MOYINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 20 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 25TH, 1933 LETO XXXV.—'VOI.. XXXV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Claridge, Penna., je umrl rojak Martin Borštnar, star 79 kt in doma iz Podšenjurja pri Šeaeniku. V Ameriki je bil 32 tat. Bil je vdovec in zapušča štiri omožene hčere v Ameriki in sina v Nemčiji. V Springfieldu, Illinois, je umrla Ana Rihtar, rojena Pla-hutnik, stara 41 let, doma iz Jel- pri Blagovici na Gorenjskem. Zapušča moža Karola, dve hčeri 111 sina, v starem kraju pa tri sestre in brata. Iz Walsenburga, Colo., se poroča, da je Louis Pajnič, o katerem se je poročalo, da je nenadoma preminul, ni umrl naravne f'mrti, pač pa je bil ustreljen. Ustrelil ga je neki Joe šlogar. Morilca so prijeli in je zdaj v •taci. Tako poroča Mre. Bajuk, sestra pokojnega. V New Yorku so v nedeljo, Governer White predlaga Vzrok brezposelnosti v Zdravniki trdijo, da je je Columbia univerza je za- Zastopniki evropskih drv Nekaj važnih sprememb tri vrste novih davkov Ameriki niso dolgovi, za državo Ohio Columbus, Ohio, 24. januarja. Governer White je včeraj poslal državni zbornici izvanredno poslanico, v kateri svari državno zbornico, da mora država Ohio dobiti $12,000,000 za pomoč i brezposelnim $14,000,000 za pomoč šolam v prihodnjih dveh letih, ali pa bo sledila katastrofa. Governer White predlaga, da se dobi $12,000,000 za podporo brezposelnim od davka na mehko pijačo, na hmelj in slad in od davka na gledališke vstopnice in zabave. Davek na mehko pijačo bi prinesel $4,000,000 v dveh letih, davek na slad in hmelj enako štiri milijone in davek na gledališke vstopnice enako svoto. Da se pa pomaga šolam v državi Ohio, pa naj se spremeni sedanja postava glede davka na cigarete tako, da se naloži davek na vse vrste tobaka, 22- januarja, imeli občni shod j kar bi prineslo nadaljnih $4,-S1 o v ensko-Amerikanskega De- 200,000, poleg tega, da prinaša bratskega kluba. Tajnik je sedanji davek na cigarete neka-^alentin F. Orehek. To je prvič ko $4,000,000. Governer White v zgodovini mesta New York, da 1 je prepričan, da če država Ohio Se je tam ustanovil slovenski de- j^obi v novih davkih $12,000,000 teokratski politični klub. i za svoje brezposelne, da bo pri- Pretekli pondeljek je premi- lsf>evala ZVe™a vlada enako svo- r-ula na Calumetu ena najstarejših Slovenk, Mrs. Jos. D. Gra-hek. Pokojna, ki je dalj časa bo-tahala, je prišla v Calumet pred M kot 50. leti, da se pridruži ^°iemu možu, ki je tedaj že tam Zakonska sta obhajala j ato poroko pred dvema letoma. '.0s' D. Grahek, soprog pokojne, Je še vedno čil in zdrav. Od otr°k jih živi še šest. slovenske farmarske nasel-ine Enumclaw, Washington, se Poroča, da je tam umrl rojak John Gore, star 28 let. Ran j ki ■Je zapustil soprogo, sinčka, ma-er> brata in sestro. Rojak Joe Godeša, Box 263, ^opuskasing, Ontario, Kanada, rad zvedel za Frančiško Lessee, ki se nahaja nekje v Cle- v*landu. V Kansas City, Missouri, je umrl rojak Josip Božič, star 43 tat, doma iz Sel na Tolminskem, kje to, i« za potrebe brezposelnih bi bilo vsaj za silo preskrbljeno. Nadalje je governer tudi predlagal, da se polovica svote od davkov za gasolin, $2,000,000, vporabi za to, da se plača učitelje, katerim je zaostala plača, a samo ena polovica tega denarja naj se vporabi za gradnjo novih cest. Na mehke pijače je predlagan davek 20 odstotkov, in Zveza izdelovalcev mehke pijače je zagnala proti temu strašen krik. Tudi v legislaturi so sprejeli governer j eve predloge skrajno kritično, in governer bo moral vporabiti vso svojo moč, če bo hotel spraviti ta program skozi. Gemblarji v mestu Časopis "Press" ponovno kriči, da je mesto Cleveland široko odprto za gralce in hazardiste in za vse one, ki stavijo na konje ali na druge stvari. Mestna via-« *r zapušča očeta, dva brata in ^ d& e ^^ ne ukrene uve SOO^i tt AmavJlrl" no *AVIf> in Ij , , , , , ... . tozadevno. V dokaz svojih lzva- uye sestri, v Ameriki pa ženo m sina. Ko Packa St.. Srečni policist je policist Edward Ko- a včeraj vozil po E. 19th iskajoč roparje in druge Sumljive ljudi, je naenkrat za-v°zil v njegov policijski avto dr avtomobil, in posledica je bila, da je bil udarjen policist Janj navaja "Press," da so njeni reporter j i obiskali šest prostorov v mestu, kjer so igrali in zgubili po $8.00, $10.00 ali $20. čudovito pri tem je to, da imajo reporterji "Pressa" toliko denarja za gemblarje. Mar bi dali dotični denar brezposelnim, namesto da bi po nepotrebnem kričali v javnosti, ker če bi mestna uprava sledila "Pressu," bi moral biti aretiran sleherni marja- pravi prof. Einstein Pasadena, California, 24. januarja. Trije poznani učenjaki, vsak v svoji stroki so se včeraj pogovarjali o depresiji, o vzrokih in zdravilih depresije. Prvi je bil prof. Einstein, znani propagator relativne teorije, drugi je Henry Robinson, bankir in ekonom, in tretji prof. Wm. Munro, profesor zgodovine in politični ekonomist. Tisoče študentov iz dvajset različnih univerz je poslušalo znamenite učenjake, ko so napadali depresijo in skušali najti pot iz nje. Profesor Einstein je trdil, da silna depresija, ki vlada v Ameriki nikakor ni odvisna od evropskih dolgov ali ostalega gospodarskega položaja na svetu, pač pa so vzroki notranji, to je, popolnoma ameriški. Vojni dolgovi so šele na drugem1 mestu. Zboljšanje aparatov produkcije potom tehničnih iznajdb in organizacij, se je izjavil Einstein, je znižalo potrebo dela ljudi. Več strojev, manj dela, manj dela, manj produkcije, manj prodaje in kupčije. Na drugem mestu so mednarodni dolgovi in nekako sovraštvo, ki je nastalo radi njih. Govorniki kričijo, da hudobni Nemci ne bodo plačali svojih obligacij zaveznikom, in zavezniki ne bodo plačali Ameriki. Več mednarodnega sporazuma, manj mržnje in več sodelovanja med narodi; bi. bil velik korak k povrnitvi normalnih časov. -o- Za bivše vojake Nova postava glede podelitve ameriške državljanske pravice onim osebam, ki so služile v ameriški armadi, daje posebne olajšave za pridobitev državljanstva. Te olajšave bodo v veljavi do 24. maja, 1934. Take osebe ne potrebujejo nobenega prvega papirja niti jim ni treba plačati nobenih pristojbin. Za državljanstvo lahko zaprosijo, kjerkoli hočejo. Imeti pa morajo dve priči, ki moreta dokazati njih moralno obnašanje in neprestano bivanje v tej deželi tekom zadnjih dveh let. Ako so prišli v Združene države po daljši odsotnosti po 3. marcu, 1924, morajo dobiti spričevalo o svojem prihodu. Te določbe pa se ne nanašajo na osebe, ki so služile v narodni gardi ali v državni milici, četudi je bila slednja v zvezni službi. t -o- tika najbolj smrtonosna prla vrata tehnokratom, mladim dekletom Upelje lastno preiskavo Cleveland. — Najbolj znameniti špecijalist za jetično bolne v Clevelandu je gotovo zdravnik dr. J. C. Placak, ki je predsednik Antl-tuberkulozne lige v dr- žav vprašujejo glede dol- glede pridobitve ameri-gov v Zed. državah škega državljanstva Washington, 24. januarja. Včeraj se je oglasil v državnem New York, 24. januarja. Največja univerza v Ameriki, Columbia Unversity, je pregnala ' oddelku ameriške vlade laški po-tehnokracijo iz svojih prostorov slanik Rosso, ki je vprašal, na in naredila načrte, da sama pre-!kakšen način bi mogla laška žavi Ohio. Dr. Placak je včeraj I iskuje energijo in tehnologijo po j vlada začeti z novimi dogovori imenoval poseben odbor ekspert- j SVojih lastnih inženirjih, štirje j glede dolga, ki ga dolguje Musilih zdravnikov, ki naj upeljejo j vplivni inženirji Columbia uni- jsolinija ameriški vladi. Pretekle- Postave za pridobitev ameriške državljanske pravice so se v gotovih slučajih nekoliko zbolj-šale in se je pridobitev državljanskega papirja omilila. Toda samo za gotove slučaje. Na primer: ako je sin ali hči očeta, ki j je tu pridobil ameriško držav- študije in preiskavo, da se dože-1 verze, katerih vsak je ekspert ga decembra je Italija plačala Ijansko pravico, in postal ame ne, zakaj v teh letih umira največ mladih deklet za jetiko. Sedem prominentnih zdravnikov je bilo imenovanih v to komisijo. Dr. Placak ima dokaze, da je je-tika pri mladih fantih, v letih 15 do 24, precej ponehala tekom I v svoji stroki, so se izjavili, da Zed. državam obresti na zaolta- riski državljan z 21. letom, ako nauki, kot jih je podal Howard |li dolg, toda pod pogojem, da se J e oče dobil državljanski papir, sklene nov dogovor glede nadalj- predno sta bila sin ali hči 21 let nih plačil. Prihodnje plačilo j stara, in če sta tak sin ali hči luške vlade zapade 15. junija, i hotela imeti svoj lastni držav- Scott, začetnik tehnokracijske teorije, nikakor niso v skladu z logičnim pojmovanjem današnjih razmer. "Za nas je tehno-kracija umrla," se je izjavil zadnjih 10 let. Umrljivost se je | z n a m e n i t i inženir Rauten- strauch." Howard Scott je obenem bil odslovi j en iz univerze. Voditelji inženirskega oddelka Columbia univerze so se izjavili, da bodo vodili svojo lastno preiskavo glede tehnokracije in današnjih industrijskih razmer in bodo v stanu podati boljše vzroke depresije in nasvete za bodočnost kot pa originalni tehnokrati. Izjavili so, da bodo preiskali, oziroma uvedli študijo o premogu, petroleju, vodi, rudah, o vzrokih visokih in nizkih cen, o mašineriji, itd. Tehnokrati so prehitro in preveč površno prišli do svojega zaključka, do-čim bo tozadevna preiskava Columbia univerze temeljita. -o- znižala za 52 odstotkov. Toda v ostrem kontrastu napram temu je umrljivost radi jetike pri mladih dekletih. Ta umrljivost je 75 odstotkov višja kot pri fantih. Prominentni zdravniki, ki bodo skušali ugotoviti vzroke večje umrljivosti radi jetike pri mladih dekletih, so podpirani v svojem poslu po Ameriškem Rdečem Križu. -o- letos, in sicer $9,000,000 na dolg in $2,200,000 na obresti. Nadalje se je oglasil v državnem oddelku tudi belgijski poslanik glede dolga. Belgija je bila zaeno s Francijo ona dežela, ki ni plačala niti obresti niti roka na dolg. Tudi belgijski poslanik je prosil pojasnila, kako bi se začelo z novimi pogajanji glede nadaljnih odplačil in obresti. V ljanski papir, sta morala vložiti prošnjo in dokaz, da sta dospela postavnim potom v Ameriko. To je veljalo $5.00. Ta določba je sedaj odpravljena. Enako v slučaju, ako je žena poročila ameriškega državljana, je morala tedaj, ko je prosila za drugi papir, plačati $5.00 za dokaz o svojem postavnem prihodu. Tudi ta taksa je sedaj odpravljena. enakem namenu je obiskal dr- | Odpravljen je tudi $5.00 davek ?