PoStarina plačana.
Štev. 5.
V Uublianf, dna 29. fanuaria 1926«
Posamezna itev. Din i«.
Leto IX.
Upravništvo ..Domovine** v Ljubljani, Prešernova oltca 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
BTaroSnlna «a tacamatvo: Setrtleta. 7*60 Din. polletao U Dla, oelolatao 30 Din; ca Inozemstvo: Setrtletno 13 Din, poU.tno 34 Sin, oelolemo 48 Din.
Žalostne jeremijade klerikalcev
V »Slovencu« in «Domoljubu». na javnih sestankih in pri zaprtih vratih preliva SLS bridke solze. Strašno se pritožuje, da ne more ničesar doseči, najmanj pa tam, kjer gre za denar.
Kakor sem sicer nasprotnik klerikalcev, vendar bi rajši videl, da bi za svoje volilce kaj dosegli. Zakaj težave so velike in mi iskreno želimo, da naši kraji pridejo do popolne pravice. Jaz grem še celo tako daleč, da bi klerikalce pohvalil, če bi kaj dosegli, ker vem. kako je mene bolelo, ko sem izvo-jeval razne stvari z velikim naporom, pa so mi nasprotniki odrekali vsako zaslugo.
Kakor rečeno, da mi je žal. ker radi klerikalnih neuspehov trpijo slovenski kmet, delavec in obrtnik, a dostaviti moram, da je na drugi strani prav. ker ljudstvo vidi. da je klerikalna avtonomija popolnoma na kantu.
Pred volitvami ie duhovnik-poslanec gospod S m odej v imenu SLS izjavil prav
slovesno, da se bo SLS za avtonomijo in za svojo politiko borila deset, sto in makar 700 let. Zdaj se bori pet let (kajti do leta 1920. je bila SLS še na drugem Stališču) in že se ie lotil hud glavobol našega ljudstva. Prav za prav bi moral reči, da naše ljudstvo na žepu
boleha, ker se je dvajset njegovih poslancev
t
odločilo, da stoje na mrtvi straži, med tem pa se vrši odločilna bitka za davke in za dobro upravo drugod! Dostavil bi še. da od srbožrstva in drugih komandiranih hujskarij glava boli tudi prečastito našo duhovščino.
Kaj bo, če bo ta boj trajal deset let ali pa celo 700 let, kakor je rekel g. Smodej?
Jaz nimam ničesar proti temu, da gospodje voditelji SLS 700 let čakajo, da se vrata odpro. Naše slovensko ljudstvo pa zaradi njih ne more dalje čakati.
Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
Klerikalna hinavščina
Slovenski klerikalci imajo dvajset posian-fcev in so najmočnejša slovenska stranka. Človek bi pričakoval, da bodo zato napeli povodom proračunske razprave v finančnem odboru vse sile v Beogradu, da bi priborili za Slovenijo in zlasti za naše kmetsko ljudstvo kaj koristnega. To bi vsakdo pričakoval še tem bolj, ker doma v svojih listih vedno vpijejo o davkih, ki so res ogromni. Toda klerikalci doma samo kriče, v Beogradu pa kimajo.
Dr. Korošec, ki je bil že ponovno minister, ki je vodja klerikalne stranke in čigar prijateljstva tudi Stepan Radič še ni pozabil, ni bil v Beogradu ves čas. odkar so bile seje Narodne skupščine odgodene. in ni storil niti koraka, da bi vlada pri sestavi državnega proračuna vpoštevala vsaj najnujnejše potrebe Slovenije. Dr. Korošec pač še vedno upa. da bo zopet s Stepanom Radičem v skupni zvezi, pa zaradi tega pusti, da gospodarijo radičevci, kakor se jim ljubi.
Med radičevci in klerikalci obstoji gotovo kak tih dogovor, da bodo radičevci v prosvetni politiki podpirali klerikalce v Sloveniji, klerikalci pa da ne bodo delali radičev-cem neprilik v Beogradu.
Tako je tudi mogoče, da je novi prosvetni šef za Slovenijo dr. Lončar pričel preganjati napredne učitelje ter nastavljati na boljša mesta klerikalne učitelje ne glede na to. ali so sposobni ali ne. V Beogradu pa vodijo klerikalci napram radičevsko-radikalni vladi samo navidezno opozicijo in neposredno podpirajo zaradi svojih strankarskih koritarjev doma radičevsko politiko.
Da bi prikrili to svojo dvolično igro, so pričeli sedaj napadati v svojih listih dr. Žerjava in dr. Pivka. češ. da se nista v finančnem odboru dovolj zavzela za interese Slovenije. Kar ni naredilo 20 klerikalnih tigrov, to naj napravita dr. Žerjav in dr. Pivko! — Klerikalci naj pometajo najprej pred svojim pragom, da se bodo lahko potem zaletavali v dr. Žerjava in dr. Pivka!
Politični pregled
Danes se zopet sestane Narodna skupščina. Poldrugi mesec so trajale božične počitnice in zdaj je torej zares že skrajni čas, da se prične z delom. Toda. mar se bo res delalo? Vsa znamenja, zbrana tekom zadnjih dveh tednov na političnem obzorju, dajo slutiti. da se bo redno in smotreno parlamentarno delo. kakršnega bi pač vsi želeli, moralo umakniti
ostri politični krizi,
ki se že dolgo razvija v vladi in utegne v kratkem izbruhniti na dan.
Štefan Radič se je v zadnjem času obnašal kot minister tako nespretno, da so ga radikali do grla naveličani. Radič povzroča neprestane sitnosti in komedije. Saj ni sam kriv. da je tako nesrečne nature, kakršna mu je prirojena, toda
takšni ljudje pač ne spadajo na vodilna mest« In ne smejo biti ministri!
Radič je iz čiste strankarske mržnje upokojil devet zagrebških vseučiliških profesorjev, ki so ne samo prvovrstni učenjaki, marveč tudi odločno narodno zavedni možje. Ta brezvestni čin je proti Radiču ogorčil vso jugo-slovensko javnost. Nadalje je Radič začel v svojem listu «Domu» ostro izpadati proti nekaterim radikalskim ministrom, torej proti svojim lastnim tovarišem v vladi. Posebno je vzel na piko notranjega ministra Maksi-moviča in je radi njega zagrozil, da radičev-ski poslanci ne bodo glasovali za proračun. To je torej nedvoumna pretnja s krizo vlade in že po tem postaja jasno, da morajo biti radikali pripravljeni na padec sedanje vlade, in končno se je Radič na seji finančnega odbora v nedeljo obnašal tako nespretno, da je vsa javnost majala z glavo, ko je naslednji dan čitala poročilo o tej nočni seji.
Finančni odbor je namreč v nedeljo pretresal Radičev
proračun za prosveto.
Proračun iznaša 800 milijonov dinarjev, kar je v razmerju z ogromnimi proračuni ostalih ministrov zelo malo. in dokazuje, da Radič nima pravega zmisla za ljudsko šolanje in izobraževanje ter tudi ne zaslombe v vladi, da bi iztisnil kake večje potrebne kredite. Vse pomanjkljivosti Radičevega proračuna za prosveto je na nedeljski seji finančnega odbora ožigosal Svetozar Pribičevič tako temeljito, da je Radič kar besnel ter se izpozabil z nekaterimi prav nedostojnimi psovkami. Seja, ki je trajala domala vso noč, je bila tako burna, da je neki poslanec celo zagrozil Radiču s pestmi... Vse to dokazuje, da postaja Radič kot minister nemogoč in da torej stojimo neposredno pred otvoritvijo vladne krize.
Pašlč se Ie že vrnil iz Monte Carla
ter danes, v petek, zarana dospel v Beograd. Kakšne načrte je skoval na svojem oddihu, se bo kmalu videlo. Zelo možno pa je. da sam Pašič tokrat ne bo kos položaju. Ako se razbije sedanja zveza z radičevci. a nove ne bo mogoče sestaviti, nastane vprašanje:' kakšen izhod iz zagate še preostane? Nove volitve! Nikakor ne trdimo, da pride do njih, smatramo pa za potrebno, da na to končno možnost dosledno opozarjamo vse zavedne pristaše SDS. Nas ne sme presenetiti nobena izprememba!
Radi zapletajočega se notranjega političnega položaja posvečamo zadnje čase manj pozornosti političnim dogodkom v Ino* zemstvu.
V Ameriki se naša delegacija sedal pogaja za ureditev naših državnih dolgov,
ker nam Amerikanci seveda nočejo priza-nesti ali nam kaj odpustiti. Težka bremena nas bodo še davila, toda enkrat moramo pričeti odkrižavati se dolgov, dolgov na vse strani...
Na Madžarskem se nadaljujejo razkritja o škandalu s ponarejanjem francoskih tisočakov.
preiskava teče naglo dalje, obenem pa se tudi vršijo podrobna izsledovanja, v koliko je vsa afera imela politično ozadje. Konferenca zunanjih ministrov Male antante, ki bi se imela vršiti 19. februarja na Bledu ter razpravljati o skupnem nastopu proti Madžarom, pa je zopet odgodena.
Italija ne more opustiti zatiranja našega rodu, kolikor ga ima v svojih brezvestnih krempljih. V torek je bil izdan že zopet
nov zakon proti slovenščini
in se bodo morali slovenski otroci na vse kriplje učiti italijanščine, če bodo hoteli dokončati vse razrede ljudske šole. Čisto jasno je, da novi fašistovski zakon zasleduje namero, da bo slovenska deca pri poučevanju v laščini postala nepismena ali pa da se bo hitro izprevrgla v Italijane. Peklenska hudobija je to, ki jo zasleduje fašistovska vlada pri slovenski deci, toda enkrat bo vse to maščevano.
GORNJI LOGATEC. Poročil se je tukajšnji sreski vojaški referent kapetan g. Milan Č u 1 i -brk z gdč. Jvanko Lenassijevo iz ugledne rodbine gornjelogaške. Vso srečo! — Rodbino notarja g. Tavzesa je zadela bridka izguba. Umrl ji je šele 141etni sinko Mitja, tretjegimnazijec, v ptujski državni bolnici. Bil je dva dni pred božičnimi počitnicami operiran na slepiču, podlegel pa je zastrupljenju krvi (sepsi) po štiritedenskem trdovratnem upiranju. Živahnega in zdravega dečka je vzljubil vsak, kdor ga je poznal. Njegov mrtvaški oder je bil naravnost zasut s cvetjem. Pogreba se je udeležila vsa šola in številno občinstvo. Pokojni Mitja je bil navdušen Sokolič in je tudi pri našem Sokolskem domu storil več kot
svojo dolžnost. Kako se je veselil počitnic, da bo lahko nastopil v njem? Ni mu bilo dano. Prikuplji-vemu dečku blag spomin, njegovim uglednim staršem pa iskreno sožalje! — «Vražja ženska*, ki j"> je v nedeljo podalo Sokolsko društvo, ni tako napolnila dvorane, kakor bi bilo pričakovati, četudi so. igralci v polni meri storili svojo dolžnost. Ali občinstvo ve, koliko truda stane taka prireditev? — Občni zbor Sokola se bo vršil v društveni dvorani v soboto, dne 80. t. m. ob 7. uri zvečer. Udeležba za članstvo častna dolžnost.
POLJANSKA DOLINA. In vendar smo jo dobili, namreč podporo za škodo, ki nam jo je napravila povodenj v lanskem letu. Končano je veselje in posmehovanje tistih, ki so zabavljali in hujskali, da je obljuba demokratov glede podpore samo na papirju in pesek v oči. — Kljub težkim časom, slabemu zaslužku, visokim davkom in raznim nesrečam, ki nas obiskujejo, vendar tukajšnja naša društva krepko delujejo. Bralno društvo v Poljanah, kakor čujemo, že pripravlja za mesec maj na Volči igro in veselico, da pridobi novih virov za nakup potrebnih novejših knjig, ki 6e manjkajo v knjižnici. Želimo le, da bi vstopilo v društvo čim več članov, posebno mladine, in izrabilo zimski čas, zlasti dolge večere, s čitanjem lepih in koristnih knjig. — Tudi Sokol se je pod vodstvom novega odbora krepko podal na delo. Na Svečnico bo uprizoril ob 4. popoldne igro »Veseli dan ali Matiček se ženi*, kjer nam je opisano življenje na nekdanjih naših gradovih. Pridite vsi, ki bi se za predpust radi zopet nasmejali, v Sokolski dom, kjer bo po igri tudi prosta zabava.
KRANJ. Dramski odsek Narodne čitalnice je dosegel s svojo burko »Španska muha* v Narodnem domu popoln uspeh. Občinstvo je dajalo izraz svoji zadovoljnosti z bogatim ploskanjem. So pa igralci tudi zaslužili popolno priznanje. Ako bi ne vedel, da igrajo diletantje, bi bil mislil, da imaš pred seboj poklicne igraice. Predstavi je prisostvovalo vsakokrat, v soboto zvečer in v nedeljo popoldne, nad tristo oseb. V nedeljo je bila posebno obilno zastopana kranjska okolica. Ta prihodnjo soboto in nedeljo je na vrsti priljubljena burka »Star greh*. Začetek v soboto ob pol devetih zve-
čer, v nedeljo pa ob štirih popoldne. Pri predstavi sodeluje obakrat glasbeni orkester.
JEŽICA. Na Svečnico, 2. februarja, ob 4. uri popoldne bo priredil Sokol v svojem domu izredno lepo slavnostno telovadno akademijo z docela novim in res izbranim sporedom. Nastopijo samo najboljši telovadci iz Jezice in Št. Vida, ki bodo izvedli med drugim tudi »Jugoslavijo*, «Favsta», »Karmen* in krasen rajalni balet. Tamburaši za-svirajo zopet vrsto novih komadov. Pričakujemo, da si ogledajo vsi naši naprednjaki in prijatelji Sokola to prireditev! Vstopnina običajna. — Odbor.
JEŽICA. Sokolsko društvo na Jezici priredi v, soboto 30. t. m. svoje peto predavanje. Predaval bo g. Blaganja, katerega pošlje Zveza kulturnih društev. Po predavanju koncert. Začetek točno obi 8. uri zvečer v šoli.
RADOMLJE. V nedeljo 81. t. m. ob 8. uri bo uprizorilo naše sokolsko društvo komedijo »Volka-šin», ki jo je spisal Fr. Milčinski. K udeležbi vabi odbor.
GOZD PRI KAMNIKU. Draga »Domovina*, tudi mi ne spimo, če drugega ne delamo, se pa tepemo, pa ne mislite, da vsi. To je samo nekaj fantov, ki ne znajo drugega, kakor podnevi spati, ponoči pa krokati. Vsako nedeljo in vsak praznik razgrajajo ti fantje po cele noči in mirni ljudje nimajo miru pred njimi. Prosimo starše, naj ne puste mladine, da bi bila tako sirova. Obenem pa opozarjamo gg. orožnike v Kamniku, naj ob nedeljah in praznikih pridejo malo pogledat, kaj 6e godi pri nas. — Pri nas smo dobili novega župnika v osebi g. Matije Selana, ki se še nekaj drži svojega stanu kot duhovnik, dasi že nekoliko bije na politično struno, seveda na klerikalno. — Sedaj pa vsem naročnikom »Domovine* srečo v letošnjem letu želi fantič iz Podgorč, ki vse sliši in vse ve.
BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Tukaj je umrla 20. t. m. po dolgi bolezni ga. Antonija D e ■> d i č e v a, vdova po g. nadučitelju Božidarju Dediču. Pokojnica je bila pri nas nad 35 let in je bila ves čas vzgled .dobrotljivosti, zlasti kot kumiea brizgalne in podporna članica našega gasilnega društva. Za njeno požrtvovalnost smo ji bili in ji ostanemo hvaležni. Pogreba se je udeležilo mnogo
Ivan Albreht:
Zlato srce
Povest.
(Dalje.)
VII.
*	Zdaj vse minilo je,
pil nič več ne bom, ker ni več moj dragi...
(Nar. pesem.)
Mojca je zaman premišljevala o vzroku Franceljnove nenadne užaljenosti. Kakor senca je hodila po hiši in se skrivala vsem, še celo materi. Ah, njene sanje, kam so šle?!... Poznala je pokrajino Francelj-novega doma izza romanj na Brezje; kajti to je bila stara in ukoreninjena navada, da so Rožani vsako leto na Veliki šmaren romali na Brezje. Po cele vozove se jih je pripeljalo na Brezje, fantov in deklet, mož in žena. To je bil poseben praznik, vsem v oddih in v resnično tolažbo. Vozili so se na lojtrnih vozeh po vso dolgo noč, kramljali in prepevali, da je bilo veselje. Z neba so mežikale zvezde, mesec se je čudil nočnim romarjem, sveži planinski zrak pa jih ie krepil in vedril. Stari možje in žene so pripovedovali davne zgodbe o lepih boljših časih, o raznih dobrih in zlih duhovih, ki so nekdaj hodili k ljudem v vas, pa spet o vojnah s Turki, s Francozi in z Lahi. Čim so potihnili stari, se je oglasila mladina.
»Dvanajsta ura bije že, Marija kliče romarje*
se je oglasila pobožna skupina o polnoči, druga bolj razposajena pa:
«M' je pa krajčič posvava po Dravci douse, po Dravci dousfc, po Dravci douse...»
In veselo je odmevala pesem in tako toplo in prijetno je bilo človeku pri srcu, da bi si želel na vekomaj takega romanja.
