25 let sloven- ske državnosti
Ob 25-letnici osvoboditve in na osrednji prosla-vi ustanovitve osvobodilne fronte v Sentvidu je govorila tovarišica Vida Tomšič, članica Sve-ta federacije. Njen govor objavljamo v celoti.
DOKLER bo živel slovenski narod, se bo spo-minjal vsako pomlad tistih majskih dni leta 1945, ko je bila osvobojena Ljubljana in etnič-no ozemlje Slovenije, ko je slovenski narod skupaj z drugimi narodi Jugoslavije slavil zma-go svoje narodnoosvobodilne vstaje proti faši-stičnim okupatorjem in njihovim domačim po-magačem in ko je to zmago zagotovil s svojo novo ljudsko oblastjo, z imenovanjem vlade Ljudske republike Slovenije kot federalne eno-te nove demokratične, federativne Titove Jugo-slavije.
Pred petindvajsetimi Ieti je proti silam in nasilju imperialistične dominacije in hegemoni-je, nacifašističnega zatiranja in uničevanja naro-dov zmagalo načelo narodne samoodločbe, svo-bode in enakopravnosti narodov. Izkušnje tega boja in zgodovinske zmage ne zaslužijo le, da se jih spominjamo, te izkušnje nam izročajo ključ do razumevanja vsega našega povojnega razvoja in poti pri graditvi socializma pri nas, razkrivajo nam vzi'oke naših spopadov leta 1948 s kominformom in Stalinom, napore za razvoj delavskega samoupravljanja, pa tudi omogoča-jo razumevanje nasše protiblokovske zunanje politike, politike aktivnega sažitja in povezo-vanja sveta na temelju enakopravnosti narodov in držav.
Naš narodnoosvobodilni boj je pokazal, da ni na svetu take tehnične sile in orožja, ki bi mog-lo pokoriti narod, ki ve, kaj hoče, ki je odločen, da se sam bojuje za svojo svobodo.
V okviru boja velike antihitlerjevske koalici-je se je slovenski in ostali jugoslovanski narod odločil za množičen odpor delovnih ljudi proti tujim okupatorjem. Toda za uspešen osvobodil-ni boj ni bilo dovolj le sovraštvo do okupator-jev in njihovih domačih petoliznikov, bila je potrebna sposobna v ilegalnem delu in prega-njanju ojeklenela organizacija. Tako množično oboroženo akcijo je omogočila na Slovenskem in v Jugoslaviji dolgoletna politična in organi-zacijska priprava komunistične partije, ki je kovala čvrsto zvezo vseh demokratičnih in na-prednih delovnih ljudi mesta in vasi v bojih proti nenarodnim izkoriiščevalskim režimom stare Jugoslavije. V prvih dneh po okupaciji in razkosanju Slovenije med tri okupatorje, v brezupnem času, ko sta Hitler in Mussolini za-sužnjila in teptala evropske narode drugega za drugim, ko je dobil vojaški in gestapovski nem-ški stroj naročilo: naj Slovenijo spremeni v nemško deželo — takrat je Komunistična parti-ja Slovenije poklicala Slovence v osvobodilni boj in bila pobudnica zgodovinske odločitve, da se ustanovi 27. aprila 1941 Osvobodilna fronta slovenskega naroda. OF ni nastala kot nekakš-na večpartijska kaolicija, ampak kot zveza vseh sil, ki se hočejo bojevati proti fašističnim zavo-jevalcem, za osvoboditev in združitev Slovenije, za novo demokratično zvezo narodov Jugosla-vije.
OF je stopila pred Slovence brez obljub, am-pak s pozivom na lastno akcijo in žrtev. Na tej osnovi so se v OF vključile vse skupine in po-šteni narodni ljudje. Devet Temeljnih točk OF govori o tem, da je potrebno proti okupatorju pričeti neizprosno akcijo in da bo taka akcija združila vse Slovence. OF ni priznala razkosa-nja Jugoslavije, stoječ na stališču naravne in usodne povezanosti skupnosti jugoslovanskih narodov. Temeljne točke poudarjajo, da gre za več kot samo izgon okupatorji, saj pravi šesta:
»Po narodni osvoboditvi prevzame na Sloven-skem ozemlju oblast OF slovenskega naroda v celoti,« in sedma: »Po narodni osvoboditvi uve-de OF dosledno Ijudsko demokracijo.« Pot do tega pa je ustanovitev narodne vojske na slo-venskem ozemlju, v katero je OF klicala vse zavedne Slovence.