°Packa na desno ramo, da je kot bi mu padla "iz gli-Takoj potem pa je začu- sar in igralec na karte na svo-11 Policist Kopacka nežno žen-j jem domu, v narodnih domovih sk0 Čutil; ali kjerkoli se igra na karte. Po- roko na svoji rami. | Je' da mu nežna roka uravnava i lici j a se ne zmeni za male igral-tanjene ude in ga pravilno obve- te, izjavlja pa, da je že letos In ko je bil Kopacka dobro °bvezan, mu je lastnica nežne povedala, da ji je silno žal, ■ er Je zavozila v njegov avto, da ^ °na bolniška strežnica in mu ^ Preskrbela vse potrebno za ?rvo pomoč. Brez mrmranja se ^ Policist podal v bolnico, kjer ugotovili, da ni nič hudega. , e.?el Pa je še danes, ker ga ni adel kak pijanec. Listnica uredništva L. "Prosveta" tozadevno ni /očala resnično. "Prosveta" skje' da so "elevelandski sloven-lio PriP°r°čali zlato maj- • znano pod imenom "Come- aretirala jev. 162 velikih gemblar- A Por, Cack( izjave delodaiajCa. v navadnih prostorih. Tem po- un,. jgd kuverte p pismi, torn vabim vse društvene zastop- ako je na nj;h razyiden dotični nike, kakor tudi vse odbornike j c|atum in ■ dokumen. in zastopnike za centralni odbor, glede k -a pose8tva, fiif- da se gotovo udeležijo te seje karte aH pa kakorSenkoli papir> ker je zelo važna m navzočnost L katerega se dokaKuje> da Bte potrebna za vsakega zastopnika. biU y ^ že d 2;) juni j(>TTli Ne zamudite te seje! Z bratskim pozdravom predsednik. Frank čeme, i 1906. venskih vojakov, ki so služili v ameriški armadi, priredi v so-IT1 , , . ., T , „_ . . „ „ . Frank Legan, zapisnikar Loui boto, 28. januarja, v Knausovi XT.J_. dvorani, veliko plesno veselico. Ker ta organizacija, zlasti članice, veliko store v pomoč dru- ! S. N. Dom v Maple Heights Direktorij S. N. Doma v Ma-I pie Heights, Ohio, za leto 1933 I je sledeč: predsednik Vincent Nekaj novega Lake Shore Post, št. 273, American Legion, ki je organi-.. v . , _ . , , , . v . . • y.u , iZimsek, podpredsednik Andrew zacija obstoječa iz bivših slo-; „ v. ' ". A x ^ i Režin, tajnik 15206 Stanley Anton Gorenc. Ave., blagajnik žmam pohabljenih ali bolnih aivših vojakov, in ker so bili udeleženci vseh prireditev še vedno zadovoljni z vsem, pričakuje odbor tudi to pot čim največje udeležbe, dasi časi niso najbolj ugodni. Toda vstopnina je farno 25 centov, in ves dobiček je namenjen v plemenite svrhe. Pri zabavi bo igral znameniti Hojerjev trio. Iz bolnice Rojak Anton Spilar, 1371 E. 185th St. se je povrnil iz bolnice in se sedaj nahaja na svojem domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Chas. Rogel Rojake opozarjamo na oglas Mr. Chas. Rogla, ki je odprl lastno krojačnico in čistilnico oblek na 6526 St. Clair Ave. Rojakom ga priporočamo. Skupna društva Nocoj se vrši seja skupnih društev fare sv. Vida, v navadnih prostorih. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da so gotovo navzoči. šole v Parmi V bližnjem mestecu Parma, Ohio, bodo zaprli vse javne šole že 28. aprila. Pomanjkanje denarja je vzrok. Simončič. Nadzorniki: Martin Martinček, Louis Kostelec, Anton Perušek. Nadaljni direktorji so: Ludvik Vrček, Jos. Legan, John Hrovat, Andrew Hočevar, Ignac Novak, Frank Vrček, Ana Režin. Direktorske seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 5087 Stanley Ave. Danes večer Danes večer ob 8. uri se vrši redna seja Jugoslovanskega progresivnega kluba v Euclidu. Seja se vrši v Slov. društvenem domu. člani so prošeni za obilo udeležbo. Važna seja V četrtek večer ob 7:30 bo skupna seja direktorija Slov. Doma na Holmes Ave. Vabljeni so stari in novi direktorji k : udeležbi, ker bo volitev novega 1 odbora. Obvestilo Društva, ki so že sklenila da-irovati kako svoto za oglas za j spominsko knjigo razstave del Jugoslov. šole S. N. Doma, naj brez odlašanja pošljejo besedilo na V. Levstik, 1109 E. 66th St. Graduiranje Dijaki in dijakinje East Technical višje šole imajo nocoj večer graduiranje v John Hay avditoriju. Med graduiranci je večje število Slovencev. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto (7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland .po raznafialcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Američka Domovina, 61X7 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 20, Wed., Jan. 25th, 1933 Zadnje predsedniške volitve Komaj štirinajst dni je poteklo, da se je končno ugotovilo pravi rezultat letošnjih predsedniških volitev. Vseh vo-livnih upravičencev v Zedinjenih državah je nekako 62,-000,000, dočim se v resnici prav natančnega števila ne ve, ker se tozadevno štetje nikdar vršilo nj. Kot so proračunih, je letos volilo okroglo 40,000,000 ameriških državljanov, ali da povemo natančno številko: 39,734,351. Iz tega je razvidno, da je nad 22,000,000 ameriških državljanov ostalo na volivni dan doma, in jim je torej absolutno vseeno, če vlada v Ameriki anarhist, socialist, demokrat, republikanec ali boljševik. S tem, da se ne poslušajo volivne pravice, se prostovoljno odrekajo sploh vsaki pravici, da bi smeli kritizirati vlado, pa naj bo slednja še tako slaba. Roosevelt, novo izvoljeni predsednik, je obenem zadnji predsednik, ki nastopi svoj urad šele štiri mesece potem, ko je bil izvoljen. Že je 36 držav odobrilo 20. amendment k ameriški ustavi, ki določa, da nastopi novo izvoljeni predsednik svoj urad 20. januarja po volitvah, dočim začne kongres zborovati takoj po 1. januarju. 20. amendment k ameriški ustavi je eden najboljših amendmentov, ki so bili sprejeti zadnjih 50 let. Dejstvo, da so poraženi kongresmani pri novemberskih volitvah lahko še 13 mesecev zborovali, pred-no so nastopili novi, od naroda izvoženi poslanci, je nekaj nezaslišanega v političnem življenju narodov. Ta določba je sedaj odpravljena. Pri zadnjih volitvah je dobil Mr. Roosevelt natančno 22,813,786 glasov, ali 59.14 odstotkov vseh oddanih glasov. Herbert Hoover je dobil 15,759,266 glasov ali 40.86 odstotkov. Volitev sef je natančno tako izvršila, kot jo je znameniti časopis "The Literary Digest" prerokoval mesece prej, ko je upeljal poskusno glasovanje. Popolnoma neumevno je pa primeroma malo število glasov, ki jih je dobil socialistični kandidat Thomas. Kandidat Thomas ni napačen človek. Ima nekaj simpatičnega v sebi, poleg tega pa Thomas ni eden onih kroničnih kikar-jev, ki samo podirajo in rušijo, pač pa bi v ugodnem trenutku znal tudi kaj zgraditi. In dasi je socialistična stranka potrošila za lansko predsedniško kampanjo skoro $200,000, in je Thomas govoril v 36 raznih državah, imel 80 velikih govorov, ko ga je poslušalo vsega skupaj 10,000,000 ljudi, in ni razvijal nobenega radikalnega programa, pač pa je bil ves čas kampanje precej zmeren, kar Amerikancu bolj ugaja kot pa nadležno kričanje, pa je vendar dobil Thomas dvakrat manj glasov, kot so jih pričakovali celo pesimisti. Thomas je dobil vsega skupaj 881,951 glasov, dočim so mu jih pesimisti pripisovali poldrugi milijon, optimisti pa skoro tri milijone a socialisti sami so jih pričakovali okoli dva milijona. Volitve v takih depresijskih časih, kot so se vršile lanskega novembra, ko se ljudske strasti lahko raz-plamtijo radi splošnega pomanjkanja tako med mestnimi ljudmi kot med farmarji, so ponoven dokaz, da 99 odstotkov ameriškega naroda ne da nič na prazne fraze in obljube, da se bodo razmere korenito spremenile. Kako neznatna je veljava socialistov v Ameriki, posnemamo iz uradnih številk oddanih glasov za posamezne kandidate. Poglejmo: V državi Floridi je bilo oddanih na primer 280,000 glasov, Thomas jih je dobil komaj 800, v državi Louisiani — nobenega, in nobenega glasu ni dobil v Nevadi, v državi South Carolini je dobil celih 82 izmed 150,000 oddanih glasov, v Wyomingu nobenega. Največ je dobil Thomas glasov v New Yorku, kjer je ogromno židovsko prebivalstvo in v Pennsylvaniji. Dve petini vseh glasov je dobil Thomas v teh državah. O komunistih pa sploh ni govoriti. Dobili so vsepovsod komaj 102,528 glasov. Toliko kričanja za prazen nič! Ameriški narod pač ni radikalen in se rad drži svojih starih tradicij, ker zaupa, da si bo sam pomagal naprej brez importi-ranih evropskih rdečih naukov. Ameriški narod je prestal že marsikatero krizo, in pričakuje, da bo tudi to. To na zopet kaže na silno odgovornost, katero si je naprtil Roosevelt na rame, ko je bil izvoljen