Janez Pucelj: Otroci se pogovarjajo o koledarju. Mali traven — april. Daj mi, Jezus, da žalujem, smrt trpljenje objokujem, ki si, Jagnje, ga prestal, greh izbrisal, milost dal! *Jezus, daj, da tvoje rane nas presunejo kristjane, in trpljenje prebridko naj pomoč nani v smrti bo! »Pošta, pošta, Majerčkova pošta,« tako bobna Gra-hut po pločevinasti steni Majerčkove »pošte«, ki se je spet toliko agrela, da spet lahko v njej zboruje ;>vi-soka šola. vidovska«. Tedajci se okrene, kakor da ga je sršen pičil: »Ti, Mirko, lej, skoraj bi bil pozabil! Župnik so rekli: če te bom kaj videl, aaj ti povem, da pridi precej k njim!« »K župniku?« zaiegne Mirko. »Da, k župniiku! Tebi, Lizika, so pa kaplan rekli, da pridi k njim!« »Gospod Antou?« »Menda gospod Anton; saj drugega kaplana ni-mamo kakor gospoda Antona!« Že gresta, Mirko in Lizika. — Čez pet minut se vrneta in se držita hudo, Lizika skoraj na jok. »Jaz da bi te bil klical? Se ne spominjam. Grahut je rekel? Grahut je ptič! Ni danes prvega aprila?« so 117 rekli župnik Mirku. Prav tako nekako so rekli gospod kaplan Liziki.----------- »Jutri je tiha nedelja,« zastavi besedo Selanov Jože. »Zakaj tiha?« noče Bernardku v glavo. »Tiha se ji pravi zato, ker moramo žalovati za Je-zusom, ki je toliko za nas trpel. Zato jutri zagrnejo križe v cerkvi z modrimi zagrinjali-------« »Saj bi še bolj lahko mislili na Jezusa na križu, če bi ne bil zagrnjen!« »To nas spominja, kako je Jezus nekako skril, da je Bog, ko so ga križali, kot da bi bil samo člcrvek. Če si Sin božji, stopi s križa, tako so vpili nanj; pa ni stopil, čeprav bi bil lahko!« »Kako, če je bil pa pribit?« ne more razbrati Cilo, začetnik. »Saj ješe živ od rnrtvih vstal!« mu razreši Grahut. »Tudi se križi zato zagrnejo, ker se je bil Jezus skril. • Prav na tiho nedeljo se bere evangelij, kako so judje v templovem dvoru že pobirali kamenje, da bi ga v Jezusa lučali, on pa se je skril in je šel iz templja.< »V petek gremo pa na Žalostno goro! Na cvetni petek je god žalostne Matere božje!« se razveseli Špelica. V" V" »Nažalostnogoro, -V^r * \/&~>>v^\& imela meče v srcu ?« %L/^O^yW^\f\?^* ?Ne pravil1 me" ^?^F\'(' * ^^yy/// čev! To pomeni, cla \V\\\^J A vf/jJS; ^e ^ar^Ja pretrpela x\^nXv^» /jV/sSs se^em silno velikih VvcvAvv y^V/y^O^ žalosti v življenju.« xSvc #^Ss^» w^^l »Katere žalosti?« ---- v > f rT\ ^rx4. starček Simeon napo- 118 vedal, da bo veliko trpela, ko je rekel: Tvojo dušo bo meč presunil. Drugo: ko je morala z Jezuso-m bežati v Egipt. Tretjo: ko ga je z Jožefom iskala, ko je bil ostal o veliki noči v templju. Četrto: ko ga je srečala, ko je križ nesel. Peto: ko ga je gle-dala na križu. Sesto: ko so ji ga položili mrtvega v naročje. In sedmo: ko so ga pokopali.« »Za cvetnim petkom je pa cvetna nedelja.« »Butare bomo nesli, butare! Letos bodo lepe! Že zdaj so tako lepe mačice------« »Kaj pa šele abranki po leščevju! Kakor resice pri banderu so!« »Zakaj pa nosimo butare v cerkev na cvetno ne-deljo?« »Zato, da jili blagoslovijo! Žegnane šibice se po-tein po njivah zataknejo — to je kakor molitev, da bi dal Bog dobro letino.« »Na cvetno nedeljo je Jezus jahaJ z Oljske gore na osličku v Jeruzalem in sila ljudi se je zgrinjalo in so sekali veje z oljk, jih na pot stlali in klicali: >Ho-zana sinu Davidovemu.« »Kakšna kozana!« »Hozana, ne pa kozana! Kakor če bi vpili: Slava, pozdravljen sin Davidov! Kakor mi Slovencd kldčemo: živio! ali: Bog živi! Še otroci so takrat mahali z veji-cami in klicali: Hozana sinu Davidovemu!