Ko je bila Mojca zadnjič na Brezjah, je bil Francelj še na Koroškem. Povedal ji je natanko, v kateri smeri je njegov rojstni dom. Zato je z Brezij ves čas gledala v tisto smer in pričarala v svoji domišljiji razkošno življenje s svojim dragim. In je šla v cerkev in je molila, da bi je ne varale njene sladke sanje. Obljubila je Mariji zlato srce v dar, če ji usliši prošnjo ...
Ah, kje so zdaj tiste lepe sanje?! Kakor požete njive, ki jih pozno v dan še pokriva slana, tako prazno je njeno srce. Pa kaj, le kaj je moglo tako strašno zmotiti Fran-celjna?!...
Polagoma je Mojca izvedela, da je bil Francelj na Koroškem in da sta se z Janezom sporekla. Pa kako je izvedela?! Ko je šla pod večer čez dvorišče po drva, je naenkrat obstal pred njo Foltan. Kakor da je vzrastel iz zemlje, je stopil iz mraka prednjo.
:«Dober večer, grlica!»
Mojca se je prestrašila in niti krikniti ni mogla od same groze, Foltan pa se je za-režal:
«Oh, joj, oh, joj, ali ti nisem pravil, kaj te čakaU
^Poberite se, od koder ste prišli,* je siknila Mojca, ko je spoznala zoprnega potepuha, Foltan pa se ni mnogo zmenil za njen ukaz.
«Da bi vedela, kakšne novice ti nosim, me ne bi odganjala,® se je namuznil in po-trkljal s svojo krivenčasto palico po pesku.
Mojca mu ni privoščila besede, ampak je šla mirno proti drvarnici, Foltan pa se je nalik senci plazil za njo.
«Pa ne, da bi bila name huda, če se je Janez spri s Franceljnom?* je poskušal sladko in kolikor mogoče previdno, toda Mojca je zarentačila:
«Izgini, gobezdalo hudobno!® «No, je že prav,» se je postavil potepuh. «Tistega pa le ne zbrišeš, da si na prodaj!«
Nato se je sunkoma prihulil in odskočil, a bil je že tudi skrajni čas; kajti Mojca je bila pograbila trkljasto poleno in ga s tako močjo treščila proti potepuhu, da bi mu ne bilo nič več treba tlačiti zemlje, ako bi ga bilo zadelo.
«Satan!» je siknila, «kje si upaš ziniti kaj takega!®
Foiian, ki se je bil srečno izmaknil, je pripomnil nedolžno:
«Saj ne jaz, ampak —» «Kdo?» je jeknila Mojca. «FranceIj,» je režavo šepnil potepuh in izginil.
Ako bi ji bil rekel to pred nekaj tedni, bi bila skočila za njim in bi mu bila jezik iz* praskala iz ust, ta večer pa je samo kakor; mrtva omahnila na drva in pritajeno zaihtela. Zato ji je torej Francelj vrnil njeno pismo, ne da bi ga bil bral... Ali kaj, Ie kaj je zagrešila, da se je navalilo tako breme nanjo?! Kakor je premišljevala, ni mogla najti izhoda iz te nenadne zmede. Sklenila je, da povpraša starejšega brata, ko pa se je pri večerji ujelo njeno oko z njegovim pogledom, io ie oblila rdečica. In kakor se ie trudila.
ljudstva in v velikem številu tudi gasilci z zastavo. Ob odprtem grobu se je v imenu gasilnega društva z lepimi besedami poslovil od nje naš pod-nacelnik g. J. Čeplak. Pokojnico pa ohranimo v hvaležnem spominu. N. v m. p.!
ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. Naše društveno življenje gre redno svojo pot naprej. Glavne sile posvečamo gasilskemu domu, ki je sedaj dodelan. Vendar nam še mnogo manjka. Treba bo še dosti vzajemne požrtvovalnostji, preden bo cilj dosežen. 6. januarja smo imeli v novem Gasilskem domn prvo prireditev, in sioer igri cStrahovi» in »Gasilca hoče samo*. Občinstva je bilo polna dvorana. Naša prireditev ni bila po volji nekaterim, ki ao napravili ob enakem času svojo prireditev. Tovariši, ne glejmo ne na levo ne na desno, ampak delajmo! Lotiti se moramo dela v prepričanju, da nam je nnjno potrebno in da s tem izvršujemo le del svojih dolžnosti. Treba je nabaviti gasilno orodje, torej le še več prireditev, da se zbere prepotrebni denar. Zastavili smo plug v svesti si, da bomo orali naprej v korist vsem našim prijateljem in sovražnikom. Na pomoč!	A. K.
URŠNA SELA. Pri nas lii radi sezidali farovž. Že tretji shod se je vršil v ta namen in so na njem v resnici nabrati 4500 Din, seveda samo na papirju. Proračun je napravil pristaš Pucljeve stranke, ki je oeividno mislil, da se bodo ljudje kar trli za nepotrebne stroške. Toda ljudje z Dobindola in z Ljubna kakor tudi nekaj iz Uršnih sel so se teaiu odločno uprli in po vsej pravici! Vprašamo samo, kje je denar, ki je bil nabran za šolo. Ali oi šel zaradi klerikalne agitacije za vojno posojilo! Zanima nas tudi, kako je z blagajno in računi cerkvenih ključarjev, ki jih že več let nismo videli. Zakaj pa v bližnjih Lazah volijo vsako leto druge možje in so vsako leto računi javno razglašeni na občnem zboru? To zahtevamo tudi za Uršna sela.
POLJČANE. Občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SDS je se vršil v soboto 23. t. m. zvečer v prostorih g. Smonika ob lepi udeležbi članov iz Poljčan in Studenic. Po poročilih, ki so jih podali funkcionarji, in po poročilu g. Ivana Robnika v imenu oblastnesra odbora stranke je bil izvoljen nov odbor, kateremu na čelu stoji zopet odlični
narodni delavec, postajenačelnik g. Rožman. Tudi ostali odbor nam je porok, da bo organizacija vrlo napredovala.
LAŠKO. Zborovanje narodnega poslanca g. drja. Pivka se je vršilo 21. t. m. zvečer v »Pivnici*. Predsednik krajevne organizacije g. dr. Roš je imel zopet priliko naglasiti. kako je krajevna organizacija SDS v Laškem disciplinirana. Uspeh govora g. drja. Pivka je bil zelo lep, kar so dokazale ovacije in zaupnica. Udeležencev je bilo nad 120.
SV. LOVRENC NA POHORJU. Nova krajevna oganizacija SDS se je ustanovila pri nas na sestanku v ponedeljek 25. t. m. v prostorih g. Kodra. Sestanka se je udeležilo 26 somišljenikov; organizacija šteje 30 članov in bo tekom letošnjega leta še narasla. Navzoči poslanec g. dr. Pivko je pojasnil politični položaj in so zborovalci njegova izvajanja živahno odobravali. Za predsednika orga-nizicije je bil izvoljen znani ugledni posestnik g. Alfonz Pernat.
SV. LENART PRI VELIKI NEDELJI. Našemu učiteljskemu zboru se pozna, da je dobil svežo moč. Po dolgem spanju nas je preteklo nedeljo razvedril, da celo presenetil s prav pestrim sporedom, kjer so nastopili otroci osnovne šole. Občinstvo, ki je proti svoji navadi prav obilno posetilo prireditev, se ni moglo dovolj načuditi dovršenemu nastopu naših malčkov. Prav vrlo je ugajala igra »Lažniva Minka* ter v svojih nastopih mala He-barjeva kot ženka in Prejac v vlogi možeka. Tudi ostali so svojo nalogo rešili izborno, za kar so želi zasluženo pohvalo. Učiteljstvu smo prav hvaležni za trud ter nas bo le veselilo, če nam bodo zopet nudili kaj sličnega.	—h.
SV. LENART PRI VELIKI NEDELJI. Po navodilu oblastnega tajništva je krajevna organizacija sklicala za nedeljo 24. t. m. svoj letni občni zbor, katerega je posetilo častno število odličnih somišljenikov. Nanovo se je dalo vpisati 34 članov, kar je za naše razmere prav zadovoljivo. O političnem položaju sta poročala gg. Megla in Lah, kar so zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje. Pri tej priliki se je izvolil novi odbor, ki si je nadel nalogo: organizacijo razširit na vse okoliške ob-
vendar ni mogla premagati svoje sramežljivosti. Le štirim stenam svoje male sobice je zaupala svojo bolečino. Tam se je kakor brezumna vrgla na posteljo, toda jokati ni mogla. Vse jo je bolelo in skelelo in kri je divjala v njej. kakor da ji je kdo nasul jeklenih igel po telesu. Vso noč ni zatisnila očesa, le z odprtimi očmi je sanjala blazne sanje varane mladosti. Naenkrat se ji je zazdelo, da vidi pri oknu Franceljnov obraz. Planila je, odprla in zagrabila — slamnatega moža, ki ga ji je nastavil —
«Foltan,» ji je naenkrat bušilo v glavo.
Zaihtela je in zaloputnila okno. a v tistem trenutku je po dvorišču nekdo zbežal. Prisluhnila je in spoznala, da je še drugi, ki morda podi prvega.
«Cakaj. vrag, jaz ti posvetim!*
Spoznala je glas svojega brata Janeza, ki se je čez nekaj časa vrnil, odstranil moža od okna in vprašal:
»Mojca, ali spiš?*
Dekle se ni moglo premagati in je mesto odgovora samo zaihtelo. Odprlo je okno in z roko iskalo Janeza.
»Oh, Janez, moj brat, kako sem nesrečna!*
«Le molči,* jo je zamolklo tolažil brat. :«Ne vem, katero motovilo si je upalo to nesramnost. Danes mi je zlodej ušel. ali če ga dobim, bo štel kosti, pa salabolsko polomljene!*
Mojca ni mogla izpregovoriti nič drugega, kakor:
«Le kaj sem storila ljudem, da mi ne dajo miru!*
»Beži, beži,* jo je tolažil Janez, «kaj boš jokala, saj si Gozdnikova!*
Ta bratov ponos je rahlo dvignil tudi njeno zavest. In naenkrat, kakor da je izprožila pero, je vprašala:
»Zakaj sta se pa s Franceljnom sprla?* »Kdo?*
»Ti in Francelj —» »Jaz —?» «No, ali ne?* »Kdo ti je pa to natvezel?» Mojca ni odvrnila ničesar. Mreža, ki jo }e obdajala doslej, se ji je s tem odgovorom še bolj zgostila in stesnila, Janez pa je menil:
«Kar lepo spat pojdi, pa ne poslušaj čenč. Lahko noč!*
«Lahko noč!» je dihnila sestra, zaprla in zagrnila okno, potem pa se je spet prepustila svoji žalosti. In bolj potrto nego jo je zapustil večer, jo je našlo jutro naslednjega dne.
VII.
Ko prišel sem na sred' vas!, zavriskal sem na vse strani, za vriskal sem na vse strani: Ju-iu, ju-ju, iu-ju-hu-hu.
Maks Lendauer se je z vso naglico odpravil domov. Odpravljal se je z nestrpnostjo človeka, ki se je nenadoma rešil smrti. Samo enkrat je bil medtem še Foltan pri njem. ko mu je namreč prišel poročat, kaj vse je ukrenil v njegov prid. Izpustil tudi ni zgodbe o slamnatem možu, kar je bilo Maksu nekam posebno všeč.
«Torej misliš, da mi nikakor ne more iz-podleteti?* je vprašal Maks.
»Niti pes je ne bo povohal, tako jo bom razkričal,* je resno zatrdil Maks. Pri tem je ostalo.
čine. Razpravljalo se je tudi o zadevi postajališča; ta zadeva se vleče že več let ter je pričakovati, da se bo v 'doglednem času uresničila.
SV. DUH NA OSTREM VRHU. Občni zbor naso krajevne organizacije SDS se je vršil dne 24. t. m. ob ti. Tiri pri g. Santlnu ob navzočnosti narodnega poslanca g. drja. Pivka. Po poročilih drja. Pivka je pristopilo 22 novih članov, tako da šteje naša organizacija 60 članov in 29 naročnikov «Domo-vine». Za predsednika je bil ponovno izvoljen župan g. Ivan Krampi.
MARENBERG. Poročil se je v tukajšnji farni ccrkvi naš prijatelj g. Rok Čakš, davčni sluga, z gdč. Romano G i g e r 1 o v o. Mlademu paru is-Kttne čestitke!—V nedeljo 24. t. m. sta predava * šolski nadzornik g. Močnik in okrajni ekonom g. V e r n i g o sadjarstvu, živinoreji in hmeljarstvu. Predavanj, ki sta se vršili po večernicah v Brudermanovi dvorani, se je udeležilo čez 100 gospodarjev in gospodinj. Na vzpodbudo šolskega nalzornika g. Močnika se je sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Sadjarskega iu vrtnarskega društva. Nekateri posestniki so zahtevali, naj bi se tiskala »Kmetovalec* in »Sadjar* tudi v nemškem jeziku, češ, da nemški bolj razumejo. Ker je v marenberški okolici mnogo novih hmeljarjev, se bo vršil dne 19. marca 1926. enodnevni poučni tečaj o hmeljarstvu, katerega bo vodil g. PetriČek iz Žalca.
RUŠE. Občni zbor krajevne organizacije SDS je bil v nedeljo 24. t. m. v prostorih g. Osvvalda ob veliki udeležbi članov. Oblastai odbor je zastopal g. Ivan Robnik, ki je tudi podal poročilo o političnem položaju. Za predsednika organizacije ja bil ponovno izvoljen g. Davorin Lesjak, v odbor pa zastopniki vseh stanov.
STUDENCI PRI MARIBORU. Občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SDS se je vršil 20. t. m. v gostilni »Nad Dravo*. Zborovanja se je udeležil tudi narodni poslanec dr. Pivko in za sresko organizacijo Maribor, desni breg, predsednik g. Kejžar. Člani naše organizacije so disciplinirani in so bili skoro polnoštevilno zbrani. Po poročilih odbora se je izbral nov odbor, ki ga vodijo gg. J. Pšeničnik
Ko je Lendauer prišel domov, se ga je vsa hiša razveselila. Oče se mu je pripeljal na tri ure oddaljeno postajo naproti in je kar poskakoval od veselja.
»Torej praviš, da se je izpolnila naša srčna želja?*
»Zdaj gre v klas, upam,* je odvrnil Maks. «Pa samo po zaslugi tistega popotnega potepuha, praviš?* se je veselo čudil oče.
»Skoraj bi dejal,*, je odvrnil Maks. »Morata namreč pomisliti, da v spodnjem kraju* ni iahko priti med IjuOk. Saj so prijazni, ljubeznivi, zabavni in še. kar hočete, toda sredi veselja in zabave vam začno nenadoma govoriti med seboj jezik, ki ga čisto nič ne razumete. Seveda ne veste, ali govore o vas ali o čemerkoli, toda vedno je nekaj neprijetnega v taki druščini. Človeku se kar nekako tla izpodmikajo in sam ne ve. kako naj se obnaša. Kadar se družba zasmeje, se nehote zasmejete ž njo vred, pri tem pa se ne morete iznebiti občutka, da mislijo vsi o vas: «Oj, norček, ako bi vedel, kako smo te obrali, se ne bi smejal.*
Tako je tam doli med vindišarji. Poleg tega sem pa imel tekmeca, huj. pa kakšnega. Kakor v gori hrast, vam pravim! To je bil fant, da malo takih. In kako je znal govoriti. Slovensko, nemško — to mu je bilo čisto vseeno. In plesal je, pel. pa delal, delal. Mojster je hodil kakor senca okrog, ko je odšel tisti Francelj, tako mu je bilo hudo.
No, ta si je bil izbral Mojco. In dekle ga je imelo rado, da me še danes srce boli, ko pomislim na to. Kar z očmi ga je požiralo.
* Izraz za slovenski del Koroške. Nemško: Unter-
tja gor na oni majhen hribček, kjer počivajo že tisoči naših bratov. Pokojnik je bil priden mož in vzoren gospodar nenavadno mirnega značaja ter morda v vsej fari edini, ki ni poznal sovraštva ne prepira, zaradi česar je bil obče spoštovan in priljubljen v vsej okolici. Pred dvema letoma mu je umrl edini sinček. Kljub temu je bil vedno dobre i volje. Nikdar ga nismo videli žalostnega. Vedno je bil zdrav in krepak, a nenadoma je stopil v njegovo hišo angel smrti, ki mu je pretrgal življenja nit. Bodi mu lahka domača gruda! Ni mi bilo dano, da bi videl še enkrat tvoj nasmeh, četudi na mrtvaškem licu. Zato pa:
Mirno spi. prijatelj dragi, sanjaj večni san! Nad zvezdami duša tvoja uživaj večni dan!
LESKOVEC PRI PTUJU. Tukajšnja Čitalnica je v nedeljo 24. t. m. priredila ljudsko veselico z uprizoritvijo burke «Rdeči nosovi*. Prireditev je uspela v polni meri. Udeležba je bila povoljna, za kar se imamo zahvaliti našim pridnim sosedom iz Sv. Barbare. Igralci so se prav dobro odrezali. Posebno nam je ugajal navihani Jurček. Tako smo se zopet malo pozabavali kljub veliki protiagitaciji raz prižnice in kljub temu, da ni bilo popoldanskega cerkvenega opravila. V nedeljo se bo igra ponovila in prihodnjo nedeljo se namerava igrati »Zupanova Micka®. Tudi mi hočemo izrabiti ta kratek predpustni čas. Saj beremo, da tudi vi tam po Ljubljani vedno plešeto.