predsednikom. Splošno se pričakuje od njega zboljšanja razmer tekom dveh let. Ako bo tako, bo ponovno izvoljen, ako se ne bo zbolj-šalo, tedaj pa ne moremo garantirati, da ne bi pri prihodnjih predsedniških volitvah radikalna struja bolj prišla na površje kot kdaj prej. obljubil, da jo bomo kar vso noč udarili. Na 4. marca bo pa velika prireditev društva Slovenska Bistrica št. 42 SDZ. Posetili nas bodo pevci Zvona in seveda naš Primož Kogoj z njimi, kot njih vodja. Tudi upamo, da nas takrat poseti tudi Mr. Louis Seme s svojimi pevci iz Loraina. Za to prireditev bo še več drugega programa, o čemur bom pa poročal pozneje. Razume se, da tudi Hojerjevih fantov ne bo manjkalo. Končno se vam vsem lepo zahvalim članom, ki ste podarili društvu dar; že sami veste kaj je bilo. Da smo imeli tako lep uspeh, gre tudi pohvala vsem, ki ste se napravili v maske in odnesli lepe nagrade. Hvala za poset rojakom iz Warren in drugih naselbin, kakor tudi domačim. Naj še omenim, da se bo vršila v soboto 28. januarja velika prireditev v J u g o s 1 o vanskem domu v Warren, D. Nastopili bodo namreč največji mojstri glasbe, pod imenom "Elias Tam-buritza of Croatia." To bo nekaj čisto novega in bi vzelo preveč prostora, da bi mogel vse popisat. Vabljeni ste vsi Girard-čani, da posetite to prireditev Ne bo vam žal. Pozdrav vsem skupaj! John Dolčič. imenu nas vseh prisrčno zahvalo in vaju prosimo, da bi še nastopili. Tudi zaigrali so izvrstno. Domov smo se si'ečno pripeljali in zadovoljnih obrazov. Hvala vama, Mr. in Mrs. Grame, za postrežbo in prijaznost in se priporočamo še za drugič na koline. Lepe pozdrave. Tončka Jevnik. prosta zabava in ples. zakar bodo isti igralci svirali vesele po-skočnice pozno v noč. Torej na svidenje v soboto zvečer ob sedmih v Jugoslovanskem domu. Pozdrav! Frank Ponikvar. DOPISI Girard, O. — Maškeradna ve-iluft." selica Samostojnega društva sej Po končani zabavi ao Hojer-je zaključila z velikim uspehomi jevi fantje posetili hišo council- šele ob jutranji uri. Hojer fantje so tako igrali, da se narod kar ni mogel posloviti od njih. Bilo je vse tako razpoloženo, da bo to veselje in razpoloženje trajalo na večno. Dvorana je bi- mana Mr. Cekuta. In so tako še njegovi soprogi zaigrali, da ji bo gotovo pomagalo k zdravju in da se bo lahko kmalu podala v družbi svoje družine v SND. V soboto 25. februarja bo pa la polna občinstva. Kar sem se, kaj napravi izvrstna gedba na posetnike. Zato se je pa tudi plesalo, da je šlo vse "v čudil I priredil naš Gospodinjski klub veseloigro "V Ljubljano jo dajmo." Takrat bo pa zopet vse pokonci. Ecklie Simms nam je Cleveland, O. — V nedeljo smo bili prijazno povabljeni k Mr. Gramcu v Genevo na koline ali na klobase. Odzvali smo se v velikem številu in to z veseljem, ker smo dobro vedeli, da bodo napravili (pri Gramčievih okusne klobase. V resnici smo jih eden čez drugega hvalili. Mr. Gramcu so se kar oči smejale zadovoljnosti, ko (so nam šle tako v slast. Mrs. Grame nam je tudi povedala, kako skrbno jih je delal. Ako ga je kdo kaj vprašal takrat, je kar zakričal: "Pustite me sedaj pri miru, da ne bom pozabil česa dat v klobase. Kaj bi rekli Cle-velandčani, če klobase ne bi bile okusne!" J a, Jože, za klobase delat si odnesel prvo nagrado. Kakor da si rojen mesar. Pa ni treba nikomur misliti, da smo samo klobase jedli. Bile so tudi pra-tice v mrežicah zavite. Za to delo se je izkazala pa Mrs. Grame in so bile jako okusne, prav take, kakor smo jih delali v starem kraju. Miza je bila bogato obložena z vsemi dobrotami. Potic je bilo več vrst in tudi keksov za mladino. Pa še nekaj, česar nismo že dolgo jedli : ajdov kruh je bil prav rahel, da se je kar tresel v roki. Kar vsi smo planili nanj, da je bil krožnik kmalu prazen. Mrs. Grame je pa rekla: "Kar jejte ga, ga imam še dovolj." In ga je zopet prinesla. Vse to smo pa zalili z zlato kapljico, kakor se glasi tista pesmica: Vince je sladko, teče nam prav gladko. Kako tudi ne bi, saj ima Mr. Grame res izvrstnega letos, da še kmalu ni takega pridelal. Tako je sladko, da misliš, da sam med piješ, pa te tako prevari, da ko vstaneš od mize, pa noge ne stoje tako kot v normalnih časih. No, Sharončani in Girardča-ni, le pridite se prepričat, da je res tako. Mi smo ga že pokusili in lahko o tem eno rečemo. Ob treh smo pa poskakali na naše avtomobile in smo se peljali štiri milje daleč k nekemu Američanu (poslušat slovenski radio program. To so meni ustregli, ker sem že prej rekla, da ne morem iti na farme, ker moram poslušat danes slovenski radio program, ker bodo nastopile moje ljubke punčke iz New-burga. Pa so mi rekli, da naj grem kar brez skrbi z njimi, da mi garantirajo, da bom ravno tako slišala program, kot bi bila v Clevelandu. In šele potem sem šla z njimi. No in v resnici sem jih slišala. Oh, kako lepo je bilo vaju poslušati! Kot dva črička sta prepevali. Ravno tako lepo sta zapeli kot pri Gramcu v vinogradu, ko sta obirali grozdje. Izrekam vama v Cleveland (Collinwood), O.— Ker sem že zadnji teden nekoliko opisala v imenu East End Social kluba, vas zopet opominjam, da se udeležite card party in plesa, kar priredi omenjeni klub na 26. januarja v četrtek zvečer ob osmih v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Igralo se bo karte do desetih, za kar bodo pri vsaki mizi najboljši igralci dobili nagrado. Serviralo se bo tudi prigrizek in seveda za ples nam bo zaigral pa priljubljeni Jackie Zore najlepše komade. To veste, da ves čisti dobiček gre v pomoč našim sirotnim družinam, ki so v resnici potrebne pomoči. Torej ste vabljeni vsi, ako vam je le mogoče, da se udeležite te prireditve, da nekoliko pomagate s tem klubu pri njegovem samaritanskem delu. Obenem se boste pa tudi dobro zabavali in vam gotovo ne bo žal, ako se udeležite. Pozdrav ! Frances Svetek. VARUJTE SE PREHLADA in eovrafcnika človefitva: pljučnice I Ne prehladite se in glejte, da boste imeli črevesje v redu s tem, da jemljete redno Trinerjevo Grenko Vino Warren, O.—Zopet bi se rad malo oglasil v listu in obenem prosim g. urednika, naj oprosti nadlegovanju. Kot je razvidno iz dopisov od raznih dopisovalcev, je edino, da začne nekdo pisati malo kritike, potem je pa urednik zaposlen kar naprej z ugovori in odgovarjanjem medsebojnih potežkoč, dokler se stvar ne reši, kot je to Barbič-Jontezova zadeva, čast dam uredniku tega lista, ki priobča dopise in da s tem priložnost prizadetim, da podajo svoje mišljenje v javnost. Vsak klub, društvo ali kaka druga organizacija, pride v javnost do nesporazuma tu in tam, ki se pa medsebojno pobotajo in tako stvar ne pride v javnost in se ne razširi iz naselbine. To je dobro ali pa tudi ne, ker ako se postopa javno, je v korist drugim sličnim organizacijam, ki se bodo pazile, da ne bo prišlo do medseboj nega n e s p o razumi j e-nja, da bi se jih, kot pravijo, ne obesilo na veliki zvon, da se jih čuje vse naokrog. Kakor hitro se ogenj zaneti, ga je težko pogasiti, če se pa pusti, da se razširi, je pa vsako gašenje zaman. Ko bi vsak izmed nas imel moč, da obvladuje samega sebe in bi svojega bližnjega povzdignil, mesto da ga pogreza, pa bi bilo vse drugače in bi to koristilo splošnemu napredku. Da ne bom predaleč zašel se hočem obrniti v drugo smer. želim namreč dati v javnost, da bo v soboto 28. januarja posetil našo naselbino širno znani potujoči umetnik koncertov in predstav Elias Tamburica iz Racine, Wis. in nam podal svojo umetnost v tukajšnjem Jugoslovanskem domu. Mr. Elias je zelo priljubljen med našimi brati Hrvati. On je sam rodom Hrvat. Dve hčerki in sin njegove družine tudi sodelujejo na prireditvah. Nastopajo v narodnih nošah in imajo svoje programe vedno ,urejene tako da zadovoljijo vse gledalce. Povsod jih vabijo za ponoven nastop. Da se ljudstvo zanima zanje, je razvidno iz tega, ker so vedno na potu in imajo že daleč naprej določene nastope v raznih mestih. Mnogokrat tudi tam kjer so že prej nastopili. Od nas se bodo podali v Cleveland kjer bodo v nedeljo podali rojakom tam priliko do razvedrila. Ker jih sam še nisem slišal doslej, tudi ne morem podati obširnejšega poročila in opisa. Vsi Slovenci, Hrvati in Srbi ste vljudno vabljeni, da ne zamudite te prilike. Pridite od blizu in daleč in pripeljite seboj svoje znance. Program bo trajal nekako dve uri, potem bo pa Cleveland (Collinwood), O.