253. tovim, V udom. i petek. 3. menim im xuv. lete. •Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto . . • # » • • K 24-— pol leta........12-— četrt leta....... 6*— na mesec.......2-— v upravnišrvu prejeman: celo leto ....... K 22 — pol leta . 11*_ četrt leta...... 5-50 na mesec..... 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st. 5 (v pritličju levo), telelon st 34. Izhaja vsak dan ivećer isvsssail ssdsl|e Ih pra&nlke. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkrat po 10 vin. Pri večjih iiisercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna številka volja tO vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Marodu tiskarna" telelon st 85. .Slovenski Narod* velja po pošti za Avstro-Ogrsko: celo leto ....... K 2-r— pol leta ....... . 13*— četrt leta....... 6*50 na mesec ».•••• » 2*30 za Nemčijo: celo leto . K 28 — za Ameriko in vse drage dežele: celo leto . K 30-— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravafštvo: Knaflova ulica st. 5 (spodaj, dvorišče levo>, telefon št. 8 5 Novi preobrat. Demisija Gautschevega kabineta. Dunaj, 2. novembra. Nihče ni pričakoval tega, kar se Je zgodilo. Baron Gautseh ni le podal cesarju demisije celega kabineta ten A-eč se odpravlja v trajni pokoj, -vladar mu — očividno na lastno prošnjo — iii poveril naloge dostaviti novo ministrstvo. Baron Gautseh je državnik posebnih talentov: pred vsem pa je ob-Sudovanja vredna njegova spretnost, s katero zna skrivati svoje načrte iu namene in — odhajati s svojega urada. Natančno pred petimi leti se je baron Gautseh že drugič poslavljal kot ministrski predsednik in ravno tako, kakor danes, je njegov odhod splošno presenetil; Gantsch ni pati e 1 , odšel je s povzdignjeno glavo proglasivši takrat, da je zdemokra-fiziranje Avstrije potom uvedbe .splošne in enake volilne pravice državna nujnost. Pred par dnevi pa je ta mož, ki ga je menda usoda določila kot glasi terja novih vodilnih idej v naši politiki, proglasil kot bistvo pravega avstrijskega programa sodelovanje vseh narodov na temelju enakopravnosti ne le v zakonito varovanem in uravnaneni javnem življenju, temveč tudi v najvišji upravi države. Baron G aut sob gotovo ni povedal nekaj novega; za vse, kateri res žele naši državi miren iu nemoten napredek, je ta »avstrijski program« vsakdanja resnica, tisoč in tisočkrat izrečena. Toda pomen Gantsehevih besed ne leži v tem. da so bile izgovorjene, temveč v tem*kje da so bile proglašene. Takorekoč »ox kathedra« je ministrski predsednik s svojega ni*."višjega uradnega mesta pred par dnevi izrekel staro resnico trikrat pomenljivo baš radi tega, ker jo je proglasil kot program bodočnosti obsoclivši tako enostransko nemškemu vplivu izročeno politiko svojih prednikov, pred vsem pa »objektivni sistem« najnesposobnejšega ministrskega predsednika, kar jih je .\vstr;ja merda kdaj imela — Bie-nertha. Nemška nestrpnost in oholost, ki si prilastuje pravico dovoljevati ali pa odrekati Cehom, Jugoslovanom pripadajoči jim vpliv na državno upravo ter jih po lastnem preudarku« pripuščati parlamen-tarnemu sr delovanju aH pa jih gna- ti v opozicijo, je enkrat za vselej poučena, da mora biti njene metode konec — v interesu parlamentarizma in v interesu ustavnega življenja cele domovine sploh. Prodno pa se je mogla zgoditi nemška jeza in osupnjenost nad predrznimi besedami načelniku vlade, ki se je upal očitno povedati, da ne spada med tiste, ki se z zvezanimi rokami izročajo poveljevanju nemškima >.Xarionalverhanda«, v očiten boj —- odstopa baron Gantsch. Ne radi tega, ker je sprevidel, da je program, ki ga je proglasil neizvedljiv, temveč ra:'i tega. da spravi s pota vse ovire, ki bi se mogle v osebi v/'N govi in njegovih tovarišev postaviti proti posknsn, pokarati v dejanju kar je bilo izrečeno v besedi. Baron Gautseh je po svojem historičnem govoru v zbornici vedel, da si je za vselej pokvaril razmerja 1 Nemci — katerih najzmeruejši In najobjektivnejši politiki so morali sicer upravičenost njegovega programa priznati — toda izmed katerih nobeden ne odpusti osebi, ki si je upala ta program izrodi. Baron Gantsch pa je dobro vede] Se nekaj dragoga: Cehi niso mogli verjeti, dokler so dejstva govorila drugače. Ministrski kabinet s H o e hon b u r-g e r j e m naj proglaša še tako lepe avstrijske programe — Slovani bodo morali reci: slišimo besede — toda vidimo dejstva in zato ne verjame-ii o, ne zatip&ma. Kkspediraii Ho-chenburgerja ter rekonstruirati kabinet brez tecra sanpnMca vseh nemških Volksratov pa bi bilo Nemce v parlnmontu brezpogojno gnalo v naj-ostrejso opozicijo — kar potnenja pri nas skoraj že toliko kakor obstruk-cija — in parlament ter vlada bi bila mntatis mutandis v novi krizi. Tjr< dejstvo, da se je odstopivSi ministrski predsednik odločil tako moško izvajati vse korsekvenec, ki mu jih je predpisala državniška modrost, mu bo ohranilo simpatičen spomin tudi pri onih, katerim se je zdel preveč odvisen od zgoraj in premalo odkritosrčen in prijateljski na spodaj. Pravzaprav je čudno, da je definitivna demisija barona Gaul-eha in njegovega kabineta prišla tako nepričakovano in d^ so vzbudile ponovne avdijenoe grofa Sturgkha tako malo pozornosti. Največje kombinatorja in prorok*1 je speljal baron Gautseh na led in pred tremi dnevi, bi se bilo vse smejalo onemu, ki bi >c bil upal resno trditi, da prihaja grof Bturgka. Danes je to gotova stvar. Novi, baje uradniški, birokrati eni kabinet pod vodstvom bivšega naučnega ministra Ima s-icer le provizorni značaj — skušal bo v smislu Gautschevega programa izvesti konsolidacijo parlamenta in strank ter pripraviti tla parlamentarni koaliciji z Bilinskim &li pa Bookom na čelu. Počakati je. kaj porečejo k dogodkom parlamentarne stranke. Ponedeljek bo usodepolni dan, ne le za novo vlado, za sedanji parkirnem, lesa več za bodočnost Avstrije sploh. Oseb:; Stargkhova naprednim strankam gotova ni presinipatična, toda Če predstavlja v svoji novi funkciji le prehod, mu boda grehi odpuščeni, ako se mu posreči postaviti oni zlati most, čez katerega more parlament k mirnemu in uspešnemu delu. Novi ministrski predsednik je snoei cesarju predložil svojo ministrsko listo in cesar jo je odobril. Novo ministrstvo je sestavljeno tako, kakor smo že včeraj poročali, samo portfelj poljedelskega ministra še ni oddan. Ponuđen je Čehu dr. Brafn, k* je že enkrat bil poljedelski minister, a se zda.i brani zavzeti to mesto. Če se ne doseže sporazundjenje z njim prevzame poljski minister Za-leski začasno ta portfelj. V novem ministrstvu bodeta sicer naibrž sedela dva Čeha, ki pa sta vso prej kakor trdna in odločna, a polP£r drugi h Nemcev bodo v njem sedeli pod predsedstvom grofa Sturgkha t-id; trije aranžiran? nemški naeijoftalei, ffoehenburger, Forstner in Rossler. Vzlic temu so nemški rsdikalei z novim ministrstvom vsaj navidezno nekam nezadovoljni, pravijo pa v isti sapi, da jim v naprej ni treba zavzeti proti