SV. MARTIN PRI VURBERGU. Predpustna veselica tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. ki se je vršila v nedeljo, je prav dobro uspela. za kar se društvo najtopleje zahvaljuje pevskemu društvu iz Zatičke vasi. nadalje gasilnim društvom v Sv. Janžu in Ilotinji vasi ter vsem cenjenim gostom iz Vurberga, Sv. Barbare in Zgornjega Dupleka, ki so nas tako polnoštevilno posetili in pripomogli k tako dobremu uspehu. Društvo se priporoča za nadaljnjo naklojenost vsem cenjenin obiskovalcem. — Načelstvo.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Tukaj pri nas imamo zmeraj dosti novic. Nikoli nam jih ne manjka.
Naš g. župnik bi drugače že kar "bil po volji, samo na prižnici včasih malo preveč grmi nad dekleti, ampak g. župnik premalo vidi tista dekleta, ki trebijo v njegov klerikalni rog. Tako je neka ne baS mlada devica postala mati, ki pa še ne ve za očeta. Naši klerikalci naj se torej ne zgražajo nad drugimi, tako tudi ne nad fantom in dekletom, ki ne marata poljubovati g. župniku roke. To pač menda, tudi ni greh, da je to dekle naročeno na »Domovino«.
PRVENCI PRI MOŠKANJCIH. Poročati vam moram žalostno vest, da nas je 16. t. m. nepričac kovano zapustila mladenka Ivana Bezjakova v 22. letu svoje staroBti. Z njo so izgubile tovari-šice svojo prijateljico in starši svojega ljubljenega otroka. Pred odhodom z doma sta se ob odprti krsti v imenu staršev, brata, sestre, prijateljev, prijateljic, sorodnikov in znancev poslovila od pu-kojnice gg. Mikša in Zagoršek. Nobeno oko ni osta» lo suho. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb. Pokojnici blag spomin, preostalim pa iskreno sožalje!
KRIŽEVCI V PREKMURJU. Redni letni občni
zbor krajevne organizacije SDS v Križevcih se jo vršil 20. t. m. v prostorih gostilne g. Mihe Gorčana, Zbora se je udeležilo do 150 somišljenikov iz občine Križevci, ki so z veliko pozornostjo poslušali kratko očrtan program SDS in besede, s katerimi je otvoril občni zbor bivši tajnik organizacije g. Janez Gergar, gostilničar in t. 6. blagajnik. V odbor krajevne organizacije so bili izvoljeni za leto 1926. naslednji somišljeniki: za predsednika Bre-skoč Adam, za podpredsednika Kiičan Jožef, za tajnika Hari Janez, za blagajnika Gergar Janez, za stalnega čuvarja skrinjice Kutos Ludovik. za njegovega namestnika Hari Janez, za odbornike: Hari Franc. Kerčmar Janez, Kučan Aleksander. Kutos i Ludovik, Hari Aleksander, Gergar Ludovik. Za delegata za oblastni -občni zbor je bil izvoljen Dšu-ban Josip, šolski upravitelj, za delegata za sreski občni zbor pa Gergar Janez, gostilničar. Sprejela je organizacija 54 novih članov, tri pa je izbrisala. Skupno število članov naše organizacije znaša sedaj 172. Upam pa, da se bo v kratkem naše število šo pomnožilo.	H. J.
kot predsednik, Srečko Vokač kot podpredsednik, Anton Domiter kot blagajnik, Rihard Pegan in Alojz Furek kot tajnika. Razen tega je v odboru žo cela vrsta naših naprednih delavcev. Poročilo narodnega poslanca dr. Pivka so sprejeK zborovale! z velikim odobravanjem na znanje in člani organizacije izjavljajo, da bodo dosegli tekom leta 1926. brezdvomno do sto novih članov. Na zboru se je priglasilo 14 novih naročnikov «Domovine». Tako se ustvarja v nekdaj nam sovražnem kraju nov krepak duh. Narodni in napredni obroč krog Maribora 6e širi in krepi.
MALA NEDELJA. V nedeljo 7. februarja ob 4. uri popoldne se bo uprizorila v društvenem domu narodna igra «Deseti brat«. Po igri bo prosta zabava s plesom in godbo. Per bo to zadnja prireditev v letošnjem predpustu, se vabi staro in mlado k prav obilni udeležbi.
SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SDS se je vršil v nedeljo 24. t. m. ob krasni udeležbi članov. Od dozdajnih 46 članov se jih je udeležilo 34 in na novo jih je pristopilo 8, tako da šteje danes ta obmejna organizacija 54 članov. V imenu oblastne organizacije je poročal o političnih in gospodarskih vprašanjih član oblastnega odbora g. Ivan Kejžar. Za predsednika organizacije je bil zopet izvoljen posestnik g. Josip Seifrid in v odbor sami odlični domačini iz kmečkega in drugih stanov. Storjen je bil sklep, da se čimprej ustanovi Ljudska knjižnica ,in da se oživi podružnica CMD. Za «Domovino» so Be priglasili 4 novi naročniki.
ST. ILJ V SLOVENSKIH GORICAH. Občni zbor krajevno organizacije SDS se je vršil 24. t. m. opoldne v prostorih g. Sfiligoja ob lepi udeležbi članstva. V imenu oblastnega odbora je g. Ivan Robnik poročal o položaju. Za predsednika je bil ponovno izvoljen poštar in posestnik g. Gabriel Sfiligoj, v odbor odlični možje in mladeniči iz občin St. Ilj, Cirknica, Ceršak in Selnica. Tudi ta obmejna organizacija lepo napreduje.
SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Pred nekaj dnevi so naši farni zvonovi žalostno zapeli zadnjo pesem g. Janezu L a j h u, ki so ga štirje črno oblečeni možje nesli k večnemu počitku
Zdaj si lahko mislite, kako težka je bila moja naloga!»
«Saprament,» se je začudil stari Lendauer. «potem si jo pa res dobro izpeljal.«
Možiček je bil tako zgrbljen, da po velikosti ni prekašal desetletnega otroka. Glavo je imel nekam stisnjeno, a na čelo. ki je bilo silno zgubano in kakor vdrto. mu je padal šop sivorumenih las. Oči so bile drobne, vodene in brezizrazne, tako čudne in tako majhne, da so skoro popolnoma izginjale v valovju nebrojnih gub, ki so se kopičile okrog njih. Tak je Lendauer kar poskakoval po vozu in poveličaval svojega sina.
«Ah, saj sem vedno pravil: če Maks ne reši našega rodu, nam niti sam Bog ne more več pomagati. Maks, Maks, ti moj zlati Maks!«
Sinu je bila hvala všeč in ga je tako premotila. da si je celo sam jel domišljati, kako je izvojeval veliko in težko zmago. Končno se je pa le spomnil tudi na Foltana.
«Tega ne smeva pozabiti, oče,« je pripomnil staremu.
«Saj sem že mislil na to.« se je zmagovito zasmejal Lendauer, «še bolje sem mislil, nego ti. Veš. kako?«
«Kako?»
«No, Trtido mu damo za ženo!»
Ko je Maks spoznal, da misli stari resno, ga je streslo.
«Trudo mislite oženiti?«
«Zakaj pa ne?« se je čudil stari.
«Trudo — Trudo vendar —» se je obotavljal Maks.
«A, na božjast misliš,« je menil stari malomarno.
•No, da —« je težko pritrdil Maks
«To nič ne škodi.« je zavrnil stari Lendauer. »Otrok ne more biti—»
«Kako veste?«
«1, vem. kar vem. Pa če že ravno hočeš, ti tudi povem. Zaradi dote se je že ta in oni srnukal okrog nje. jaz sem si pa mislil: «Naj ima tudi dekle kaj od sveta!« No, pa ni bilo nikoli nič—»
Maks sc je zdrznil. Mir, s kakršnim je oče govoril o nesreči in sramoti lastne hčere ga je spravil popolnoma iz ravnotežja... Kako vse drugače je tam doli v spodnjem kraju. Ko je samo zaplesal z Mojco, ga je pogledal Francelj tako. kakor da mu hoče polomili vse kosti. Tu se pa smukajo okrog: danes ta. jutri oni — in očetu ie vse prav.
«Kaj pa, če je Foltan ne bo maral?«
«Kaj?» se je zavzel stari. «Ne maral?! Ali veš, da je Truda Lendauerjeva hči? Ali veš, kaj se to pravi?«
«No. no, tisto že. toda —»
«Nič: toda! Ti si še mlad in ne veš. kaj se pravi priti s ceste v lasten dom! Kdo pa je ta Foltan? To je ubogi — nihče, ki ga ie nekdo raztresel, bogve kdo in bogve kje. Potem pa naenkrat: Lendauerjev zet! Še tisti tvoj tekmec, tisti Francelj, ali kako mu praviš, bi si lahko obliznil vseh deset prstov za našo Trudo! Kaj pa misliš: bajto ji dam do smrti, pa malo sveta k bajti, takole za par goved, hej, ljubi moj, to niso mačje solze!«
Bolj se je oče ogreval, bolj je Maksa stresal mraz. Zdelo se mu je, da se svet postavlja narobe in da bo tudi njega kmalu potegnil s seboj.
Ko šta zavila z vozom pred hišo, je bilo prvo bitje, ki ga je Maks zagledal, njegova sestra Truda. Bila ie lepa. popolnoma dozo-
rela mladenka, nenavadno svežih oblik. Kite močnih plavih las so ji v vencu obkrožale glavo, toda oči in par nekam zoprno ostro zarezanih potez krog usten je povedalo vse: Truda ni bila čiste pameti. Ko je zagledala očeta in Maksa, je hipoma odpustila kite. da so se ji kakor kače vsule po hrbtu, pa se ie zavrtela in jela poskakovati, kakor da hoče plesati. Potem jima je stekla nasproti, obstala pred vozom in sunkoma zavihtela krila čez glavo, češ:
«Maks, ali nisem lepa!« Maks, ki je bil v Celovcu že deloma pozabil njene navade, se je s krikom zavzel: «Truda. kaj pa počneš?!« Tedaj se je dekle zavrtelo, krila so za-frfotala in obraz je bil spet prost. Ali joj. ta obraz. Rdeče in višnjevo so se pobarvala lica, na čelu in na sencih so se pojavile vrvičasto napete žile. oči pa so blodile, kakor da jih hoče nevidna sila pahniti iz očesnih jamic. Grozen, bolj živalski nego človeški krik, pa jo je zvilo kakor vreteno in jo treščilo po tleh. Iz ust so ii vrele pene in črna kri. In hropla in rohnela in grgrala ie. da ie bila groza. Vse telo je vztrepetavalo v sunkovitih krčih, kakor da se bliža vsak hip konec temu čudnemu življenju. Oba Lendau-erja sta planila z voza. dvignila nesrečno Trudo in jo odnesla v hišo. kjer sta imela dokaj posla, predno je božjastni napad minul. Prišla sta tudi oba brata, mutasti Henrik in bebasti Joža. Bebec se je režal, mutec pa je sedel za mizo in ponavljal svoj: «Udaha, uaaha —» To je bil njegov izraz za bojazen. S takimi dobrotami in radostmi je Maksa' Lendauerja sprejel njegov rodni krov.
(Dalje prihodnjič.)
FOKOVCl (PREKMURJE). Občni zbor krajevne organizacije SOS se je vršil 10. t. m. ob veliki udeležbi. Predsednik je poročal o oblastnem občnem zboru, g. Lipaj o politični š->li v Mariboru. Organizacija šteje po tajniškem poročilu 50 članov, katero število pa se bo v tekočem letu še zvišalo. Za predsednika je bil po-
zarje SDS. Udeležili so se ga domalega vsi dosedanji člani in ob tej priliki je pristopilo tudi uek >liko novih. Vsestransko se je povdarjalo nezadovoljstvo s sedanjo «kmečko» vlado. Posebno pisano gledajo gg. Puclja in Radiča njihovi lastni volilci. Zborovalci so živahno razpravljali o raznih lokalnih potrebah in smotreno rešetali
novno izvoljen g. Aladar Verteš. Organizacija i najbolj pereča politična vprašanja. Sklenili so,
pošlje kljub oddaljenosti od železnice delegate na zbor dne 31. t. m. v Mariboru.
BEGUNJE (GORENJSKO). Tukajšnje Prosvetno društvo je priredilo v nedeljo 24. t. m. pred polno dvorano narodno igro cLegijonarji*. Igra sama kakor tudi lepa scenerija in kostumi so ljudstvu splošno ugajali. Čisti precejšen dobiček dobi tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo. Knjižnica Prosvetnega društva se je pomnožila za 50 novih knjig, da bo mogla zadovoljiti tudi najvnetejše čitalce, ki se vedno bolj^množe. Res razveseljiv pojav je, da ima tukajšnje prebivalstvo toliko zanimanja za lepe knjige. Društvo si je nadelo nalogo, kolikor mogoče ustreči željam in potrebam ljudstva. Na podtikavanja v nazadnjaškem ča««pisju pa društvo ne odgovarja in gre nemoteno po svoji začrtani poti. Da se ustreže splošni želji občinstva, se bo igra cLegi-jonarji» ponovila prihodnjo nedeljo popoldne cb pol 4.
MARIJA GRADEC-RIMSKE TOPLICE. V nedeljo 31. t. m. se bo vršil občni zbor k. o. SDS za občino Marija Gradec ob 9. uri dopoldne v posebni dvorani hotela «Nova pošta* v Rimskih toplicah. Občnega zbora se bo udeležil delegat iz Ljubljane, ki bo poročal o gospodarskem in političnem položaju, zato se vabijo V9i člani in somišljeniki, da se občnega zbora sigurno udeleže.
MALA NEDELJA PRI LJUTOMERU. V torek 26. t. m. je ugledni rodbini posestnika g. Vin-cenca Mihaliča v Bučkovcih umrla 171etna hčerka Pepica Mihaličeva na sušici. To je tekom enega leta že drugi težki udarec v tej rodbini, ker še ni minulo leto dni, odkar ie na isti bolezni umrla ena hčerka. Težko prizadeti napredni rodbini naše iskreno sožalje.
PTUJSKA GORA. 24. L m. se je vršil v gostilni g. Klemenčiča občni zbor krajevne organi-
da se hočejo v častnem številu udeležiti shoda g. Svetozarja Pribičeviča 31. t. m. v Mariboru. Z zadoščenjem so soglasno ugotovili, da se naši poslanci ne plašijo javnih shodov in da svoje vo-iilce marljivo obveščajo o parlamentarnem delovanju SDS, medtem ko se klerikalna gospoda bore malo briga za kmete, med katere se potrudi le v času, ko jim že voda v grlo teče. — Za leto 1926. se je izvolil naslednji odbor: predsednik Ivan Peče; odborniki: M. Šegula, Jož. Lovrec, Fr. Kašpar, K. Vedlin, Fr. Ritonja, S. Iierbler, K. Grušovnik in Janko Peče.
ŠT. JANŽ PRI ZIBIKI. Občni zbor krajevne organizacije SDS se je vršil v nedeljo 24. t. m. popoldne v prostorih g. Tojnika. Na občnem zboru je zastopal oblastni in srezki odbor g. Malgaj. Izvoljen je bil po večini stari odbor pod predsedstvom g. Ivana Tojnika.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Občni zbor krajevne organizacije SDS se je vršil dne 24. t m. dopoldne. Srezko in oblastno organizacijo je zastopal srezki tajnik g. Anton Malgaj. Sklenjen* je bila resolucija, v kateri se zahteva takojšnje sprejetje zakona o izenačenju davkov. Gospod finančni delegat se poziva, naj predpisuje za Slovenijo samo toliko davkov, kolikor je vstavljenih v državni proračun. Davkoplačevalci kmalu ne bodo zmogli preogromnih bremen in nešteto eksistenc bo uničenih. Poslancema dr. Žerjavu in dr. Pivku se je soglasno izrekla zaupnica. Istotako tudi glavnemu in oblastnemu vodstvu stranke. Za predsednika je bil ponovno izvoljen posestnik g. Janko Koprive, za tajnika pa g. Martin Strašek.
KRIŽEVCI NA MURSKEM POLJU. Naša krajevna organizacija SDS je imela 24. t. m. dobro obiskan občni zbor. Organizacija je štela v preteklem letu 52 članov, od katerih se je ki-ncem
leta pet članov odselilo. Vendar bo pa organizacija to izgubo v tekočem 'etu ladouiastiUt in število članov še pomnailla. Za predsednika organizacije je bil ponjvn > izvoljen g. Jakob Senčar, posestnik v Lukavcih, za p. d predsednika posestnik A. Stuliec, /a tajnika g. A. V rabi. Vsi in tudi ostali so porok, da se jo claio organizacije ne samo vzdržalo na d ;zda>ni višini, ampak se še dvignilo.
CVETKOVCI. Občni zbor tukajšnje organizacije SDS se je vršil v nedeljo 24. t. m. pri g. Jos. Lahu v Oslušovcih. Prijavilo se je 28 članov. Za predsednika je izvoljen g. Josip Lah. Razprava se je gibala zlasti okrog korakov, katere je treba storiti za pospeševanje zgradnje postajališča. Iznesle so se pa tudi pritožbe glede dostavljanja «Domovine> s strani poštnega organa. Tozadevne pritožbe so se s konkretnimi podatki poslale na merodajno mesto. Organizacija se bo imenovala odslej kraj. org. SOS za Sv. Lenart in okolico s sedežem v Oslušovcih.
