine. Predno smo prejeli od vseh društev statistične izkaze za maj, smo morali brzojavno posredovati, sicer bi ne mogli priobčiti v Vestniku natančne statistike. Prvo četrtletje so se nekatera društva izgovarjala, da vsled pomanjkanja telovadnic niso gojila telovadbe in pričnejo z isto še le z aprilom. Pričakovali smo, da dobimo koncem aprila poročilo o obisku, toda čakali smo zaman. Izvzeti moramo društvo v Braslovčah z marljivim bratom načelnikom Lojzetom Lušinom. V okrožnici smo prosili, da nam pošljejo društva po 2 izvoda prepisov zapisnika o zadnjem občnem zboru. Le bore malo društev se je odzvalo temu pozivu. Člane v stanovanjski odsek nam je imenovalo dosedaj 7 društev. Od ostalih pričakujemo, da zamudo čimpreje nadomestijo. Župa je poslala pred tedni vsem društvom okrožnico s prošnjo, da prijavijo število reflektantov na skupni obed o priliki župnega zleta in koliko potrebujejo legitimacij za polovično vožnjo. Seveda je več društev, ki nam prijavnic niso vrnila. Na dan zleta bodo pa sitnarila, češ da župa ni skrbela, da bi bilo članstvo preskrbljeno z vsem potrebnim. Opozarjamo na sklep župnega občnega zbora glede visokosti župnih prispevkov, ki je v tem vestniku objavljen. Brate društvene blagajnike prosimo, da pravočasno poravnajo obveznosti napram župi. Savez je poslal vsem društvom navodila glede zletnih znakov. Ker se znaki že razpošiljajo, je nujno potrebno, da si jih društva takoj naroče. Isto je z vstopnicami za sedeže na tribunah. Društva naj skrbe, da si članstvo, ki reflektira na sedeže, vstopnice takoj naroči, ker se lahko zgodi, da bodo iste kmalu razprodane. Končno apeliramo prav resno in nujno na ona društva, ki še niso poslala vseh prijav za vsesokolski zlet, da iste takoj odpošljejo. Popolnoma umevno, da Savez ne more dokončati pravočasno priprav, dokler društva ne pošljejo vseh prijav. Bratje in sestre! Storimo te dni vse, da bode uspeh vse-sokolskega zleta čim najlepši. Zdravo! Poročilo o župnem občnem zboru ki se je vršil 19. februarja 1922. Zastopana so bila razun Braslovč, Gornjega grada, Polzele in Rogaške Slatine vsa društva. Br. starosta dr. Gvidon Sernec je otvoril občni zbor ter se v vznešenih besedah spominjal blagopokojnega Nj. Vel. kralja Petra I. Osvoboditelja. Spominjal se je nadalje umrlih bratov: prvega staroste JSS dr. Oražna, župnega podstaroste Tauferja, dr. Zabukošeka in Jakšeta. H koncu svojega govora je bodril navzoče k resnemu delu za vsesokolski zlet. Tajnik poroča, da je župa prejela 363 dopisov, odposlanih pa je bilo 523. Graja nerednost nekaterih društvenih tajnikov. Ugotavlja na podlagi zapisnikov, da je župni odbor v treh sejah sklepal o 34 predlogih, dočim je predsedstvo v 12 sejah rešilo okoli 80 predlogov. Najvažnejši sklepi so zadevali zlet v Osijek, delitev župe v okrožja in prireditev župnega tečaja. Blagajnik poroča, da je imela župa v letu 1921. dohodkov r 80.892 K 55 v, izdatkov 79.593 K 55 v, tako da znaša prebitek 1299 K 10 v. Aktiva župe znašajo 17.140 K 6 v. Načelnik poroča obširno o tehničnem delovanjn. Prednjački zbor je imel štiri redne seje ter mnogo sestankov v svrho vež-banja prostih vaj. Osnovala so se tri okrožja. Zleta v Osijek se je udeležilo 83 članov v kroju, 38 članic in več članov v civilu. Pri prostih vajah je nastopilo s Hofmanovimi vajami 42, z Mur-nikovimi (lažjimi) 55, (težjimi) 8, telovadke s praškimi 31, z Mur-nikovimi (lažje) 31, (težje) 12. Župni zlet, ki se je vršil 14. avgusta v Šoštanju, je dokazal, da župa vkljub mnogim težkočam napreduje. Udeležencev v kroju je bilo 194, članic 80. Pri prostih vajah je nastopilo 162 članov in 80 članic, moške dece '<8, ženske 32, moškega naraščaja iz Celja 30, gojenk iz Laškega 12. Na orodju je nastopilo 9 vrst. Nastop sam je bil povoljen, le kritje je bilo slabo. Po končanem župnem zletu bi se morala vršiti še okrožna zleta v Radečah in Šmarju. Vsled smrti Nj. Vel. kralja Petra sta prireditvi izostali. Župa se je nato pričela baviti s pripravami za 14 dnevni prednjački tečaj. Uspelo ji je, "pridobiti predavatelja in je s 6. novembrom 1921 otvorila napovedani tečaj. Tečaj je obiskovalo 32 članov in 2 članici iz naslednjih društev: Braslovče (Ant. Omladič), Celje (Franjo Cepin, Oskar Lav-rač, Arnold Zupančič), Gornjigrad (Anton Zdolšek), Hrastnik (Jože Groznik, Lojze Hofbauer), Odsek Dol pri Hrastniku (Ivan Sentjurc, Milovan Zidar), Konjice (Ernest Majer), Laško (Rudolf Klepej), Mozirje (Franjo Vajd), Oplotnica (Franc Petelinšek), Pe-trovče (Božidar Gselman), Rog. Slatina (Rudolf Predan), Šmarje pri Jelšah (Franc Bevc), Šoštanj (Mihael Volk), Odsek Velenje (Matija Govekar), Št. Pavel pri Preboldu (Benjamin Špeglič), Vojnik (Peter Jankovič, Jože Goričan), Zagorje (Mirko Blaj, Fanc Kolbe), Žalec (Franc Avdič, Ivan Jošt, Anton Privošnik, Jernej Venkovič), nadalje neobvezno še Zdravko Kovač iz Žalca, Drago Kline iz Teharij, Valenčič Josip in Žagar Franjo iz Celja. Tečaju sta prisostovali tudi sestri Cirila Zupančičeva in Slava Basiako, obe iz Celja. Snov, ki se je obravnavala v tečaju in imena predavateljev*so razvidna iz tabele na drugi strani. / > o n > o i „ C "C > gi' > .i O "3 C -v C OI CN O a nO« N S« i! & » a >-do •a £o cr/ca no "" a O, J5 TJ £ 41 lali O .O ____ 01 N in O O ™ ti S X « 0 B ^ & t aa a > 01 -w >i/i 01 J; i/J m-o >t: rr ca k3 oi S S M E oŠ gjcrt /IS . ■a o ® _ Nji oŠ š« v > oi no." o*J -■e 01 s. 01 > -os i oi > = OS trt > e ■o t; 01 — os Q..Q 3 K S 01 m -s 0 n i- oi — S Ž* E S >n Ifl 01 ^ [/5 ■O „ 5 aS^ 0 N oi Š N £.0 01 iN 01 ^ t- c > oi — N £ O n ^ a a > > O 5~9 w S ca u oij: 3 II« C ž1« ■£ iS r S W P CJ o g« o . -O £ a 02 i II? i s O w 3 Ni I oi Je a a> « — TJ 3 S cy - = x: -i, =3 I >'l2 "3-ci? EcStf ■5SJI ti* z-* 'N "ŠT a p 5. 