novemu ministrstvu sovražnega stališča. Čeli i se drže reservirano. CMte koliko Staceu je v Kočevju! Pod tem zaglavjem poroča »Slovenski Branik«: Imamo zakon v varstvo manjšin,"in naši Nemci v Ljubljani, v Gorici in Trstu se tako rodi zatekajo k temu zakonu, dasi jim nihče ne krati državljanskih pravic- I LISTEK. Student Milan. Spisal Fr S t u d e n k o. (Dalje.) Smrokar je vestno izpolnjeval dano obljubo, ter pošiljal redno Milanu kolikor je rabil. Kmalu so to uvedel i ljudje in začelo se je različno govorišenje, ki je na deželi še ma-Ienkostnejše kot po naših malih mestih. Govorili so, da bo to kaka nova zveza, da dobi Milan kadar postane »dohtar« Kristino za ženo. To so na-Ja**- ljudje po ovinkih povedali Smrek ar ju, češ, kaj bo on rekel k temu. Nekaj je bilo nevoščljivosti pri tem, da bi sin tako ubogih staršev, tudi če postane l>ogvekaj, dobil tako bogato nevesto, nekaj so bili pa tudi Smrekarju nevoščljivi — kakor so povsod pri takih stvareh. Smrekar je nekaj časa imel gluha ušesa pri tem, a slednjič je vendar izprašal Kristino, če je dala ona kaj povoda k temu govorjenju. Hči mu je povedala vse in oče je bit potolažen. A kmalu so tudi ljudje na to pozabili. Tisto leto okrog Božiča je prišel k Smrekarju neki Italijan iz Trsta. Kupoval je gozde tam v bližini. Bil je človek srednjih le*, še precej lepe vnanjosti in menda bogat. S Smrekar jem sta se j>oznala že dolgo let in marsikak tisočak je prejel Smrekar iz njegovih rok. Kakih štirinajst dni je stanoval pri Smrekarju in delal kupčije. Spremljal ga je navadno Smrekar in dostikrat sta prišla že pozno v noč domov. Ko sta š,'a nekega večera sama proti domu, je Italijan povedal svojemu prijatelju, da ima že dolgo željo, prositi za roko njegove, hčere. Smrekar je bil sprva osupel, kajti tega ni pričakoval. Rekel je samo, naj vpraša še Kristino ob kaki priložnosti; stavil je pa, da on nima nič proti temu in če bi dekle sprva ne hotelo o tem slišati, da bo že on poskrbel, ker je še mlada in neizkušena. Ko je Kristina na nekem izpre-hodu slišala iz ust tega Italijana prve besede o ljubezni, je bila vsa osupla. Ni vedela kaj naj stori. Bila je kakor mrtva stvar v rokah usode. Bala se je zlasti očeta, ki je že prej večkrat omenjal tega Italijana in ga hvali] kot dobrega in poštenega človeka. Ona ni vedela nič slabega o njem, tudi grd se ji ni zdel, m bilo ji je kot bi se potapljala, iskajoča rešilne vejice. Skoro brezvestna je odgovorila na njegovo vprašanje, če ga more ljubiti, kratko: »Da!« A v tistem hipu ji je reklo nekaj v srcu: »Ne, ne, nikdar ne!« A bilo je prepozno. Beseda izgovorjena, se ne da hitro popraviti. Njen oče je bil o tem takoj obveščen. Godilo se je vse pred njenimi očmi kakor v tovarni. Par dni na to je bila že zaroka. Kristina je sedela pri mizi kakor mrtva. Mati jo je. opazovala, a zdelo se ji je, da je temu vzrok le nenadna izprememba v njenem brezskrbnem življenju. Napi vali so mlademu paru in govorili zdravice na njiju srečo, a Kristini se je zdelo, da govore nagrobnieo njenemu življenju . . . Italijan je bil is par dni pri Smrekar je vili i u v tem času so se zmenili že glede poroke, ki naj bi bila takoj po novem letu. Nič všeč se mu pa ni zdelo, da je bila Kristina vedno tako zamišljena. A potolaži! se je, videč, da sta oče in mati popolnoma na njegovi strani. Ko se je odpeljal po klane u ni Kristina gledala iz svoje sobice za njim, ampak padla je čez mizo in vzdihovala: »Prepozno! Milan! Milan!« ... Drugi dan je Kristina vzela papir in pisala Milanu dolgo pismo. Povedala mu je vse. kar se je zgodilo tako nenadoma z njo. »Ljubila sem samo tebe,« mu je pisala, »in če te smem ljubiti še dalje, povej mi! Slutila sem v tvojih oceh ljubezen, a skrival in zatajeval si jo, da je nisem mogla spoznati... Tako je slutilo moje srce. Lahko, da 6e je motilo, zato te prosim, povej mi. Ljubila te Neverjetno pa je za slovensko potrpežljivost, da puščamo v naši slovenski kronovini svoje manjšine brez varstva in pomoči. V mislih imam mesto Kočevje, kjer nimajo naši slovenski deželani niti trohice pravice v šoli, cerkvi, pri avtonomnih oblastih in v javnem življenju. Na-V vrči ne v deželnem odboru in v deželnem šolskem svetu se sploh ne ganejo za pravico kočevskih Slovencev, a tudi cerkvena oblast so je strahopetno umaknila pred kočevskim na-silstvom Da bi opotofili slovensko javnost nase, sklenili so lansko jesen nekateri mm strašen i rodoljubi v Kočevju, da izvedejo zasebno ljudsko štetje. V občinski hiši pa so se tako prestrašili, da bi zvedel svet o res* nične;*,- Številu Slovencev v mestu, da so s policijsko silo ustavili štetje ter vse popisane pole zaplenili. Na odločno zahtevo je občinski urad po končanem »uradnem^ štetju vrnil pole g. Menartu. Dasi se je moglo zasebno štetje izvršiti le v 54 hišah, dočim ima mesto z rudnikom vred nad 250 hiš, dobili smo vendar presenetljivo sliko o nemški krivičnosti. V teb 54 hišah BO namreč našteli 44$ Slovencev, in sicer v rudniku 214, v mestu samem pa 234. To število pa n: morda umetno povečano, temveč je vseh teh 448 Slovencev z lastnoročnim podpisom zase, oziroma za svojo rodbino potrdilo slovenski ot če valni in materin jezik. Obenem so starši, oziroma rodbinski pogttt-var.ii s tvojimi podpisi izrekli željo, da bi radi pošiljali svoje otroke v slovensko šolo, ako — bi jo imeli. Pri kindskem štetju leta 1900 so našteli uradno 255 Slovencev; tudi letos jih got'»v 1 niso hoteli našteti več. ako jih ne bo sram pokazati javnosti očitne potvorbe. Ker pa se je v 54 hišah naštelo 448 odločnih Slovencev, je vseh gotovo najmanj 1000. Iz štev-nih pol je tudi razvidno, da je turi i najmanj 150 slovenskih otrok, ki bi jim starši radi poskrbeli slovenski pouk v šoti. To je gotovo kričeče barbarstvo v slovenski deželi. Večina v deželnem odboru in v deželnem šolskem svetu naj 1 dejanji pokaže, dn ni vezana z Nemci ter naj nemudoma da kočevskim Slovencem manjšinsko slovensko ljudsko šolo! Dolžnost naših poslancev je, da zahtevajo v Kočevju revizijo Budske«ra štetja. Omenjane števne pole s podpisi so jim na razpolago. Italijansko - turška volna. Boji okoli Tripolisa. Berolinska »Morgenpost poro« a iz Tripolisa: Okolica mesta je od sovražnika obkoljena, italijatti taben-okoli Tri]>o]isa, ne da hi se ganili, in se omejujejo na to, da se branijo proti sovražnim napadom. Stališe*' Italijanov mora biti jak«» težavno, mt je najvišji poveljnik ukazal, naj se izprazni ves prostor, kamor bi dosegle italijanske krogle. V to svrho ni morali izprazniti vsa stanovanja v oazah. Italijani nameravajo tudi posekati vse palme in oljk«1 okoli Tripolisa. S tem bi bilo bogastvo dežel« /a desetletja uničeno. Iz Londona poročajo, da so začele italijanske bojne ladje v ponedeljek proti večeru 1 (»onihardirnujem. V zadnjih dneh je bilo izkrcanih isat italijanskih bataljonov in več rezervnih čet. Turki so prišli i belo zastavo in so zahtevali, naj se Italija ar vdajo. Bombardiranje