KONJICE. Občni zbor naše organizacije se je vršil v nedeljo 24 t m. Organizacija je štela v lanskem letu 62 članov, na občnem zboru so pristopili na novo 4 člani. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. A. Prus. Občni zbor je usvojil vse resolucije in sklepe oblastnega odbora na seji 10. L m. v Celju. Sklenilo se je tudi storiti vse za pospešenje rešitve vprašanja meščanske šole v Konjicah, dalje za upostavitev 3. (večernega) osebnega vlaka v obeh smereh na progi Poljčane-Zreče. Organizacija je izrekla bivšemu inšpektorju za osnovne šole g. Schellu iskreno zahvalo in priznanje za njegovo požrtvovalno in uspešno delo na tem položaju in protest proti neutemeljeni njegovi odstavitvi.
Ne verjame prav.
Stara devica: »Verjemite mi, tudi pred menoj so klečali gospodje in mi dvorili.«
Mlada gospodična: «Vi pa imate zelo dober spomin...»	*
V blaznicl.
Posetnik: »Kakor vidim, je nekaj bolnikov pri delu. Ti so menda manj neumni«
Sluga: «Baš nasprotno: ti so najneumnejši...»
Iz šentvidskega okoliša
(Stare šaljive dogodbe. Piše Anton Stražar.)
(Dalje.)
Stari šentvidski mojstri.
Čeprav ni šentvidska srenja velika, vendar je imela in ima še dandanes umetnike in v vseh strokah sposobne ljudi. Zaenkrat se hočem v tem oddelku spomniti četvero daleč na okoli znanih oseb. Ti so bili: Bognarčkov očka. njihov sin Miha, Škafarjev Janez in Tišlarčkov Nacek.
Bognarčkovi so iz Prevoj; njih hiša je tik ob Dunajski cesti ravno v obližju 20 kilometrskega kamna od Ljubljane. V današnjem času se je tja priženil Klančarjev in vzel domačo hčer, ki je šivilja. Tako je prenehalo staro rodbinsko ime Kosmatinovo, sedanji otroci se pišejo Gostiči.
Oče sedanje gospodinje je bil sloveč tesarski mojster, enako tudi njegova sinova Peregrin in Miha. Prvi Peregrin, sedaj živi s svojo družino v Čemšeniku, ki je v sosednji dobski fari.
Bognarčkov očka so bili prava gorenjska korenina: visoki skoro en seženj. rdečih lic. zdrave postave, kakor nalašč ustvarjeni za težko tesarsko delo.
S pomočjo svojih dveh sinov so domala vsem kmetom v okolici Dostavili vse skednje, kozolce, svinjake, sušilnice in nova ostrešja.
Kljub težkemu tesarskemu delu so očka kakor drugi Šentjani učakali visoko starost: še v svojem sedemdesetem letu so vedno tesarili! Da so ga vsi Bognarčkovi tudi «cu-kali«, ni nič izrednega, kajti dali so jim ga kmetje pri veselih »likofih«. vmes so si ga pa tudi sami dobili, ker po njihovem mnenju
je požgal vse male grehe — velikih pa niso delali, kakor so se sami šalili.
Kakor drugod v naši mili domovini tako tudi naši Šentjani radi potrkavajo na zvonove pred nedeljami, prazniki in ob drugih slovesnih dnevih. V Št. Vidu in tudi po sosednih drugih cerkvah pa sedaj zelo pogrešajo Bognarčkovega Miho.
Miha je imel za največje veselje, da je ob sobotah in ob nedeljah v jutro dan potrkaval. Ljudje so takoj vedeli, kdo potrkava v tem ali onem zvoniku. Mihe torej ni zadržalo doma, da bi ne šel potrkavat, ne slabo vreme ali utrujenost radi teškega tesarskega dela. Poieg tega veselja je bilo za Miho še petje in čuvanje pri mrličih.
Da. peti je znal Miha! Pel je oo navadi pri mrličih. Pridružil se je rad tudi cerkvenim pevcem ali tudi fantom na vasi. ki so ga seveda vselej z veseljem vzeli v druščino in mu privoščili tudi kaj pijače.
Večkrat je prišel Miha tudi v našo farno brdsko cerkev ter se pridružil našim cerkvenim pevcem. Pred vojno ie bil na Brdu še za organista znani Brgantov Janez iz Dupelnovske vasi. Ta Janez je tako nalahko orglal. da so rekli šaljivci: »Janez nam ravno tako gode, da lahko spimo.« Tudi Mihi ni bil povšeči ta organist, še manj pa njegove pevke. Večkrat se je izrazil o vsem tem zboru: «Oh Marija sveta! Janez orgla. kakor bi se mu dremalo, njegove pevke pa pojo, kakor bi bile vse hripave.»
Skoda, da dandanašnji več ne živ; Miha, kajti sedaj imajo na Brdu izbornega mladega organista, druge pevke in fantovski pevski zbor.
Kakor sem že omenil, je Miha hodil tudi rad k mrličem čuvat. Pa tudi fantom ie bil
dobrodošel Miha: kjati on je znal peti vse lepe in ganljive običajne mrliške pesmi.
Kakor naslednjo:
Marija z Vogrskega grd, za njo gre žalostno srce...
Posebno ganljivo pa je Miha zapel poslovilno mrtvaško pesem:
Dobei večer vam voščim nocoj: Nocojšno noč sem še pri vas, a jutri že rajžam od vas, Jaz .vmljem slovo,	;
nazaj me nič več ne bo..;*-"
Ker je znal tako ganljivo in izborno to zares pomembno pesem zapeti, so skoraj povsod domači postali solznih oči. Ker pojejo v našem kraju pri čuvanju mrličev tudi litanije Matere božje, jih je vselej pel Miha »naprej«. Marsikdo mu je rekel: »Škoda, Miha, da ti nisi kak kaplan ali fajmošter. ker znaš tako cerkveno peti.»
Pretečeno leto pa je Miha umrl. in sicer je tek svojega življenja dokončal na hitro v bližnjem Krumperku v hlevu, na istem Krum-perku, kjer so bili svoje čase mogočni gra-ščaki, slavni vitezi Ravbarji.
Vsi naši ljudje pogrešajo Bognarčkovega Miho; da tudi naši zvonovi ga pogrešajo! Kadar kje v kaki družbi nanese pogovor o njem, pravijo:	*
«Ti, Miha, ti, kako hitro nas je zapustil. Povsod se pozna, da ga ni... Ni bil še star, lahko bi še živel, pa nam popravil kaj poslopja, pa katero takole zapel.«
Dasi je Miha bil drugače šaljiv in zabaven človek, oženil se pa ni; umrl je torej kot star kmečki fant...
Pičel četrt ure od prevojske vasi je vas Zaboršt: ta vas je že čisto na koncu šent-
Shod Samostojne demokratske stranke
bo v soboto 30 t. m. ob 20. uri zvečer PIT* v Celjskem
domu ir Celju. ""Ip^i
Na shodu bo govoril minister n. r.
g. Svetozar Fribičevič.
Demokrati in prijatelji, pridite vsi poslušat našega voditelja in borca za edinstvo in napredek naroda.
Železniške zveze ugodne; v Savinjsko dolino po sliodu poseben vlak.
LH
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
DELO PO NAŠIH SADNIH VRTOVIH.
Pridelki na sadju bi se dali pri nas še izdatno dvigniti, če bi v sadjarstvu kaj bolj napredovali. Mnogo je še prostora, ki bi se dal pritegniti za sadjarstvo. Pa tudi obstoječe nasade je treba dvigniti v rodovitnosti. Pri nas prepuščamo sadno drevje vse preveč naravni rodovitosti in sploh samoraslosti. To pa ni prav! V tem pogledu moramo delati razliko med sadnim in gozdnim drevjem. Sadno drevje potrebuje za uspešno rast in rodovitost vsako leto nekaj dela. Le v tem primeru nam bo hvaležno in bo redno rodilo.
Pozimi in v prvi spomladi je čas, da pregledamo vse sadno drevje in mu pomagamo k uspešnejšemu razvoju s tem, da ga po potrebi (očistimo in obrežemo. Vse tiste poganjke po deblu, po debelih vejah in iz korenin, ki jemljejo drevju po nepotrebnem moč in ga na ta način zajedajo, je treba odstraniti. Suhe in napol suhe veje je treba tudi odstraniti. Tudi v gošči rastoče veje, zaradi katerih jim manjka zrak, svetloba in toplota, je treba odstraniti. Kar odžagamo', je
treba še z nožem gladko obrezati, da se rane hitreje in bolje zacelijo.
Važno je dalje, da odstranimo mah in lišaj s sadnega drevja. Po nekaterih legah je vse polno teh zajedalcev. Mah in lišaj nista tako nedolžna, kakor se zdi, ampak ona škodujeta v mnogih ozirih sadnemu drevju in zato jih moramo po deblu in vejah preganjati. Pripravne za to so drevesne krtače in strgulje. Po drobnih vejali pa odpravljamo lišaj z drevesnim karbolinejem ali pa z raztopino modre galice in apna, ki požge te nadležne pijavke. S tem uničujemo tudi razne škodljivce in bolezni.
Ce smo drevje skrbno očistili, potem mu je treba tudi gnojiti. Sadno drevje, ki naj bogato rodi, potrebuje moči in dobrega gnojenja. Sadne vrtove je treba vsako leto gnojiti, da pridemo do rednih letin. Gnojiti je treba tudi zaradi boljše košnje, ki jo imamo po sadnih vrtovih. Tudi vinograde moramo gnojiti, če hočemo, da nam redno in dobro rode. Švicarji gnoje svoje sadne vrtove in sadne travnike vsako leto. Izvrstno deluje po takih nasadih gnojnica, ki jo pozimi in zgodnji pomladi vozimo in razdelimo po teh prostorih. Gnojnica učinkuje hitro in je za spomladno gnojenje posebno pripravna. Izvrstno učinkujejo pa tudi druga gnojila, zlasti tudi umetna gnojila, alco jih rabimo v primerni sestavi in količini.
Kratke vesti
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se jfl dobilo 27. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov; za 793-16 do 803-16 Din, 100 italijanskih lir za 227-66 do 230-06 Din, 1 dolar za 56-32 do 56-93 Din, 100 češkoslovaških kron za 166-95 do 168-95 Din.
= Sejem v Škofji Loki. Pišejo nam: Dne 8. fek
bruarja, na dan sv. Blaža, se bo vršil v Škofji Loki običajni sejem. Pričakovati je, da bo kupčija dobra, ker se je že prijavilo dokaj kupcev. Kmetom valei, priženite svojo živino v čim večjem številu. Priženite posebno ovce, ker je bil ta sejem že s prejšnjih časih splošno znan kot sejem za ovce.
= Kmetijski tečaji. Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bodo vršili letos na* slednji tečaji za praktične gospodarje: 1.) Živi« norejsko-mlekarski tečaj (3 dni v februarju), 2.) vinarski tečaj (2 dni v febru-arju-marcu), 3.) kletarski tečaj (3 dni v ie-bruarju), 4.) sadjarskitečaj (2 dni v marcu J, 5.) tečaj za pridelovanje krme (2 dni v maju). Kdor se želi enega ali drugega ali vseh tečajev udeležiti, naj se prijavi najpozneje do 2. februarja t. I. pri ravnateljstvu šole. Dan pričetka tečaja se mu bo pravočasno naznanil. Tečaj se bo vršil Ie, če se priglasi vsaj 20 udeležencev.
-f- Kaj je za Stepana Radiča pametno. Ko ja
na nedeljski seji finančnega odbora kritiziral poslanec Agatonovic politiko prosvetnega ministrstva, je St. Radič zaklical: «Aii opozicija ruma nikogar, ki bi pametneje govoril ?> To je izzvalo burne proteste opozicije; poslanec \gatonovic pa je odvrnil: «Minister ne sme tako govoriti, ker znam jaz tudi drugače povedati.> Pri tem je pen molil Radiču pest pod nos. Ko pa je koncem seje Radič odgovarjal na izvajanja posameznih govori nikov, je izjavil, da je Agatonovič izrazil krasne misli in da je imel najgloblji govor. Po sta-
viške soseske. V prejšnjem stoletju je tamkaj živel Škafarjev Janez, ki je bil tudi «star fant«; o njem imam enako nekaj važnega zapisati, da se izpopolni šentvidska zgodovina.
Kakor večinoma vsi drugi iz šentvid-skega okoliša, je bil tudi Janez krepak in postaven fant. Samo nekaj ni bilo Janezu po-všeči: namreč tisti nesrečni nos je bil kriv, da se Janez ni mogel oženiti.
V mladih letih, ko se je v Janezu preganjala še askušnjavska kri», se je ubogi Janez hudo jezil nad svojim velikim nosom; kajti ni bilo baš najbolj prijetno za siromaka, ko se je sam premetoval po starodavni peči. pa jo v spanju objemal. A ko se je prebudil, je uvidel, da ni bila ljubka ženka, temveč le trda peč...
Ko je torej tako Janez objemal svojo znanko — zeleno peč, se mu je sanjalo, da opravlja zidarsko delo. V spanju je udaril s svojimi krepkimi rokami po pečnih model-nicah; udaril je tako silovito, da je razbil kar dve modelnici naenkrat. Pri tem delu se še ni prebudil; kar v spanju je odšel s peči, odprl pečna vrata in začel kar z rokami grabiti pepel. V sanjah je mislil, da meša malto za zidanje. Predramil se je šele, ko je siromak brodil le dalje in dalje po pepelu in prišel do — žerjavice. Tu se je ubogi Janez prav pošteno opekel in seveda tudi popolnoma predramil. Posledic teh sanj ubogi Janez ni bil nič kaj vesel, ker je moral že na vse zgodaj v jutru peč popravljati. Razumljivo je, da so te Janezove sanje imeli okoličani dolgo časa v mislih.
Bil pa je Janez bistra glava. Ko je prevzel gospodarstvo po svojem očetu, ie imel
že stare preperele lesene svinjake; nič ni bilo novega, če so mu sleherni dan prešičt kaj podrli in uhajali Iz svinjaka.
Vedno uhajanje prešičev in pa ker se je sestra Meta, ki mu je gospodinjila, vedno hudovala, je napotilo Janeza, da je začel misliti na nove svinjake.
Lotil se je kar sam tega dela in po mnogem trudu je zgradil svojim nemirnim živalim nove svinjake.
Prav ponosen je bil umetnik Janez na svoje nove svinjake. Kdorkoli je mimo prišel, mu je Janez ponosno pokazal svoje delo z besedami: «Vidiš, prav sam sem naredil te svinjake; kar iz svoje glave sem jih naredil!» Hotel se je pohvaliti po svoji bistroumnosti. Navihana" pa so se šalili: «Saj Janez je lahko iz svoje glave svinjake naredil, ker ima tako veliko ..
V procesijah je Janez običajno nosil cerkveno bandero. Ko je že bolj opešal, so k banderu pridjali še dve palici, da so trije fantje nosili bandero. Pa je rekel Korenjak Janez: «Eja, svet peša, zelo peša! Svoje čase smo fantje kar posamič nosili bandera — dandanašnji pa trije nosijo eno bandero; če pa malo veter vleče, bi mu kmalu še trije ne bili kos!»
Tudi Janez je umrl v visoki starosti.
Isočasno je živel v šentviški soseski daleč na okoli znani Tišlarčkov Nacek. Ta prav za prav ni bil šentviški domačin; rodil se je v sosedni rafolški soseski; njegovi stariši so tamkaj osebenkovali. Kakor oče, so bili tudi sinovi Nacek, Francelj in Janez sloveči mizarji.
Ko je Nacek odrasel, se je zadržaval bolj v Št. Vidu; tako ga torei tudi lahko nrište-
jem k našim Šentjanom, pa vem, da ne bo nihče oporekal.
Nacek ni imel delavnice, polne mizarskega orodja. Vse svoje orodje je nosil kar na hrbtu v leseni krošnji in je tako hodil delat od hiše do hiše. Delal je kar brez strugal-nika. Ko je kje pri kakem gospodarju oblal deske, je namesto strugalnika imel kar dve stolici, pa je šlo! Še dandanašnji ti pokažejo stari očanci lepa in okusno izdelana vežna vrata, okna in dolge stole z lestvicami okrog mize, pa bi ti povedali: «To je delal Nacekj to je delo, ki kaj trpi in je lepo izdelano!»
Le malokdaj je Nacek delal v družbi s svojima bratoma; najraje je bil sam.
Delal je Nacek za male denarje pri gospodarjih; samo žganja so mu morali dajati vedno po malem. Nič novega tudi ni bilo pri njem, če je sredi dneva malo odnehal; ob' ponedeljkih pa sploh ni nikoli delal. Tudi ni bilo nič novega pri njem, če je sredi dela za-pust" gospodarja, če mu ni dal dovolj žganja. emu je kar rekel: «Pa sam delaj, če znaš; pa še sam pojej in popij vse!» Seveda na ponovno prošnjo se je Nacek dal pogovoriti, toda brez «ta kratkega® (žganja) ne!i
Seveda, ker je Nacek rad žganje «cukal»: in je imel svoje življenje uravnano po svetem; evangeliju: «Ne skrbite, kaj boste jedli in v, kaj se boste oblačili® — zatoro: fe bilo tudi njegovo premoženje čisto — seljsko*. Pa on si ni s tem nič belil gu. m tudi ne navezava! svojega življenja na ta. sleparski svet. Če je imel kak goldinar v žepu, je seveda kar odnehal delati ter začel prazniti kozarčke. Opravljal je tc mokro delo toliko časa, da se je znova pisal s tremi črkami, namreč: Suhf
rem običaju postane torej za Radiča naenkrat vse pametno, kadar vidi trdo roko.