« »Tako so klicali, da so bili pismouki in veliki du-hovni jezni in so rekli Jezusu: Slišiš, kaj kličejo? Jezus je pa rekel: Slišim! Ali niste nikdar brali, da si je. Bog iz ust otrok in dojencev pripravil hvalo.« »Tako nas ne sme biti nikdar sram Jezusa. Kakš-nega je pa še sram pozdraviti: Hvaljen Jezus!< »Potlej bomo tudi mi, ki bomo nesli butare, kakor tisti otroci!« veli vesel Cilo, začetnik. »Menda vsaj! Samo vpiti ne boš smel!« ga pouči Grahut. »S cvetno nedeljo se začenja tudi veliki teden.« »Kaj je daljši ko drugi?« »Saj se ne pravi Teliki teden, ampak veliki teden! Kakor če je kakšen kralj ali cesar jako mogočen, m« tudi pravijo Veliki, čeprav je morda sam majhne 119 rasti. Veliki — to se pravi: imenitni! Imeniten je pa zato, ker je ta teden Jezus umrl in od mrtvih vstal in aas tako odrešil!« »Ropotat bomo hodili v cerkev! Jaz imam že ragljo!« »Jaz pa ropotec!« »Pa kdor gre ropotat, ne sme med molitvami na-gajati. Kdor bo nagajal, ga bom prišel s palico! Ta-krat p*ojeta župnik in kaplan brevir!« zapreti veliki ministrant Jože. »Kakšen brevir?« »Brevir je moldtev, ki jo lnora duhovnik moliti slednji dan; drugače ga molijo po tihem, te dni ga pa pojejo. Te dni je vžigamib. na trivoglatem svečniku petnajst sveč, ki jih med molitvami mežnar ugaša drugo za drugo. To pomeni, kako so tudi Jezusa ob njegovem trpljenju zapuščali njegovi prijatelji drug za drugim, da je nazadnje sam ostal.« »Kaj pa pomeni ropotanje?« »Ropotanje pa pomeni, kako so ob Jezusovi smrti skale pokale. — Kdor pa med molitvami z ragljo ro-pota ali z ropotcem, ta pa pomeni tisie, ki so vpili: križaj ga, križaj ga!« »Na cvetno nedeljo dn veliki četrtek tudi berejo ,pasijon', to je trpljenje Jezusovo, kakoi so ga opi-sali štirje evangelisti.« »Dajmo še zdaj brati iz Zgodb, kakor smo pred božičem, kako je Jezus trpel!« »Saj res, dajmo! Pa podobe bomo gledali!« Bernadek je že stekel prosit mater Zgodbe in jih kmalu prinese: »Pa so rekli matd, da jih moramo varo-vati!« Jože jih odpre kot mašnik mašno knjigo in bere počasi in slovesno: »Pride pa dan opresnih kruhov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje. Tu pošlje Jezus Petra in Ja-neza rekoč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje ----------« Vse to se je godilo veliki četrtek. Jezus je pravo velikonočno jagnje, zato je prav takrat pri zadnji ve-čerji tudi postavil sveto Rešnje Telo.« 120 : »Saj pravi mašnik, ko pokaže st. Rešnje Telo pri obhajilu: Glejte Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta!« Jože bere: »Po večerji vzame Jezus kruh, zahvali, ga blagoslovi in razlomi, ga da svojim učencem in reče: Vzemite in jejte, to je moje telo----------« »Zato se posebno spodobi, da grenio veliki četrtek k sv. obhajilu. Ta dan je bilo prvo sveto obhajdlo na zemlji, ko je sam Jezus obhajal apostole s svojo roko.« »V Ljubljani pa škof blagoslovijo ta dan sveta olja; potem pa dvanajstim starim možičkom noge umijejo, kakor jih je Jezus pri zadnji večerji apo-stolom. Naš oče so lani ¦videli, ko so šli po sveto olje; toliko je ljudi v cerkvi, da se vse tare.« »Pa zvonovi gredo v Rim na veliki četrteki« ve Grahut. »V kakšen Rim?« >V Riin, tja, kjer so papež! Na veliko soboto pri gloriji pa spet nazaj prddejo. Zato od velikega četrtka od glorije pa do velike sobote do glorije nič ne zvoni.« Cilo, začetnik, ne more razumeti; pa mora že biti tako, če pravi sam resni Jože, prvi mdnistrant, ki ve, kaj in kako je pri cerkvi. Grahut pa mu brž razjasni :»Zvonovi v Rim, vrvi pa same ostanejo v zvoniku!