Solstvo v podrobni proračunski razpravi. Pod utisoin škandalov, veleizdajskib klicev in groženj, se je vršila podrobna prora.unska razprava o visoko- in srednj ešolstvu. Ker pa je že znano, da pri nobenem prcdmetu ne vzkipijo s tako vehemenco narodna nasprotja kakor ravno pri šolskib vprašanjih, ko je treba dovoliti nasprotniku duševno orožje za tekmovalni boj, bila je zbornica tudi bri podrobni razpravi pripravljena na viharje. Potcm ko je bilo podanih več interpelacij ter se je budgetni provizorij v tretjem branju sprcjel, povzame besedo naučni minister Hartel — že drugič pri debati o visokih šolah — ter priredi nekak preludij k debati; svoj govor je završil s željo, naj bi se ustanovila na visokih šolah stolica za — lepo vedenje, ki bi naj pa tudi bila pristopna liajširšim krogom. Takoj za ministrom dobi besedo poslanec Plantan, ki začne svoj govor slovenski ter izjavi nemški, da je postavka ,,visokošolstvo" za Jugoslovane ne le zelo žalostna, temuč tudi zelo sramotilna, ker odidejo od potrebščin, ki se zastavijo za to postavko v proračun, popolnoma praznih rok. Iz izjav naučnega ministra smo povzeli žalostno dokazilo, da ne bi prišli nikdar do svoje jugoslovanske univerze, ako bi odločevali le ministrovi nazori. Jugoslovani bodo z vso odločnostjo od države zabtevali, kar jim gre na podlagi § 19. državnega zakonika, kar je potrebno za gojenje njibovega jezika, tedaj v prvi vrsti lastno vseučilišče. Da more biti sedež tega vseučilišča edino le Ljubljana, za to govori med raznimi drugimi momeuti tudi okoliščina, da je Ljubljana že imela popolno vseučilišče in medicinsko kirurgičuo učilišče. Dijaki bi mogli tam s cenejšimi sredstvi dovršiti svoje študije, kakor pa v Gradcu in na Dunaju. Potreba vseučilišča se kaže tudi po tem, da sta vseu.ilišči v Gradcu in na Dunaju tako prenapolnjeni, da se vsled tega uspeh študij znatno ovira, da, skoraj onemogoča. Kar je bilo pravično in potrebno za Bukovino, tega tudi Jugoslovanom ni smeti odrekati. (Pritrjevanje pri Jugoslovanili.) Posl. Skedl je zahteval ustanovitev medicinske fakultete na črnoviški univerzi ter povdarja nemško -Gemeinbiirgschaft", na kar mu zakliče Choc: Vi niste Nemec, temuč renegat. Jugoslovan ste!" Posl. Žaček razpravlja o moravskem visokošolstvu ter očita Nemcem, da niso na strani onih, ki se bojujejo za človeško kulturo in napredek, temuč pri onih, ki dušijo kulturo in napredek. Pri glasovanjusesprejmejo vse točke glede češke in nemške tebnike v Brnu in sicer se dovoli izvenrednih potrebščin za češko tehniko 107.300 K za nemsko pa 162.100 K. Tudi ostali paragrafi za visoke šole se sprejmejo. V razpravo pride ,,srednje šolstvo". Poročevalec grof Stiirgkh. Posl. Berks razpravlja o celjski gimnaziji ter izjavi: ,,Slovenci zahtevajo, da se omogoči njihovi mladini, brez kratitve učnib uspehov in brez podaljšanja učne dobe, dovršiti gimnazijo tako, da zamorejo po zrelostnem izpitu svoje študije nadaljevati na slovenski univerzi. Mi nimamo nič proti temu, da se naša mladina nauči neniščine, zahtevamo pa; da se dalje izobrazuje v materinem jeziku'1. Odgovarjoč Stiirgkhovemu predlogu, pravi: Vrhovni princip naučne uprave bi moral vedno biti stalnost. Z učilišči se ne dajo delati poskusi, ž njimi se ne sme žogati. Govornik ne more umeti, da bi naj bila prisotnost kakih sto slovenskih dečkov in pet učiteljev kakšna nevarnost za baje nemško oelje. Nadalje dokazuje govornik, da ni v celi monarhiji takih razmer, kakor na Štajerskem, da ni Celje, pa tudi Maribor ne nemško mesto, temuč mešano. Slovenske gimnazijske razrede v Celju pač najbolj priporočujejo sijajni učni uspehi, ki jih je tudi dež. šolski svet laskavo priznal, kajti razredi so imeli 24 odlikašev. Govornik priporoča vsled tega, da se znana Sturkghova resolucija zavrže. Posl. L u p u 1 je govoril proti vlaeenju šolstva v narodnostne boje, zahteval, naj sc nastavijo za nčitelje telovadbc zdravniki ter je končno obrazložil želje Rumunov glede srednjega šolstva. Posl. Žičkar pravi, da so velikonočne eksercicije le duševni odmor (!) in oživljenje (!), zavzema sc za zopetno nvedbo zrelostnih izpitov tudi iz vcronauka ter pride končno tudi k resolnciji zaradi Celja. Dokazuje, da je Celje središče spodnještajerskih