Kako štedi poslanec Pucelj. V zadnjem . icKmetskem listu* se je poslanec g. Pucelj po-bahal, da v proračunu kmetijskega ministrstva niso bili črtani nobeni izdatki za uradnike in da je bilo črtanih za kmetske potrebe samo 3,600.000 dinarjev. Poslanec Pucelj je zapisal v svojem listu: cTo je zasluga naše politike in poročevalec v finančnem odboru sem bil jaz.> Prav hvaležni smo g. Puclju za to priznanje. Proračun kmetijskega ministrstva še dve stotinki celotnega državnega proračuna ne znaša, a g. Pucelj se še hvali, da je to zasluga njegove politike. In kljub temu, da je proračun kmetijskega ministrstva tako majhen, da v njem skoro nič ni določenega za kmetske potrebe, je večina finančnega odbora na predlog poslanca g. Puclja črtala še 3,600.000 dinarjev za kmetske potrebe. Če hočejo radičevci štediti, potem naj štedijo pri ministrskih' avtomobilih, za katere je določeno, da smejo vsak dan porabiti za 500 dinarjev bencina, ni pa treba štediti pri izdatkih za povzdigo našega kmetijstva.
+ Radieeva skrb za šolstvo. Novi državni proračun bo najmanj za 2500 milijonov večji, kakor je bil dosedanji, in sicer kljub vsemu zatrjevanju cKmetskega listaj, da hoče radičevsko-radikal-ska vlada štediti. 2500 milijonov dinarjev bo vlada izdala več na leto in ravno toliko bodo morali tudi davkoplačevalci plačati več davkal Ker je ogromna večina prebivalstva v naši državi kmetskega stanu, je jasno, da bodo največ davkov pod sedanjo radičevsko seljaško vlado morali plačati ravno kmetje. Kdor pa misli, da bodo kmetje za večje davke tudi kaj več prejeli od države, pa ee zelo moti. Kakor znano, znaša proračun kmetijskega ministrstva samo 1"8 % od celokupnega državnega proračuna, in četudi je celotni proračun za 2500 milijonov dinarjev večji, je Stepan Radič pristal na to, da se od te ogromne vsote porabi za šolstvo samo 38 milijonov več. St. Radič je celo izjavil v finančnem odboru, da država ne more skrbeti dovolj za šolstvo in da je ta Bkrb dolžnost občin. Medtem ko je prejšnji prosvetni minister Sv. Pribičevič zastopal stališče, naj prevzame država vso skrb za šole, hoče Stepan
Jugoslovani!	Maprednj aki
Y nedeljo 31. t. m. ob Vali. uri bo govoril na velikem
manifestacij skem zboru SDS
\r Mariboru v Narodnem domu
vodja SDS, naš neupogljivi borec za enake pravice
g. Svetozar Pribičevič.
Vsi na ta zbori
Vsi na ta zbori
Radič prevaliti vse stroške za šole na občine. To domu. Vse somišljenike in prijatelje iz Ptuja ter
.	vi	i • i >i _ i	J_ ___t. ¥. T/T»rt:aa «,AKitviA It r\n 11 f%■
je res prava cseljaška politika»!
-f- Resnicoljubnost naših radičevcev. Kakor najet hoče izpodjedati cKmetski list> dr. Žerjava z lažmi. Laž pa ima kratke noge. Nedavno je ; brežju pri Mariboru se bo vršil na Svečnico 2. fe-pisal cKmetski list>, da je dr. Žerjav premalo J bruarja ob 3. uri popoldne v prostorih g. Tončiča.
iz občin Krčevina in Rogoznica vabimo k obilni udeležbi.
Občni zbor krajevne organizacije SDS na Po-
storil za Bled. Zdaj pa mora sam popraviti, da je i Udeležba vseh članov obvezna, v času Zerjavovega dela v ministrstvu za šume dobro došli!
Novi prijatelji
in rudnike dobil Bled od države vse, kar je zahteval. Glede igralnice se je dr. Žerjav potrudil, kar se je mogel. V ostalem naj cKmetski list* ne skrbi za Bled. cKmetski list* očita dr. Žerjavu, da je g. Jan ml. iz Gorij o božiču v Zagrebu voščil g. Radiču za god. G. Jan ml. odgovarja za svoje poklone sam. Ce je bil v Zagrebu, je sebe poniževal in se je pač zahvalil za dobljene brce. Naša stranka je obstojala in obstoji brez gospoda Jana mL
Posebno niso mogli naši ljudje pozabiti dogodka, ko je Nacek spremljal svojega brata Janeza na pokopališče.
Janez je umrl pri sorodniku Mahku, gostilničarju na Vidmu pri Moravčah, kamor je zahajal. Peljali so umrlega Janeza na vozu na moravško pokopališče; na krsti bratovi pa je sedel Nacek ter delal umrlemu Janezu naslednjo pridigo:
«Ali vidiš Janez, kam si sedaj prišel? V krsto so te zabili in na pokopališče te peljemo! Le spominjaj se še sedaj na svoje besede, ko si mi govoril: «Nacek, šparaj, šparaj, pa nikar vsega ne zapij!» Pa jaz ga še sedaj lahko pijem in ga tudi bomb (Vzel je steklenico iz žepa in pil.)
Kljub tako nerednemu življenju je Nacek vseeno učakal lepo starost. Umrl, zmrznil je v hudi zimi leta 1905. v nekem Ustniku v Cemšeniku poleg Doba.
Poleg sebe je imel le maloštevilno mizarsko orodje, svoje edino premoženje.
Profesorjeva raztresenost.
Profesor Onufrij Nesreča je srečal na ulici rdečka, ki je jokal. Zastonj ga je izpraševal, kaj mu je. Končno ga je vzel s seboj na dom.
•Tukaj, draga Evlalija,» je rekel svoji ženi, :«je deček, ki se je gotovo izgubil. Poizvedi, čigav je.»
Evlalija: «Ah, ti zmešnjava zmešana ti, saj to je naš Ahaceljček...»
Pomota.
Gospa (ko odloži časopis): «Ubogi Onufrij je sedaj rešen vseh nadlog.«
•"'effova žena umrla?»
Občni zbori naših organizacij
V	soboto 23. t. m. se je vršil redni občni zbor krajevne organizacije SDS v Stražišču pri Kranju, ki je bil prav dobro obiskan. Po poročilu dosedanjega odbora o delovanju krajevne organizacije v minulem letu je poročal o političnem položaju g. Janko Blagajne. Izvoljen je bil nov odbor za poslovno leto 1926.
Isti večer se je takoj po občnem zboru vršila ustanovitev hranilnice in posojilnice za Stražišče pri Kranju- Predsednik hranilnice je g. Jakob Bajželj, trgovec, ostali odborniki pa so vsi ugledni posestniki, obrtniki in delavci iz Stra-žišča.
V	nedeljo 31. t. m. se bo vršil občni zbor krajevne organizacije SDS v Škofji Loki. Udeležil se ga bo g. dr. Stane R a p e.
V	Gorjah pri Bledu se je vršil občni zbor organizacije SDS v gostilni pri Janu v Spodnjih Gorjah. Kljub veliki zaposlenosti delavcev pri lesni industriji je bil občni zbor prav dobro obiskan in je pokazal, da tudi v tej občini SDS krepko napreduje. O politični situaciji je podal poročilo g. dr. Stane Kape. Po poročilih, ki so jih podali posamezni funkcijonarji, katerih dosedanje delo je bilo soglasno odobravano, je bil izvoljen nov odbor iz naslednjih pristašev: predsednik Boris Černe, podpredsednik Vinko Jan st., tajnik Ivan Kocjančič, blagajnik Josip Soklič, odborniki: Dolinar, Držaj in Negro.
V	nedeljo 24. t. m. se je vršil občni zbor krajevne organizacije v Lescah v gostilni pri Šumru. Po poročilu odbornikov je razpravljal o politični situaciji ter o delu posameznih strank g. dr. Stane Rape. Po njegovem poročilu je bil izvoljen nov odbor, kakor sledi: predsednik Gabrijel Eržen iz Zapuž, podpredsednik Jožef Gogala st., tajnik Viktor Kralj, blagajnik Pavel Olip, odborniki: Jože Pernuš, Ivan Šemerl in Franc Polanc.
V	občini Sv. Krištof se je istotako vršil redni občni zbor krajevne organizacije SDS, ki je bil sijajno obiskan. Po podrobnih poročilih starega odbora je poročal o gospodarskih vprašanjih do-tičnega okraja ter o splošnem političnem položaju g. Fran Majcen.
Občni zbor krajevne organizacije SDS v Ptuju st vršil v soboto 30. t. m. ob 20. v Narodnem
Občni zbor krajevne organizacije v Sv. Trojiei v Slovenskih goricah se bo vršil v nedeljo 7. februarja ob 8. zjutraj.
Občni zbor krajevne organizacije SDS v Ma-renbergu se bo vršil na Svečnico 2. februarja ob 7. uri zvečer v Brudermanovi dvorani v Maren-bergu z običajnim dnevnim redom.
Zborovanje narodnega poslanca dr. Pivka t Selnici ob Dravi dne 24. t m. v prostorih g. Mesa-riča je poteklo v najkrasnejšem razpoloženju in ob živahni debati naših somišljenikov. Zborovanje je vodil g. Majcen. Prihodnji teden se osnuje odbor krajevne organizacije v Selnici.
Občni zbor krajevne organizacije SDS v Me-lincih (Prekmurje) se je vršil 17. t. m. Organizacija je v minulem letu narasla na 32 članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen posestnik g. Jožef Brunec.
Občni zbor k. o. SDS v Žalcu se je vršil 19. t m. v prostorih g. V. Knkca. Sreski in oblastni odbor je zastopal g. Ivan Prekoršek. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Vilko Kukec. Politične šole v Celju se udeležita dva člana.
Občni zbor k. o. SDS v Kobiljo (Prekmurje) se je vršil 17. t. m. ob skoro polnoštevilni udeležbi članov, katerih šteje organizacija 31. Za prdsednika je bil ponovno izvoljen vrli posestnik g. Franc Šabjan.
Občni zbor k. o. SDS v Benici pri Dolnji Lendavi je bil dne 17. t. m. Organizacija šteje danes 51 članov. Za predsednika organizacije je izvoljen posestnik g. Franc Peric.
Občni zbor k. o. SDS v Vojniku je bil 22. t m.
v zgornjih prostorih restavracije g. Vrečarja ob zelo številni udeležbi (krog 50 navzočih). Organi zacija Vojnik se je pri tej priiij- —»"o ojačil; Predsedstvo je prevzel g. Goreč, slanec dr. Pivko je imel poldrugou,-
Iz vrst naprednih Štajercev
(Dopis.) ^ fr• -.. ,
—	v? ' r« V «
Ne zamerite, g. urednik, da se dotaknem* vprašanja, ki je za naše kraje velike važ-; nosti in ki ga je treba enkrat tako rekoč' spraviti s sveta.
Spominjate se še gotovo, da so pred; vojno mnogi napredno misleči kmetje bili; pristaši ptujskega »Štajerca.. Vzroki so bili? različni in bilo bi zelo krivično, za vsakimi iskati grdo stran. Premnogi so bili zraven, ker jim klerikalna politika ni prijala. Niso se< hoteli podrediti duhovniškemu gospostvu izven cerkve. Duhovniki so delali, kakor da more biti dober Slovenec le tisti, ki trobi v To seveda mnopm ni
njihov politični rog šlo
da se
šlo v glavo, najmanj pa onim, ki so videli, je zlorabljala na Štajerskem narod-
aost često samo kot sredstvo za klerikalno stranko.
Po prevratu so se seveda razmere bistveno spremenile. Nemški agitatorji so izginili. In prav je tako. Parkrat so neki gospodje iz Maribora poskusili zabrenkati na stare spomine. A uspeha ni bilo. Mrtve obujati nikomur ne kaže in ni koristno. *
Bolj in bolj se vidi. da je nova doba prinesla dvoje velikih front: klerikalno In našo napredno, ki jo vodi poslanec dr. Pivko. Radičeve hrvatske komande nihčo ne mara in pametnim kmetom ne gre v glavo, zakaj naj poslušajo ukaze iz Zagreba, kjer gotovo nimajo srca za kmeta na Štajerskem. To se tudi vidi iz nastopanja radičevskih poslancev ki so bili tu izvoljeni. Dva sta Hrvata, ki iih nikoli blizu ni in zastopata Hrvate, nimata pa jezika za nas. Tretji g. Kelemina nima v Radičevem klubu nobene besede.
Zato pa vse. kar napredno misli, počasi in gotovo prehaja v Samostojno demokratsko stranko. Ta naravni razvoj se ne bo mogel ovirati. Kdor je pošten in misli s svojo glavo, dobro došel, pa naj je tudi prej bil v drugem taboru. Tu dobi izvrsten časopis «Domo-vino», tu si lahko nabavi «Jutro». ter ima marljivega poslanca, tu lahko v krajevni organizaciji dela za krepko zastopanje domačih interesov kmeta in obrtnika.
Kmetje z bistrim očesom opazujejo dogodke. Vidijo, da klerikalna stranka v Jugoslaviji, kjer je samo 40 odstokov katoličanov in kjer Hrvati nikoli ne bodo klerikalci, trajno obstojati ne more. Bodočnost ima le stranka, ki na načelu enakopravnosti združuje vse ljudstvo.
Le skupaj in pod demokratski prapor!
Svetozar Prib
V soboto 30. t. m. ob 8. zvečer se bo vršil v veliki dvorani Celjskega doma v Celju shod Samostojne demokratske stranke. Govorili bodo med drugimi minister na razpolagi g. Svetozar Pribiče-vič, neustrašeni in mnogozaslužni borec za politično, gospodarsko In socialno enakopravnost vseh treh plemen naše ujedinjene države.
Člani SDS in somišljeniki iz Posavja, od Zidanega mosta do Poljean, iz vojniškega okraja ter iz
• r	• m	-t *
icevic v Celju
šaleške in cele Savinske doline, pridite poslušat svojega prvoboritelja, da mu izrečeta pri tej redki priliki svoje neomajno zaupanje.
Železniška zveza je na vse strani ugodna. V Savinjsko dolino vozi po shodu ob pol 12. uri poseben vlak. Vstopnice za ta vlak si preskrbite pred shodom v Celjskem domu.
Za Ljubljano mora tudi Celje odločno in častno manifestirati za dosledno Pribičevicevo politiko.
r
DOMAČE NOVOSTI
*	Nekaj dopUor je moralo to pot izostati Pridejo prihodnjič na vrsto.
*	Nova povest našega ljudskega pisatelja g, Antona Stražarja. Citatelje in čitateljice opozarjamo, da pripravlja g. Anton Stražar lepo povest za naš list. Povest bo prišla na vrsto, čim V*o sedanja končana, odnosno jo bomo mogoče iv kar obenem s sedanjo priobčevali. Po možnosti bomo sploh trajno objavljali po dve daljši pjvesti z nadaljevanjem.
*	Naročnike-zaostankarje prosimo, da takoj poravnajo naročnino, da bo red v knjigah in da f.<s jim ne bo ustavilo pošiljanje lista. Ogledniki, to so oni, ki so na priporočilo domačinov dobivali lani «Domovino> na ogled, naj plačajo takoj naročnino vsaj za letos, kolikor pač naenkrat morejo, sicer se jim bo list ustavil.
*	Zelene in rdeče dopisnice t imeni norih naročnikov vrnite vse brez izjeme vsaj do 5. februarja. Nobena dopisnica naj se ne zavrže.
*	Povratek naše kraljice r Beograd. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je nahajala v Rumuniji, se je te dni zopet vrnda v Beograd, kjer se je udeležila velikega dvornega plesa.
*	Zaupnica voditeljem SDS Pribičericu, doktorju Pivku in dr. Žerjaru z naše severne meje. Krajevna organizacija SDS v Št Ilju v Slovenskih goricah je na svojem prvem letnem občnem zboru 24. t. m. kot najsevernejši čuvar demokratske ideje izrekla voditelju g. Svetozaru Pribičevieu in poslancema gg. dr. Pivku in dr. Žerjavu svoje neomejeno zaupanje.
*	Prihod Svetozarja Pribičeviča v Maribor. Predsednik Samostojne demokratske stranke minister na razp. g. Svetozar Pribičevič se bo pripeljal v Maribor v spremstvu svojih prijateljev v soboto 30. t. m. ponoči z brzovlakom ob 24. uri. Na kolodvoru ga bodo oficijelno sprejeli odbori mariborskih strankinih organizacij. Sprejema se pa lahko udeležijo tudi drugi somišljeniki in prijatelji, vendar udeležba zaradi pozne ure seveda ni obvezna.
*	Uspeh narodnega poslanca dr. Pivka v zadevi felezniške Iežarine. Gremij trgovcev za srez Složen jgradec in Prevalje se je obrnil svojčas na narodnega poslanca g. drja. Pivka s prošnjo, naj Mori korake, da se omilijo strogi predpisi prometnega ministra, s katerimi se je znižal 24urni rok
na 6 delovnih ur, takse za stojnino so se pa zvišale za prvih 6 ur po roku, prostem stojnine, od vagona in ure na 5 Din, za vsako nadaljnjo uro od vagona in ure na 30 Din. Narodni poslanec dr. Pivko je vložil s pismenim vprašanjem dne 19. novembra 1925. prošnjo, ''a se ta naredba ukine. Sedaj prihaja vest, da je železniški minister podpisal na-redbo, s katero se 6urni ležarinski rok razširja zopet na 24 ur. Sočasno predpisuje nova naredba za drugi dan 5 Din za uro in vagon, za tretji dan 20 Din, za četrti in vsak naslednji dan 50 Din za uro in vagon stojnine. S to naredbo je zelo ustreženo trgovini v vsej državi, zlasti pa lesni trgovini dravske doline. Naredba bo stopila v veljavo dne 1. februarja t. 1.