Posebno je vredna poudarka tista točka pro-grama OF, ki ugotavlja, da »z osvobodilno akci-jo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske Ijudske množice, ki se bojujejo za svoje narodne in člo-veške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slo-venstva.«
S tem je izražena osnovna misel novega no-silea osvobodilnega gibanja — vsega naroda — delavskega razreda na čelu s svojo avantgardo KPS. Delavski razred že ves čas ve in poje v Internacionali: da je »osvoboditev od trpljenja lahko le delo lastnih rok«. V dolgoletnih bojih proti izkoriščanju je delavec spoznal pravo na-ravo meščanskih, klerikalnih, liberalnih narod-nih voditeljev in zato je vnašal v osvobodilno gibanje globoko prepričanost o nu.inosti in mož-nosti lastnega boja vseh delovnih ljudi mesta in vasi, ki niso pripravljeni čakati na milost tujih gospodarjev in nočejo pobirati drobtinic z go-spodarjeve mize niti biti drobiž pri računih ve-likih. Komunisti, delavci, študentje, delovni kmetje so bili jedro prvih partizanskih čet. Boj je Slovence resnično združil v OF in v NOB so Slovenci presegli občutek o svoji majhnosti in nebogljenosti in so po tisočletjih suženjstva su-vereno in enakopravno vzeli svoje zadeve v lastne roke.
Omahljivci, predvsem izdajalska domača kle-rikalna in liberalna gospoda, ki je dotlej živela na račun izkoriščanja delovnega ljudstva, je očitala komunistom in OF, da avanturistično pozivata mali slovenski narod v katastrofo, češ da bodo Slovenci s svojim odporom še bolj spodbudili tuje oblastnike k uničevanju ljudi. Učili so Slovence ponižnosti in hlapčevanja tu-jemu biču.
Toda vodstvo osvobodilnega gibanja, pred-vsem pa komunisti so dobro vedeli dvoje:
Da so fašisti in nacisti razkosali slovenski na-rod zato, ker so ga v svojih načrtih že zdavnaj obsodili na narodno smrt, ker so na tem važ-nem križišču poti iz severne Evrope na jug, na Sredozemsko morje in iz zahoda na vzhod, ho-teli biti le oni gospodarji. Tega načrta niti Hit-ler niti Mussolini nista skrivala, čeprav sta za isti cilj uporabljala različne metode;
Komunistična partija in OF sta vedeli, da se je domača gospoda že zdavnaj udinjala v služ-bo tujcem in sprejemala njegovo zaščito v stra-hu za svoje gospodarske in oblastniške položaje. Poziv v boj proti tujim osvajalcem je do kraja razkrinkal, kako globoko je v svojem narodnem izdajstvu padla gospoda, ki se je proglašala za voditeljico slovenskega naroda. Ta gospoda se ni mogla nasloniti na moč lastnega naroda, saj bi to pomenilo, da bi se morala odpovedati svo-jim izkoriščevalskim privilegijem in oblasti. Zato so voditelji vseh ' tedanjih meščanskih strank odbili klic OF, padali v vse večje izdaj-stvo, vse do netenja državljanske vojne v ko-rist okupatorja. Izdajali so partizane Gestapu in Ovri, organizirali belo in plavo gardo, Rupni-kove domobrance, da so prisegali zvestobo Hit-lerju, smrtnemu sovražniku Slovencev. Brez predsodkov so izkoriščali verska čustva prepro-stih slovenskih Ijudi in s pomočjo škofa Rožma-na in dela izdajalske duhovščine zavajali mno-go slovenskih mož in fantov, da so si s krvjo umazali roke v lažni obrambi vere, družine in zemlje — v resnici pa so jih tako zapeljali v službo tu.iim okupatorjem.
Ko te dni oživljamo v spominu dogodke pred četrt stoletja, nam <še posebno stopa pred oči, s kakšnimi strašnimi silami in interesi velesil, ki so potekali čez našo deželo, smo se morali so-očiti. Odkrije se nam, zakai so v dneh, ko je Nemčija že bila na tleh in kapitulirala, na na-šem ozeml.iu, na Primorskem in Koroškem še tekle reke krvi v boju za končno odločitev — kdo bo na tej zemlji gospodar. Bežeča nemška zver in njene hlapčevske četniške, ustaške, bele in plave bande so v boju za svojo kožo le še stopnjevale svo.io rušilno silo. Vse te bande so se z vsemi sredstvi skušale izogniti predaji liudstvu, ki je predobro poznalo njihove zloči-ne. Upirale so se narodnoosvobodilni vojski, da bi pričakale anglo-ameri'ške čete, ali se pa vsaj skušale reševati na ozemlje, ki so ga one oku-pirale. Rači'nali so, da se bo velika antihitler-jevska koaliciia razbila in da bodo lepo spreje-ti kot zavezniki v napadu na Sovjetsko zvezo. Slovenska gospoda je bežečim okupatorjem ip niihovim hlapcem pri tem pomagala z vsemi silami. Vse do zadnieea so huiskali domobran-ce na stopnjevanie boiev proti partizanom, na ubi.ianje in požiganie po slovenski zemiii, hkrati pa zvito računali, da bodo ostali kot edi-na oblast in voiaška sila na tem ozemliu. Naj-prej so izkoriščali za. svoj ščit nemške, četniške (Nadaljevanje na zadnji strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
in ustaške bande, nato pa so skuišali domobran-ce, ki se jih je še držala kri ubitih partizanov, prekrstiti v »narodno vojsko kralja Petra« in se zahodnim zaveznikom predstaviti kot »vla-da« v Ljubljani.