i/ zrakoplova. Iz Rima poročajo, da je poročnik Gavotti metal v nedeljo 1 višine 700 metrov na turške čete eksplozivno predmete, ki so učinkovali rrozovito. Ki:no-!lanski studenci. V earigradskih vojaških krasnih govore, da so so Turki polastili tudi bumelianskih studencev. Če je to re-niča, tedaj so Italijani nakazani edi-nole na vodo, ki jo dovaža mornarica, ki pa vsled velikih viharjev ne more priti do obali. Tudi položaj \ lient»ltasijn je /a Italijane baje ne vzdrži ji v. Turski gem štab je dobil baje brzojavko, da je vseh šest tripoliških zunanjih trd njav v rokah Turkov. Pocestni hoji sa neprenehoma bi je jo. Kolera. Iz Tripolisa poročajo, da se ke lera vedno bolj širi. Več sto vojakov je obolelo. Epidemija se je razširila tudi na arabsko in lurško prebivalstvo. V nedeljo popoldne je umrlo v vojaški bolnici 25 vojakov n;. k.,len. Maščevanje Italijanov. Staaspm« prinaša dolgu i*um« il.t o posameznih italijanskih grozovito-stin. Italijani so postrelili ogromno število Arabcev, med drugim čei tisoč žensk. Adresna debata v turškem senatu. Senat je začel v nedeljo /. adresno debato. V adresi se obsoja dosedanji. Ikmu ravno tako kot človeka, samo duša se mi umiri, kadar zvem resnico. Ti si imel ozire, ker si se navezal na odvisnost mojega očeta, a veruj mi, ako bi mi bil povedal, da me ne moreš ljubiti, jaz bi ti bila ravno tako privoščila podporo. Ti si hodil po svetu in marsikaj videl ter izkusil: Povej mi po pravici, ali bi mogla ljubiti človeka s tujim sreem, s tujo dušof On je Italijan iij še tako lepa beseda bi mi ne segla tako v globo-čino srca, kot govor, ki me ga je učila kot dete ljubeča mati.-- Ko je pismo končala ga je netda skrivaj na pošto. Par dni je nestrpuo pričakovala odgovora, a u i hotel priti. Nekega dne pa stopi nenadoma oče pred njo, rekoč: »A tako mi delaš sedaj ti? Zaročili smo te in ti mi za hrbtom delaš take neumnosti. Ako si že mislila drugače, povedala bi bila prej in ne sedaj, ko je VSa stvar v tiru. Kaj se ti meša sedaj, ko imaš najboljšega ženina in gotovega. Tega ne trpim! Pismo sem raztrgal in nehvaležni fant ne dobi ničesar vvč od mene. Ti pa delaj kakor hočeš, samo ljudje se pa ne bodo norčevali iz naše hiše! To je moja zadnja beseda!« Kristina je že hotela vzdigniti roke pred očetom, a ta je v hipu zaloputnil vrata in jeano odšel. »Prepolno!« je vadihnila. A v očeh ni bilo veo soli ■. • Tedni s<» m* vlekli po ]>olževo i it nikakor ni hotelo priti novo leto. Kristina ga je te/.ko čakala, ker je želela, da bi se kmalu vse končalo. Doma so tako pazili na njo. d* niti pisma ni mogla več oddati za Mila na. A zdelo se ji je tudi prepozno. »Teh par let, ki jih Še preživim,<- • je včasih mislila, že preživim in im j bo karkoli hoče.. Hdala se je v eso da 'n voljno čakala zadnjih hipov svoje prostosti. Prišel je dan poroke in vso je bilo veselo pri Smrekarju. Celo ue\e>to so videli, da se je zasmejala, kar se je ljudem jako čudno zdelo, kajti po kmetih se navadno neveste jokajo. A Kristino so videli prav vsakdanjo, kakor bi se ne godilo ničesar. Ko s,, se peljali v cerkev, je bila prav taka kakor če je šla na izprehpd. Samo bleda in upadla se je zdela ljudem, a tolažili so se s tem, da to mora biti ob tako svečanih trenotkih. Vse je šlo v redu, samo to iti bilo prav radovedni kmetski muožici, da sta se novoporočenca kmalu )k> poroki odpeljala z vlakom dalje. Tako se je končala Kristinina potoka brez posebnih dogodkov in ljudje »o kmalu pozabili na vse govorice, ki so še pred kratkim premlevale o Smrekar je v ih . . . (Komo srthoSnJte) - podtika kabineta, kritikuje postopanje Italije in naglasa, da je potrebna reforma uprave, da se v bodoče preprečijo podobne nezgode. Turčija mora zasledovati resno, logično zunanjo politiko, da ne bo izpostavljena nepričakovanim napadom. Nevarne demonstracije v Egipta. Iz Kahire brzojavljajo: Poročila o turških zmagah v Tripolitaniji so povzročila v Egiptu rasna nasilstva proti Evropejcem, zlasti proti Italijanom in Grkom. Lord Kitchener je imel konferenco s kedivom, na kateri je bilo sklenjeno, da okupacijska armada za zdaj še ne bo posegla vmes. Več tisoč Egipčanov hodi že dva dni po Aleksandriji in slavi zmago Turkov nad Italijani. Evropske trgovine bombardirajo s kamenjem. Italijani in Grki se morajo hraniti pred napadi domačinov, ki rabijo že orožje. Vsa poročila soglašajo v tem, da se je začelo v Aleksandriji in Kahiri nevarno gibanje, ki je naperjeno proti tujcem. Italijanski generalni konzul je sporočil egipčanski vladi, da je odgovorna za vso škodo, ki jo bodo utrpeli italijanski podaniki. Posredovanje velesil. »Berliner Tagblatt« prinaša sledeče poročilo: Evropski kabineti se dogovarjajo o temeljnih točkah premirja med Turčijo in Italijo. Turčija bo najbrže sprejela to premirje in začela z mirovnimi pogajanji, če se Italija odpove vsem političnim aspira-cijam v Tripolitaniji. Za to bi pa Turčija privolila v večje ekonomične in komercialne koncesije. Politična Kroniko. Slepo miš igra naša vojna uprava. Hoče namreč zatajiti izpremembe v garnizijah, da bi, če te izpremembe objavi, ne razžalila Italije. Pri tem pa ne pomisli, da je naravnost otročje, če hoče kaj takega prikriti, ker se o teh izpremembah vsakdo lahko informira iz vsakemu dostopnih šema-tizmov. To otročje in kratkovidno igranje podtikuje »Zeit« Aohrentha-lu, ki se je že tolikokrat izkazal kot spretnega diplomata. Kaj dobi Nemčija v Maroku, o (eni piše »Frankfurter Zeitung« sledeče: Nemčija bo zastopaua v vseh komisijah, ki odločajo o dobavah za državne potrebe. Prostost trgovine in nakupa zemljišč ter ribarstva na maroški obali je zagotovljena, ravno tako je prost tudi nakup rudnikov in izvoz rudnin. Nemčija ima tudi besedo pri železnicah in je morala Fran-eoska odstopiti več pristanišč za mednarodni promet. * * * Kitajska narodna skupščin* je imela predsnečnjem tajno sejo, v kateri so se posvetovali pred vsem o zahtevah čet v LanČuju. Narodna skupščina je bila baj** zadovoljna z vsemi zahtevami čet, samo proti teinu se je izrekla, da bi imelo vojaštvo od krilno besedo pri sklicanju parlamenta ter pri določitvi konstitucijo-nalne vlade. Narodu i skupština ;,e poverila vojnemu ministrstva nalogo, da *i'rpi v dogovor u vojaštvom pri Lančuju \ajvupu \e sporočil narodni skupščini, da je pomirjen je dežele ii n bel j potrebno, ker nameravata T^uMJa in .Japonska delati Kitajski diplomatične težkoče. Tako zahteva Japonska znižanje carin za eno tretjino pri blagu, ki gre po železnici Autung-Mukden v Mandžurijo, ter zahteva vrhu tega, da ji zagotovi Kitajska vse prednosti. Narodna skupščina je tudi sklenila Juanšikaja odpoklica t i in se je brzojavno obrnila do vodje vstašev. da naj napravi vsaj začasno premirje. Med tem hoče. narodna skupščina poskusiti napraviti spravo med vsemi strankami. Tudi Jumanfii in Ankunjr ter več manjših mest je prestopilo k revolueiJona rje m. Štajersko. Dr. Tiplič — podpornik Sehul-vert iimv. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. nam pišejo: V dobrem spominu l*>de še vsakomur klavema vloga, katero je igral dr. Tiplič o priliki občinskih volitev pri Sv. Lenartu. V dolgoveznem, psovanja polnem članku je naglašava! kot odgovor v a Stražimt oreče ]- temu Korošec? Mi smo si glede tega junaka že storili davno svojo sodbo. Dr. Tiplič je duševno revni slabič, ki stoji popolnoma pod Lvom svoje nemške žene. Iz prepričanja ni ne Slovenec ne klerikalec — obojno le, ker nese. Takemu človeku se da * pošteni slovenski družbi — brca1 Dramatično društvo v Ce?ju vljudno vabi k najobilnejšemu obisku svoje gledališke predstave, katero priredi v nedeljo, dne 5. novembra 1D11 zvečer v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. — Vprizori se znana ljudska igra dunajskega pisatelja Hawela ^Bleda žena Skrb«. — Igra je svoj Čas dosegla na Dunaja najlepši uspeh in je prav dobro na-Stndirana. Dramatično društvo se je pod vodstvom g. Salmiča potrudilo, da nudi občinstvu nekaj resnično dobrega; pričakuje pa od celjskih in okoliških Slovencev vpoštevanja in podpore, ker je le v tem slučaju mogoče zagotoviti redne gledališke predstave v Celju. — Pri nedeljski predstavi svira celjska narodna godba pod vodstvom kapelnika g.Vilima Seiferta. Štajerska justlca. Razmere, k rile or sne so sedaj pri političnih oblast-vili, se bodo sedaj menda udomačile tudi pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Tako smo ravro izvedeli, da je nadsodišče poslalo nekega dr. Sclief-fenegerja v Konjice, tedaj v popolnoma slovenski okraj. Imenovani gospod je Nemec, ne zna slovensko govoriti ter ljudstva tudi ne razume. Kaj bo tak človek počel? Kakšna bode ta pravica, ki jo bode ljudem delil? Obžalovanja vredne so stranke, s katerim: bode prišel v dotiko, ker no bodo razumele njega, on pa ne njih. Jezikovne razmere pri nas postajajo vedno lepše. — Slovenci konjiškega okraja, zganite se in zahtevajte, da se imenovani gospod i«koj prestavi tja, kamor spada, namreč v kuk popolnoma nemški kraj. Drobne novice. R a z p i s a n i mest i. Pri celjskem okmjnem sodišču je razpisano mesto jetniŠkega nadpaznika, pri okrožnem sodišču pa mesto paznika. Prošnja do t-, decembra t. 1. Podrobnosti so v »Grazer Zeitung« z dne 1. novembra. — 1 I O e 1 j a. Pevski zbor delavskega podpornega društva je zapel včeraj na slovenskem pokopališču v spomin mrtvim tri žalostinke, med njimi > Beati mortui«. Veliko pozornosti obiskovalcev pokopališča je vzbujal še nedogotovljen kip dr. Dečka na njegovem grobu. Izdeluje ga mojster Berneker. — Zaprli so v Gradcu zaradi tatvine čevljarskega pomočnika Janeza Schauperla, doma od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. — Iz K o n j i c poročajo: 29. oktobra sta skupaj pila v Bodlejevi krčmi v Keb lju na Pohorju krčmar Bodlej in drvar Anton Ramšak. Ko je krčmar opazil pri Ramšaku precej denarja, BS je spustil z njim nalašč v prepir in pretep, tekom katerega mu je zmaknil denarnico z 99 kronami vsebine. Ta je tatvino naznanil orožnikom, kateri so Bodleja prijeli in zaprli. Denar so našli v — cerkvi, kamor ga je dal Bodlej položiti, češ, da ga je našel. — Samostojno Zadružno Zvezo na Štajerskem namera\*ajo ustanoviti klerikalci. V naprednih krogih sodijo, da bi služila taka ustanovitev v prvi vrsti za vabo neklerikalnim zadrugam, da bi pristopile. — Iz Velenja poroča celjski »Narodni list«: Naš klerikalni župan Skaza-Špenk je sila usmiljen kristjan. Brna vmroka je letos odpovedal svojemu mlinarju in ga pahnil a celo rodbino v nesrečo. Kje hoče dobiti sedaj na zimo zaslužek t Da, pri klerikalcih ima krščanstvo vedno dva strani. — O mnogoštevilnih tatvinah, povzročenih vsied velikega pomanjkanja živil, poročajo ta šmarskega in kozjanskega okraja. Pa »Slovenski Gospodar« vedno piše, da na deželi ni nič čutiti kake draginje živil. Kliniko. Ponarejeni petkroaski tolarji. Pri deželnem plačilnem uradu v Celovcu je plačal neki neznanec svoj dolg s ponarejenim petkronskim tolarjem. Tolar je jako dobro ponarejen iz kovine »Britania« in ima vtisnjeno letnico 1899. Nezgode. Hlapcu pri gostilničarju Josipu Valand pri Sv. Jakobu, Gregorjn Novaku, je ukradel nekdo iz kočega hranilno knjižico hranilnice v VolŠperku z vlogo 380 K. Prepovedan izvoz in prevoz živine in klaje. Saško ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo zaradi živinske kuge na Koroškem izvoz in prevoz koroške živine in klaje iz vseh političnih okrajev Koroške. Uvažati se sme na Laško edino le seno ali slama, ki je namenjena za tovarne, ki jo rabijo izključno le za zavijanje. Roparski napad na cesti. Blizo Voglič sta napadla pekovska pomočnika Anton Flodl in K. Zeehnar svojega tovariša, ključavničarja A. Langerja, s katerim so skupaj potovali. Pobila sta ga na tla in mu pobrala popolnoma vse, razen neobhodno potrebne obleke. Žendarmerija je že izsledila oba napadalca in jih izročila sodišču. PrlmonSo, Razveljavljene občinske volitve v Gradiški. Občinske volitve v Gradiški so se vršile za prvi in drugi razred pred kratkem že tretjič. Prodrla je na celi črti napredna stranka. Klerikalci pa so vložili tudi tretjič re-kurz, kateremu je vlada tudi tretjič ugodila in razveljavila volitev. Shod državnih uradnikov v Gorki. Pred kratkem se je vršil v Gorici shod vseh državnih uradnikov in uslužbencev. Shod je bil zelo številno obiskan. Nastopilo je več govornikov, ki so z ogorčenjem zavračali vladno zavlačevanje življensko važnega draginjskega vprašanja. Poslali so vladi brzojavko, v kateri se izrekajo goriški uradniki solidarni z drugimi uradniki ter zahtevajo, da se uvrsti Gorica v I. razred aktivitetnih doklad. Pozvali so magistrat, da ustanovi mestne mesnice, da zahteva od vlad? prost uvoz mesa in da uredi zlasti ribji trg. Podobno je napravil magistrat v Krminu, kjer imajo že dalj časa občinsko mesnico, ki prodaja ceneje in še vendar kljub znižanim cenam dobro izhaja. Dotaknili so se govorniki tudi perečega stanovanjskega vprašanja in so sprejeli po burni debati resolucijo, v kateri zahtevajo, da se zniža hišni davek in se dovoli konsorciju za uradniška stanovanja podpora v obliki posojila. Tudi prosijo vlado, da ne dovoli, da se da v sankcijo zadnji sklep goriškega mestnega sveta, s katerim se je uvedlo nov najemninski davek. Shod se je ob 11. mirno razšel. Modra galica v kruhu. Poročali smo še, da je v Prva čini zanesla neka gospodinja v kruh modro galico. Preiskave so dognale, da je hotela zločinka, ki je vzor-tercijalka, že ste-ra Marijina hči Neža Zornova iz Prvaci ne. zastrupiti svojepra sina in snaho, ker ne pleseta po njeni klerikalni piščalki. Moža je pri svojem odhodu v Gorieo opozorila, da naj ne je tega kr.dia, pustila pa je , da je jedel strupeni kruh njen sin, ki je tndi obolel. Zornovo so aretirali in oddali sodišču. Nekateri trdijo, da j*' Zornova, ki je stara 70 let, versko blazna. V tem slučaju pa ne zadene prava krivda zločina