*	Narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko je v torek 26. t m. odpotoval v Beograd. Povrne se jutri v soboto 30. t. m. v spremstvu g. Svetozarja Pribičeviča.
*	Svetosavske proslave. Proslava sv. Save, največjega buditelja in prosvetitelja srbskega dela našega naroda, se je vršila 27. L m. v vsej državi prav svečano. Tudi v Ljubljani se je sveto-savska proslava že popolnoma udomačila in se je zaključila zvečer z lepim koncertom ter plesom v dvorani Uniona. Lepa svetosavska proslava je bila tudi v Mariboru.
*	Jubilej vrlega našega somišljenika. Te dni je slavil g. Fran Paulin, založnik pivovarne ,Union* in fotograf na Jesenicah, 301etnico svoje poroke, 261etnico, odkar stalno biva na Jesenicah, in 201etnico, odkar je član jeseniškega Sokola. Jubilant je odločen naprednjak ter navdušen Jugosloven, ki je tudi svojo deco vzgojil v naprednem in jugoslovenskem duhu. Njemu in njegovi soprogi iskrene čestitke!
*	Stoletnica okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. Dne 1. novembra 1925. je poteklo sto let, odkar je bil izvršen z ustanovitvijo pro-vizornega deželno-knjižnega okrajnega komisari-jata v Ljubljani začetek sistematičnega podržavljanja javne uprave v naših deželah. Ta državni komisarijat je bil prvi na Kranjskem in je torej okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico najstarejše politično okrajno glavarstvo v Sloveniji.
*	Demokratska zabavna prireditev v Mariboru, ki je bila nameravana za nedeljo 31. t. m. popoldne, se je iz tehničnih razlogov preložila na po-
mlad, ker je iste dni po vrsti veliko prireditev. T® sporočamo tudi vsem onim gospodom, katerim smo pisali in jih prosili, naj za to prireditev prispevajo z darili v vinu. Ako so nekateri že prispevka poslali, naj blagovovlijo vzeti na znanje, da >9 bodo isti prihranili za pomladno demokratsko zabavo, ki bo povodom oblastnega občnega zbora. — Oblastni odbor SDS.
*	Volitve t nekatere cestne odbore v ljubljanski oblasti se bodo vršile meseca februarja. Vprašanje je, ali so te volitve zakonite. Vsekako bo vsakdo vesel, da odidejo stari odbori, ki so bili pred 14 leti izvoljeni. Te volitve naj bi se pač ne vršile s strankarskega vidika, ampak izvolili naj bi se najzmožnejši in najpodjetnejši možje. Doba teh cestnih odborov ne bo trajala dolgo, kajti njihov delokrog prevzamejo okrajni zastopi.
*	Vabila na zbor gospoda Svetozarja Pribičeviča v Mariboru smo razposlali na vse krajevne organizacije in poverjenike. Somišljeniki in prijatelji v Mariboru, ki se žele zbora udeležiti, dobo vabila v našem tajništvu, Cankarjeva ulica št. 1. Uradne ure dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
*	Kaj je z zvonovi, ki so bili rekviriranl za časa vojne? Od mnogih strani dobivamo vprašanja, ali se bo pri pogajanjih z Avstrijo mogla ;x-poslovati potvrnitev zvonov, ki so bili za časa vojne rekvirirani od bivše Avstrije. Čujejo se glasovi, da so nekatere avstrijske cerkve dobile zvonove nazaj. Na podlagi informacij na merodajnem mestu javljamo, da je naša delegacija pri zadnjih pogajanjih to vprašanje načela, vendar je pa avstrijska delegacija izjavila, da povračilo zvonov ni izvršljivo, ker zvonov enostavno več ni. Ni torej izgledov, da bi se ta stvar rešila ugodno. Ako pa so komu znani konkretni primeri, da je kakšna avstrijska cerkev dobila zvonove vrnjene, naj nam to javi. — Oblastno tajništvo SDS v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 1.
*	Poslanec dr. Pivko med mladino. V ponedeljek 18. t. m. je predaval narodni poslanec doktot Pivko v Mariboru r organizaciji Napredne obrtne omladine, ki šteje sedaj nekaj nad 120 organiziranih članov obrtnega naraščaja. Prostori Čitalnice so bili polni mladine, moške in ženske. Predavanje o moči našega naprednega tiska je imelo velik uspeh. Kulturni odsek organizacije bo prireji! češče sliene sestanke in prosi, da mu vodje naprednega gibanja v Mariboru gredo na pomoč z nasveti in dejanji.
*	Nora občinska gerenta. Dosedanja občinska gerenta v Bogojni in Krogu v Prekmurju sta na lastno prošnjo razrešena gerentskih dolžnosti. N« njuni mesti sta imenovana: v Bogojni posestnik Štefan Horvat in v Krogu posestnik Jože Žitek.
*	Velika zmaga SDS r Med jim ur ju. V medji-murski občini Legrad so se vršile občinske volitve, ki so prinesle radičevcem velik poraz. Samostojni demokrati so dobili 305, radičevci pa samo 54 glasov, tako da pripade samostojnim demokratom 13, radičevcem pa 5 mandatov. Prej so imeli radičevci ogromno večino.
*	Najnovejše junaštvo «selja.škega» prosvetnega ministra. V učnem načrtu za naše osnovne šole je tudi pouk deških ročnih del, ki je brez dvoma važen zlasti na kmetih. Naravno je, da morajo biti učitelji na osnovnih šolah, ki hočejo ta pouk vršiti, tudi sami v tem poučeni. Radi tega se je pred nedavnim posrečilo dobiti v Mariboru na državno moško učiteljišče strokovnega učitelja, komaj pa je ta mesto nastopil ia začel poučevati, je «seljaški» minister prosvete g. Stepan Radič izdal odlok, s katerim se pouk deških ročnih del na učiteljiščih ukinja. Po preprosti človeški pameti bi bilo pač logično, da bi se ukinil ta pouk na osnovnih šolah dotlej, dokler ne izide iz učiteljišč tudi v tej stroki cela vrsta dobro podkovanih učiteljskih moči. Toda Radič je kakor vedno tudi tokrat postavil kozla na roge mesto na noge.
*	Število časopisov v Sloveniji. Slovenija je majhna, vendar ima razmeroma ogromno število časopisov, političnih, znanstvenih, leposlovnih in drugih. Po zadnji statistiki izhaja v Sloveniji 229 časopisov.
*	Vojnim žrtvam. Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani, ponovno opozarja vse invalide, vdove in sirote, da ne zamude roka prijav v svrbo prevedbe po novem invalidskem zakonu. Bok prijave poteče 17. februarja L 1. Vsaka vojna žrtev, ki se javi pri sodišču, naj si preskrbi tudi potrebne dokumente, brez katerih sodišča prijav ne sprejemajo. Hitite, da ne zamudite roka, drugače vam bo odvzeta pokojnina.
*	Not samostan dobimo. Graščino pri Radečah je od g.Jakšeia kupil karmelitski red. Za naselitev pa mu je potrebno po obstoječem zakonu dovoljenje velikega župana, število menihov in nun v lavantinski škofiji je izredno veliko (209 menihov, 404 nune, torej več kakor je v tej škofiji posvetne duhovščine.
*	Poroka. Dne 23. t. m. se je poročila gospodična Anica Pleskovičeva, hčerka davčnega višjega upravitelja v Laškem, z gospodom Ivanom Ferležem, železniškim uradnikom v Laškem. Bilo srečno!
*	Češkoslovaški otroci pridejo na naš Jadran. Letošnjo pomlad bo prišlo v Gruž pri Dubrovniku in v Lopud večje število otrok češkoslovaških železničarjev v svrho izboljšanja zdravja. Naše prometno ministrstvo je dovolilo za prevoz teb otrok v dobi od januarja do konca maja polovično vožnjo na železnicah.
*	Priglasitev inozemskih uslužbencev. Rok za vlaganje seznamov vseb inozeincev, zaposlenih Um. na ozemlju inšpekcije dela v Ljubljani, je podaljšan do 31. t. m. Proti podjetnikom, ki ne bodo pravočasno predložili pravilnih seznamov, bodo oblastva uvedla kazensko postopanje.
*	Vprašanje sanitetnega dispanzerja v Mariboru. Ministrstvo je svojčas izdalo naredbo, v zmi-slu katere ustanavlja država v raznih krajih sanitetne dispanzerje za matere, dojenčke in male otroke. Take naprave so ogromne važnosti za ljudstvo in je zato veliki župan mariborske oblasti stavil vladi predlog, naj bi se tak sanitetni dispanzer ustanovil tudi v Mariboru. Upamo, da vlada ne bo pozabila na našo mariborsko oblast in da so bo ta naprava v Mariboru ustanovila.
® Sanatorij «Petrovo selo». Iz Maribora nam poročajo: Cujemo, da je obstanek sanatorija »Petrovo selo» zopet ogrožen; to pa radi prevelikih materialnih žrtev, ki se zahtevajo od sedanjih najemnikov. Na drugi strani čujemo, da je sedanji [ lastnik sanatorija ponudil zavod državi v nakup. Tak nakup bi bilo le pozdraviti in bi se naj mislilo na to, da bi iz sanatorija nastala sčasoma vzorna porodišnica. Merodajne činitelje prosimo, da se zavzamejo za stvar z vso vnemo.
*	Krekova koča na Ratitovcii v nevarnosti. ' Treba je nujne pomoči! Radi tega vabi selška podružnica SPD vse planince, prijatelje in ljubitelje
; naših gora na velik posvetovalni zbor in planinski večer s plesom, ki se bo vršil na Svečnico, 2. februarja, v prostorih Sokolskega doma v Škofji Loki. Ne premišljajte, odločite se in udeležite se rešilne akcije! Ne bojte se napora, ker trud bo obilno poplačan. Pride tudi železničarska godba iz Ljubljane. Začeli bomo ob 20. uri. Na svidenje!
*	Potresni sunki v Sloveniji. V zadnjem času je bilo v Sloveniji več potresnih sunkov. Tako so minuli petek ob 945 zvečer občutili precejšen sunek v Brežicah, Čatežu in Samoboru. Od 945 do 4. zjutraj so sledili nadaljnji štirje sunki, ki so
i se čutili samo v Brežicah in Čatežu, škode po-[ tresni sunki niso napravili.
*	Občinske volitve v mežiški dolini. Dne [ 17. t m. so se vršile občinske volitve v Gu-| itanju, Dravogradu, Kotljah in Tolstem vrhu.
V zadnjih dveh občinah se volitve sploh niso izvedle, ker je bila samo po ena lista. V Gu-tstanju in Dravogradu so nad združenima gospodarskima listoma Slovencev zmagali socijalisti, katere so podpirali tudi Nemci. V Guštanju so dobili socijalisti 13 odbornikov, gospodarska lista pa 4, v Dravogradu socijalisti 6, narodna gospodarska lista pa 3. v Kotljah, kjer je oblapt-1 to socijalistično listo radi nepravilnosti raz-^ellavilo, so ostali samo slovenski odborniki. V ! --,•!„, je jjiia Bamo slovenska lista
*	Smrtna kesa. V Kranju je umrla ga. Kristina Depolijeva, vdova po brivskem mojstru gosp. Antonu Depoliju. Pokojnica je bila splošno priljubljena, kar je pričala tudi mnogoštevilna udeležba na njeni zadnji poti. — V Radovljici je preminul lekarnar in posestnik g. Aleksej R o b -1 e k. Pokojnik se je zlasti udejstvoval na gospodarskem polju in bil soustanovitelj ter dolgoletni predsednik Mestne hranilnice v Radovljici. Več let je bU tudi radovljiški župan. Bil je splošno spoštovan. — V Trbovljah je umrl g. Maks K a č n i k v 20. letu starosti. — V Višnji gori je umrl rodbini g. Mihaela Omahna sinček Igorček. — V Ljubljani je umrl pekovski mojster g. Peter Pire, stric ljudskega pisatelja našega sotrud-nika g. Antona Stražarja. — Blag jim spomin!
*	Smrtna kosa. V Mariboru je umrl po težki bolezni Anton Koštomaj, posestnik in gostilničar. Bil je dober narodnjak. — V Ljubljani je preminul g. Josip Urbančič, upravitelj drevesnice Kmetijske družbe za Slovenijo. Pokojnik je nad 40 let vestno služboval pri Kmetijski družbi. — Gospodu Josipu Hudini iz Št Petra pod Sv. Gorami, kapetanu I. razreda v Zaječaru. je umrla v cvetoči mladosti soproga Lusi,, rodom Rusinja. Pokojnica je bila ljubeznjiva, izobražena dama. — V O r-m o ž u je preminul g. Jakob Herg, polkovnik-avditor v pokoju in veleposestnik. — V Celju je umrl elektrotehnik g. Jakob Pajk, ki je šele pred par leti otvoril lastno trgovino. — Blag jim spomin!
*	Smrtna nesreča. Na postaji v Radovljici je odrezal vlak obe nogi in zapestje desne roke 271etni Kristini Znidaršičevi iz Save, ko je hotela skočiti na vlak. Ponesrečenka je še istega dne popoldne umrla.
*	Proti načrtu zakona o pobijanju draginje. Proti načrtu novega zakona o pobijanju draginje je nastal med vsemi gospodarskim krogi Jugoslavije velik odpor. Določbe novega zakona so tako ostre, da bi mogle več škodovati kakor koristiti. Podoba je, da bo vlada spričo splošnega protesta zakonski načrt umaknila.1
*	Invalidsko kopališče v Kraljeviči. Udruženje vojnih invalidov namerava zgraditi v Kraljeviči kopališče za invalide. V to svrho se bo udruženje obrnilo na razne Činitelje za primerno podporo.
*	Trboveljske novice. Z odlokom okrajnega sodišča v Laškem je postavljen pod kuratelo Jožef Štrovs, rudniški upokojenec in posestnik v Planinski vasi, za njegovega oskrbnika pa imenovan g. Fran Murn. posestnik in sodni dostav-ljač v Lokah. — V preteklem mesecu so poklali mesarji 37 glav živine prve, 56 glav druge in 22 glav tretje vrste, skupno torej 115 glav. Meso I. vrste so prodajali kg po 18 Din, II. vrste po 14 Din in III. vrste po 10 Din. — V nedeljo 31. t. m. ob 1430 bo nadaljeval g. prof. Melik na Ljudski visoki šoli svoje predavanje iz zgodovinskega področja. — V občinsko zvezo so bili sprejeti: Vladimir Sivcov, bivši ruski polkovnik, delavci Janez Crešnovar, Jože Škrlj. Jože Lavrič, Anton Stušek, Franc Bevk, Ivan Janžič, Terezija Šarp, Kari Pucelj, Jože Grum, Ana Šteh, Katarina Šerc in Ivan Kruljc. — TPD je sporočila občini na njeno vlogo radi redukcije delavstva, da bode radi kritičnega stanja, v katerem je industrija, prisiljeni reducirati še večje število delavstva. — Za novi most v Bevškem je prispevala občina Din 764825. Pokrajinski pokojninski sklad za rudarje je naznanil, da se bo reduci-ranim staro-upokojencem dovolila doklada k pokojninam, Čim mu bodo poslali potrdila, da so bili odslovljeni iz službe. Prizadeti lahko store to po krajevni organizaciji SDS.
*	Ljudska visoka šola v Ljubljani. Društvo slušateljev filozofske fakultete je sklenilo nadaljevati Ljudsko visoko šolo v Ljubljani, ki bi se sicer nehala.
*	Sejem kožuh avine v Ljubljani se je vršil v ponedeljek in torek na prostoru Ljubljanskega velesejma. Kupci so dospeli tudi iz Avstrije, Italije in Nemčije. Med tuzemskirni kupci je bilo največ Zagrebčanov. Prodajale so se kože lisic,
kun, dihurjev, vider, divjih in domačih zajcev, divjih in domačih mačk, jazbecev, volkov, srn, polhov in veveric. Cene so bile razmeroma ugodne in so precej odgovarjale cenam kožuhovine na svetovnem trgu.
*	Aretacije komunistov. Beograjska policija je aretirala te dni več vodilnejših komunističnih osebnosti. Aretacije se baje še nadaljujejo. Vzrok aretacijam so odkritja policije, da imajo komunisti neke zveze z našimi sovražniki v inozemstvu.
*	Smrt Maksimilijanovga vojaka. Pri Sv. Je-derti nad Laškim je umrl Anton Zupančič, ki je v svojih mladih letih služil kot vojak cesarja Maksimilijana v Mehiki. Po ustrelitvi Maksimilijana se je Zupančič vrnil domov, kjer je bd rudar 30 let. Umrl je v visoki starosti 89 let.
*	Stanje bolnikov v naših bolnicah. Iz poročila inšpekcije ministrstva za narodno zdravje je razvidno, da se je nahajalo 9. t. m. v naših bolnicah 2863 bolnikov, in sicer: v splošni bolnici v Ljubljani 564, v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani 262, v blaznici-hiralnici v Ljubljani 213, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 91, v bolnici za duševne bolezni na Studencu 402, v splošni bolnici v Mariboru 285, v javni bolnici v Celju 224, v javni bolnici v Brežicah 94, v javni bolnici v Slovenjgradcu 82, v javni bolnici v Ptuju 52, v ptujski hiralnici 107, v hiralnici v Vojniku 170, v ženski javni bolnici v Novem mestu 66, v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 84 in v javni bolnici v Krškem 51.