Medtem, ko so slovenski in partizani vseh na-rodov Jugoslavije prelivali kri pred vrati Trsta, Gorice, Celovca, ustvarjajoč davni sen Zedinje-ne Slovenije, se je izdajalska slovenska kleri-kalna, cerkvena in liberalna gospoda priprav-ljala, da se premaskira iz hitlerjevih pomaga-čev v anglo-ameriške protisovjetske zaveznike in začne služiti novim gospodarjem.
V  odločilnih dneh vojaških operacij osvoba-janja vsega slovenskega ozemlja so ostali do-sledni v izdaji življenjskih interesov slovenske-ga naroda in poskušali takrat — kar poskušajo vse do danes ¦— hlapčevati tujcu in pri tem ba-rantati z usodo Slovenije in Slovencev.
Toda vse to jim je preprečila legendarna hrabrost slovenskih partizanov, moč Osvobodil-ne fronte, ki je pomenila organiziran odpor vsega naroda, vsake ulice, kraja, hiše. OF je po-deseterila in postoterila sile partizanske vojske, tako da ni slovensko ozemlje v nobenem tre-nutku okupacije bilo v rokah okupatorja. Iz te-ga boja, iz odborov OF je rasla nova ljudska oblast in zavezništvo vseh narodov Titove Ju-goslavije.
Pred prihodom vo.iske zahodnih zaveznikov, smo z lastnimi silami osvobodili vse slovensko etnično ozemlje in vzpostavili na njem vojaško in civilno oblast nove osvobojene Slovenije v federativni Jugoslaviji.
Vemo za igro velesil, ki so nam kasneje okr-nile to našo zmago, pri čemer jim je zvesto slu-žila slovenska izdajalska emigracija. Vendar predstavlja dejstvo, da so bili v času ljudske vstaje vsi Slovenci združeni v OF, v skupnem boju za svojo narodno afirmacijo, stalen vir na-vdiha in moči, ki nas vse tako povezuje. Ma-tična republika Slovenija — kot sestavni del in subjekt jugoslovanske socialistične federacije — je tudi subjekt miroljubne in napredne zunanje politike, v kateri se vse bol.i povezujejo narodi in narodnosti preko začrtanih meja.
Narod si je zapisal sodbo sam, ne frak mu je ni in ne talar! Delavec — kovač Kalander je vzel stvar v roke, ne le kot svojo zadevo, am-pak kot celovito narodnoosvobodilno, kulturno in politično dejanje.
Ni slučaj, da so nosile slovenske brigade ime-na borcev in kulturnih delavcev — in tako oznanjale že v boju svoje humanistično, kultur-no poslanstvo. Ze v času boia so bili položeni temelji bodoči graditvi oblasti, znanstvenim in kulturnim dejavnostim, šolstvu, zdravstvu.
V  partizanskem boju smo zrušili stari svet in položili  trdne  temelie  novega.  Pred   današnjo mladino pa je zahtevna naloga nadaljnje gra-ditve. ki gotovo ni lažia in manj zahtevna od narodnonsvobodilnega  boja,   saj   utiramo  nova pota in  hitimo k visokim ciliem, h končnemu osvoboienju človeka in dela. Pri tem nelahkem delu Da nam izročila narodnoosvobodilnega bo-ja daieio dragocena izhodišča.
O Gnvore nam o tem, da se narodi ne dele na velike in majhne, ampak na svobodoljubne in hrabre narode junakov, ali pa na ponižne na-rode hlapcev.
•  Govore nam o ceni svobode in samoodloč-be. ki je v lastnem dejanju, pa bodisi v vojni ali  miru,  dejanju ljudskih množic, kar hkrati pomeni   de.ianje  in  sodelovanje vsakega  posa-meznika in vseh skupai. Naše izkušnje nam go-vore. da liudske množice v boiu za svojo svo-bodo ne more premasati nobena, še tako močna tehnika in  strahovlada tuicev;  govore  nam  o zeodovinski povezanosti boja delavskega razre-da za uničenie izkoriščanja človeka po človeku z bo.iem malega naroda za lastno osvoboditev in razvoj proti tujim in domačim izkoriščeval-cem.
•  Govore nam, da je za dosego postavljenih ciliev treba poznati tudi pot do njih in jih ne le obljubljati, ampak se na tej poti ves predati bo-ju — in da je to naloga in vloga subjektivnih sil  družbenega  razvoja,  Zveze  komunistov, ki oborožena   z   znanostjo   marksizma-leninizma omogoča, da se v skupnih naporih povezujejo vse napredne narodne sile. omogoča, da se po-samezniki in skupnosti čutijo svobodni in samo-iniciativni, a hkrati povezani in dogovorjeni za skupno stvar. tako kot v OF in kot zdaj v Soci-alistični zvezi.
•  Govore nam o pomembnosti zveze narodov in narodnosti Jugoslavije, ki so se v boiu za lastno   svobodo   in   enakopravnost   združili   v močno socialistično federativno skupnost, ki v svoji mednarodni politiki aktivnega sožitia in miru  ter odpora  agresiji  in blokovski  delitvi sveta izraža najgloblja čustva vsakega partizan-skega borca in današnjega samoupravljalca.