1 o— > o o cr> n o E H = e« r; CJ «2*1 . K so J£ OJ .22 o s g g s.: S jc 3 O I « E 1« ° c w o > w J£ g« j. ; = > Z o c—.en '5° xi ca^c ] >3 1 1 ■g« ! cj E = š oi £ n xi h 1 ■ C ■ OJ O i > In £l 00 I 00 O 7 ai I o - I =r l 00 I 1 > 1 s ' sobota 1 _ c ti"12'2 & .s! -fi c/j ^ z> CJ C .v > tm > o | 0 sokolski misli br 1£. Gangl Zcmljepisjc Jugoslavije g. vi. sv. I.ilek Koza, meti br. Kukec f Vaje s prap., cvct. loki in obroči ;br jerin Uprava br. Smertnik 5 3 U y o c oo i 1 ^ u Tj a Bremena br. Jerin Zgodovina Jugoslavije g. vi sv. Lilek ~ u S n • S- Miza, meti br Kukec Prosti skoki tudi ob palico br Kukcc JC cu j: _ o) SE jt/i xi Prva pomoč pri nezgodah br. dr. Schivabi 17. nov. £ "s ■u 'iZ •u —» * u Proste vaje 1922 br. dr. Murnik Proste vaje 1922 br. dr Murnik Krogi in nihalni drog br. Jerin Rradlja br. Smertnik Društv. telov. ! vodita br. Jerln| in br. Kukec i 16. nov. tc T3 l. 73 Srbohrvaščina g. vladni svetnik profesor Emil i.il Rajalni nastopi br. Kukec Odmor Prosti skoki tudf ob palico br. Kukec 5 O a> k. -- a ^ £ Proste vaje br. dr. Murnik Prva pomoč pri nezgodah br. dr. Schwab Telovadke Proste vaje br. dr. Murnik 15. nov. JC 01 i-C Proste vaje 922 br. Jerin Skupine br. Kukec Konj br. Kukcc Skupine br. Kukec Bradlja br." Smertnik « Si C« ■— cy Ot/} c a \r. o ■a Društv. telov. vodita br. jerin in br. Kukcc > o C cr »i I1 C C. Raznoterosti br. Kukec Konj br Kukec "uc U o 3 o* n . n >- CC -C CC C o a br Jerin "i Prva pomoc pri nezgodah br. dr. Schivas > O K; "D v; 5->js u S g Si-a C C »CJ Z Cit CC 1/3 *"" i\ S -o HJ u oo | i O - SI »o 1 m i ■o 1 f- oo 1 l CJ -i r— oo C\ o cs =3- ir> vo r- oo O". Statistika za leto 1921. izkazuje 313 telovadcev, 225 telo-vadk, moškega naraščaja 112, ženskega 108, moške dece 365, ženske 358. Po končanem načelnikovem poročilu so se vršile volitve v predsedstvo. Izvoljeni so bili ti-le: starosta dr. Gvidon Sernec, I. podstarosta Ferdo Poljšak (Zagorje), II. podstarosta Matija Ma-rinček (Šoštanj), načelnik Lojze Jerin, tajnik dr. Stanko Sajovic, zapisnikar dr. Juro Štempihar (tajnik in zapisnikar sta meseca marca 1922 svoji mesti odložila), blag. Bernard Wltavsky, predsed, kult. prosv. odseka Ivan Prekoršek; odborniki: Jože Smertnik, Franjo Dolžan, Makso Reš, dr. Milko Hrašovec; namestniki: Maks Detiček, Franc Cepin, dr. Leopold Vičar, Rudolf Polšak. Pregl. računov: Stanko Bere in Drago Sirec. Delegati za glavno skupščino Saveza: Matija Marinček, Jože Smertnik in dr. Gvidon Sernec. Po volitvi se je vnela živahnejša debata radi župnega zleta in okrožnih prireditev. Sklenilo se je, da se vrši 16. julija v Celju župni zlet. Okrožni zleti se vršijo za gornje posavsko okrožje II. junija v Radečah, 25. junija v Šmarju pri Jelšah in za savinjsko-šaleško 2. julija v Žalcu. Župni prispevek ^se je povišal za društvene prireditve na 10%. za okrožne na 20%, za župne na 30%. Razpravljalo se je še o nekaterih manj važnih predlogih, nakar je br. starosta s primernim zaključnim govorom zaključil občni zbor. Sestre in bratje ! Kupujte le pri onih tvrdkah, ki so sokolstvu naklonjene in sklicujte se vedno na oglase v našem župneni glasilu. Bratje in sestre! Le malo časa nas loči od Jugoslovanskega vse-sokolskega zleta v Ljubljani. V dneh 12. do 15. avg. bo nastopilo ujedinjeno jugoslovansko Sokolstvo pred najvišjo javnostjo, da, pred očmi cele Evrope. In od Vas, od vsakega posameznika izmed Vas, je odvisno, da bo nastop povsem zadovoljiv in časten. Zlet ni zabava, marveč je račun o Sokolskem delu v preteklem letu, v vseh minulih letih po prevratu. V zadnjem momentu ne popustite, marveč delo poglobite in pomnožite do skrajne intenzivnosti tako, da bo ob Olimpijadi na vrhuncu. Samo na ta način Vam bo zasiguran venec Sokolske zmage. Zdravo! Celje, dne 6. julija 1922. Starešinstvo Sokolske Župe v Celju. m® Iz župe. Najnovejši podatki iz predsedstvcnih in odborovih sej. 1. predsedstvena seja, 19. marca 1922 Brat starosta dr. Gvidon Sernec poroča, da je br. dr. Stanko Sajovic odložil župno tajništvo Pozvalo se je br. Cepina, da vodi posle župnega tajnika. — Sokolsko društvo v Celju je poslalo resolucijo v zadevi točk 8 in 9 novih enot. pravil, ki se predloži Sa-vezu brez nadaljnega poročila. Tajnik konštatira z obžalovanjem, da je dosedaj poslalo poročilo za francoskega vojnega zastopnika le 11 društev, dasiravno so bila že dvakrat v to pozvana. — Kot delegat k odborovi seji JSS dne 15. marca se določi br. Cepin. 