*	Ubegel dečko. Od svojih staršev na Glincah pri Ljubljani je pobegnil pred kratkim 151etni Rudolf Škrabel, ki se je učil na Viču ključavničarske obrti.
*	Trojčke je povila v vasi Klepci pri Čapljini v Bosni neka kmetica. Eden je moškega, dvs ženskega spola. Mati in otroci so zdravi.
16 Požar zaradi slabega dimnika. Zadnjo soboto dopoldne je nastal v podstrešju ljudske šole v Motniku zaradi slabega dimnika požar, ki so ga pa domači gasilci zadušili že v kali.
*	Požar. Pred kratkim je zgorela posestniku g. Jakobu Jašu v Št. Ilju pod Turjakom moderno opremljena žaga. Močno je bil prizadet po ognju tudi poleg stoječi umetni mlin.
*	Železniška nesreča. Te dni zvečer je skočil pri Blanci blizu Rajhenburga s tira tovorni vlak, ki je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu. Škoda n» bila velika.
*	Težka nesreča. Pri tvrdki Brajer na Vrhniki zaposlenega delavca Jurija Glaviča je pri raz-streljevanju skalovja zračni pritisk mine, ki je predčasno eksplodirala, vrgel v skalovje, kjer je nesrečnik težko ranjen obležal nezavesten. Poškodovanec je bil prepeljan v ljubljansko bol-
nico.
9 V Ljubljani zmrznil. V hlevu mesarja g. Josipa Jelenca na Celovški cesti so našli zmrznjenega 571etnega berača Ivana Kramarja. Zmrz-njenec je ležal po zdravniški ugotovitvi mrtev v senu že kakšne 4 dni.
*	Premetena potepina. Po deželi se klati znani potepuh Ivan Medoh iz Borovca, k; se oglaša pri občinskih predstojništvih in jemlje na račun domače občine predujme. Oškodoval je na ta način svojo občino že za večje vsote. Medob je obtožen tudi raznih tatvin. Enak bratec je 271etni bivši rudar Josip Delopust iz Topolščice. Preživlja se enako s pobiranjem podpor na račun domače občine.
*	Ponarejenih dvodinarskih novcev ni. Ker se
nahajata v prometu dva različna tipa kovinastih dvodinarskih novcev, se je splošno domnevalo, da je ena vrsta ponarejena. Po izjavi finančnega ministrstva sta oba tipa dobra in izvira razlika odtod, ker je bil del dvodinarskih novcev kovan v francoskih, drugi pa v belgijskih kovnicah.
*	Ponarejalci tisočdinarskih bankovcev izročeni sodišču. Zagrebška policija je izročila po-narejalce tisočdinarskih bankovcev sodišču. O zadevi smo bili že poročali. Glavna krivca Peter Car in Peter Javor sta bila aretirana v Nemčiji ter bosta v kratkem izročena našim oblastvom.
Prihod vlakov v Mariboru na dan shoda ministra Svetozarja Pribičeviča
Iz Dravsko doline: Odhod iz Prevalj ob 5.09, prihod v Maribor ob 7.45.
I z C a k o v c a, Središča, Ptuja itd.: Odhod iz Cakovca ob 7.36, prihod v Maribor ob 10.02.
Iz Murske Sobote, Ljutomera itd.: Odhod iz Murske Sobote ob 5.50, prihod v Maribor ob 10.02.
Iz S t. 11 j a: Odhod iz Št. Uja ob 6.55, prihod v Maribor ob 7.20.
Iz celjske strani: Odhod iz Celja ob 7.43, prihod v Maribor ob 9.32.
Iz Slovenjgradca: Odhod iz Slovenjgradca ob 5.27 v Dravograd, od tam zveza v Maribor.
Iz sreza Šmarje: Odhod iz Rogatca ob 5.32, prihod v Maribor ob 9.32.
Carodejno mazilo
(Narodna pripovedka.)
Takrat, ko je še ljudstvo verovalo v čarovnice, je bila Dihurka, kočarica na Samovju, na jako slabem glasu. Dolžili so jo raznih čarovnij: ta jo je osumljal, da se izpreminja v moro in tlači prašiče, drugi ji je podtikal nesreče v hlevu pri živini in tretji je vedel, da se ob neurju dvigne v oblake in napravlja točo.
Kot pripomočke za njeno čarodejstvo so ji iz-Drali razne predmete, katere je rabila v zlobne namene. Nekdo je našel v njeni koči vrv od zvona, rdečo svečo, ki je gorela z višnjevim plamenom in ključ od cerkvenih vrat
Za Dihurkino početje se je med drugimi za-nimal tudi Žitarjev Jože, Ki je podnevi opazoval njene korake, ponoči pa je prisluškoval pod njenimi okni. Vse, kar je videl in slišal, je spravil v zvezo s čarovnijo.
Nekega poletnega večera se je napravljalo k nudi uri. Težki črni oblaki so se podili od juga in daljni grom je oznanjal bližajočo se nevihto.
<Lestvo mi prinesi!*
Francelj je tekel v vas po lestvo, katero je prislonil k drevesu, in Jože je prilezel na tla. Kar opotekal se je od slabosti. Obleka mu je visela v capah od telesa in kri mu je curljala iz rok in obraza.
Jože je povedal Francelju ves dogodek, nakar sta se napotila proti vasi; šla sa mimo mesta, kjer je pustil Jože lonec, toda ni ga bilo nikjer. Vzela ga je Dihurka, ali pa se je dvignil sam in splaval v njeno kočo.
Zapisal Soteščan.
Odhod v pekel
(Narodna pripovedka.)
Krutega zatiranja ljudstva po nekdanjih nemških graščakih ne obsoja le zgodovina, ampak tudi preproste ljudske pripovedke. Ljudska domišljija si je izmišljala naravnost strahovite kazni za zatiralce. Ena takih pripovedk je naslednja:
Graščakinja Leonora je ležala na mrtvaškem Jože je šel pod okno razvpite čerodejke, da vidi, I odru. Smrtno pesem ji je pelo zvonjenje v ka-
kako se bo odpravila in dvignila v oblake.
pelici in bližnjih cerkvah, ki je naznanjalo pre-
Dihurka je sedela pri peči ob velikem loncu, bivalstvu, da je rešeno trdega gospodarstva brez-f katerega je segala z leseno kuhalnico ter se srčne gospodarice.
mazala z neko mastjov Vselej, kadar se je dotak- j Za umrlo gospo ni žaloval nihče razen njene nila golih podplatov, je zamrmrala besede: <Nad sobarice, katera edina je uživala njeno milost jelkami in nad smrekami!* Ko je bila dovolj na- Nobena izmed služkinj ni znala izpolniti njene maziljena, je sedla na brezovo metlo, na kateri želje, samo Titka jo je pogodila. Zato ji je morala ee je odpeljala skozi dimnik v nočni zrak.	| streči tudi v bolezni.
Začelo se je bliskati, treskati in grmeti. Kakor Vsa zmedena radi neutolažljivega žalovanja oi mešal orehe, tako je vršalo v oblakih, vmes pa Tilka ni mogla zaspati tisto noč. Vedno ji je bila so se oglašali zvonovi, ki so končno pregnali pred očmi gospa na mrtvaškem odru. čarovnice v planine.
Tu jo je čakala ognjena kočija in konjem je švigal iz gobca ogenj. Tudi vozniku so se utrinjale iskre pod bičem, kadar je zamahniL Globoko se je priklonil in odprl vrata kočije.
«Za vedno te ostavljam!> se je poslovila gospa Leonora. Stopila je na voz in od vseh strani so jo zagrnili sikajoči plameni. Voznik je počil z bičem, konja sta se vzpela in zarezgetala ter v bliskovitem diru oddirjala z dvorišča.
V nepopisnem strahu je hitela Tilka po strašnem prizoru v sobo k služkinjam; zdaj so se takoj prebudile in poslušale njeno pripovedovanje. Spočetka ji niso verjele, ko pa jim je kuharica pokazala svoj ranjeni prst, so strmele in verovale. Na mrliču ni bilo drugi dan opaziti nikakih znakov nočnega dogodka.
Starejši ljudje še danes vidijo ponoči pohajati okrog graščine črno gospo in čujejo voznika, ki vozi ob polnoči okrog gradu.
Zapisal Soteščan.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Naenkrat je ob uri duhov nastal močan piš. Jože se je premetaval na ležišču in ugibal, j Pred njo je stala mrtva Leonora v čudni ognjeni sako bi kočarici izmaknil lonec s čarodejnim svetlobi. Migala ji je s prstom, naj se ne boji in ' nagj napredni mladini in da se poveselite v krogu
JESENIŠKI GLASOVI.
Jesenice, 26. januarja.
Poslušajte, kaj vse smo Jeseničani v preteklem letu spravili pod streho: 7004 kg smo uvozili govejega mesa. To pa se daleko ni zadostovalo, zato so nam naši mesarji pobili in nam dali na razpolago 678 goved, 572 telet, 67 ovac, 62 kozličev in 343 svinj. Da je bila pri tej količini zaužitega mesa velikanska žeja, se razume. Ej, pa smo žejo tudi pošteno zalivali, kar nam ni baš v čast. Polukali smo 4949 hektolitrov in 81 litrov vina, 298 hektolitrov žgania in 995 hektolitrov piva. No, pa naj še kdo reče, da nismo «kampelci»!
Predpust že tudi na Jesenicah obhajamo. G. župnik so že precej vrgli čez prižnico takih, ki si mislijo urediti lepo domačo družinsko življenje. Da bi le vsem bilo srečno! Tudi nam razni lepaki naznanjajo plesne prireditve in podobno.
Za vse napredne narodne Jeseničane pa bo priredila mladinska organizacija »Edinost* v ponedeljek 1. februarja veliko veselico v prostorih gospe Humrove. To je prva večja prireditev naše inlade napredne »Edinosti* in bo gotovo ena najlepših na Jesenicah. Zato pridite vsi, tudi vi, stari borci, ki vas ni uklenila ▼ vaših načelih nobena sila. Pridite, da s svojo udeležbo daste poguma
mazilom ter ga uničiL S tem bi storil veliko dobro ne razburja.
delo in vse bi mu bilo hvaležno za to dejanje.
«Pojdiva v sobo!* ji je velela ukazujoče. «Pri-
Ženica je drugi dan nekam odpotovala in praviti me moraš na dolgo pot, ki vodi v kraj,
Jožetu se je nudila priložnost, da izvrši namero. Zlezel je v bajto, kjer je našel dotični lonec. Stis-
odkoder ni vrnitve.*
Šli sta po dolgem hodniku v sobo, kjer se je
nil ga je pod pazduho, da ga nese v gozd in vrže gospa oblačila in hranila svojo opravo,
v prepad. Med potjo pa se ga je loUla radovednost, kakšno moč ma to mazilo in kako bi učin-1'ovalo. Ni se mogel premagati, da bi ne poskusil; sezul je čevlje ter se namazal po podplatih, govoreč besede: <Med jelkami in med smrekami!* To pa je bilo zanj usodno, zakaj čarodejni izrek ee je glasil: <Nad jelkami in nad smrekami*, kar j« Jože pozabiL Pomoto je uvidel šele, ko ga je revidna sila pričela dvigati in poditi po zraku med ostrim vejevjem, da mu je kar zapiralo sapo. Nad vrhove dreves pa se ni mogel vzdigniti, ker Je rabil napačno besedilo. Tako se je stiskal in prerival med bodečimi vejami, dokler se mu ni I'ončno na podplatih ogulilo mazilo in tedaj je ves razpraskan in raztrgan obtičal v rogovili itare bukve.
Poizkušal je, kako bi prišel z drevesa, a za-c»an. Bukev je bila predebela, da bi se je bil oklenil, in pregladka, da bi bil našel kako oporo ivojim nogam. Kamor je stopil, mu je spodletelo.
Videč, da se je ujel, je sedel v rogovilo in pričel jokati.
Zaklical je v smeri proti vasi, kolikor mu je dopustilo suho grlo, dokler se ni oglasil slučajno v bližini se nahajajoči Janežev Francelj. «Kje pa si, Jože?* se je oglasil Francelj. cTukaj na bukvi,* mu je žalostno odgovoril. cKako pa si prišel v roeovilo?*
«Obleci me v najlepšo obleko in okrasi z vsem lepotičjem,* ji je zapovedala.
Dekle je v nepopisnem strahu planilo v sobo, kjer so spale služkinje, da jih prebudi in pokliče na pomoč. Budila jih je z vsemi mogočimi sredstvi: kuharico je ugriznila na palec, a se ji z najmanjša kretnjo ni odzvala.
«Ne muči se! Nikogar ne boš prebudila!* jo je opomnila Leonora. «Tebi sami je dano, da me gledaš v posmrtnih mukah. Zuri se, ura poteka! Kje imaš obleko?*	*
Tilka je odprla omaro ter jo je pričela oblačiti. Nadela ji je najlepše svileno krilo, najdražje prstane, verižice, zapestnice in uhane. Tresla se je kot bilka v jesenskem viharju, zakaj njena roka se ni nikdar dotaknila telesa, čigar podobo je zrla pred seboj.
Duh Leonore je stopil pred stensko zrcalo in se gledal od nog do glave. Bajno so ji šumela krila in lepotičje se je svetilo v čudnem sijaju.
«Dovršeno je, Čas odhoda je napočil. Pojdi z mano, Tilka!*
cKam?* se je prestrašila. «Gospa, imejte usmiljenje!*
«Spremi me na dvorišče! Videla boš, kam vodi moja pot*
Z naglimi, neslišnimi koraki je stopala Leonora pred sobarico po stopnicah na dvorišče.
poštpnih naših fantov in deklet. Vabljeni ste vsi prijatelji poštene zabave. Zato naj bo parola vseh naprednih Jeseničanov: V ponedeljek zvečer vsi k Humru v krog naše napredne demokratske »Edinosti*.	Jeseničan.
PISANE NOVICE.
Sv. Tomaž pri Ormožu, januarja.
Ker se drugi pridno oglašajo v «Domovini* z raznimi novicami ljudem v smeh in zabavo, hočem tudi jaz popisati nekaj dogodkov, ki so se pripetili pri nas tekom tega meseca. Ker večkrat «vandram* po kakih potrebnih in nepotrebnih poslih ter rad poslušam, kaj si ljudje govorijo, sem nabral toliko novic za popotniško torbo, da mi že ven iz torbe silijo, pa se bojim, da se ne bi razgubile in pozabile. Zato jih bom raje poslal cDomovini*.
Kamor sem prišel, povsod so govorili o tebi, draga < Domovina*, in o smešnicah, ki jih čitajo v tvojih predalih. Prepričal sem se, da si med ljudstvom jako priljubljena ter razširjena in v nedeljo, ko pismonoša deli časopise in pisma, jih največ poprašuje po cDomovini*.
Dne 17. t m. se je vršil tukaj shod klerikalcev, na katerem je udrihal poslanee g. Bedjaniž po Pašiču, Pribičeviču ter Radiču, kaki ptiči so in kaj vse so storili in zagrešili proti nam Slovencem. Mož je — menda nehote — pohvalil Pribiče-viga, da ima pri kralju veliko zaupanje ter da j© pošten in dober politik. O svojih uspehih za svoje volilce ni g. Bedjanič črhnil niti besede. Ljudje pa so si po shodu eovorili: <Kaj bo ta dosegel za
nas, ko niti govoriti ne zna in vsako besedo po dvakrat ponovi!> Večina ljudi je že odšla pred koncem shoda z godrnjanjem, da niso slišali ničesar novega, ampak samo stvari, ki so jih že Btokrat čitali po časopisih.
Posebne vrste zabavo povzroča neka pobožna ženska, ki je zbolela. Zenica je sama ter ima dve posestvi, pa so se oglasili razni «purgarski» mag-nati, naj jim priporoči kak del zemlje. In uboga ženica je tekom dveh dni napravila šest testamentov. Tako vsaj govorijo. Nazadnje pa bo ženica ozdravela, kakor čujemo in kar ji tudi želimo.
Priporočam vsem tistim, ki še niso naročeni na «Domovino>, da se naroče na ta list, ki nam prinese vsak teden obilo poučnega in zabavnega materijala ter polno novic. Vse, kar hočete, to najdete v «Domovini>.	S. S.
PISMO KOMAROVEGA MIHALEKA IZ HUDE LOKJE.
V P r 1 e k i j i, jencra meseca.
Liibi gospod vrednik! Zadnjo krat sen Van obeča, gda sen tan pr tisten trafikanti pod klopjoj spa, da bon Van pisa, kak va (bova) drugi den politiko špilala. Še je zaran tema bila, gda se pod klopjoj zbiidin, pa čiijen nekšo pihaje; sen si misla: tU pa more nekši debeli človik biti, da je sploh tak delalo — pf, pf, pf!... Te pa le gor pogledan, pa vidin, ka je trafikant san bija. Pa ne preveč debeli.
Pa sen ga pita: »Kaj ti je, ka tak pušeš, kak Poltov meh?»
On mi reče: »Hn, paj veš, to vse vremen dela. Jaz sen invalid, hn paj, to je veš hfldo.*
Človik se mi je mila (smilil), ka jemi nič ne fali. Te pa je začeja: «Zdaj do (bedo) pa negda volitve. Pr keroj stranki si ti?»
«Pr tistoj, ge je boljše, tan sen duže,» rečen jaz jemi.