— Tudi jaz prosim za mal kotiček v priljubljenem listu, da napišem par vrstic iz Collinwooda. O delu sploh ne morem poročati, ker sem tudi jaz eden tistih "srečnih," da se nahajam na prostovoljnih počitnicah že dolgo časa. Nekaj jih je pa še tako srečnih, da se lahko ponašajo z delom in med njimi so tudi, ki delajo kot sužni in so plačani tako, da še za življenje ni. Kapitalisti jih izkoriščajo na vse načine, delavec se mora pa podati, da gladu ne pogine. In še ta neusmiljena depresija visi nad nami, kot mora in nas tlači, da se je ne moremo otresti na noben način. Eni priporočajo to, drugi zopet drugo in kot se vidi, da vse skupaj nič ne pomaga. Vsi pa pričakujemo vseeno boljših časov, ko nastopi novo izvoljeni predsednik Roosevelt svoj urad. Seveda tudi on ni vsegamogočen, da bi kar čez noč spremenil sedanje razmere v boljše čase. Pa s sodelovanjem ljudstva in novim kongresom, upamo, da se naravno krmilo naše ladje v pravo smer in da se nam odpre pristanišče boljših časov. časi, kot jih imamo sedaj, so v resnici skrajno slabi, da bi človek kar obupal. Da se pa kaj takega ne zgodi, pa naša društva v Collinwoodu večkrat prirejajo igre, koncerte ali card party. Tako bo priredilo tudi društvo Najsvetejšega Imena pri cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu card party in bunco v dvorani pod cerkvijo in sicer 26. januarja ob šestih zvečer. Vljudno vabimo vse farane, da se omenjene prireditve udeleže kolikor mogoče v velikem številu, da se medsebojno bolj spoznamo in pogovorimo ter da pozabimo na te 'težke čase. čisti dobiček te prireditve je namenjen za cerkev. Pozdrave vsem čitateljem in na svidenje v četrtek večer. Pridite vsi! J. C. -:-O- Koncert v Euclidu Če verjamete al' pa ne. Euclid, O. — V nedeljo 29. januarja bo pa zopet nekaj lepega v cerkveni dvorani sv. Kristine, namreč, naši pevci cerkvenega mešanega zbora bodo imeli svoj koncert. Vsi se prav pridno pripravljajo in vežbajo za ta dan. Zato vabijo vse, ki ljubijo lepo petje, na svojo prireditev. In rečem vam, da vam ne bo žal, ako pridete. Vsak rad posluša lepo pesem in ni ga Slovenca, ki bi se mu srce ne ogrelo, ko sliši slovensko pesem. Na programu imajo zelo lepe pesmi, ki jih še niste slišali. V programu so vključeni soli in dueti. Slišali boste Mr. Laddie Kolarja, ki vam bo zapel solo tisto lepo pesem "Ponočni pozdrav." Kdor ga je že slišal, ve, da ima res glas, da se mu mora dati priznanje. Mr. Max Gerl bo pa zapel težko, a lepo pesem "Mornar." Vem, da vam bo pesem ugajala in on jo zna pa tudi zapeti! Koncert se vrši pod spretnim vodstvom Miss Mary Janchar. Po koncertu boste pa videli malo igro "Ljubosumnost." že ime igre vam jamči, da se boste lahko dovolj nasmejali. Po igri pa se razvije prosta zabava in ples. Igrala bo izvrstna domača godba. Pevci prav vljudno vabijo naš Ljubljanski klub in pa naše Slovence iz Girarda, Ohio. Torej na svidenje v nedeljo 29. januarja v dvorani sv. Kristine. M. O.* -o- Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu Protest! Euclid, O. — V januarja sem bral soboto 21. v časopisu Slavni možje, pisatelji, so žrtvovali vse svoje življenje za izobrazbo ljudstva. Pisali so knjige v revščini in največji borbi za svoj življenski obstoj. Čast njih spominu! Da se jim izkažemo hvaležne, moramo citati njih knjige. Tudi tistim možem moramo biti clevelandski Slovenci hvaležni, ki so pričeli z akcijo in ustanovili Slovensko narodno čitalni- novico, ki mi je kar sapo zapr- Co. y Slovenski narodni č.ital-la. To jo je pa zopet pogrun-jnici imamo nad 2,000 knjig vsa-tal naš župan Mr. Ely, ko hoče I kovrstne vsebine in okrog 20 ča- odtrgati naše mesto Cuyahoga okraju in nas priklopit Lake okraju, da bi potem moral vsak, ki bo imel kaj opravka s sodni-jo, hodit v Painesville na sod-nijo. Tukaj imamo sedaj na razpolago vsakovrstna prometna sredstva, česar nam ne bi sopisov, ameriških in starokraj-skih. Tudi znanstvene rtjvij-e so na razpolago. Tudi se vedno dobe najnovejše knjige. Pristop k Slovenski narodni čitalnici je prost, članarina je Tale je priletela čez St. Claiv: iz slavne Glass avenije in nisem i jaz čisto nič svojih prstov vmes vtaknil. Takole mi piše prija- j telj: "Dragi moj Jaka! Ker sem prav do dna svojega srca prepričan, da tale tvoja kolona nikdar in prav nič ne laže ti bom j pa še jaz eno zapisal, ki je prav J do zadnje pike resnična in se j bere kot se je pripetila. To se je pripetilo že pred dolgo vrsto leti, nekako takrat, ko žandarji niso imeli več copat in tudi Ra-decki je bil že prefedran od fraj-tarja na feldvebelna. Torej v neki vasi (ime vasi je postranskega pomena) sta živela dva priletna fanta, Janez in Peter, če rečem fanta, to pomeni toliko, kot bi rekli tukaj pečlarja. Imela sta malo hišico in nekaj polja, pa tudi; travnika za dva koša sena al' nekaj več. Janez je bil jako mirnega in dobrega značaja (kot so navadno vsi Janezi), Peter je bil pa vseh muh poln, torej si v tem cziru nista bila prav nič v žlahti. Nekega lepega jutra pade Petru nekaj v glavo, pa ne kaka smet, ampak modra misel, ki j° tudi takoj brez ovinkov svojemu bratu razodene, in pravi: "Veš kaj, dragi moj J^aneZi sena imava dosti in jaz mislim da bi ne bilo napek, če bi si mi' dva eno kravico kupila, da b1 imela vsaj mleko doma." Janez je kar poskočil, ko je zaslišal to veselo in pametno besedo, pa reče: "Dobro, jutri je semenj v tf gu, pa jo mahneva tje in kaj pripravnega kupiva, saj imavS nekaj krone. Ampak že sedal ti rečem, da bova kupila krav<| ne pa kakšno hrvatsko bušo, m je s kravo samo v daljnem s® rodstvu." In res sta šla in tudi kmaWj izbrala nekaj, kar se jima j£ zdelo, da bi bilo prav. Pred«0 sta vprašala za ceno, sta vprašala, kot modra gospodarja, koliko mleka da kravica na d»| Ko se jima je zatrdilo, da v naj' labšem slučaju po šest litrov ob dobri krmi pa še več, so takoj udarili v roke, da se je sil' šalo, kot bi kdo z loparjem P° vodi udrihal. Za kravo sta pl#' čala vsak pol, ker bo last obeli' Vsa srečna sta jo prignala de mov. pa 25 centov mesečno. Vljudno ste vabljeni, kateri še niste čla- mogli dati iz Painesville. Ko je nj> da pristopite. Posebno se-videl naš gospod župan, da ga da]-) ko imamo toliko časa na razpolago za branje. ljudje v Cuyahoga okraju ne marajo, ker je že dvakrat pogorel za okrajnega komisjarja, se hoče sedaj maščevati. O, saj vemo kam pes taco moli. Na zadnji seji 19. januarja smo sklenili, da napravimo čajni večer s tombolo in tudi brez petja in godbe ne bo. To bo na Vsi posestniki in davkoplače- j 5. februarja 1983 in ste vsi valci, vsi kot en mož se postavi- Iprav vljudno vabljeni na to pri-mo, da nas ne bodo komandira- j reditev. Na svidenje! li republikanci in delali z nami j m. z. po svoji mili volji. Mesto da bi __o- županu prišlo kaj pametnega na j ft J misel, na primer da bi se mesto! Euclid priklopilo Clevelandu, pa nas hoče še bolj obdavčit. Ali res nimamo mi državljani pri tem nobene besede? Prosim, da bi se še kdo v tem oziru oglasil. Rojaki in bratje Hrvati! Do sedaj smo plačevali velike davke in ko je na vidiku nekoliko boljše, nas hočejo pa v farmer- ZA GOVORNIKE Vsak govornik je že doživel, da so postali poslušalci tekom njegovega govora nemirni, nepazljivi. V takem slučaju poskuša zbuditi večjo pozornost pri poslušalcih s tem, da začne govoriti bolj na glas. Ampak to ni prav. Najboljše je, da začne govoriti v takem slučaju tišje in bo kmalu videl, kako bodo po ... , , stali poslušalci pozorni in bodo ske grabne zapeljat, da zopet nej^,. ygako njegovo bg_ bomo zlepa prisil ven. Zato mo- ramo vsi protestirat! John Hočevar, 18851 Abby Ave. -o- ! sedo. ŽENSKE SNUBIJO že od leta 1228 je na škotskem navada, da v prestopnem letu ženske snubijo ženine. Po- VEčEN LED IN SNEG Ako bi se na Angleškem oto cju znižala toplota podnebja sa- stava pa tudi pravi, če se fant mo za sedem stopinj Fahren- ne poda in zavrne snubkinjo, heita, bi bila dežela pokrita z ima ta pravico zahtevati od nje-večnim ledom in snegom, kot je'ga $500 kot odškodnino. Bodi-že nekoč bila v davni dobi. 1 mo veseli, da smo v Ameriki. Ko jo. privežeta in ji vržetu nekaj sena, se vsedeta na tnal0' da se pogovorita kako in k»J| Peter pravi: "Dragi moj Janež' Kravco sva kupila in je jaP prijazna živalca. Ker sva pl*1' čala zanjo vsak pol, jo bpVft imela vsak pol in tako jaz pred' lagam, da naj bo sprednja P0' lovica tvoja, zadnja pa moj«' Janez, ki je vedno rad pritrdi' bratu, je bil takoj zadovoljen. Tako je Janez čado lepo krm'' in pasel, Peter jo je pa molzel i'1 pil mleko. Nekega dne se P1' Janez počehlja po glavi, pa Pra' vi: "Peter, kako je pa z mleko^ da ga sam piješ? Kaj ga ne bom nič dobil?" "Lej ga no, saj sva si razo®' lila kravico, ti si vzel spreduJ1 del, torej jo moraš krmit, ^ sem dobil pa zadnji del, jo V1] molzem in mleko pijem. Kaj 1,1 tako prav?" ii "Menda bo že res prav tak0' reče Janez in gre ves zamišljc proč. Ampak nekaj se mu je P'1 le zdelo narobe, pa se nekega "c' deljskega večera napije, da 1)0 dobil bolj jasne misli. In ves * mu posveti. Ko pride dom°N' reče Petru: "Ti, jaz sem se krave navo": čal in som sklenil, da bom ^ sprednji del krave ubil, ti P' napravi s zadnjim kar hoč';-s' me čisto nič ne briga.—Med^c dov France." NEKAJ DNI V PARADIŽU V FLORIDI Bradenton, Florida, 19. januarja. — Vroče je danes. Ravno sem prišel s pošte. 