2. predsedstvena seja, 6. aprila 1922. Savezu se predlaga, da črta odsek v Smartnem na Paki, ker isti že 6 mesecev ne deluje in se dopisi župe kratkomalo vračajo. — Župnim zastopnikom v obrtni razstavi se določi br. Dolžan. — Tajnik poroča, da ni dobil od društva na Polzeli letos sploh nikakega dopisa. Predlaga, da se odpošlje tja župnega revizorja, ki naj konštatira, ako se je letos sploh vršil občni zbor društva. — Na predlog br. jerina si župa naroči 3 češke strokovne liste. — Župna odborova seja se določi na 30. aprila ob 9. uri dopoldan v telovadnici celjskega Sokola. 3. predsedstvena seja, 27. aprila 1922. Sokol v Radečah poroča, da se vrši okrožni zlet v Radečah 18. junija in ne kakor se je prvotno nameravalo 11. junija. —• Brat Reš poroča o občnem zboru Sokola na Polzeli. Po njegovem poročilu ni računati s tem, da bi letos delovalo. Dognal je, da dela društvu težkoče šolsko vodstvo v osebi nad-učitelja, ki, kjer le rnore, kljubuje Sokolstvu in ne da telovadnice na razpolago. Storiti bode treba na merodajnem mestu tozadevne korake. — Načelstvo Posojilnice se naprosi, da da za župno razstavo sejno sobo v Narodnem domu na razpolago. — Društvo v Radečah poroča, da ni bilo v Zidanem mostu sploh nikoli odseka. Gre očividno za pomoto. — V zadevi pristopa k J. S. M. se konštatira, da je župa storila, kar je mogla. Posamezna dru- štva so se odzvala v številu, ki ustreza zahtevam Saveza. — Na mesto br. dr. Štempiharja, ki je odklonil mesto zapisnikarja, se izvoli br. dr. Milko Hrašovec. 1. odborova seja, 30. aprila 1922. Odsotna društva: Braslovče, Oplotnica, Trbovlje, Vransko in Žalec. — Glede zavarovanja proti nezgodam in plačevanja prispevkov se naprosi Savez za pravila. Br. starosta poroča, da Sokolsko društvo v Celju še ni sprejelo spremenjenih novih enotnih pravil, ki so obvezna za vsa društva. Brat Smertnik predlaga, da župa predlaga Savezu spremembo pravil v tem smislu, da imajo vsi člani iste pravice in dolžnosti. Ker sta se proti temu predlogu izjavila le dva brata, je predlog sprejet. Predlog se bode stavil o priliki Savezne skupščine. Društvom se ponovno naroči, da sprejmejo brezpogojno nova pravila, ki so obvezna. Sokolu v Mozirju se dovoli, da vabi na prireditev tudi sosedno celjsko okrožje. — Od Sokolskega društva na Te-harjih ne dobi župa na opetovane opomine nikakega odgovora. Društvo je s telovadbo prenehalo že pred 10 meseci. Sklene se, da se črta in o sklepu obvesti Savez. — Dopis Saveza radi slame se reši v tem zmislu, da želji ni mogoče ustreči, ker v teh krajih primanjkuje slame. — Blagajnik poroča, da je porez za leto 1921 plačan. Prosi, naj društva v prihodnje na položnicah označijo, v katero svrho so denar poslala. Graja, da je še mnogo društev, ki niso plačala garancijskega fonda. — Brat starosta poziva, naj društva vso razpoložljivo orodje zaznamujejo in nato oddajo za zlet v Ljubljani. 4. predsedstvena seja, 20. maja 1922. Sokolskemu društvu v Št. Pavlu se ne prepove, vabiti na prireditev tudi Sokolsko društvo v Celju. — Društvo v Rog. Slatini prosi za akte v zadevi Gabrič. Ker je zadeva končno-veljavno že rešena in ni nikakih vzrokov po reviziji ter je zahteva v obče neupravičena, se prošnjo odkloni. — Sokolska razstava se otvori 30. maja v Narodnem domu. 5. predsedstvena seja, 10. jun. 1922. Sklep Sokolskega društva v Celju, da se članstvo, ki se udeleži prireditev nemškega značaja, črta iz društva, se vzame na znanje. — Za župni zlet se naj pošljejo društvom okrožnice v zadevah skupnih obedov, udeležbe itd. Društvo v Celju skrbi za reklamo, godbo, opremo telovadišča, šotorov kakor sploh za vse, kar je v zvezi z izdatki. — Brat Makso Detiček poroča, da je razstava že končana. K razstavi so prispevala društva v Celju, Trbovljah, Zagorju, Žalcu, Hrastniku, Mozirju in Konjicah. Razun Celja je poslalo največ predmetov društvo v Trbovljah, ki je vse zelo čedno uredilo. Izvanredno znamenit materijal je prispeval brat Vilko Kukec iz Žalca. — Brat dr. Schwab naznanja, da odlaga mesto predsednika v župnem zdravstvenem odseku. Njegov utemeljen dopis se vzame nerado na znanje. Za njegovo, Sokolstvu izkazano naklonjenost se mu izreče zahvala. Na predlog br. Jerina se naroči serijo razglednic k skupinam na lestvi in sicer radi lažjega poduka. 6. predscdstvena seja, 6. julija 1922. Brat Reš poroča, da je razstavni materijal že oddan Savezu. Transportni stroški znašajo okoli 1400 K. Primankljaj znaša približno 1000 K. — Tajnik poroča, da je poslal društvom vabila, naj z vso vnemo podpirajo akcijo Saveza, radi nabiranja prostovoljnih prispevkov za vsesokolski zlet. Društva poročajo, da so, odnosno bodo storila, kar je mogoče, toda z ozirom na to, da morajo pobirati tudi za zletne fonde, ni računati na znatne uspehe. — Brat načelnik poroča, da izvaja na župnem zletu tudi celjko vojaštvo vaje s puškami. Na odredbo Saveza se ustanovi v zletnih dneh na Zidanem mostu rešilna postaja. Za vodjo se naprosi zdravnika brata dr. Homana v Radečah. Vložni zapisnik šteje do vštevši 6. julija t. 1. 