On pa pravi: »Hn paj! Slabostojna je najboljša!® Jaz gledan po koteh, če bi ge kakše cajtinge zagleda, da sen nežna, kaj je za en človik. Pa resen
vidin v enen kotu »Kmetski list*. Te pa mi on znavi pravi: «Kmetski list je bojši kak Domovina«.
Meni se vidi, ka se on tale spozna na tote cajtinge kak zajec na boben. Te pa mi ešče začne čenčati: »Hn pajl Piicl, on je le človik!*
Jaz jemi rečen: »Jo ja, zato so ga pr zadnjih volitvah maiali na kahli!*
Jaz še bi ga duže posltiša, pa se mi je zamera, da je preveč pope šinfa, pa tiidi sen že moga dale iti. Te pa še mi je pot posoda gor do križa. Gda bi on veda, što sen jaz bija, te ne bi tak daleč za menoj ša.
Priden gor do mosta, prnesejo se tan pr tistoj kuči viin; najnapre Lujzek prav na drobno, za jin Micika, te ta stara, za jimi vsemi pa ti stari, pa se zdere: »Prkleto, jas van bon že vogledije pokazal*
—	Da pre (baje) tisti sin že pol stoletja vogleduje (snubi), pa pr vsakšoj korpec dobi. Zdaj pa jemi poven, naj on rajši svoje snehe na skrbi ima, pa no Komarovega Mihaleka, gda je brž prava, ka je Mihalek nor, ka tote norije piše.
Gren gor prti Loparjakovemi Mihali, pa si mi-slin: Malo bon ša k jemi pogledat, gda sva negda pred vojskoj godovno vkiip obslflžavala, pa oba fest pijana bila. Pa sen se domisla, ka nemren piti, gda sen pr trafikanti nekšo petežno repo jea, pa me nič ne žeja; bon se že drgoč zglasa. Te pa jo mahnen notri v kot — kak jemi že nekak pravijo
—	aha, v Pezdar ali Leljevaraš; tan man ttidi dosti prijateiov skoro pr vsakšoj kuči, pa vendar nen moga vseh obiskati. Namerava sen iti k Frančeku. Mija sva bila negda na resti vkiip v Celji. Pa dnes ne vtegnen. Gren prti Božiči. Z jin se tiidi od pe tle poznan, ka je rihtar (župan) bija, te sva včasih v Lotmerki gulaž jela. Gospod vrednik, jaz sen tiidi tistokrat v Veržeji rihtar bija, gda sen tak saprmensko podvrjene šolje (čevlje) ima, gda moro v Veržeji vsakši rihtar podvrjene šolje meti, o?a,či Demre tikvi (buč) po MM jahati...
Te pa mi je Božičov sin poveda, ka starega nega doma. Potli pa gren k sosidi Srabotiči; s totin pa se najbole poznava, gda sva v riiskem jetmštvi
vkiip bila, ka sva tan barišne (punce) mela pa turške mravlje klala.
Priden v hišo k Srabotiči, pa je ima celi kup cajting na mizi, pa same takše na katoliški podlagi: »Slovenca«, »Stražo«, »Gospodarja«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Mladiko« — pa ne, gospod vrednik, ka bi si mislili kako brezovo mladiko, ka je za mačake iz hiše nagajati! To je bija akši veki plakat ali nekši mesečnik. Tiidi je ima na nizi »Glasnik najsv. src«, »Ksandlnov kolenddr«, »^a-morčka« (pa ne nedliškoda). Zlodi ve, ka še je vse nekši klump ima.
Te pa sva si pogučala (se pogovorila), kak je blo kaj v Rusiji Pa mi začne on praviti: »Ce še veš, kakšo fest puco si tan ima, ka smo joj pravili Marija Terezija?«
Ja pa jemi rečen: »Holt, Franček, zdaj pa pr-moj, hejaj, drgači de praščaje Kolecov, pa česaje (trganje) cviklnov. Gda sen jaz že vojskin čas obešeni — pardon — ožejeni bija, te pa ne bi rad, ka bi baba zvedla, te ne bi bržčas več nič toplega doba . . .
Te pa sen že saprmensko lačen bija, pa ga pitan (vprašam): »Kaj še si nič ne mesara (klal)?* — Pa mi prnese celo glavino (svinjsko glavo) na mizo. Pita sen ga: »Prosim, če žiher vse.* — On reče: »Le, magari te zlodi zeme!» Te pa še se šraarnce napijen in jemi rečen: »Na svidenje, tovariš! Zdaj se moren paščiti (spešiti), če čen do Fašenka do Male Nedele priti.*
Zdaj pa po malen krešen prti Sitarovcon. Gren gor kre Tfirje, ka je že malo mrak bija. Pa vidin sitarosko kapelo in si mislin: Zdaj de skoro Zdravo Marijo zvonilo! Pa sen že klobflk v rokah nesa, ka bi lehko nenok začeja moliti; no ne je šteja zvoniti. Ne ven, če za mojo volo ne, ali kak je to. Zdaj pa si mislin, tema je že bila, čas je počitka, prece dugo pot sen naprava, en celi dan z Rado-slavec v Sitarovce. Pa gren k prvemi kmeti od veke ceste. Iden prti hiši ves trdi, gda se zmislin na tisto pesen, kak so jo ti stari Razlag negda
zmislili:
»V Sitarovcih nas je malo kmetov, pa vsak je Bogat, eden pa ovega nema nič rat!»
Pa sen si misla: te še mene nete radi meli. Priden v hišo, pa me gospodar — nekši mladi je še bija — tak hiido pogleda. Prosin, če bi žiher tan spa. Je reka: »Če nemaš tistih belih, te lehko spiš!*
Jas jemi rečen: »Od potli, ka sen brez njih, jih nemam!«
Te pa pravi: »Ti si ne pravi človik, gda tak špičasto gučiš!« — Pa mi pokaže štainpefr (po steljo) v prklti (pritličju). Se spravim k počitki, sa va si vujtro dale gučala! Te ali pa lehko noč, gospod vrednik! Vaš
Komarov Mihalek iz Hude liikje.
Razpuščanje slanine. Zreži slanino na drobne koščke ali jo zmelji v stroju ter deni v kožico, mešaj na ognju, da zarumeni in prideni nekaj drobno zrezane čebule. Ko še ta zarumeni, precedi mast v dežo (posebna lesena posoda za mast), ocvirke pa v drugo dežo in jih stolci prav dobro z lesenim tolkačem, da stopi mast na vrh. Ako so presuhi, vlij nanje malo masti, ker postanejo žarki, ako so v deži na rahlem.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
ŠOPEK ŠALJIVK.
Dva stara znanca.
Sodnik: »Zdi se mi, da vas poznam. Vi ste bili že večkrat tukaj?«
Obtoženec: »O, seveda, jaz sem vas tudi takoj spoznal. Malo debelejši ste postali. No, kako pa kaj gre gospe soprogi?«	V.
Boltežar pri zdravniku.
Zdravnik: »Ali imate bolečine v nogah?« Boltežar: »Kaj praviš?* Zdravnik: »Ali vas noge bolijo?* Boltežar: »Kaj si rekel?* Zdravnik: »če te kremplji bolijo, tepec?« Boltežar: »O, da, to pa že razumem.. * Vi.
Iz vojaške službe.
Neka ženica je prišla pred kratkim v vojašnico! in zahtevala razgovor z majorjem. Major jo je vprašal, česa želi.
»Kje pa je moj Miha?* je dejala žena. »Kaj pa hočete z njim?*	j
»Miha ne sme biti več vojak?* »Zakaj pa ne, ljuba mati, saj smo tudi mi v o* jaki.*
»Seveda, vi, gospodske ljudje, lahko govorite. Vi se niste ničesar učili in ste zato lahko vojaki, moj Miha pa je izučen čevljar...» 60 je odrezal«, ženica.	Vič.
Pri klobučarju.
Klobučar: »Vi pa imate tako debelo glavo, ča} vam nobeden moj klobuk ne pristoja.*
Gašper: »No, bom pa dva manjša kupil.*
Viča. i
Zdravnikov nasvet.
Jaka: »Dragi sosed, zakaj pa tvoja žena danerf ves dan tako kriči in preklinja?*
Miha: »Zdravnik ji je prepovedal govoriti, i» to jo je strašno razburilo...»	Vičan.
Zakonski možje.
A.:	»Ali je res, da živijo zakonski moži dalje kakor neoženjeni?«
B.:	Ne, to ni res, ampak se jim to le dozdeva^ ker so oženjeni...»	Vičans.
Otroška pridnost.
Oče: »Ako boš priden, Jožek, ti bo štorklja prinesla malega bratca.*
Jožek: »Saj ga bo prinesla tudi, če ne bom priden ...»	Vičansk.
Rokavice.
Učitelj: »Trezika, povej mi, zakaj nosijo mestn) ljudje rokavice?*
Trezika: »Ker imajo umazano roke.*
Vičanski.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zibika. Preveč osebno in zato v navskrižju s tiskovnim zakonom.
Donmnjšovci. Dobro došlo vse, ako jo primerno za naš list. Tudi pesmi.
Birčna vas. Nismo takrat priobčili, ker je bilo žal v navskrižju s tiskovnim zakonom.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Vašo ponudbo drage volje sprejemamo. Prosimo za nadaljnje sotrud-ništvo.
Poravnan račun.
Gospa Česnova je zelo zbolela. Mož je po-, klical zdravnika, ki jo je tudi srečno ozdravil ter po ozdravitvi poslal Česnu račun: Dvanajst obiskov 1200 dinarjev, zdravila 300 dinarjev, Česen pa je poslal le 300 dinarjev in pismo, v katerem piše: «Gospod doktor! Pošljem Vam 300 dinarjev za zdravilo. Kar pa se tiče Vaših obiskov, Vam jih bo moja žena vrnila. S spoštovanjem* Onufrij Cesen.»
Vsaka reč ima svoj vzrok.
Gašper: «Ne vem, kaj to pomeni. Ako žvečenj dolgo sedim v gostilni, se mi zjutraj zdi, kakor })f> bil ves pretepen. Ali tudi ti tako?* Melhijor: «Ne, nisem poročen.*
V spanju govori.
Zgovorna gospa zdravniku: »Pomislite, spod doktor, moj mož » spanju neprestano
vorl.*	. ,
Zdravnik: »Pustite mu veselje. To je edin*
priložnost, da pride do besede.*
Za osemenjevanje polti
za negovanje telesa
ee je tisočkrat pokazalo koristno, pa bo tudi našim čitateljem vedno dobro poslužilo. Da se doseže bela čista polt: Elsa tekoče lilijino mleko daje obrazu mladeniško svežino 18 Din 20 p. Najfinejši puder lepote drja. Klugera 27 Din 50 p, puder za dame 4 Din 40 p, lepotica bela in rdeča 3 Din 30 p. Zoper rdeče, razpokan«?
roke: Elsa glicerin lepote 19 Din 80 p. Zoper bledico v licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje -lje 22 Din, Elsa kina železno vino 16 Din 50 p. Z o -per slabi rast las in prhljaj: Elsa cvet za lase 27 Din 50 p. Za odstranitev nepotrebnih las: Elsa depilatorij 34 Din. Za sne-žnobele zobe: Elsa voda za usta 16 Din LOp. Zoper kurja očesa: Elsa turistovski ~bliž 6 Din 10 p in Elsa turistovska tinktura 11 Din. Za Vaš blagor: Elsa mentolni k 1 i n č i č 10 Din,
Elsa Kolonjska voda 16 Din 50 p, Elsa gozdni vonj za sobe 16 Din 50 p. Zavojnina in poštnina se računa posebe. Brez posebnih stroškov samo, ako se naroči v istem razdobju s slavnim domačim sredstvom Fellerjevim «Elsaflujdom» pri lekarnarja Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg «s60, Hrvatska.
Posamezne steklenice Elsa-fluida se dobe v lekarnah in sorodnih trgovinah ob znižanih cenah po 9 Din.
Ni šlo.
Mlada žena, ki bi rada šla v kopališče: «Onu-IrU. sinoči se mi je sanjalo o veliki vodi. Kaj pomeni to?»
Onufrij: «To bo pač pomenilo, da bo kakšna ovoja želja splavala po vodi...»
Pokoro s! pripravlja sam.
Mlad ženin je baš prišel od izpovedi, ko se spomni, da mu izpovednik ni naložil pokore. Takoj se je vrnil k duhovniku in mu rekel: «VeIe-častni, pozabili ste mi naložiti pokoro...*
»Ali mi niste rekli, da se mislite skoro oženiti?«
Nepripravljena.
K zdravniku je prišla imenitna gospa in mu potožila, da ima bolečine v nogi. Sezula je čevelj ln nogavico ter pokazala zdravniku lepo umito nogo.
Zdravniku se je dozdevalo, da je noga nekoliko otekla. Da pa to zagotovo dožene, jo je hotel primerjati z drugo nogo, zato je gospe rekel, naj pokaže 5e drugo nogo. Gospa je postala rdeča in vsa v zadregi menila: »Gospod doktor, na to nisem bila pripravljena...»
Potepin.
Potepin je ležal v senci in vzdihoval. Slučajno je šel mimo duhovnik, ki ga je vprašal: •Kaj vam je slabo? Ali se želite spraviti z Bogom?«
Potepin: «Kaj se bom spravljal, saj se nisem skregal z njim!»
Po ovinkih.
Potnik je opazil v hotelski sobi, da ni zvonca in se je zaradi tega pritožil pri hotelirju: «Kako naj vam naznanim, da kaj potrebujem?«
Hotelir: «To je prav lahko. Z nogo močno potrkajte ob tla!«
Potnik: «Toda stanujem v drugem nadstropju.«
Hotelir: Nič ne de. Ako boste dovolj dolgo trkali, se bo gospod pod vami pri meni pritožil ln jaz bom potem vedel, da ste me vi klicali.«
Stare obleke.
Neki gospod je potrkal pri Onufriju Nesreči ter vstopil: »Oprostite, dragi gospod, nabiram staro obleko za občinske siromake. Kam spravljate stare stvari?«
Onufrij Nesreča: «Kam jih spravljam? Vsak večer jih skrbno skrtačim, položim na stol in jih drugega jutra — zopet oblečem...»»
Posmehljiva luna.
Zaljubljen par se izprehaja ob mesečnem svitu po gozdu. Oba sta ginjena in srečna, samo luna se smeje prav zaničljivo.
«Ali vidiš, kako se luna smeje,« pravi deklica.
Mladenič pogleda kvišku. «Saj res... Zakaj neki se smeje?«
«Ne vem,» odvrne deklica, «kadarkoli se tukaj izprehajava, se vedno tako reži.»
«Potem pa že vem,» pravi mladenič, «meni se posmehuje...»
mafe sredstvo s svojo mn »gokratno uporabo odznotraj in odzimaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehla-jenju in Vam pripravlja užitek. En sam puzkus je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli ver »vati m jih privedel. da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev «Elsaflujd». Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih
Ravno došla velika zaloga m
manufakturnega blaga
najnovejše mode, po izredno nizki ceni, poseono priporočljivo za ženine in neveste, katerim se da znaten popust.
10 Se Driporoča SJltOfl SlUilili, SiiOfja Loiii!.
ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
Ceniki Tanko
J. STJEPUŠ1N
S I S A K
priporoča	9
boljše taraburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa ^lasjila Odlikovan na pariški izložbi
Kmetijska dražba za Slovenijo sporoča pretužoo vest, da je v torek •*ne 26. t. m. preminili njen upravnik drevesnice, gospod
Josip Urbančič
ki je nad 40 let vestno služboval pri Kmetijski dražbi.
Pogreb bo v sredo dne 27. t. m., popoldne ob štirih iz hiše žalosti na Poljanski cesti št. 59.
Btagopokojnemu bo ohranila Kmetijska družba časten spomin I
V Ljubljani, dne 26. jauuara 1926.
E 358/25/21.
Dne 23. marca 1926., ob 9. ui>1 dopoldne, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20, dražoa ne.oremičnin:
vlož. št. 220, kat. obe. Drasiči, canilna vrednost 332.578 Din, najmanjši po« nudek 242.400 D>n;
vlož. št. 183, kat. obe. Slamna vas, ceniiaa vrednost 3000 Din, najmanjši ponndek 2000 Dm;
vlož. št. 151, kit. obo. Krasinc, cenilna vrednost 7385 Din, najmanjši po-nudek 5390 Din;
vlož. št. 58, kat. obo. Rosalni ee in 625 kat. obč. Drašiči, cenilna- vrednost 47.467 Din, najmanjši ponudek 73.050 Din.
K nepremičnini vlož. št. 53, kat. obo. Eo3alnic9, spadajo sledeče pritekline: električni mtftor s žago in mlinom v canilai vrednosti 62.100 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dnžbe, je oglasiti pri sodišča najpozneje pri drazbenem naroka ored zaoetnom dražoe, sicer bi se jiu ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škoio zdražitelia, ki je ravnal v dobri veri.
V 03talem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Metliki.
u
Okrajno sodišče tt Metliki, odd. II.,
dne 6. januarja 1926.
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi Vam! Elsa flujd, da, samo
*Elsaflujd»! To že skozi 27 let priljubljeno do-
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic
■V LJUBLJANI
izvpSuje vse v bančno stpoko spadajoče posle«
f I I Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun III |a|a1 proti najugodnejši obrestni meri. JNakup in prodaja
valut in deviz. Daje vsakovrstne kredite in predujme. • " "
14
Izdaia za konzorcij »Domovine« Adolt Ribnikar.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.