njo, marveč one, ki so jo S svojim hujskanjem spravili tako da« leč, da jo je napadla verska blaznost. Neroden avtomobilist. Včeraj je zaietel voznik avtomobila K 5?97 od zadaj v dvovprežen voz izvoščeka Josipa Janežiča na cesti v Barko vi je. Sunek je bil zelo močan. Kočijaž je odletel daleč od voza, 3 potniki v iz-voščeku in dva v avtomobilu pa so se obdržali v vozovih, zadobili pa so lahke poškodbe. Voz in avtomobil sta zelo poškodovana. Nesrečo je povzročil šofer, ki ni avtomobila pravo časno ustavil. Tržaški av i jati k Vidmar je popravil zopet svoj Bleritov stroj, ki se mu je razbil na poletu iz Benetk v Trst pri Tržiču, in se udeleži z njim letalnih tekm pri Lvovu. Stavka v papirnici v Podgorl. Vodstvo papirnice v Podgori je že pred več meseci obljubilo, da zviša ženskam plačo na K 1*40, oziroma K 1*60 dnevno. Ker pa vodstvo kijub večkratnim opominom noče povišnti plače, so začele vse ženske stavkati. Delavske razmere v papirnici so silno slabe in ženske zahtevajo upravičeno, da 6e jim izboljša stališče. Delavni Čas znaša deset ur na dan, zaslužek pa za vsako delavno uro devet vinarjev. Dnevne vesti. + »Rapidno propadanje liberalne stranke« skuča v potu svojega obraz« dokazati »Slovenec« na podlagi — zadnje deželnozborske volitve. Zato ker je klerikalna stranka pri teh -volitvah nazadovala ara 200 glasov, zato propada — napredna stranka. To je logika, na katero lahko vzamtjo brihtni »Slovencev!« uredniki patent. Do sedaj se je vedno smatralo za dognano, da je znak propadanja, ako kaka stranka pri volitvah nazaduje v glasovih, po »Slovencevi« duhoviti iznajdbi pa je to znak — napredka. Izborno! Stranka, ki ne bo pri volitvah dobila niti enega glasu, bo torej po »Sloveuče-vih« najnovejših nazorih na višku moči in razvoja. Res, ne moremo si kaj, da bi iz globine srca ne želeli, da bi klerikalna stranka čim najpreje dosegla takšen »višek moči in razvoja«. 4 Strašno peče klerikalce dejstvo, da je njihov kandidat pri nadomestni dežv?lnozborski volitvi dobil 200 glasov manj, kakor pri volitvi meseca maja. »Slovenec« se zvija na vse mčine, da bi svojim backom dokazal, da zaači nazadovanje klerikalne stranke pravzaprav napredek, oziroma da bi vsaj navidezno navedel vzroke, zakaj je bilo v torek oddanih za klerikalnega kandidata manj glasov kakor pri majski volitvi. Take-le opravičuje »Slovenec« za klerikalce nerazveseljivo dejstvo: »Es-el-es to pot ni intenzivno posejr-la v volilni boj . . . Zato je tndi mnogo naših somišljenikov plediralo v naprej za neudeležbo pri zadnji volitvi in dejansko se je oddalo cd somišljenikov Es-el-es okoli 150 praznih glasovnic, mnogo naših volilcev je pa sploh ostalo doma.« Torej klerikalci to pot niso intenzivno posegli v volilni boj? »Slovenec« je pač zapisal to trditev, ker računa na kratek spomin javnosti in čitaiočega občinstva. Tona javnost ve prav dobro, da so se klerikalci za zadnjo deželno-zhorsko volitev zanimali tako intenzivno, da so celo tik pred volitvami ustanovili posebno vodstvo klerikalne stranke za Ljubljano z edinim namenom, da bi razvili čim najbolj uspešno in živahno agitacijo pri nadomestni deželno^borski volitvi. Vodstvo so poverili dr. Vinku Gregoriču in »Slovenec« je takrrvt pisal, da je že oseba »neumorno delavnejra in požrtvovalnega« dr. Gregor iča jamstvo za to, da bo deovanje tega vodstva takoj s početka — uspešno. A Fodnj. ko se je delovanje tega vodstva končalo s finskom, pravi naenkrat --Slovenec«, da Es-el-es »to pot ni intenzivno posegla v volilni boj.« Čemu pa je potem ustanovila za Ljubljano posebno vodstvo, čemu so prirejali klerikalni matadorji shode, čemu je -Slovenec« tiskal posebne volilne priloge in jih v tisočih izvodov razširjal med volilci? Samo za to. kaj ne, ker se Es-el-es ni intenzivno zanimala za volitve! »Slovenec« pravi nadalje, »da je mnogo klerikalnih somišljenikov plediralo v naprej za neudeležbo pri zadnji volitvi.« Ko pa so klerikalci postavljali svojega kandidata, je škofovo glasi-1 ) roročalo. da je bil Roj ina brez debate in soglasno postavljen za kandidati*. Kaj je sedaj res? Ali je »Slovenec« lagal takrat, ali laže sedaj? Naravnost dragocen pa je ta-le »Slovencev« stavek: »Dejansko se je oddalo od somišljenikov Ef=-el-cs okoli 150 glasovnic praznih, mnogo naših volilcov pa. je sploh ostalo doma.« Donimo, d ji ie to res, potem je to do-kam, da je kb rlkalna stranka v Ljubljani v popolnem razsulu. Ce se je na klerikalnem zaupnem Bhođu brez dihate in soglasno postavilo za kandidata Rojino. roteni je bila prokleta strankarska Jolinast za vsakeara somišljenika Vlorikslne stranke, da glasuje za toga kandidata. Ako torej za tega kandidata v'iljnh oficialne-mu sklepu klerikalne stranke po »SVjvenčovom« lastnen priznan m ni glasovalo najmanj 150 somišljenikov, mnocfo pa s^ ie snloh odtegnilo volitvi, to reb"l>on v stranki, doka/, da v stranki ni prav nobene tli-scipline. Stranke ferea discinline na ;o posvečena razpadu in smrti. Ce terci -Slovenec« sam prizrmva, da v Merikalni stranki ni \cr discipline ?u da v s***anvi rebel^rsio pr?stasi ^»rot! ofo"?a'n'm ukrenem vodstta ^lime^a^ ^ to znnk, da ni več dn^eČ *as ko h^do kTerfkntci stsH ob cro-Vi sv o" t v T,oildi;?ni. In dn «•--» to zgodi č'rr n-rioreje, zato se bomo potrudili tndi mi. -j- ;>^T5 |fp*-»i«t#«fii K<^r so pri de-'^InozhoTski v^'^vi tako smr^otno "'>^'>Tf>li( hi red' seopi kVrikrlei **"'Vl>0?ti '•pf-r?*'1 m*do r>C«1*n v oči mo sedaj na odločitev d' želnega zbo- ra v volilni opravičenosti (!) pač upravičenosti!) t. j. o pravilnosti vo-lilskih imenikov. Ce bi pa prišlo potem na temelju odločbe deželnega zbora — do novih volitev, bo gotovo posegla Es-el-es z vso intenzivnostjo v boj.« K tej »Slovencevi« ekspekto-racij! pripominjamo, da bodo klerikalci nemara pač lahko dočakali »odločitev deželnega zbora o volilni opravičenosti«, nikdar, pravima nikdar pa ne bodo dočakali, da bi smela klerikalna večina deželnega zbora svobodno interpretirati zakone, kakor bi se ji zljubilo. -f- Tise!, Id se je lagal, išče zada. Ščenja za to ker se mu je upravičeno očitala laž. Ta junak je seveda »deželni finančni minister« dr. Lampe. Sam sicer priznava, da deželni odbor ni nikdar sklenil, da se bo pri deželnem cestnem zakonu posebno 07iral na zahteve in potrebe ljubljanskega mesta, vkljub temu pa je imel drzno čelo centralno vlado na-farbati, da je deželni odbor storil tak sklep, to pa samo zategadelj, ker jo sicer rovi deželni cestni zakon v nevarnosti, da ne dobi najvišjega odobrenja. Lampe je torej dunajsko vlado enostavno nalagal, kar prikrito sam priznava, vendar pa se čuti kruto žaljenega na svoji osebni časti, ker sme to dejstvo konstatirali in tudi po zaslugi komentirali. Če torej sedaj Lam pek v »Slovencu« piše: -Po teh inzultih je seveda izključeno, da bi mogli zastopniki deželnozborske večine sploh še osebno občevati z dotičniki, ki so tako kruto žalili njihovo Ča-st, dokler ne dobe popolnega