469 opravilnih številk. Razni župni odseki so naslednje sestavljeni: Jezdni odsek : Načelnik Drago Bernardi, tajnik Slavko Frece, blagajnik Drago Sirec. Zdravstveni odsek: Predsednik dr. Rudolf Mikuš, zdravnik v Vojniku; člani: Jože Letnik (Trbovlje), Franjo Golič, Franjo Pavlinič, Božo Ravnikar in Ivo Stanič (Celje). Razstavni odsek : Predsednik Makso Reš ; člana: Makso Detiček in Ivo Kapus. Stanovanjski odsek : Načelnik Edo Rudolf, podnač. Lojze Jerše, tajnik Tinče Novak, za članice načelnica sestra Anica Černejeva, namestnica sestra Angela Vorbachova. Železniški odsek: Predsednik Rudolf Jakhel, nadzornik juž. žel. in postaje-načelnik v Celju. Župni vaditeljski zbor. Seja župnega vad. zbora se je vršila dne 19. febr. po končanem župnem občnem zboru. Zbor se je konstituiral sledeče: I. podnačelnik br. Vilko Kukec, II. podnačelnik br. Otmar Križnik, zapisnikar br. Rudolf Polšak, statističar br. Fran Cepin. V tehnični odbor se volijo sledeči bratje: Kukec, Križnik, Razpotnik, Wltawski, dr. Štempihar in Reš. Nadzornikom se imenujejo vsi okrožni načelniki — vsak za svoje okrožje. V svrho hitrega naštudiranja prostih vaj se sklene prirejati v Celju večkratne sestanke, ki so obvezni za vsa društva. Na predlog br. načelnika se določijo za posebno točko na župnem zletu v Celju in na vsesokolskem zletu v Ljubljani skupine na lestvi. Vsako društvo je obvezno, da postavi pri tej točki 7 telovadcev, ki zase kot celota izvajajo skupine na eni lestvi. Vse te sedmerorede se razdeli na 4 vzporedne predelke. . Skupine izvajajo vsi predelki hkrati na štetje ali na znamenje s trobko. Br. statistikar povdarja velik pomen točne statistike v društvih, saj v statistiki se zrcali delovanje posameznih društev. Apelira na vse navzoče, da posvečajo odslej več pozornosti sestavljanju statistike. Vsak nedostatek se bode grajal! Glede vzporeda župnega zleta se prepusti tehničnemu odboru v rešitev. Seja tehn. odbora, 21. maja 1922. Zapisnikarjem se imenuje br. Wltawski. Br. načelnik poroča, da so se vr-šili doslej 4. sestanki za člane in eden za članice. Povprečno se vadi v društvih po 4 sestave prostih vaj. Vzpored župnega zleta v Celie se določi sledeče: v soboto (15. jul.) tekma članic in naraščaja, v nedeljo ob 6. uri tekma članov, prihod gostov z dop. vlaki, nato izkušnja, ob 15. uri javna telovadba. Naraščaj in deca se po možnosti udeleži župnega zleta. Celjsko sokolsko okrožje. V poslovnem letu je imelo celjsko okrožje 3 seje. Na sestanku društvenih načelnikov dne 19. februarja odn. 2. aprila 1922 je bil izvoljen okrožnim načelnikom br. Otmar Križnik (Laško), podnač. Rudolf Poljšak (Celje), tajnikom Tinče Novak (Celje). Okrožni zlet gornjc-posavskega okrožja ob priliki 10 letnice Sokolskega društva v Radečah, 18. junija 1922. Dne 18. junija 1922 se je vršil zlet gornje - posavskega okrožja v Radečah pri Zidanem mostu. Namen tega zleta ni bil samo, da proslavi desetletnico obstoja Sokolskega društva Radeče, temveč da okrožje na impozanten način poda račun za svoje celoletno sistematično in vzorno delo. Ta račun je bila prava sokolska manifestacija, bil je triumf vzvišene sokolske misli in dokaz velike ambicije, s katero se okrožje pripravlja na župni oziroma vsesokolski zlet. Da pa okrožje ne uživa simpatij samo v lastnem- delokrogu, nam je pokazala obilna udeležba gostov iz zagrebačke, novomeške, ljubljanske in lastne župe. Celjski Sokol je prihitel v lepem številu s praporom; na čelu župni starosta br. dr. Gvidon Sernec. Dalje so bili lepo zastopani Zagrebčani na čelu jim br. Sotheky. Iz Videm-Krškega je došla sokolska fanfara in tudi druga društva kakor: Šmarje pri Jelšah, Laško, Šoštanj, Sevnica, Boštanj, Rajhenburg in Brežice so poslala svoje številne zastopnike. Pestro sliko nam je podal krasen izprevod. Pri pogledu nanj si je bil vsak Sokol v dno duše svest, da je sokolska misel večna in nepremagljiva Še ponosnejše je dvignil glavo, vse jače je napel prsi. Izprehoda se je udeležilo 11 lastne konjence, 3 prapori in sicer celjski, zagorski in trboveljski; dalje 120 članov v kroju, 65 članic, 36 moškega naraščaja, 20 ženskega, 80 moške in 70 ženske dece. Pripomniti je, da je bilo tu prvič videti večje število krojev ženske dece, kar gre največja zasluga ra-deškemu Sokolu in oddelku Zidanmost, ki sta nabavila za žensko deco 40 novih krojev. Na trgu sta v navdušenem govoru pozdravila Sokole župni starosta br. dr. Gvido Sernec in pa notar br. Burger, odbornik Radeškega Sokola. Telovadni nastop je uspel lepo. Nastopilo je 64 članov, 58 članic, 36 moškega naraščaja, 14 ženskega naraščaja, 72 moške dece in 70 ženske dece. Pripomniti je, da je to edino okrožje, razen celjskega, ki v večjem številu goji telovadbo moškega naraščaja. — Izvajale so se savezne proste vaje za 1. 