« »Po sv. maši pa nesejo sv. Rešnje Telo v božji grob; potem pa razgrnejo oltarje. Oltar pomeni Je-zusa: kakor so si rab- ^^^ *-~tfik ]ji razdelili Jezusovo /^ A^^ ___ ^^ST X obleko in so za nje- ^^/f /" ^ ^^ ^-vkr govo suknjo srečkali, ^tf fisjj&f. tako v ta spomin v če- /fjt « -^tk • _s"jt trtek in petek po maši ^T | ^JT T *& & odgrnejo oltarje.« r /^^j&^*^. ^L »Na veliki petek r / ^ ^%^ $ praznujemo smrt Go- \ j/ g Y%K \ spodovo. Zato so pri ^^--\r ^=^ *v?Ž!ŽŽy%fo& sv. maši na veliki pe- *f\f ^V,- "-^=^^^^^^^S>-tek duhovniki v črnih -C ^yj ^, ^^^^^^^^CT mašnihoblekah,kakor ^*^^^^^ts^9°^°a^"^^ da je pogrebna maša. ^"^"^^^&at^s^&s^ 121 Na veliki petek to prav za prav ni sveta*maša, ainpak mašnik samo moli, odkrije križ, ki je bil zakrit od tihe nedel je in s e s am o obhaja s sveto hostijo, ki jo je bil posvetil že veliki četrtek. Potem pa izpostavi sv. Rešnje Telo v zagrnjeni monštranci v božji grob, ka-kor so tisti petek tudi Jezusu oči zagrinjali in ga bili.« »Ta dan bomo šli ,Bogca kušnit'.« »Pa ne na usta, ampak na rane; na usta ga je po-Ijubil juda Iškarijot!« Jože bere: »Ko odpojo zahvalno pesem, se odpra-vijo proti Oljski gori — Jezusa peljejo najprej k Anu — Ana. pošlje Jezusa zvezanega h Kaifu — Judje torej^ peljejo Jezusa od Kaifa v sodišče in Pilat pride ven — Pilat ga pošlje k Herodu — Herod ga pošlje nazaj k Pilatu — Nato razsodi Pilat, naj se zgodi, kar terjajo-----------< »Jezus zakliče na ves glas: Oče, v tvoje roke izro-čam svojo dušo. In ko to izreče, nagne glavo in izdihne duio-----------« »Veliko soboto pa pridejo že zvonovi iz Rima,« poudari Grahut, ki je lani pomagal ta čas zvoniti, da bi se bil skoraj pretrgal. »Veliko soboto pa že praznu-jemo vstajenje!« »Saj! Ta dan zažgo pred cerkvijo ogenj in ga žup-nik blagoslovi.« »Potlej ga pa mežnar Čuk raznese po hišah in dobi pri Tsaki hiši piruh za to.< »S tistim žegnanim ognjem se mora potem ta dan zakuriti v peči.« »Zato ker je Jezus luč sveta!« »Ta dan blagoslove tudi velikonočno svečo. To je tista lepa velika sveča, ki ima pet velikih zrn in stoji potem na evangeljski strani oltarja. Sveča pomeni Je-zusa samega, zrna pa njegove rane.< »Pa krstno vodo blagoslove, potlej je pa vesela maša, ko se zapoje aleluja!« »Kaj pa je to aleluja?« ¦ • >Tista jed iz repnih olupkovU »Tisti jedi ?e pravimo aleluja, beseda sama ,ale-tuja' pa pomeni po slovensko: hvala Bogu!« >Pa ,žegen' blagoslove: pirhe, kolače, hren in gnjat !c 122 »Vse to pomeni velikonočno jagnje: kakor so jedli Izraelci velrikonočno jagnje tisto noč, ko jih je Bog rešil iz Egipta, tako jemo mi kristjani ,žegen', ker nas je Jezus rešil od hudega duha —« » — ki je bil še dosti hujši kakor tisti trdovratni iaraon v Egiptu,« dopolni Grahut Jožeta. Jože bere: >Tu glej nastane velik potres; zakaj angel Gospodov pride z neba, pristopi in odvali ka,-men in sede nanj. Obličje mu je kakor blisk in obleka mu je bela kakor sneg. Od strahu pred njiin strepe-tajo stražniki in postanejo kakor mrtvi — — —c »V nedeljo zjutraj, ko solnce vstaja, je pa vsta-jenje s procesijo!« Grahut začne bobnati po pločevinasti steni ,pošte': »Bom, bom, bom, bingel, bongel, bingel, bom, aleluja, aleluja!« Zveličar naš je vstal iz groba; vesel prepevaj, o kristjan! Premagana je vsa hudoba, rešenja tvojega je dan! Potrta je pekla oblast, zapoj, kristjan, hvaležno čast! Aleluja, Aleluja!