zadoščenja«, je to samo smešno izmotavanje človeka, ki hoče z grožnjami prikriti svoj greh in ?vojo sramoto. Bo se pač tudi dr. Evgen Lampe moral privaditi, da bo za svoje grehe in zla dejanja prenašal tudi primerno ostre kritike! -f Krščansko socijalna zveza so sramnje svojega imena. Klerikah-i vabijo po Ljubljani z lepaki na redne poučne tečnje, misleč, da se jim na to vsede več nezavednih ljudi, katere bi v fevo.ih tečajih polagoma izvež-bali za — strastne klerikalce. Ljndje BO pa v Ljubljani že toliko pametni, da na klerikalno krščansko socijal-stvo ničesar ne dado. Zato so si izmislili klerikalci nov sleparski način, da Ž njim vabijo na tečaje. Vse tozadevne lepake so namreč prelepili z b^lim papirnatim trakom in sicer tako, da tedaj občinstvo ne vidi več Imera na krščansko socijalen in tako, da se sploh ne ve kdo tečaje prirejn. Novi sleparski manever klerikalcev očividno dokazuje, da fcrsčansko-so-cijalna firma v Ljubljani ne vleče in ki pravi, da je klerikalcev tega imena sram. -f Gibanje železničarjev. Kakor nam poročajo z Dunaja, se je med nacionalnimi in soeial nedemokratski m i žefezničarskimi organizacijami sklenila koalicija. Toj koaliciji se je pri-drir/il tudi »Siidbahnerverband« s oOOO člani Ker je zavzela vlada nasproti zahtevam železničarjev neprijazno stališče, se je položaj silno poostril, da je pričakovati v najkrajšem času veleresnih dogodkov. S tem raćnna tudi vlada, za to ni izključeno, da se bo skušala z razpustom žc-lezniČarskib organizacij rešiti izmuč-ne j: situvacije. Ce pa bo imelo to sredstvo uspeh, ki ga pričakuje vlada, to je veliko vprašanje. Včeraj se je vršila konferenca zastopnikov vseh železnK-arskih organizacij ni Dunaju. Kakor čujemo, je ta konferenca skbmila čakati ±p do torka dne 7. t. m. Ako vlada do tega dne ne Ugodi vsaj kardinalnim zahtevam železničarjev, bo brez dvoma že v svedo izbruhnila na vsi črti železu i-carska pasivna resistenea ali celo st«\ka. Položaj je skrajno kritičen in prav resno se je bati, da bomo z novim ministrstvom grofa Stiirgkha dobili tndi ielegniSaiako stavko. + Tuđi v občini Dobru nje bodo v kratkem občinske volitve in vse kaže, da ima sedanji I trpan pred temi volitvami velik strah. Zupan si hoče pomagati 7 nagrjivostjo. Postavil s*' je na ftalHfee, da ne pusti prepisati volilnega imenika. Sicer je dobil že od okrajnega glavarstva ukaz, da n oru dopustiti prepisovanje volilnega -rnenika A župan si ta ukaz tolmači r.n poseben način. Včeraj ga dolgo ni bile dobiti in ko se je napo sled vendar prikazal, ni pustil pr** p;.c«ti imenika, marveč je izjavil, da se bo proti ukazu okr. glavarstva pr:toži! na dež. vlado. To je seveda ptnsea izgovor. Stvar se bo seveda 7.e uredila po postavi, a značilno je vse kako, da se župan tako krčevito brani t*m el'ite revizije volilnega imeni ka Taka revizija je mogoča samo n» 7>odlagi ppt-^čnega prenisa volilne-sra imenika. Žuoanov strah pred pravilnim rek^amaciiskim postopanjem ^>a prstane razumljiv, če povemo, H» ie volilni ir>en*k naravnost Škandalozno sestavljen. Izpuščenih je polno davkoplačevalcev, namesto njih pa so vpisani ljudie, ki bivajo šele po tri me^oce v občini, ki na jih skn,--lupan napraviti za volPce, da bi n mngnU t jenm premagati in potlr?' domače ljudstvo. _ :4- Novem berski avaneement. Za nadporočnika je imenovan pri ulan-skem polku Št. 5 Bogomir Poljanee, za poročnika pri topili carskem polkn 5t. 7 pa Božidar Dreni*. Za zdravnike so imenovani asistenti dr. Benjamin Ipavic in Mavricij Bne. — Za knjižnico »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« je darovala gdč. Milena s v c t k o v a krasno knjigo, ravno tako sta darovala g. Gabriel Klado r o 11 i in ga. Marica Kruhar-jeva večje število knjig že pred tedni. Odbor se vsem trem najiskre-nejše zahvaljuje za naklonjenost in npa, da najdejo mnogo posnemovalcev, da bo društvu mogoče ustrezati vedno večjim zahtevam branja željnoga prebivalstva šentjakobskega okraj«. — Dalje služeči podčastniki ljubljanske garnizije prirede od i. novembra t. 1. dalje vsako soboto od S. do 11. zvečer v hotelu »Ilirija« plesne večere, h katerim se prijatelji in znanci teh podčastnikov, ki imajo ^eselje do plesa, vljudno va- Hija* in Janko Gregslj, da morata iti mirit. Pritekla sto k Troitn in ga je ed#-n tako udarU a debelim polenom po desni roki, da mu jo je »pahnil ali pa zlomil nad zapestjem. Nato sta zbežala oba v grmovja in se poskrila. % Bleda. Olepševalno društvo »Zarja« na Rečici želi v domači vasi in v kolodvorski okolici s svojimi majhnimi sredstvi zboljšati promet s tujci. V ta namen je že preteklo leto napravilo drsališče na travniku. Leta* je poskusilo z napravo kopališča za otroke na domačem potoku, ki se je dobro obneslo. Treba bo še na raznih razgledišcih napraviti klopi, popraviti steze itd. Vse to je pa zvezane a stroški, ki jih društvo ne zmore. Zato napravi društvo v nedeljo 12. novembra (ne, kakor je bilo zadnjič poročano 5. novembra) ob 6. zvečer v hotelu »Triglav« (pri Pe-ternelu) veselico s tombolo in plesom, h kateri vabi vse svojo prijatelje. Tujski promet v Ljubljani. Meseca oktobra je prišlo v Ljubljano F \ i 9 i 1 I ! I 3G 3g Mole V., Ko so cvele rože. Br. K 2-, vez. K 3 20, vez. z zlato obrezo . .K 3*60 Dr. Franceta Prešerna Poezije. Priredil prof. Luka Pintar. — France Prešeren, naš in sploh jugoslovanski prvi lirski pesnik, je znan po vsem slovanskem svetu. Poznajo ga pa iz dobrih prevodov tudi Nemci, Italijani in Švedi. Tem bolj je vsakega Slovenca dolžnost, da ga dobro pozna, in vsak izobraženec naj bi znal večino njegovih pesmi na spomin. Zato bi morale biti Prešernove pesmi v vsaki slovenski hiši. Za stoletnico pesnikovega rojstva je najina tvrdka priredila dve izdaji „PoezijM, eno okrašeno z res lepimi podobami, ki nam predočujejo najznamenitejše momente iz pesmi, balad in „Krsta pri Savici", broš. K 5* —, v platno vez. K 6 40, elegantno v usnje K 10—, drugo pa preprosto, toda zelo lično, za navadno rabo, broš. K 1* —, vez. K 1-40. Sienkiewicz H., Mali vitez. Roman iz poljske zgodovine (z mnogimi lepimi podobami). Trije zv. Br. K 7 • —, lično vez. K 9 ■ 50 — Rodbina Polaneških. Roman (z mnogimi lepimi podobami). Trije zv. Broš. K10- —, lično vez. K 16—, skupaj vez. . , 30- -38 60 43-40 Šorli Ivo, 11 novel in črtice. Vez..........K — Pot za razpotjem. Roman. Vez.......„ Stritar Jos., Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, estetičnih in kritičnih spisov.(Prvi zvezek razprodan.) II. do VII. zv.: broš. . „ v platno vezani . . . „ v polfrancoski vezbi . „ Tavčar Ivan, dr., Povesti. 1. zv.: Ivan Slavelj, Med gorami in drugo. 2.zv.: Otok in Struga, Soror Pia in dr. 3. zv.: Ivan Solnce, Grajski pisar. 4. zv.: Tiberius Pan-nonicus, Vita vitae meae in dr. 5. zv.: Mrtva srca, 4000. Vsak zvezek broš. . . K v platno vez.....