15 minut sem prodajal zijala okrog trgovin in ogledoval cene raznim sadežem. Ko sem prišel domov, kjer je naše začasno bivališče (last Mr. Ivančiča), sem si obrisal čelo. Sonce precej Pritiska, prav kakor v Clevelan-du v mesecu juliju. Otroci moje hčere, Mrs. Kate Perko, so samo v spodnjih oblekcah in še v senci, ker sonce bi jih danes malo preveč prijelo. Da, tako je tukaj v Floridi, samo 1400 milj od Clevelanda, čez katerega v teh časih reže ostra burja od Kanade sem. Nisem verjel, pa tudi nihče drugi ne more verjeti, da so tukaj take prijetnosti v času, ko je navadno v Ohio in drugih državah vedno zmrzlota in neugodne vremenske izpremembe. Več dni potem, ko človek dospe sem, se mu zdi, da so to samo sanje. Ne more si predstavljati in težko je verjeti, da je tako vreme tukaj vedno in stalno. Ves začuden človek ogleduje vse zeleno in razcveteno drevje, na katerem zorijo žlahtni sadeži neprestano naprej. Ko en sadež dozori, že drugi cvete. Pomlad in poletje se tukaj nič ne menjata, ptičice se nič ne selijo, sonce vedno tako toplo sije, mir in tihota vladata v naravi, kakor zadnje majnikove ali prve junijeve dneve doma v Cle-velandu in drugih ohijskih mestih. Danes je osmi dan, kar smo odšli in 5. dan kar smo tu. Dan, Predno smo dospeli, je ravno pojenjalo toplo vreme. Sosedje so Pripovedovali, da je bil prejšnji teden zelo vroč. Z nami so prišle hladne noči, sedaj je pa tisti nočni hlad že izginil. Klima tukaj je popolnoma podobna klimi v stari domovini, namreč: tudi v vročih dneh so bile hladne noči. Vsak dan, kar smo tu- ali kako drugo tako drevo, to je v Floridi palma. V gozdu je tukaj palmovega drevja, kot pri nas praproti.. Palm je več vrst. "Royal" palma je izjema izmed vseh. Kar je med pticami pav, to je "royal" palma med palmami. Navadno se jih vidi ob cestah. Debla te palme so tako lepo okrogla, kot bi jih človek ustružil na stroju. Tukaj se vidi tudi drevo, od katerega se dobi gumi j. Po samotah in pustinjah se pa vidi visoko raslo drevo, podobno borovcu, katerega igle so dolge od 5 d 6 palcev. S tega drevesa se dobiva trpentin. Povsod se vidi zasekana drevesa, kjer so privezane posode iz pločevine. Preko noči se nabere v posodah tekočina, katero čez dan pobero in odpeljejo v tovarno. Tudi raznega grmičja, leščevja in drugo je vse polno, toda je mnogo večje kot pri nas. Kakšna je zemlja? Tukaj je vse sam pesek, sivkast in bel. Ta pesek je trd, da se lahko vozi na njem. Ob morski obali se vozijo po pesku z avtomobili, ne da bi se pesek udiral. Tudi deževje ga ne zmehča, ker gre voda kar skozi. V nekaterih krajih je zemlja tudi črna, podobna našemu morostu in šoti. Tudi gori kot šota, ako se j o zažge. Taka zemlja je zelo rodovitna. Ni pa mnoge zemlje v Floridi, ki bi bila rodovitna. Za časa velike ameriške prosperitete je na tisoče ljudi kupovalo zemljo tukaj kar od kraja in so izgubili vse, kar so dali zanjo. Zemljo za farmo je treba namakati umetno. Dežja pozimi navadno v Floridi ni, ker dežuje samo poleti. Obratno pa v Kaliforniji tudi pozimi dežuje. Dasi je vedna suša in je povsod sam pesek, pa se vendar v globočini štirih čevljev dobi že voda. Ta voda je pa trda, radi tega ima vsaka hiša še vodnjak, v katerega se nabira deževnica, ki je bolj KAKE OBČUTKE IMA ČLOVEK, KADAR UMIRA Ali je smrt združena s hudimi pri usmrčeni ženi utripanje srca %L nas je sonce pognalo v sen- mehka kot naravna. Co- Kljub temu pa se nobenemu ^ajŠnjemu prebivalcu ni baft prehude vročine poleti, ker Vročine, kakršna se navadno Pojavi po ohijskih mestih, tukaj fti. Poleti je vedno hladna samica in dasi se človek poti, pa mu vročina ne dela težav. Nihče tukaj radi vročine ne omaga ali oslabi. Tako je v Bradenton in oko-!'ci. Mogoče je v drugih delih Floride klima drugačna. Bradenton se nahaja 8 milj od Mehiškega zaliva in 48 milj od pristanišča Tampa. Mesto je zna-»o po "tampa" cigarah katere izdelujejo tukaj. Ne daleč od tukaj se nahaja prezimovališče cirkusa Ringling Bros. Vse to smo si že ogledali in velike slone bom lahko pokazal na slikah, ko pridem nazaj. Ko se človek vozi okrog, se čudi, da je tukaj še vse tako neobdelano. Le malo je tu in tam obdelane zemlje. Kjer je Pa zemlja obdelana, tam pa tudi rodi tako bogato in hitro, da se mora človek kar čudit. Ni Posebne sezone kdaj sadeži zo- ali nehajo zoreti. Pomaranče najbolj zore v zimskem času. Sedaj se še vidijo, kolikor daleč ti seže oko, rumena drevesa s Pomarančami, citronami, grape fruitom in drugim. Drevje je tako polno teh sadežev, da se veje pripogibljejo do tal. Kakor vjdite jeseni tam v Ohio ležati jabolka po tleh, ne da bi se zme-kdo zanje, tako je tukaj s Pomarančami v teh časih. Jabolka tu ne rastejo, a jih je do-s-ti naprodaj in so .jako poceni. Cene pomarančam so take, kot so cene jabolkom v Ohio. 13 olj še ■ pomaranče so 25 centov aUcat, nekatere so tudi po 5 cen-tov ducat. Poleg oranžnih in citroninih dreves so pa še druga žlahtna Orevesa, o katerih nisem nikdar s'Mljal poprej, katere in>ujo v iz y^akem vrtu okrog hiše, kot •mamo pri nas hruške in jabolka. Ravno včeraj smo obiskali mesto Tampa. Tam je velik izvirek vode. Dasi je na eni strani sama širna ravnina, na drugi strani pa morje, se vendar tam nahaja velikanski izvirek, ki vrže 72 tisoč galon vode na dan. Ta studenec je tako močan pri izvirku, da bi lahko gnal tri mlinska kolesa. Od tega sem vzel tudi nekaj slik. Poleg tega je pa še drugi studenec, kjer izvira zdravilna žveplena voda. Mesto Tampa je zelo živahno radi velikega pristanišča. Od tukaj odhajajo parniki na Kubo in v druge kraje. Ogledali smo si velik in krasen potniški parnik "Florida," ki je bil drugi dan namenjen na Kubo. Ko bi imel seboj svoj avto, bi si lahko ogledal vso Florido v nekaj dneh. Ceste so povsod krasne in ravne. Noči so svetle in zlasti ob luninem času je kakor s srebrom posuta noč. Florida meri od enega morja do drugega okrog 200 milj, nje dolžina je pa kakih 500 milj. Zemlja je res kakor prava obljubljena dežela, ki ji ni para na svetu. Toda industrije tukaj ni. Delavci so navadno plačani po en dolar dnevno če je kdo ta-, ko srečen, da dela. Za ljudi, ki '^hočejo -'v miru preživeti zimo, je Florida pravi raj. Zime ni tukaj nikdar in tudi prehude vročine se ni bati, vsaj tukaj ne. Klima je zelo zdrava, hrana in sadje pocfeni. Za funt mesa za juho sem dal 15 centov, torej je nekoliko dražji kot v Clevelandu. Kdor ima avto in gre pozimi lahko zdoma, ta naj gre v Florido, mu ne bo žal. Toda nikar ne z vlakom, ker to preveč stane. V treh dneh ste v Floridi ali paradižu, da se ne boste mogli načudit lepoti, toploti in drevesnim sadežem. Zakaj' bi doma zmrzovali tisti, ki zimi lahko fige pokažejo. Ven mrzle Ohio v toplo Florido, v kraj, kjer sonce vsak dan sije in ptički vedno pojo, kjer rastejo, zore in cveto pomaranče in dru- telesnim trpljenjem in duševnimi mukami, pač menda ne ve nihče točno obrazložiti. V starodavnih časih se ljudje niso bali smrti. Grški modrijan Sokrat je pričakoval, da se sestane onstran groba z učenjaki starega veka in da bo z njimi kramljal. Tudi Platon je upal, da bo videl po smrti vsa čuda prirode. Seneka je napisal: "D!uša gre tja, odkoder je bila poslana. Pričakuje večni mir, kjer zagleda po valovih sveta jasno luč." V starih časih so poznali ljudje trojna vrata smrti: pljuča, srce in možgane. Kodanjski zdravnik Oskar Bloch deli smrt v možgansko, pljučno, srčno, krvno in ledvično. Kar se tiče možganov, si oglejmo umiranje zaradi možganskih čirov. Po dolgem trpljenju, ki ga pripravi človeku neodstranljivi čir, se bolnik navadno onesvesti in umre, ne da bi se še zavedel. Včasih izgubi še poprej razum, tako da je sicer pri zavesti, ne zaveda pa se svojega nevarnega stanja. Pri smrti, ki nastopi, če si človek zlomi hrbtenico in stlači hrbtenični mozeg, ni opažati nikakih bolečin, če se človek pobije na glavi ali če je ustreljen v glavo, se na mah pogrez-ne v temo. Lahko se zdrami iz nje, pa ne ve ničesar o bolečinah, ki so spremljale udarec ali rano. Nekateri ljudje se spomnijo dogodkov pred nesrečo, trenutka nesreče same pa ne. Tako so izpraševali ranjence po neki stavbni nesreči, kaj so čutili v trenutku, ko so bili ranjeni. Eden je slišal ropot, drugi je videl, kako se nagibajo tla, o občutkih v trenutku, ko je bil ranjen, pa ni vedel nihče ničesar povedati. Mirno lahko rečemo, da ranjenci pri takih nesrečah umirajo brez muk. O strelih v možgane so prvotno domnevali, da čuti ranjenec bolečino, preden preneha delovanje možganov. Raziskovanja so pa pokazala nasprotno, če torej zadene krogla vojaka v glavo, ne sliši vojak strela, kaj šele, da bi občutil bolečino. Mnogo gradiva za presojanje zadnjih trenutkov ljudi, ranjenih v možgane ali v hrbtenični mozeg, nam daje opazovanje zločincev, usmrčenih z mečem ali obglavljenih. V starem veku so ljudje verjeli, da odsekana glava še čuti in da lahko celo govori. Med francosko revolucijo, ko so morili ljudi kar v množicah, so celo trdili, da odsekana glava še čuti in misli. Seveda je to izključeno. Zdravnik Mon-geot se je domenil z zločincem Lacenairom, ki je čakal usmrtitve. Zločinec mu je obljubil, da bo po usmrtitvi pogledal z desnim očesom. Odsekali so mu glavo in oči so ostale seveda zaprte. življenje se konča v trenutku, ko se loči glava od telesa, čeprav telo samo še . nekaj časa živi. Aschoff je ugotovil HHHitiiHiiniimitiiHiiiiimiiHmiHHnnii MILO URBAN: . Palma je doma v Floridi. Kar j go žlahtno sadje. Bog je ustva-Je doma ob cesti topol, murva ril zemljo za vse ljudi, in kdor si jo lahko ogleda, naj to tudi stori. Te vrstice sem napisal za one, ki jih zanima. Meni se je predstavila Florida tako, kot sem jo opisal. To pot sem prišel sem le slučajno, v bodoče pa bom prišel sem namenoma. Da nimam voznega listka, ki poteče v 18 dneh, bi se še ne vrnil nazaj. Nerad zapustim to zlato rumeno sonce, ki me tako greje in te sladke pomaranče in druge sadeže, ki so tam tako sveže in sladke. Ko bom domov grede prevozil Georgijo in Tennessee in dospem v Cincinnati, Ohio, me bo zopet objela tista stara mrzla zima, do katere nisem nikdar imel posebnega veselja in me bo spremljala še par mesecev ob jezeru Erie. Drugič bom šel v Florido z avtomobilom in ne bom prišel prej nazaj, dokler ne bo zapel kos v ohijski goščavi. Naši malčki so zdravi ko ribe v vodi. Vsem moje pozdrave! Anton Grdina. še 24 ur po njeni usmrtitvi. človek lahko umre zaradi nenadnega velikega razburjenja zaradi nepričakovane velike radosti ali globoke žalosti, od jeze ali; od strahu. Pri vsem tem, trpi največ srce. V neki