1922, ki so žele med gledalci obilo priznanja. K izvajanju je pripomogla izvrstna godba Z. J. Ž. iz Ljubljane, kar je drugi glavni pogoj za uspeh. Strumne vrste gibčnih telovadcev na drogu in dveh bradljah ter lestvi so vzbudile s svojim lepim nastopom med občinstvom veliko navdušenje. Pripomniti je, da so se tu prvič izvajale skupine na lestvah po načrtu župnega načelnika za posebno točko župe na vsesokolskem zletu. Utis, ki so ga napravile na občinstvo, je najboljše izpričevalo, da je ideja prvovrstna. Telovadbo je zaključila lepa skuoina Radeškega in Zidan-rnoškega Sokola na sestavljeni lestvi. Skupino je izvajalo 90 ljudi, ki so vzdržali vkljub nastali nevihti. Zlet je pokazal, da se okrožje kar najlepše razvija vkljub težkemu stališču, ki ga ima vsled vladujočih političnih razmer v rudniških krajih. Da pa se ne straši nobenih ovir, je pokazalo t gor. posavsko okrožje s svojim pešizletom v Hrastnik, ki se je vršil že po 14 dnevih t. j dne 2. julija t I. Povdarjamo, da je imelo istočasno v Hrastniku svoj zlet tudi trboveljsko Orlovsko okrožje, kar pa vrlih Sokolov seveda ni strašilo. Nasprotno, še bolj veselo, še bolj ponosno so, navdušeno pozdravljani od prebivalstva, korakali v krasnem izprevodu na telovadišče Izpre-voda se je udeložilo 10 lastne konjenice, dva prapora, zagorski in trboveljski, 54 članov v kroju in 52 članic, 50 moškega in 28 ženskega naraščaja, 106 moške in 82 ženske dece. Med gosti je bil zastopan mariborski in celjski SokQh Na telovadišču je kratko, a jedrnato pozdravil Sokole hrastniški starosta br. Lojze Hofbauer. Savezne proste vaje za I. 1922 je izvajalo 38 članov, 34 članic, 42 moškega in 15 ženskega naraščaja, 98 moške in 70 ženske dece. Nastop je pokazal, da je okrožje od zadnjega okrožnega izleta vkljub kratkemu intervalu temeljito napredovalo. Proste vaje so se izvajale lepo in še dokaj precizno. Posebno moška deca (98) se je topot držala izvrstno. Povdarjati mofamo, da je članstvo nastopilo tudi s 5. sestavo prostih vaj, ki se vkljub svoji krasoti dosedaj žalibog ni izvajala na nobenem drugem javnem nastopu. Orodna telovadba dveh vrst članstva na bradlji in drogu ter moškega naraščaja na drogu in ženskega na konju, je žela med gledalci zasluženo priznanje. S tema dvema izletoma je gornje-posavsko okrožje pokazalo, da ima še mnogo energičnih in krepkih delavcev v svoji sredi in kar je največ vredno: mnogo" in dobrega naraščaja, ki bo nekoč privedlo okrožje na ono visoko stopnjo sokolskega razvoja, za katerem stremi z vso požrtvovalnostjo. Naš vrli okrožni načelnik brat Srečko Razpotnik je z delom o okrožju lahko zadovoljen. Želeč mu še večjih uspehov, kličemo: Zdravo! Okrožni zlet v Šmarje pri Jelšah dne 25. junija 1922. Z jutranjim vlakom so prihiteli sestre in bratje iz sosednih — 24 — društev v Šmarje, vedoč da je to prvi zlet v kraj, kjer se je ustanovil zopet novi člen sokolske verige. Po kratkem pozdravu na kolodvoru so sestre in bratje odkorakali na telovadišče, kjer so se vršile skušnje za popoldanski nastop. Ob 11. uri se je pričela povorka po trgu. Spredaj na čelu sokolska konjenica v spremstvu domačih fantov. Za njimi naraščaj, celjska železničarska godba, članice (50), nato člani v kroju (80), za temi članstvo v civilu. Povorka se je ustavila pred hišo brata Habjana, kjer je tudi telovadnica. Brat starosta šmar-skega Sokola dr. Šandor Hrašovec je pozdravil došle sestre in brate ter orisal početek Sokola v Šmarju. Sokolstvo je pozdravil občinski odbor trga Šmarje. Po nagovoru zastopnika trga Šmarje je povzel besedo župni starosta br. dr. Gvidon Sernec, zahvaljujoč se za iskren in prisrčen sprejem. Nato je razložil cilje Sokolstva in smer njegovega delovanja. Popoldne ob 16. uri se je vršila javna telovadba. Kot prvi so nastopili bratje (60) z Murnikovimi prostimi vajami. V izvajanju prostih vaj bi bilo želeti večje taktnosti in čistejših gibov. Vsekakor pa je bil nastop članov z ozirom na težko kombinacijo vaj v obče zadovoljiv. Istotako so nastopile članice (50), njih izvajanje je bilo enako članom. Lep je bil nastop ženskega naraščaja (32), njih sigurnost večja od članic Moški naraščaj je nastopil kakor vedno najsigurneje, v njem je naš up. Ljubek je bil nastop ženske in moške dece Sokola v Šmarju. Orodna telovadba je bila lepa. Opaža se, da se polagoma uvaja disciplina pri telovadbi. Videlo se je par vrhunških vaj, toda ne kakor mnogokrat doslej z raznimi medkolebi in popravki, temveč v lepi kombinaciji. Po javni telovadbi se je vršila veselica, žal da so morali vsi tako zgodaj iz Šmarja, ki nam ostane v lepem spominu. Videli smo veliko požrtvovalnosti od strani prirediteljev, zlasti je pokazal mnogo vrlin br. načelnik Bevc kot sokolski delavec in bi se v tem oziru lahko nekateri vaditelji marsikaj naučili. Bratskemu društvu v Šmarju želimo obilo napredka, da postane močno in rodi obilen sad sokolske ideje v svoji okolici. Zdravo ! O. K. Zlet Savinjsko-šaleškega okrožja C. S. Ž. v Žalcu dne 2. julija 1922. Po krasno uspelih zlctih Gornje-posavskega okrožja v Radečah, celjskega v Šmarju pri Jelšah, je Savinjsko-šaleško okrožje zaključilo v Žalcu 2. julija letošnje okrožne prireditve. Nastop je bil dostojen in za sokolsko stvar časten. Po prihodu vlakov se je vršila povorka sokolstva po trgu, na kar je pozdravil žalski župan g. Vabič pred občinsko hišo zbrano sokolstvo; odgovorili so: za žalskega Sokola brat Ku-kec, župni starosta in za okrožje brat K urnik. Povorke seje udeležil jezdni odsek C. S. Ž. pod poveljstvom brata Bernardija, 61 članov v kroju, 56 članic, naraščaj in deca. Pri javni telovadbi popoldne na prostoru brata Robleka pod vodstvom br. Kukca je nastopilo 65 članov z ljubljanskimi prostimi vajami, 23 gojenk ženskega naraščaja iz Celja s prostimi vajami in moški naraščaj (53) iz Celja in Petrovč s prostimi vajami. Na to je sledila skupina iz Žalca na lestvi, katero je izvajalo 14 bratov, na kar je nastopila