Slovencev, da se vozi vsaki dan 50 učenccv z železnico v Celje, ki se zveeer zopet vračajo domov, in da je staršem prav lahko mogoče, obiskavati svoje sinove v mestu ter jim prinašati živila. Predlagana kraja Žalec ali St. Jurij sta prevcč odročna. ,,Poročevalec (Stiirgkh) pa predlaga, opustiti zavod v Celju ter ga prenesti v Maribor ter najde na začudenje oporo v naučnem ministru. Minister bi bil moral odločno zavrniti naipen, da se ta zavod premesti v Maribor. Moral bi si bil reči, da je krivično, slovenskemu narodu na Štajerskem vzeti drobtino, ki si jo je z velikim uaporom priboril. Le ministru, ki nima srca za pravico in pravičnost, je moglo pviti na miscl, vzeti štajerskim Slovencem ta zavod ter jim zapreti vrata do tega izobraževališča. Eeklo se je, Slovenci si naj ustanove v Celju privatno gimnazijo. Slovenci Spodnje Štajerske so prenašali desctletja, da so se zdržavale s slovenskim davčnim denarjem tri nemške gimnazije in ena nemška realka, a sedaj se nam hoče naložiti novi davek, da zdržujemo zavod, ki ga mora država ustanoviti." Govornik nadalje izvaja, da Slovenci ne zahtevajo takega zavoda, kakršnega nam obetajo v Mariboru (slovenska nižja gimnazija). Na obeh ginazijah v Celju in Mariboru se uči le nekaj predmetov v slovenščini in Slovenci so s tem zadovoljni. Posl. Pommer: nVse se naj prednaša v slovcnščini, ako jc potreba!" Posl. Povše: ,,Prijeli Vas bomo še pri besedi!" Posl. Pommer: ,,Popolno slovenski zavod lahko dobite, ako liočete, le ne v kraju, kjer je nam nevarno". Posl. Robič: ,,Nesreča je, da ni od Vas, gosp. Pommer, odvisno!" Posl. Zičkar nadaljc izvaja, da bi preložitev gimnazije iz Celja v Maribor pomenilo obremeirjenje obrtnega in kmečkega stanu. Tudi nemškim trgovcem in obrtnikom ne bi prišel iz te odstranitve nikak dobiček; mnogo celjskih Neincev tudi ne želi odprave naše gimnazije. Govornik zaklju.i z apelacijo do vseh pravicoljubnih, da glasnjejo zoper Stiirgkhovo resolucijo. Posl. Benati zahteva ustanovitev italijanske nniverze, ureditev srednjih šol v Primorju z italijanskiin učnim jezikom, dočim se mora hrvaška gimnazija odpraviti kot — nepotrebna. Posl. dr. Tavčar izjavi v imenu svoje stranke, da se pridruži izvajanjem posl. Žičkarja. ,,Hudobni jeziki na Kranjskem sicer trdijo, da naučncga ministra niti ne potrebujemo, ker oskrbuje bogočastno upravo knezoškof v Ljubljani in naučno upravo pa kardinal v Gorici. Posl. Hagenhofer je ne- davno izrekel neumevno trditev, da so državna učiteljišča kraji za brezboštvo in pačenje duš. Ti napadi posl. Hagenhofeija na ueiteljski stan, ki ima za moderno državo isti pomen kot duhovni stan, niso izzvali v zbornici onega viharja, kakršen bi se bil vzdignil svoječasno. Zbornica se mora opravicevati s tem, da še celjsko vprašanje ni rešeno in da se mora tedaj desnica in levica pnliti za ljubezen Hagenhoferja in tovarišev. Nikdar ne bomo dopustili, da padejo naše srednje šole do teologičnih zavodov in gojišč pobožnjaštva. Ljudstvu se vcepi vera, da ne more nič rešiti države, razun katolicizma. Naj prestavlja katoliška cerkev tudi gore, državnih dolgov ne poplača. S pobožnjaškim, pred duhovništvom se plazecim zarodom, se slovenski narod ne more izkopati iz suženjstva, v katerem tiči do vratu." Govornik razpravlja potem celjsko vprašanje in vedenje strank v tem vprašanju. nPosl. Kathrein je kot glavni govornik povdarjal, da je jedro programu nemške konservativne stranke pravičnost in poštenost napram vsem nenemškim narodnostim. Malo poprej pa sta njegova tovariša Fuchs in Morsey v budgetnem odseku glasovala za Stiirgkhovo resolucijo. Kar se tiče Italijanov, ne bilo bi zanje kot zastopnike naroda, ki mora toliko trpeti vsled tuje vlade, težko, najeti se za Nemce, da pomagajo vezati pred celo Avstrijo neoboroženi narod. Resolucija grofa Stiirgkha je za Slovence nesprejemljiva; ista dela iitis, kakor da imamo opraviti s pretkano odvetniško zvijačo, ki naj spravi spodnještajerske Slovence končno ob vse. V to past Slovenci ne bodo šli. Pri glasovanju je bila Stiirgkliova resolucija zavržena z večino 33 glasov. Za 170, proti 203 glasov. Nastal nepopisen vihar na nemške klerikalce, ki so med glasovanjem odšli. Seja se mora naglo zaključiti. (Dalje.)