bolnišnici' so hoteli operirati 28 letnega mladeniča, ki se je pa tako bal operacije, da je prispel v mesto ves izčrpan, preplašen in bled. Med neprestanimi vprašanji, je legel na mizo, nekajkrat vdihnil omotni plin, potem pa je umrl. V takih primerih človek ne čuti nobenih posebnih bolečin. Pri zožitvi sapnika kakršnegakoli izvora lahko začne človeka naenkrat dušiti in če ni pri rokah hitre pomoči, nastopi v nekaj minutah smrt. Prvi trenutki dušečih se ljudi so strašni. Občutek davljenja je namreč združen z občutkom velike smrtne nevarnosti. Bolnik izgubi v dveh ali treh minutah zavest in s tem so njegove muke končane, človek, ki mu ovira v dihanju narauča, čuti pred smrtjo silne bolečine. Enako gredo v smrt tudi ljudje s tetanom. Pri vnetju pljuč nastopijo mučni napadi davljenja, toda ko začne bolnik umirati, nastopi onesveščenje, tako da zadnje trenutke pred smrtjo ne čuti nikakih bolečin. Pri j etiki pljuč je znano dobro razpoloženje mnogih bolnikov. Nekateri bolniki umro kakor v spanju. Onim, ki imajo vročico se navadno blede, drugi so pa pri zavesti in umirajo mirno. Poleg tega so pa primeri, da bolnik naenkrat umre, ne da bi sam ali pa zdravnik to slutil. Strel skozi srce se ne konča takoj s smrtjo. Srce se napolni s krvjo, ki delno zamaši rano. Ranjencu, ki je bil operiran štiri ure in pol po strelu skozi srce, se je mirno bledlo. Primer smrti kot posledice sunka v srce nam kaže cesarica Elizabeta, ki je imela sicer srce prebodeno, pa vendar ni čutila nobenih bolečin. Tudi smrt, ki nastopi, če poči človeku srce, je lahko. Vnetje trebušne mrene izpre-meni bolnika tako, da umira ob skaljeni zavesti. Počasi napredujoče vne)tje trebušne mrene pusti bolnika umirati ob polnem občutku bolečin. Bolnik, ki je imel trebušno mreno predrto, da so mu izstopila čreva, je bil še dve uri pred smrtjo zelo dobre volje in niti slutil ni, da se mu bliža konec. Pritoževal se je samo, da slabo vidi. Mnogi taki bolniki se vesele skorajšnjega povratka domov in se ukvarjajo z načrti glede bodočnosti. Bolnik s hudim vnetjem trebušne mrene, ki ga ni bilo mogoče operirati, je izrazil željo, da bi mu vendarle pogledali v trebuh. Zdravnikom se je smilil in na videz so se začeli pripravljati k operaciji, med pripravami je pa bolnik umrl. Bolniki, ki si poškodujejo hrbtenični mozeg ali ki imajo na njem čire, umirajo težko. Naj-strašneje je gledati vojake s prestreljenim hrbteničnim mozgom in otrplim trupom. V splošnem učenjaki sodijo, da zadnji trenutki pri večini umirajočih niso hudi. -o- ŽIVI BIC Roman iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiii IX To popisovanje živine v vra-novskem okraju je bilo menda že tretje. Ljudje, ki so bili od vseh strani prizadeti in izropa-ni, so ga pričakovali z nemirom, ki jim je sijal z obrazov in oči in se pojavljal v vedno glasnej- 1 boš pomagala, žandarji bodo pri-I šli, vzeli ti bodo kravo, tebe pa ' posadili v zapor." žena ga je pogledala s prestra-| šenimi velikimi očmi in pri besedi 'zapor' umolknila kakor riba. Kurnjava pa je pristavil: "Res, pri moji duši, da. Danes se z nikomer ne postopa z rokavicami." Ko so šli z dvorišča, sp je smejal v pest in dejal Angyalu: "Samo 'zapora' jih spomnite, pa bodo takoj majhni." Pri Dolnički pa tudi to ni pomagalo. Ko je Kurnjava s silo skušal vdreti v hlev, je priletela DolniČka s piskrom vode in jo šem mrmranju. Kar se je godilo, je bilo res že kar krut za- pljusknila na Kurnjavo. smeh. Res je, da so kmetom ži- Kurnjava je slekel suknjo, jo vino plačevali, toda denar zanje obesil na plot in kot da se ni nič ni imel nikake vrednosti, ker zanj nihče ni mogel nič kupiti. zgodilo, šel v hlev. Tako so prišli brez.večje ne- če so izgubili živino, so izgubili zgode, spremljani z zmerjanjem prav za prav vse, kar je imelo | in psovanjem prav do Kramarja, še kaj veljave. Gubili so svoje j Vorčiak je bil že vsega do grla temelje, in ostajali kot drevesa sit. Brez olepšavanja je zvedel, v polju, ki so jim izpodkopali ko- j kaj in kakšen je: te odkrite izja-renine. Z uradno močjo oropa- ve so mu vzbudile tak strah, da ne jih je zanašalo na'plitva tla;je pred vsakimi vrati obstal: uboštva, ki so jih počasi pa go-: "Moj Bog!" je tožil, "še ustre-tovo odnašala k grozečemu goz- ;lijo in ubijejo me te svinje. To du beraških palic, k popolni iz- pa samo zato, ker vem, kaj je mo- krvavitvi. Toda pomagati se ni dalo. Armada je morala biti sita. V vaseh, kjer je mrmranje postalo že grozeče, so se pojavili žan-darski bajoneti in pred njih hladnim leskom so protesti pola- ja dolžnost, ker skrbim za domovino in nočem, da bi armada od gladu poginila . . . Taka sodrga zanikrna in ničvredna!" Pri Kramarju je šlo pa zares do živega. Ko so stopili na dvorišče, je stal Kramar, mož preko goma utihnili kakor boječa de- j petdesetih let, z rokami prekri-ca. Zastonj so se stiskale pesti, Ranimi na prsih, na podu pred zastonj so škripali zobje: domo-, hlevom in mračno gledal predse, vino je bilo treba ljubiti, četudi j Ko je Kurnjava zagledal tega s škripanjem zob, domovina je j ogromnega moža, o čigar moči so morala biti ljubljena. j še vedno krožile'razne zgodbice, Popisovanje v Raztokah so je bil v zadregi. Kaj naj začne ž vršili župan Vorčiak, žandarski njim? Toda čuteč, da ga ščiti vahtmajster Angyal in občinski uradna moč, je odločno stopil k odbornik Jano Kurnjava, mož,; vratom hleva, ki je bil na eno nogo kruljav, j "Kaj iščeš tam?" je zarenčal bil pa pri tem živ kot vreteno. nanj Kramar skozi zobe. "No, kar drugod. Popisovat "Jaz ti že pokažem." In planil je nanj. Ko je Kurnjava videl to močno, Splošno so ga imenovali 'Jona.' Pravili so o njem, da ga je iz- j bruhnila neka veleriba,, ki je svoj čas zablodila v Raztoke. Kako pa je sem zašla, ni vedel j nihče več. pojasniti, ker je skozi; Raztoke tekel samo bister gor- j veliko in kot medvedja taca tež- ski potok, v katerem se niti ka-!ko roko> je nehote znižal, se pel j ni počutil dobro. Pa Kur-!umaknil pomislil: njava je bil tudi po svoji zuna- "Uj, pri Bogu, to ti je dlan!" n j osti nekaj posebnega: obrajz "Matej, ne bodi nor," je začel je imel pošinjen na levo, baje za-!s prijaznim glasom, "če ne pu-to, ker mu je takoj pri ustvarje- j stiš z lepa, pridejo žandarji in nju Bog eno prisolil; oči je imel majhne, hude, tičoče pod nemirnimi obrvmi, in pretkanost je kar sijala iz njih. O vsem je imel svoje lastno mnenje, pretkano z obešenjaškim humorjem. na prsih, se razkoračil in se Dobro'so se mu prilegale smeš-, tako brez besede postavil pred ne kretnje, ki so vzbujale v lju- vrata hleva. Bil je smela, veli-deh smeh celo v teh naj težavne j- jka podoba človeka, stoječega kot ših časih. stena, človeka, ki brani svoje Vsakega je natanko poznal. {imetje z večno odločnostjo ro-Ko je dobil nalog za popisova-;parske živali, ki ne pozna zako-nje živine, se je čutil posebno na jn predpisov, pa svojega tu-odlikovanega. Zato se je obril, jai za ceno lastnega življenje ne Vest iz domovine Mr. Jos. Stušek, 1245 E. 59th St., nam sporoča, da je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je v vasi Dul, fara Tržišče, na Dolenjskem, umrla ljubljena mama Jožefa Stušek, v visoki starosti 83 let. Mama je umrla SC. decembra, in 3. januarja pa je šel za soprogo njen mož, Martin Stušek, v čestitljivi starosti ?A let. Ranjka zapuščata v Ameriki enega sina, Jos. Stušek, v starem kraju pa sina in hčer Jožef o Stušek. Obema blagima pokojnikoma naj bo ohranjen lep spomin! Slovaki v Clevelandu Glavni uradniki največje slovaške organizacije na svetu, Prve Katoliške Slovaške Unije, so se zbrali včeraj iz vseh delov Zed. držav v Clevelandu, da se posvetujejo kako in kaj pomagati svojim članom v teh časih depresije. Omenjena unija je največja slovaška unija na svetu, ki šteje nad 100,000 članov in ima premoženja nad devet milijonov dolarjev. Mestna elektrika Councilman Hagemeister je predlagal v mestni zbornici, da uprava mestne elektrarne ne računa več odjemalcem mestne elektrike 30c za mesec za posluž-bo. To bi prihranilo odjemalcem mestne elektrike $150,000 na leto. Mestna zbornica se bo tozadevno posvetovala. Obriski mora iti Policijski saržent Obriski je zgubil svoje delo včeraj, ker se je pognal za lastnika neke razvpite hiše. Direktor Merrick je dejal, da so taki policisti sramota za policijo. -_o- Zopet nov slučaj neprestanega kihanja Vorčiak je nezaupno gledal kakor bi ga razumela. Toda Kur- |nazaj. Kurnjava pa je, boječ se njava je imel živino rad. Vedel za svoj ugied, skoraj prosil: je, kakšna je kaka krava, kako se "Matej, poslušaj . . ." molze, koliko je kak konj star in ' "pamet imej!" mu je pomagal j kako vleče. Poznal je celo skriv- cei0 Vorčiak. "Pojdi cd vrat ŽALNA BARVA Princeton, Kentucky, 24. januarja. Mrs. Lonnie Dickson, 48 let stara, se je danes zjutraj zbudila, ko je kihnila. Kihanje se je nadaljevalo, in ženska kiha nekako 25 krat na uro. To je drugi slučaj neprestanega kihanja v kratkem Času. MALI OGLASI Iz urada S. N. Doma 6409 St. Clair Ave. Našim bratskim, kulturnim in pevskim društvom v naznanilo: Direktorij S. N. Doma je potom svojega gospodarskega odbora znatno znižal cene dvoranam za plesne veselice in druge prireditve, da se tako postreže vsem društvom, ki imajo enake prireditve. Cene so sledeče: avditorij za plesne veselice, med tednom $30.00, ob sobotah $35.00, ob nedeljah $40.00. Spodnja dvorana, čez teden $20.00, ob sobotah in