ženska deca iz Vranskega in Št. Jurja ob Taboru (24), nato moška deca iz Žalca (21) s palicami. Proste vaje je zaključil nastop 67 članic, na kar je sledila orodna telovadba. Mnogo hvale so želi ženska deca iz Vranskega in Št. Jurja ob Taboru, moški naraščaj iz Celja in Petrovč, in ženski naraščaj iz Celja. Sploh je bila izvedba vaj vseh oddelkov tako precizna, da je težko dati prednost enemu ali drugemu oddelku. Po končani telovadbi se je vršila poleg telovadišča na nalašč za to prirejenem veseličnem prostoru zelo dobro obiskana ljudska zabava, pri kateri so marljive žalske dame stregle v raznih bufetih. Ob prireditvi je svirala železničarska godba iz Celja Dobro uspela prireditev ostane vsem udeležnikom v lepem spominu Na svidenje na župnem zletu v Celju! Zdravo! Iz Tijrševega evangelija. Vsa zgodovina stvarstva vobče in človeštva posebej je večen boj za biti in obstanek, v katerem podleže in izgine, kar ni za življeje sposobno in je celoti na potu. Toliko je gotovo, da je vsak narod izginil le po lastni svoji krivdi in ravnotako,' da se na bojiščih ne odločuje usoda narodov, da je že odločena pred bojem. Noben narod, kar jih je bilo na svetu, številen ali nešte-vilen, ni izginil ob svoji čilosti in godnosti, vsak je padel izrabljen, brezbrižen in nizkoten. Iz tega sledi resnica, da morajo biti narodi, čim manjši so,, tem delavnejši, da bi tudi ob skromnem številu bili in ostali veljavni in važni člani človeštva in da morajo v vsem tembolj paziti na zdrav razvoj in napredek. Zakaj, pri malih narodih se zastanek in pokvarjenost laglje in hitreje razpaseta po vsem telesu, a pri velikih narodih more dolgo trajati, predno bolezen pronikne vso snov in premaga zdravo življenje. Iz tega sledi nepobitna resnica, da nobena vnanja moč, nobena gmotna in surova sila sama na sebi ne uniči narodov,, da je življenje narodov, dokler se razvija na solncu resnice, v tem smislu neranljivo, kakor solnčni žarek, in da ga ne premorejo in pogubijo nobene moči teme, laž ali nasilje. Iz teh dejstev izvira za Sokolstvo dvojna naloga: w 1. Prva in splošna je ta, da pred drugimi poklicani ohranimo svoj narod pri tisti vsestranski čilosti, ki ne dopušča, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in čvrsti moči, pri tistem zdravju telesnem, duševnem in nravstvenem, ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kakšno izprijenje in tako kakšen zastanek, kakšno na-zadnjaštvo, ta najgrši, da, morilni zločin, storjen narodom. Zato pa mora vse naše delo prevevati isti čili, sveži in neumorni duh, morajo vražji duhovi nemarnosti, lenosti in omrze-losti za vselej ostati zakleti iz obodov naših tekmovališč. Saj bi bili sicer same karikature, potvore tega, kar moramo biti in nikakor ne prednji in trdni vršilci splošne nad druge važne naloge v narodnem življenju 2. Neštevilen narod, kakor smo mi, in zlasti v teh časovnih in prostornih okolnostih, v kakoršnih smo, more čakati le dvojna usoda: Ce je malomaren, mora polagoma izginiti, če hoče živeti, se mora po krepki in vsestranski delavnosti povzdigniti nad druge. Le tam, kjer je stvar dognana tako daleč, da se ni treba sramovati in bati primere z vsem inozemstvom, le tam se je izvršila'naloga v narodnem življenju in dosegla vsa določena težnja. Kdor hoče manj, je, kakor bi ne hotel ničesar. Dr. G. S Društveni odbori. Braslovčc. Starosta Karol Maršič, podstarosta Franc Vrankovič, načelnik Lojze Lušin, tajnik Simon Gorišek, blag. Joško Omladič; odborniki: Škrabar, Konrad Strožer, Rossner in Rak. Prednjački zbor: Načelnik Lojze Lušin, načelnica Olga Maršič, podnačelnik Anton Omladič, orodjar Vodlak Franc. Celje. Starosta Jože Smertnik, podstarosta dr. Milko Hrašovec, načelnik Lojze Jerin, tajnik Franjo Cepin, blagajnik Drago Sirec, gospodar Makso Reš; odborniki (-ice): polk. Borisav Tošič, dr. Leopold Vičar, Franjo Dolžan, Bernard Wltavsky, Drago Bernardi. Edo Rudolf, Rudolf Polšak, Marija dr. Barthova, Slava Basiako; namestnika (-ica): dr. Gvido Sernec, Tonče Grobelnik, Marica Cernejeva. Preglednika računov: dr. Ernest Kalan, Mirko Gruden. Načelnik kulturno prosvetnega odseka Ivo Prekoršek. Praporščak Ivo Kapus. Prednjački zbor: Načelnik Lojze Jerin, načelnica Cirila Rebekova. Prednjaki in prednjačice odnosno pripravniki (-ice): Bernard Wltavsky, dr. Juro Štempihar (zapisnikar), Makso Reš (orodjar), Rudolf Polšak, Oskar Lavrač, Tonče Grobelnik (statističar), Josip Valenčič, Franjo Žagar, Franjo Cepin, Pavla Stojkovič, Marija dr. Barthova, Marica Cernejeva. Gornjigrad. Starosta dr. Vojteh Hočevar, podstarosta Anton Zdolšek, načelnik Franc Božič, tajnik Janko Rožaj, blagajnik Fr. Kocbek; odbornice: Minka Košenina, Tončka Cigale, Ida Božič; pregl. rač.: Vekoslav Juršič in Marija Veninšek. Nima prednjačkega zbora. Hrastnik. Starosta Alojzij Hofbauer, podstarosta Davorin Čander, načelnik Avgust Fajdiga, tajnik Milko Jerše, blagajnik Jože Groznik; odbornika (-ica): ing. Burger, Jakob Keč, Ana Sorčan; namestniki: Ivan Meke, Stanko Dolanc, Stanko Kavzar. Prednjački zbor: Avgust Fajdiga, Jože Groznik, Alojzij Hofbauer, Ana Sorčan. Odsek na Dolu. Načelnik Ivan Šentjurc, podnačelnik Milovan Zidar, tajnik Vitko