nedeljah $25.00. Za svatbe ali bankete, ob sobotah jn nedeljah $45.00, čez teden pa $35.00. Upajoč, da se bodo bratska društva in posamezne skupine, kadar nameravajo prirediti veselico ali drugo zabavo, posluži-!e te prilike in najele dvorane S. N. Doma, ki je tudi njih dom, se toplo priporočamo. V S. N. ' Domu ste vedno dobrodošli in " pošteno postrežem. nosti hlevov. Neusmiljeno jih je | «Niti pred Bogom!" je kratko j r fa {;|rektorij N- Doma' . . ! J onii J a odkrival in si nakopaval jezo in odsekal Kramar. PavČar, tajnik. Vsi narodi nimajo črne barve kot v znak žalovanja. Tako imajo, na primer, v Egiptu rumeno barvo kot žalno barvo. To je barva orumenelega listja, ki pada z drevja, ko se podaja narava jeseni k počitku. Perzij-ci žalujejo z rujavo barvo,, Abe-sinci in Etijopci pa imajo za žalno barvo medlo sivo, barvo zemlje, v katero se mrtvi povrnejo. Sirci imajo za žalno barvo pla-vo, kot je plavo nebo, znamenje na up v bodoče življenje. Oto-čani Južnega morja pa nosijo ob času žalovanja belo in črno barvo, v znamenje bolečine in upa obenem. (Dalje prihodnjič.) MESTNE VESTI Odda se j stanovanje, štiri čedne sobe, kopališče, furnez in druge ugodnosti, v zidani hiši. Pozve se i na 1095 E. 64th St. (24) sovraštvo vsakega, s katerim je prišel v dotiko. Ko so bili na spodnjem koncu, jih je neka žena strašno ozmerjala. Ni bilo menda imena, ki bi | jim ga ne bila dala. Vorčiak in Angyal sta se razburjala, samo j Kurnjava ni izgubil ravnotežja. Ko jim je že dosti tega namlela, tos~ samo"$64,000^000 v davkih nfl mro v alovenski nwlbinl je stopil k nji, se popraskal za J)a 8Voje h[ge in posestva, ali za V ^^ nabdblB>' Samo $64,000,000 Cevelandčani bodo plačali le-L,operno, prostorna klet, fu Hiša naprodaj sedem sob, za eno družino, vse rnez ušesi in rekel: "Ali, ali Mara . . deš?" "In še ti, ti trobilo, ti podrep-nik gosposki," se je zagnala razjarjena žena vanj. Kurnjava pa jo je samo po- $9,000,000 manj kot lansko le. to. Znižana vrednost hiš in posestev je povzročila znižanje davkov. se j ako poceni. Gotovine j je treba samo $1500. Vprašajte i pri lastniku ustmeno ali pisme-iiio pri Michael J. Abrams 443 i Nawelt St., Painesville, Ohio. Odobrili 20. amendment Državna zbornica v Ohio je trepljal po rami, se dobrodušno včeraj odobrila 20. amendment nasmejal in dejal: k ameriški ustavi, ki menja ter- "Ali si ti še neumna, Mara! min predsednikovega urada od ... Z otresanjem jezika si ne 4. marca na 20. januarja. SELITEV John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEuderson 2730 (Wed. Fri.) CONAN DOYLE: Dolina strahu in groze »ii—— Preden je McMurdo odšel v društveno dvorano, je uničil vse listine, ki so se nahajale v njegovem stanovanju. Ko je to storil, je olajševalno vzdihnil. Toda kljub temu je še slutil nevarnost, kajti na svojem potu v dvorano, se je ustavil pri starem Shafterju. Vstop v hišo mu je bil zabranjen, toda ko je potrkal na okno, je prišla ven Ettie. čim ga je ugledala, je vzkliknila: "Nekaj se je primerilo! Jack, ti si v nevarnosti!" "Nu, nikar se ne boj, draga! Vendar pa bi bilo morda prav, ako nekaj ukrenemo, dokler ni prepozno." "Dokler ni prepozno?" "Nekdaj sem ti obljubil, da bo napočil dan, ko pojdem od tod. Nu, vidiš, ta dan je napočil. Danes sem prejel neko vest, slabo vest, in zdi se mi, da bo kmalu sitnosti več kot dovolj." "Policija?" "Da, neki Pinkertonov detektiv. Toda ti tega seveda ne razumeš, draga. Jaz pa sem pregloboko zagazil v vse to. Rekla si, da bi šla z menoj, če bi bilo potrebno." "Da, Jack, šla bi, če bi bilo to v tvojo rešitev." "V nekaterih stvareh sem pošten človek, Ettie. Tebi ne bi skrivil niti lasu na glavi, niti te ne bi hotel za nobeno ceno potegniti z zlatega prestola nad oblaki, na katerem sem te vedno gledal. Ali bi mi zaupala?" Ona mu je brez besede prožila roko. "Torej, čuj, kaj ti imam povedati. V tej dolini se bodo pričele dogajati čudne reči in marsikateri izmed nas bo moral oditi, dokler ne bo prepozno. Vsaj zase vem, da moram to storiti. Ali boš šla z menoj ?" "Prišla bom za teboj, Jack." "Ne, ne za menoj, temveč z menoj. Ako se ta dolina zapre za menoj, da ne morem nikoli več nazaj, kako te naj pustim tu, dočim se bom moral morda jaz skrivati pred policijo, ne da bi ti mogel sporočiti, kje se nahajam? Z menoj moraš. Poznam neko dobro žensko v kraju, odkoder sem prišel, in ti bi ostala pri njej, dokler se ne poročiva. Ali boš šla?" "Da, Jack; šla bom s teboj." "Bog te blagoslovi za zaupanje, ki ga imaš vame! Torej, čuj, Ettie! Vsak hip te utegnem pozvati, in pustiti moraš vse ter odhiteti naravnost v čakalnico na postaji, kjer počakaš, dokler jaz ne pridem." "Podnevi ali ponoči, Jack, prišla bom, kadar me boš poklical!" Zdaj, ko je videl, da je vse pripravljeno, je odšel McMurdo lažjega srca v društveno dvorano. Društveniki so bili že zbrani. Skozi oblake dima je videl koncem mize črno grivo telesnega mojstra, neusmiljeni izraz Baldwinovega obličja, jastrebje obličje Harrawayja, tajnika, in drugih voditeljev društva. "Vesel sem, da te vidim, brat McMurdo!" je vzkliknil telesni mojster. "Tukaj imamo neko zadevo, ki zahteva salomonske-ga razsodnika." McMurdo je dvignil roko in izraz njegovega obraza je bil tako resen, da je na mah vse utihnilo. "Spoštovani telesni mojster," je dejal, "zahtevam nujnosti!" "Brat McMurdo zahteva nujnosti," je ponovil telesni mojster. "Torej govori; mi te poslušamo." McMurdo je potegnil pismo iz svojega žepa. "Spoštovani telesni mojster in bratje,'' je rekel, "dane3 sem no-sitelj slabe vesti, toda bolje je, da vemo za to vest in da o njej razpravljamo, kakor bi padla med nas ter nas uničila. Imam natančna informacije, da je ena najmočnejših organizacij dežele na delu, da nas uniči, in v tem trenotku se nahaja v dolini Pinkertonov detektiv, neki Birdy Edwards, ki nabira evidenco naših dejanj, s katero nam menijo zadrgniti vratove. To je torej ona nujna zadeva, o kateri je treba nemudoma razpravljati in glede katere sem zahteval nujnost." V dvorani je nastala mrtvaška tišina, katero je končno prekinil telesni mojster. "Kakšno evidenco imaš o tem, brat McMurdo?" je vprašal. "Evidenca je v tem-le pismu, ki mi je prišlo v roke," je rekel McMurdo ter glasno prečital list. "Moja čast zahteva, da vam ne morem podati drugih podrobnosti glede tega pisma, niti vam ga ne morem izročiti, trda zagotavljam vam, da ni ničesar drugega v pismu, kar bi utegnilo ogrožati obstoj našega društva in organizacije. Stvar polagam pred vas tako, kakor sem jo prejel." "Prosim za besedo, brat telesni mojster," se je oglasil neki starejši brat; "povedati vam moram namreč, da sem jaz že slišal o tem Birdy Edwardsu, češ, da je eden najboljših mož Pinkertonovega urada." "Ali 'ga kdo izmed vas osebno pozna?" je vprašal McGinty. "Da," je rekel McMurdo, "jaz ga poznam." V dvorani se je zaslišal vzklik osuplosti. "Kakor se mi zdi, ga držimo," je nadaljeval s smehljajem ra obrazu, "in če gremo na delo hitro in pametno, bomo ž njim kmalu opravili. Ako mi daste svoje zaupanje in svojo pomoč, tedaj se nam ni ničesar bati." "česa pa se nam je bati, to bi rad vedel? Koliko pa mu je znanega o naših zadevah?" "Vi lahko tako vprašujete," je rekel McMurdo, "toda ne pomislite, da ima ta človek milijone za seboj, ki so mu na razpolago. Ali mislite, da med vsemi našimi društvi ni omahljivega brata, katerega bi se ne dalo kupiti? On bo prišel za naše tajnosti, ako se to ni že zgodilo. Temu je samo ena gotova odpo- "Da nikoli več ne zapusti te doline." McMurdo je prikimal z glavo. "Prav si povedal, brat Baldwin," je rekel. "Ti in jaz sva imela svoja nesoglasja, toda zdaj si izrekel pravo besedo." "Kdo pa je, potemtakem?" "Spoštovani telesni mojster," je rekel McMurdo resno, "to je preresna zadeva, da bi jo prere-šetavali na javni seji. Prosil bi torej društvo, da izvoli zaupni odbor, Vas, telesni mojster, če smem svetovati, tukaj-le Bald-wina in še petero drugih članov. Nato bom lahko odkrito govoril in povedal, kar vem in kaj naj se ukrene." Nasvet je bil takoj sprejet in odbor izvoljen. Poleg telesnega mojstra in Baldwina so bili izvoljeni v ta zaupni odbor še tajnik Harraway, Tiger Cormac, brutalni mladi morilec, blagajnik ter brata Willaby, neustrašna in desperatna moža, ki se nista pred ničemer ustrašila. Danes ni bilo običajne kroka-rije, kakršne so sledile po sejah, temveč je ostal odbor sam v dvorani. "Nu, torej, McMurdo!" je vzkliknil McGinty, ko so bili sami. " "Pravkar sem povedal, da poznam Birdy Edwardsa," je ponovil McMurdo. "Menda ni potrebno, da vam povem, da se on ne nahaja tukaj pod svojim pravim imenom. On je pogumen mož in nikakor neumen. Detektiv živi v Hobsons Patchu pod imenom Steve Wilson." "Kako pa veš vse to?" "Ker je naneslo, da sem ž njim govoril. Takrat sem sicer malo mislil o tem in tudi zdaj ,°e ne bi za to brigal, da nisem prejel tega pisma; toda zdaj sem gotov, da je to pravi mož. Prvikrat sem se sestal ž njim na vlaku, ko sem se v sredo peljal \i dolino. Rekel mi je, da je časnikar. Za trenotek sem mu verjel. Hotel je vedeti vse mogoče o "Osvetnikih," češ, da bo vse to sporočil svojemu listu v New York. Stavil mi je vsa mogoča vprašanja. Lahko pa ste prepričani, da mu nisem ničesar izdal. 'Plačal bi, in sicer dobro plačal, ako bi mogel dobiti kake informacije, ki bi ugajale mojemu uredniku.' Jaz sem mu povedal brezpomembne stvari, za kar mi je dal bankovec za dvajset dojarjev. 'Dobili boste še desetkrat toliko, če mi boste povedali to, kar bi rad izvedel.' " "In kaj si mu povedal?" "Vsakovrstne neumnosti, ki so mi v hipu padle v glavo." "Po čem si pa sklepal, da ni bil časnikar?" "To vam bom povedal. On je izstopil v Hobsons Patchu, prav tako sem izstopil tudi jaz. Stopil sem v brzojavni urad, iz katerega je on pravkar odšel. " 'Vidite,' mi je rekel telegrafist, 'temu-le človeku, ki je pravkar odšel, bi morali računati dvojno pristojbino za to-le,' je rekel ter mi pokazal polno polo čudnih stavkov in besed, ki bi bile lahko prav tako kitajske. Vse je bilo namreč pisano v šifrah. 'Po eno polo take-le črčkarije pošlje vsak dan,' je rekel telegrafist. 'Da,' sem rekel, 'to so vesti za njegov list, in on se menda boji, da bi mu jih kdo drugi ne posnel.' Tako si je mislil tudi telegrafist, ampak danes vem bolje o vsem tem." "Hudiča, mislim, da imaš ti prav!" je rekel McGinty. "In kaj nam je zdaj storiti?" "čemu ga ne bi spravili spoti takoj, brez odlašanja?" je nekdo svetoval. "Da, čim prej, tem bolje!" "Jaz bi se odpravil v tem tre-netku, če bi vedel, kje ga najdemo," je rekel McMurdo. "On je v Hobsons Patchu, toda ne vem, v kateri hiši. Toda imam svoj načrt, ki bo uspel, ako ga sprejmete." "Na dan ž njim!" • "Jaz grem v Hobsons Patch jutri zjutraj in našel ga bom s pomočjo telegrafista. Nato mu bom povedal, da spadam jaz v to društvo, in ponudil se mu bom, da mu izdam vse skrivnosti, ako mi plača gotovo vsoto. Prise-žem, da bo šel na lim. Povedal mu bom dalje, da so vse tozadevne listine« na mojem stanovanju, in da ne sme nihče vedeti, da' sva midva skupaj. On bo sam izprevidel, da ni to nič več kot pametno in prav in bo drage volje pristal. Rekel mu bom, naj pride zvečer k meni, kjer se bo o vsem lahko prepričal sam na svoje oči." . "Nu, in?" "Vse drugo si lahko sami mi slite. Hiša vdove MacNamara, kjer stanujem, je na samem in vdova je gluha kot steber. V hiši sva samo jaz in Scanlan. Ako mi obljubi, da pride — in jaz vam bom to pravočasno spo^ ročil — tedaj vas pride vseh sedem ob devetih zvečer k meni, nakar ga bomo imeli. In ako se mu še posreči, da pride živ iz hiše, potem les lahko gdvori O svoji sreči!" "Zdi se mi, da bo imel Pin-kerton kmalu enega mdža manj v svoji službi, če kaj vem," je rekel McGinty. "Prepustimo to kar McMurdu. Ob devetih zvečer bomo tu. Kadar boš enkrat zaprl vrata za njim, prepustiš lahko vse ostalo nam." SEDMO POGLAVJE Birdy Edwards v pasti Kakor je McMurdo povedal, je stala- hiša, v kateri je stanoval, na samem, in bila je res-ka- kor nalašč, da se v njej izvrši zločin, kakršnega so imeli v načrtu. Bila je koncem mesteca in je stala dokaj daleč od ceste. V vsakem drugem slučaju bi bili 7. a r o t n i ki enostavno poklicali ven moža ter izpraznili vanj svoje revolverje, kakor je bila njihova navada, toda v tem slučaju je bilo potrebno, da izvedo, koliko že ve, kako je izvedel in v koliko je že informiral one, ki ko ga poslali. Bila je namreč možnost, da je bila zdaj vsaka stvar že prepozna in da je bilo zlo že narejeno. In če bi bilo temu tako, tedaj bi se vsaj maščevali nad človekom, kateremu se imajo zahvaliti za to. Toda imeli so upanje, da detektiv ne ve še ničesar važnega, kajti sicer ne bi plačeval takih malenkosti, kakršne mu je objavil McMurdo. Toda vse to se bo izvedelo iz njegovih lastnih ust. Ko bo enkrat v njihovih rokah, ga bodo znali že prisiliti, da bo govoril. McMurdo je odšel v Hobsons Patch, kakor je bilo domenjeno. Kakor se je zdelo, se je policija posebno zanimala zanj to jutro in policijski kapetan Marvin — oni, ki ga je poznal še iz Chica-ga — ga je celo nagovoril na postaji, ko je čakal na vlak. Toda McMurdo se je nevoljno obrnil od njega ter mu ni dal odgovora. S svoje misije se je povrnil še istega popoldne ter odšel naravnost v McGintyjev salun. "Prišel bo," je rekel. "Prav!" je vzkliknil McGinty. Orjak je stal golorok koncem bare; rokave je imel zavihane do lakti ,in skozi njegovo črno brado mu je blestel na prsih velik dijamant. Pijača in politika je naredila bosa za zelo bogatega in obenem mogočnega moža. Zato je bila slika ve-šal, ki se je sinoči dvignila pred njegovimi duševnimi očmi, zanj še toliko strašnejša kot za druge. "Ali misliš, da detektiv mnogo ve?" je radovedno vprašal. McMurdo je resno zmajal z glavo. "Well, on je tukaj že najmanj šest tednov. Ako je ves ta čas pridno poizvedoval, kar mu je bilo lahko, ker je imel na razpolago denar bogatih korpo-racij, tedaj je mogel dobiti dobre rezultate, katere je najbrže oddal naprej." 'V društvu ni niti enega slabiča," je vzkliknil McGinty. "In vendar, sto hudičev, med seboj imamo Morrisa! Kaj pa ž njim? Ako nas je kdo izdal, je bil to on. Taka me ima, da bi poslal pred večerom nekaj fantov k njemu, ki naj ga pošteno pre-mlatijo, da izvedo, ali je on pri tem udeležen." "Well, to ne bi bilo napačno," je rekel McMurdo, "dasi ne ta- jim, da čutim nekakšne simpatije do Morrisa in bi mi bilo žal, če bi se mu kaj primerilo. Enkrat ali dvakrat je že govoril z menoj o društvenih stvareh, toda jaz ga ne smatram za izdajalca. Toda, storite, kar hočete; jaz se ne maram postavljati med njega in vas." "Bom že pokazal temu staremu hudiču, ty. "Well, vi veste najbolje," je odvrnil McMurdo. "Toda karkoli morate storiti, storite jutri, dokler ne obračunamo s Pin-kertovim detektivom, moramo ostati tihi. Danes nikakor ne smemo -izzivati policije, da se nam v zadnjem trenotku vse ne pokvari." "To je res," je pritrdil McGinty. "Sicer pa bomc izvedeli od detektiva samega, kje je dobil pojasnila. Ali misliš, da slu- ti, da gre v nastavljeno past?" McMurdo se je zasmejal. "Menim, da sem ga potipal na njegovem ranljivem mestu," je rekel. "Ako misli, da je na dobrem sledu, mi je pripravljen slediti v pekel. Vzel sem njegov denar," je rekel smeje McMurdo ter pokazal nekaj bankovcev, "in obljubil mi je, da mi je zarohnel McGin-]bo dal še mnogo več, kadar bo videl vse moje papirje." "Kakšne papirje?" "Kakšne papirje? Saj veste, da ni nobenih papirjev. Toda kih stvari pri sebi, jaz, ki sejn osumljen človek in ki me je komaj davi nagovoril policijski kapetan na postaji." "Da, čul sem o tem/' je rekel McGinty. "Ko bomo ž njim gotovi, ga bomo vrgli v on zapuščeni šaft." "Tako je — in nihče nam ne bo mogel dokazati umora," je rekel McMurdo. "Nihče ga ne bo videl, ko bo prišel v temi v lrišo, in zagotavljam vam, da ga tudi nihče ne bo videl odhajati. Torej zdaj sem vam povedal jaz sem mu natvezil vse mogo- svoj načrt, vi pa glejte, da boste če glede naše ustave in knjig, pravil itd. On pričakuje, da bo prišel do dna vsem, preden odide." "Well, če to pričakuje, potem se ne moti," se je zasmejal McGinty. "Ali te ni vprašal, zakaj mu nisi prinesel papirjev?" "Saj ve, da ne- bom nosil ta- pravočasno pri meni. On bo prišel ob desetih zvečer. Rekel sem mu, naj trikrat potrka na vrata, nakar mu bom odpri. Nato bom stopil za njegov hrbet ter zaprl vrata za njim. Zatem bo naš." "Tako je; to je vse zelo enostavno." SMIIIIMlinmilHIlMIHHMHIIIMlimiUMHIIIMMilllllHIHHIIU^ .......................................................................................................... ^lltllllllllllllKlllll^lllllllllItllllllllllllllUlIlllllllllltl...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................tlllHIlllllllllllMIIIIMnilllMIlIMIIIHIIlItlMIMIMMIlMIilllMIlHIllllllllllllllllllll/: llllklllllllllllllllllfllllll IIIIIUIIIIlilillllllllllllUlIUUinUMUlIllItltllUlUH'} Debeli prešiči = naravnost z dežele | = Vseh velikosti, živi ali osnaže- S E ni, pregledani od mesta in jih s 5 pripeljemo kamor želite. Meso 5 S v kosih, šunke, plečeta, loins in «5 E vse druge stvari se dobe vsak = E torek in petek, koljemo pa vsak E E pondeljek in četrtek. Pridite in E = izberite si sami. I H. F. HEINZ I | Vine St., Willoughby, O. | 1 Tel. Wickliffe 110-J-2 | mm mm 5iiiimiiiimmiiiiiimiiimiiiiimmiimi£ Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Gill St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10 Tel. HEnderson 0919 LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVA2ALBO LEDU IN PREIIOQA 119« E. 167th St. FokllilUi KEamor* 4*11 1 a i a i i i a si a i si i i « 2 fl i ti t l i I f i i i i i Velika selitvena RAZPRODAJA V SOBOTO 28. JANUARJA BO ZADNJI DAN SELITVENE RAZPRODAJE V FRANK CERNETOVI ZLATARSKI TRGOVINI Demantni prstani, vsakovrstne moške in ženske ure, žepne boljšega izdelka Hamilton, Howard, Elgin, Waltham, Illinois, Garland in druge, vse po in zapestne, naj-Bulova, Helbros, polovični ceni Prstani 10-k, 14-k in 18-k, solidno zlate verižice in priveski, lavalirji, vsa zlatnina. Srebrnina, noži,, vilice in žlice, Community, Rogers 1847, Holmes, Edwards 50 let jamčene, toaletni seti, vredni $45, samo $16.00 URE BUDILKE PO 49 CENTOV Radio, gramofoni, player piano, violine, harmonike, kitare, uke, banjo PO SMEŠNO NIZKI CENI! Pridite in prepričajte se. Zahvaljujem se vsem mnogoštevilnim odjemalcem za 24-letno zaupanje ter se še nadalje priporočam. Od 1. februarja naprej, bo naša zlatarska trgovina v lepih prostorih Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., vogal E. 64. cesta. FRANK ČERNE 6033 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer IIHIIIimiiHIIIIIIIMIHUlIlMIMIHII «tl(llflll>«l>l)tlintlllllllllltllltllllllltllllMlllllllllllltlllMltlllllH«HIIIIMIIIIIIItllllllllllllllllllMttltll(IHIMnl