Jurko, blagajničarka Ludovika Topolnik; odbornika: Anton Gnus in Alojz Dragar. Konjice. Starosta Rado Jereb, podstarosta Vaclav Prorazil, načelnik Fran Veble, tajnica Vida Rudolfova, blagajničarka Liza Serajnikova, zapisnikarica Mira Jančigajeva, knjižničar Viktor Wagner, gospodar Lojze Malenšek ; odb. in nam.: I. Zaje, Olga Veble, Maks Hirzen-berger; preglednika računov: Štefan Suc, Franc Jerman. Prednjački zbor: Načelnik Fran Veble, podnačelnik V. Mi-natti; prednjaki: E. Mayer, Zeilhofer, M Jančigaj, Malenšek (orodjar). Laško. Starosta dr. Fran Roš, podstarosta Dragotin Geisselreiter, načelnik Otmar Križnik, tajnik Ivan Korošec, blagajnik Franjo Furlan; odb Avgust Drukar, Rudolf Dergan, Jože Kapun, H riko Kopač, Franjo Medvešek, Miroslav Lovšin, Josip Osolin, Pepca Stegenšek; pregl. rač.: Vekoslav Štrekelj, Lojze Zupančič. Prednjački zbor: Načelnik Otmar Križnik, podnačelnik Eranjo Furlan, zapisnikar Miroslav Lovšin; prednjaki in prednjačice ter pripr.: Jože Kapun, Jože Heifler, Pepca Stegenšek, Štefi Jerše, Rudolf Klepej, Stanko Stupica, Anica Pleskovič. Mozirje Starosta Rudolf Pevec, podstarosta Branko Zemljič, načelnik Andrej Pelikan; odb.: Fran Baš, Lojze Podkubošek, Jože Troger, Ivan Klemenak, Zalka Goričan, Anica Smodiš; nam.; Franc Celinšek, Jože Krumpačnik, Jože Klemenak, Franc Janež. Izobraževalec Franc Vajd, gospodar Jože Krumpačnik; pregl. rač: Ivan Pušenjak, Stana Pepelnak. Prednjački zbor: Načelnik Andrej Pelikan, podnač. Fran Vajd, prednjačica Stanka Pepelnak. Oplotnica Starosta Franc Petelinšek, podst. Ferdo Rahle, nač. Srečko Vittori, tajnik Alojz Berce, blagajničarka Marica Pozne; odb.: Avgust Verbič, Franc Brglez, Matija Strnad; nam.: Anka Golčer, Olga Kvas, Ivo Škofca ; pregl. rač.: Franc Medved, Ant. Strnad. Prednjački zbor: Nač. Srečko Vittori (medtem premeščen), podnač. Fran Petelinšek ml, načelnica Marija Pozne (obenem tajnica prednj. zbora). Petrovče. Starosta Rudolf Wudler, podst. Anton Vodenik, načelnik Darko Gselman, tajnik Rudolf Godicl, blag. Josip Jarh; odb.: Pepi Polanc, Andrej Lapanja, Angela Razboršek, Franc Resnik. Prednjački zbor: Nač. Darko Gselman, podnač. Andrej Goršek, orodjar Andrej Lapanja, prednjak Davorin Deršek. Polzela. Starosta Josip Cizel, podstarosta Franc Cajnko, načelnik Pepi Repič, tajnik Joško Velikonja, blagajnica Justa Repič, odborniki (-ice): Janko Cizel, Adolf Cizel, Emil Melzar, Fanči Novak, Zofija Velikonja, Marija Gorišek; načelnica Zorka Cizel, pregle-dovalke računov: Ivanka Samobor, Marija Gorišek Radeče pri Zid. mostu. Starosta Žane Haller, podstarosta Alojz Baše, nač. Srečko Razpotnik, tajnik Mirko Punčuh, blagajnik Edo Kunst, odborniki: Franc Burger, Albert Pohar, Joško Vozel, Alojz Novak, Ivan Pešec, Avgusta Kotnik, Milica Sterniša. Nač. kult. prosv. ods.: Franc Rant. Prednjački zbor: Nač. Srečko Razpotnik, podnač. Franc Zidar, prednj. pripr. Franc Svečnik, Franc Selevšek. Rogaška Slatina. Starosta dr. Franjo Kolterer, podst. Ivan Glinšek, načelnik Ivan Pergar, tajnik Janko Vertin in še 6 odbornikov. Prednjački zbor: Ivan Perger, nač.; Svetozar Predan, pod-nač.; Janko Vertin, Andrej Kenda, Marija Unverdorben, Vilma Strumbl. Slovenjgradec Starosta dr. Vinko Železnikar, podst. Ivan Romold, načelnik Ivan "Mlač, tajnik Dragotin Štefančič, blagajnik Dominik Šmid; odb.: Karol Sovre, Alfonz Debelak, Karol Rojnik, Iruška Rebulova. Nam.: dr. Alojzij Trstenjak, Franc Rasberger, Franc Cajnko. Pregl. rač.: Štefan Biažič in Josip Druškovič. Prednjački zbor: Nač. Ivan Mlač, načelnica Irena Rebul, prednj. Franc Razberger in Dragotin Sedminek. Šmarje pri Jelšah , Starosta dr. Šandor Hrašovec, podstarosta Ferdo Pustek, načelnik Franjo Bevc, tajnik Franjo Šega, blagajnica Ivanka Zupančič; odborniki; Franc Ferlinc, Juro Cerovšek, Fran Goljar, Edi Legvart, namestnik Ivo Majerle, preglednika računov: Albert Čonč, Martin Lavrač. Prednjački zbor: načelnik Franjo Bevc, prednjak Franjo Šega, orodjar Edi Legvart. Šoštanj. Starosta Jakob Volk, podstarosta Martin Vrečko, načelnik Anton Kurnik; odborniki (-ica): Janko Sernec, Ivan Verdnik, Alfonz Maslu, Miloš Tajnik, Zupan Ivan, Ignac Zavodlav, Franc Štor, Dragica Gregorčič; namestniki: Franc Grebenšek, Peter Rihtarič; preglednika računov: Franc Vrečko, Matko Zalar. Prednjački zbor: Načelnik Franc Kurnik, podnačelnik Franc Novak, načelnica Gusta Jancžič, podnačelnica Cilka Grejan, prednj.: Štor, Valči Volk. Odsek Velenje. Predsednik Anton Kurnik, podpredsednik Jaro Špička, načelnik Ivan Bozovičar, tajnik Stanko Gradišnik, blagajnik Alojzij Velikonja. Št. Jurij ob j. žel. Starosta Franjo Mastnak, podstarosta Franjo Ozorn, načelnik Josip Kovačič, tajnik Franjo Seručar, blagajnik Alojzij Recelj; odbornik (-ica): Josip Savelli, sestra Belletova; preglednika računov: Joško Stegenšek, Franjo Koprivšek. Prosvetni odsek: Joško Stegenšek, Franjo Seručar, Tonček Jazbec in Marica Vrečko. Odbor, namestnica Ljudmila Schreiner. Prednjački zbor: Načelnik Kovačič, prednjaki: Jože Uršič, Ivan Jager, Karol Mastnak. Št. Pavel pri Preboldu. Starosta dr. Vinko Tajnšek, podstarosta Julče Sadnik, načelnik Žane Vedenik, tajnik Anton Porekar, blagajnik Franjo Roš, odborniki (-ca): Albin Petelinšek, Jernej Zaveljcina, Ignac Skok, Franc Randl, Viktor Rozehmal, Ivan Kotnik, Marica Zaje. Preglednika računov: Jožef in Ernest Marine. Odborova namestnika : Hinko Šetor, Franc Derča. Prednjački zbor: Načelnik Žane Vedenik, podnačelnik Beno Špeglič, načelnica Marica Kregarjeva. Trbovlje. Starosta Jože Letnik, podstarosta Franjo Feštajn, načelnik Dominik Kužnik, tajnik Gustav Kostajnšek, blagajnik Jože Moli; odborniki (-ce): Miroslav Sušnik, Joško Leveč, Ivan Dolinar, Albin Izlakar, Dragotin Les, Adolf Jesih, Ivan Batič, Tončka Čarga, Marta Plavšak; odborniški namestnik Franc Perma; preglednika računov: Jurij Ferenc, Franjo Cukjati. Praporščak Kos Mirko, namestnik Albin Izlakar. Prosvetnega kulturnega odseka načelnik Rudolf Reich; dramatični odsek: Jože Letnik, Tončka Carga, Jožica Tratnik. Prednjački zbor: Načelnik Dominik Kužnik, podnačelnik Joško Leveč, zapisnikar Gustav Kostajnšek, prednjak Miroslav Sušnik, pripravnik (-ci): Ivan Doliner (orodjar), Valerija Peško, Marija Višnikar. Vadba naraščaja je nadalje poverjena Jožetu Tori, Adolfu Jesih, Marti Plavšak in liki Meško. Vojnik. Starosta Leopold Klančnik, podstarosla Vlado Brezovnik, načelnik Josip Goričan, tajnik Peter P. Jankovič, blagajnik Franjo Čonč; odbornjki (-ca): Josip Kovačič, Julijan Sitiigoj, Josip Stropnik, Marica Špesova; namestnik (-ici): Martin Kolar, Cirila Brezovnikova, Beti Pušnikova. Preglednika računov: Vinko Požar, Pepca Goričanova. Prednjački zbor: Goričan Josip, Peter P. Jankovič, Rejc Fr. Vransko. Starosta dr. Edvard Šerko, podstar Fran Oset, nač. Miha Javoršek, tajnica Ida Svetina, blag. Zvonimir Kobljar; odborniki: Ivan Javoršek, Iv. Brinovc,'Milena Karba, Bibijana Kolšek; nam.: Karol Košenina, Vilma Laurič; pregled, rač.: Luka Stober, Fr. Novak. Prednjački zbor: Nač. Miha Javoršek, podnač. Ivan Javoršek, prednjaki in pripr.: Ivan Golob, Milena Karba, Ida Svetina. Zagorje ob Savi Starosta Ferdo Poljšak, podstarosta Albin Grčar, načelnik Franjo Kolbe, tajnik Lavoslav Mrnuh, blag. Rudolf Ahčan ; odb : Joško Grm Slavoj Saks, Umek Franjo, Boris Cerne, Ciril Lazar, Janko Hočevar, Kazimir Blaj, Lojze Kolenc, Ivan Firm, Drago Korbar; nam.-. Franjo Hiadnik, Slavoj Kušar, Tone Majer; pregl. rač.: Lavoslav Jerin, Franjo Stepišnik; predsednik kult. prosv. odseka: Matija Pelko. Prednjački zbor: Nač Franjo Kolbe, podnač. Kazimir Blaj; predtijaka: Lavoslav Mrnuh, Slavoj Saks, pripr. Ivan Ilnikar, Slavoj Kušar. prednjač. Albina Traven, pripr. Polda Omahne, Fanči Blažič, Ela Marn, Kristina Kavšek. Odsek Medija-Izlake. Predsednik Franjo Bleivveis, nač. Ivan Kavčič, tajnik Franjo Močnik, blagajnik Joško Bregar. Žalec. Starosta: Kukec Vilko, podst. Ivan Naraks, načelnik Jernej Venkovič, tajnik Vilko Senica, blagajnik Viktor Pilih; odborniki: Franc Gorjanc, Anton Privošnik, Ivan Vizovišek, Rajko Vrečer, Drago Naprudnik, Joško Urek; nam.: Štefan Herman, Zdravko Kovač; pregl. rač.: Franjo Piki, Josip Jug; praporščak Iv. Marovt, nam. Ivan Naraks ml. Prednjački zbor: Nač. Jernej Venkovič, podnač. Ivan Jošt, prednjaki: Anton Privošnik, Franc Audič, Franc Gorjanc. / Statistični izkaz 0) o iS Število Vpi san ih Tek. štev. >n o j- Društvo o C > > (j > o CJ -s dijakov O C ca = ca c ca •a ca > t3 ca > višjih nižjih C/l D o "3 qj razredov 1 2 3 4 5 ! 6 7 1 8 1 O M w 4) u Celje...... I Konjice .... Laško..... Oplotnica .... Rogaška Slatina Šmarje pri jelšah Št. Jurij ob j. žel. Vojnik..... 1890 1919 1919 1919 1419 1920 1909 1920 271 66 84 26 30 59 42 27 115 32 39 17 32 11 9 12 31 13 14 10 8 12 12 11 30 13 7 6 9 11 7 !! 36 - _ Skupaj . . . 605 267 111 83 21 36 9 10 11 12 j O 01 X S > J; « O o o. Hrastnik .... z ods. na Dolu Radeče pri Zid. m. Trbovlje .... Zagorje ob Savi z ods. Medija-Izl. 1908 1920 1910 1909 1890 1920 59 40 96 113 135 18 26 20 24 67 63 8 6 14 11 il 18 2 10 9 10 3 14 — — ! II I Skupaj . . . 461 208 78 56 _ 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 | 0 <01 ai cd CO Braslovče Gornjigrad . . . Mozirje . ... , Petrovče . . . . Polzela* . . . . J Slovenjgradec Šoštanj..... z ods. Velenje . Št. Pavel p. Preb. Vransko . . Žalec . (ods. 1902) 1906 1920 1880 1921 1919 i 191<-1908 1920 1910 1911 • 1906 i 37 18 48 29 14 92 67 50 46 40 70 11 12 30 14 14 9 47 18 14 20 30 21 A 21 6 14 14 12 21 10 10 8 5 10 6 7 12 14 8 10 — — II Skupaj . . . j 511 219 133 80 — — Celjsko okrožje...... Gornje posavsko okrožje . . Savinjsko-šaleško okrožje 1921 192.1 1921 j 605 461 511 267 208 219 111 78 133 83 56 80 21 - 36 Skupaj ! 1577 694 32 2 219 21 36 * Začasno ne deluje. za mesec maj 1922. Deca Povprečni telovadni obisk na uro 3 '5" naraščaj ca a 0 dijaki naraščaj deca > 2 CJ J: «/} o cn n C _ra ca viSjih nižjih 2 0) C ca ca ^ 0 C ca >U o 'o O) £ 'N 'U razredov 0 Blagovni oddelek Zadružne zveze u Celju priporoča zadrugam, kmetijskim društvom, kmetijskim podružnicam in velikim konzumentom na debelo: pšenico, rž, koruzo, Ječmen po brez* konkurenčnih cenah. V zalogi je tudi semenska ajda. t Za jesen semenska pšenica in rž. Umetna gnojila : vseh vrst. : v p Jadranka battHa ^ DelnišKa glavnica: ft#atM»ad |)in 30,000.000. jjin 15,000.000 podružnice: t>!ie Catftat, pubroVniH, CrcegnoVi, 3