„ v polfrancoski vezbi . „ Zupančič O., Samogovori. Broš. K 3 - —, vez. . . „ 270 3 30 4 50 4- - Povodni mož. Balada, zložil dr. Fr. Prešeren. Za soli, zbor in orkester uglasbil in slavnemu pevskemu zboru „ Glasbene Matice" poklonil V. Parma. Priredba za klavir, dvo-ročno, s pristavi j enim besedilom. Cena 4 K. Naročilni list. m. ■»-" uuftuunu aiuctUUL is.i se 111- SO strašili pred grožnjami raz priž-nico in se ne ozirali na bnjakanje različnih ljubljanskih govornikov, kateri so prirejali skozi dve leti shode v kaplan i ji vsako nedeljo. Držali so se gesla: Kmet voli kmeta m tako ti bo zasigurana boljša bodočnost. Iz Novega mesta. Iz postnega voza, ki vozi ob pol štirih zjntraj iz Novega mesta v Metliko, je zmanjkalo v srodo 1. t. m. 10.000 K denarja, namenjenega hranilnici v Metliki. S preiskovalnim postopanjem se ijfl takoj pričelo. Postiljon. ki ie imel službo in ki je bil v Metliki aretiran, pravi, da je v Novem mestu prejel rlenar v nedotaknjenem zaboju od nurjeg* podnradnika. Zaboj je prišel 'udi z nedotaknjenimi in nepokvarjenimi pečati in plombo v Metliko. Zaslišani so bili tudi popotniki, ki so »3 isto jntro peljali s pošto in so iz-ncvedali, da je postiljon v Gorjan-■kern klancu večkrat stopil z voza in hodil za pošto. Kako in kam je denar zginil, bo v kratkem dognala pre-pkava Ne všečna pomoč. Pri Peteri inu aa Brezovici pri Šmarjeti je pilo 3. t. m. več fantov, ki so se pri pijači tako razprreli, da sta so začela kovač Jan- Trošt in hlapec Miško Kranjc ne-;aj prerekati in prerivati. Nazadnje napravil Trošt besedičenju na ta i&Čin koneo, da je sunil Kranjca s rp«tjo v zobe, vendar ga pa ni nič Poškodoval. Ravno sta se oba razdajala in popolnoma mirovala, ko vta menila znana razgrajača Jožef rvuiaiu ii.i^M-i m postavno pnjci. Magistralni komisar. Danes zjutraj se je po Kongresnem trgu opotekal neki »neznanec z dežele«. Na-hrulil je tam mestnega delavca, ki se mu je postavil v bran. Tujec je začel nad delavcem kričati in končno izjavil, da je magistratni komisar. Stražnik je sitneža povabil na osrednjo stražnico in skoro gotovo bo imel dozdevni komisar sitnosti s pravim magistratnim komisarjem, ker se je izkazalo, da je možakar doma nekje iz Notranjske, kjer seveda magistrat-nib komisarjev še nimajo! Skrajna predrznost. Ko je šla snoči ob 6. soproga ravnatelja zemljiške knjige ga. Amalija Sočnikova mimo nove pehotne vojašnice, je stal na vogalu godbenega paviljona neki okoli 18 let stari fant. Ko je prišla gospa do njega, je skočil ta k nji, pograbil ročno torbico in jo hotel ukrasti. Ker se je pa pri torbici utrgal jermen in jo je gospa obdržala ter obenem klicala na pomoč, se je mladi lopov prestrašil in zbežal po Škof-ji ulici proti še r4 net irskem u mostn. Policijske poizvedbe so ostale dosedaj brezuspešne. Pazi c na kolesa! Včeraj zjutraj je bilo ukradeno iz veže hiše me-ščui-ske imovine v Lingarjevi ulici bančnemu blagajniku g. Jes. Susch-niku kolo »Stvria«, tvrdke Jax, črno pleskano, ima ravno krmilo, zvonec svetel in nosi ime »Jaz«, kolesi pa sta imeli z* lene obroče. Tovarniška š^vjVa je 153.922. Kolo je vredno 300 K — V četrtek 2. t m. ob 7. sve- to je bila v Kolizeju (Mar. Tar. cesta 11' ukradeno raasašakm časopisov Aleksandru Lukezu kolo tvrdka Pob a znamko »Velo Special 8pajk«, tovarniška znamka 45.100, policijska pa 89? belo na selenom polju. Kolo je *rno pleakano, dobro obranjeno, prostega tek«, brez strešic zoper blato ter vredno 200 K. Na zadnjem kolesu ima ta močno obrabljeno pnevmatiko znamko »Monthan« na prvem pa skoro novo s znamko »Der-by«. Pozor pred nakupom. Mlad goljuf. Včeraj je nesel 10-letni deček Ivan Klepec na glavno pošto denar. Na stopnicah ga js sreča! nepoznan, okoli 15 let stari deček, mu vzel denarnico is rok, potegnil iz nje bankovec za 10 kron, čes da ga gre menjat in je izginil. Kaj tatovom vse prav pride? V neki gostilni je bila ukradena knjižica, v kateri je imel gospodar vpisanega do 200 K dolga raznih strank. Delavsko gibanje. Včeraj se je 7, južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 1*0. Iz Nemčije je prišlo 55 katerem sedi uzurpator Lonis - Phi- cirali poljedelski resort za sebe, med lippe. Spretni »ssinalse Roulette, na- tem ko je bilo prvotno Cehom določe- prisnan ženij s tajnimi aspiracijaini no železniško ministrstvo in mini- gledališkega umetnika, na vnanje po- strstvo za javna dela. Prišla bi bila doben idealu grofice, prevzame na na ta način v ministrstvo dva odlič- prigovarjanje grofičinega zdravnika in izpovednika vlogo pozabljenega kraljevega potomca; le na ta način je mogoče grofici obraniti zdravo pamet Hkrati zaide Roulette v zarotni-ško družbo, v republikansko »rdečo roko«, in postane šesti prst te »roke«. na češka uradnika, sedaj pa Češki agrarci, če Braf ne sprejme, nimajo niti primernega kandidata. Nemški Nationalverband in situacija. Dunaj, 3. novembra. Nemški Na- Vse se vrši nekako brez volje Roulet- tionalverband je imel danes v paria-tove, ki igra lahkomiselno vlogo na mentu sejo, v kateri se je bavil s po-tej in na oni strani; zasuče se tudi litično situacijo. Splošno zadovolj-drugače, nego sta nameravala abbe no8t Je vzbujalo, da ostane v ministr-in zdravnik; Roulette ni kralj samo stvu Hochenburger in da pride trgo-par hipov, ne samo ob kratkem se- i vinski in železniški resort v roke stanku z grofico, nego se mora pri nji nastaniti in njegovo kraljevanje traja nekaj dni. V tem času zamudi sejo »rdeče roke« in zapade smrti. Pravzaprav — hm — rešilo bi ga takole desettisoč frankov (ki jih ima re3 od grofice na razpolago 1). No — on je Francoz, to se pravi — plemenit. Kdor ne verjame Lavedanu, vprašaj Rostanda parbleu! V navideznem uradnikoma, ki stojita Nationalver-bandu blizu. Nemški Nationalverband hoče počakati, da pokliče ministrski predsednik Sturgkh predsedstvo Nationalverbanda k sebi na konferenco. Poslanca Wolf in Schreiner sta poudarjala, da dajo justični minister Hochenburger, trgovinski minister Roessler in železniški minister Forstner garancije, da novi vladni " nemškemu National, taučni minister Hus-emec. Ce se Cehi ve-strstva, jim to Ncm- jo. non redivivus. nanaaaaaaaaaat 9 □ □ aooaaDrMnonnnmnnoDOOOoemoooDaoaoa apooooononnnnn I Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna □ □ v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2. □ □ -1 nnnnnnnnnnnnnnnnnnnil _8 PRAVKAR IZŠLO: MILAN PUGELJ: i MALI LJUDJE t BROŠ. K 3—. <© VEZ. K 4—. □ □ □ OVITEK JE NARISAL M. GASPARI. □ □ □ V tej knjigi je pisatelj zbral devet povesti, ki se odlikujejo z živo realistiko in so psihološko dovolj poglobljene. Majhni ljudje nastopajo v njih, razmere so vsakdanje, zapletkov ni posebnih, toda vse je ostro opazovano in očrtano, zategadelj pa tudi zanimivo do konca. Najbolj so se posrečile pisatelju slike iz preprostega kmeti-škega življenja, med njimi zlasti „Zimska pot" in „0sat" s svojo pretresljivo tragiko. - Knjigo krasi naslovna slika polna ubranosti, izdelek slikarja M. Gasparija. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna I □ □ v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2. □ □ inoornr"nnnnnnnrnn^^nnnaflmnnrnn rvembra. Klerikalna Austria« dementira sti, da bi se hotel v politično življe -vodstvo krščansko-• čana na Dunaju. ►vembra. Danes po-?kem hotelu ustrelil nčni svetnik Ernest aoniora ni znan. ega parlamenta. 3. novembra. V e zatrjuje, da bo or razpuščen in razve, ker se je izkaza -Irankam ni mogočo v napram obstruk- vprašanjc. ovembra. Maroška ?ktna. Na teritori* djah dobi Nemčija cega Konga v izmena to pa dobi Fran-u del se vero-vzhod-r izmeri 16.000 km2. nagrade. novembra. Koži inje Noblove nagra-sa kemijo Mme. Cn-Mnja v Parizu, za ieterlim-k in Karel šoferjev. »vembra. Tu so za--ji. Izmed 7000 av-o danes doma (5000. „,.H1S£L_ jsl isiŽSia G^vTlGil [3Jw151 >v IčUvTlGp r&'^vicrj! f[gro7iS| [^J^vlSl fSSS znajo med seboj ter da pritegne v svoj krog čim več prijateljev in pristašev Zato v nedeljo vsi k Babiču na Dolenjsko eesto št. 10! Prosveto. Slovenske deželno gledališče. Jutri, v soboto zvečer se poje prvič v sezoni Joh. Straussa opereta (ali komična opera) v treh dejanjih »Cigan baron« (za par-abonente). Glavne vloge igrajo in pojo gde. B. Thalerjev a, ga. pl. Foedranspergova, ga. C. Otahalova, ga, B. Bukiekova, g. Lj. IIičir\ g. Porhe, g. M. Hor-skf, g. R. Bukšek in g. Jos. Križaj. — V nedeljo popoldne ob 3. pri selo znižanih cenah »Mlinar in njegova hči« (za iože nepar); zvečer opera »Prodana nevesta« (za par-abonente). — Opozarjamo, d« Imajo par. abonentje predstavo v soboto in v nedeljo zvečer, da se število predstav izenači. — Prih. dramska noviteta L. Thome komedija »Morala«. — Prih. operna noviteta E. Wolfa-Fcr-zartja »Suzanina tajnost« ter Viktorja Pprme »Kseniis«. Deželno gledališče. »Kralj« (Sire.) Tragikomedija v štirih dejanjih. Francoski spisal Henri Lavadan. — Predpogoji za to dramo so našemu občinstvu precej tuji, zato ni vedelo, kam bi, slasti, ko se Je veseloigra prelevila v tragedijo. Stara grofica Saint - Salbi šivi v fiksni ideji, da Ludvik XVII. ni umrl v je«, da js on pravi legitimni dedič prestola, na Novo ministrstvo. Dunaj, 3. novembra. Jutrišnja »Wiener Zeitung« prinese cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim imenuje novo ministrstvo. Odlikovanja odstopi vsi m ministrom. — Poljedelsko ministrstvo. Dunaj, 3. novembra. Cesar je podelil odstopivšim ministrom naslednja odlikovanja: notranjemu ministru Wiekenburgn red železne krone I. razreda, vodji trgovinskega ministrstva Mataji veliki križ Fran Josipov ega reda, vodji železniškega ministrstva sekcijskemu šefu Rdilu tajno svetništvo. Olede poljedelskega resort prevzel bivši minister Braf, ki čenega. Ministrski predsednik grof Sturgkh se še vedno trudi, da bi ta resort prevzel bivši minister Brav, ki je sedaj na Dunaju, pa se še ni odločil. V čeških krogih se zatrjuje, da pride v poštev za ta resort tudi profesor na praškem vseučilišču Goli ali pa dvorni svetnik v notranjem ministrstvu Paraubek. Praga, 3. novembra. »Pizenske listy« poročajo, da bo bivši minister Braf jutri sprejet od cesarja v posebni avdijenci, v kateri ga bo naravnost vprašal, ali sprejme poljedelski resort ali ne. V čeških krogih vlada aalo neveselo imspoloaenje in as nevolja obrača slasti proti agrarnem. Agrarni so namreč storili veliko hi-bo, da so in takoj od začetka vindi- urška vojna. ovje je odplulo v 0 morje. vembra. Dopisnik da« poroča iz Malta flotila res ix>n<>- 1 Tri polisa v Egej-je pred Tripolisom injših ladij. alijanske ekspedi-je. aibra. Vojno inini-»irMvu je sRienuo odpoklicati poveljnika sedanjo ekspedicije v Tripolisu generr.la Canera, ker se je baje izkazal kot nesposobnega in poslati ua njegovo mesto poveljnika IX. ar-madnega zbora generalnega poročnika Frngonija. Italijanom prede huda. Frankobrod o. M., 3. novembra« Vojni korespondent »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tripolisa, da je položaj v Tripolisu zelo resen. Italijanskih čet se je polastila apatija, ki nikakor ni razveseljiva. Splošno vlada med Italijani na eni in Turki in Arabci na drugi strani skrajna strast in sovraštvo, ki brezobzirno tepta človeške pravice. Turki oblegajo z vso vztrajnostjo Tripolis in je v torek zahteval poseben p ar la men ter predajo mesta. Italija ne mara miru. Dnnaj, 3. novembra. Klerikalni »Vaterland« poroča, da je imel italijanski poslanik vojvoda A varna z A eh rent ha lom razgovor, ter dementira obenero vse vesti, kakor da bi hotela začeti Italija pogajanja s Turčijo. Na p rednjakl, frlsasvafts za Narodni skladi poBtika kabineta, kritiknje postopanje Italije in naglasa, da je potrebna reforma uprave, da as v bodoča preprečijo podobne nezgode. Turčija mora zasledovati resno, logično zunanjo politiko, da ne bo izpostavljena nepričakovanim napadom« Nevarna demonstracije v Egipta. Iz Kahire brzo javljajo: Poročila o turških zmagah v Tripolitaniji so povzročila v Egiptu rasna naailstvm proti Evropejcem, zlasti proti Italijanom in Grkom. Lord Kitchener je imel konferenco s kedivom, na kateri je bilo sklenjeno, da okupacijska armada za zdaj še ne bo posegla vmes. Več tisoč Egipčanov hodi še dva dni po Aleksandriji in slavi zmago Turkov nad Italijani. Evropske trgovine bombardirajo s kamenjem. Italijani in Grki se morajo braniti pred napadi domačinov, ki rabijo že orožje. Vsa poročila soglašajo v tem, da se je začelo v Aleksandriji in Kahiri nevarno gibanje, ki je naperjeno proti tujcem. Italijanski generalni konzul je sporočil egipčanski vladi, da je odgovorna za vso škodo, ki jo bodo utrpeli itali^0***1*1 niki. Posredovanje ve »Beri iner Tagblatt« deee poročilo: Evropski dogovarjajo o temeljnih mirja med Turčijo in Iti bo najbrže sprejela to pr čela z mirovnimi pogaja: lija odpove vsem politi cijam v Tripolitaniji. Turčija privolila v večj*= in komercialne koncesije Politično Rro Slepo miš igra naša >a. II oče namreč zatajiti v garnizijah, da bi, če i be cbjavi, ne razžalila It; pa ne pomisli, da je nar je, če hoče kaj takega pr o teh izpremembah vsa! formira iz vsakemu dos tizmov. To otročje in igranje podtikuje »Zeit< lu, ki se je že tolikokra spretnegra diplomata. Kaj dobi Nemčija tem piše ^Frankfurter \ deče: Nemčija bo zasto komisijah, ki odločajo o državne potrebe. Prostos nakupa zemljišč ter riba roški obali je zagotovljen ko je prost tudi nakup izvoz rudnin. Nemčija ir do pri železnicah in je r eoska odstopiti več prist* narodni promet. Kitajska narodna s imela predsnočnjem tajr t eri so se posvetovali i 'zahtevah čet v Laneuji: skupščina je bila baje z vsemi zahtevami čet, sa mu se je izrekla, da hi in od krilno besedo pri skli m en ta ter pri določitvi nalno vlade. Narodn-i poveri.*« vojnemu min is tro, da <■ i epi r dogovor * pri j.anču.;u \ ajvupu ]e rodni skupščini, da je pc y*de ■•• :-n bel j potrebno, vata Rusija m Japonska ski diplomatične težkoče jiteva Japonska znižanje tretjino pri blagu, ki gr ci Autung-Mukden v Me zahteva vrhu tega, da ji ^-. _ tajska vse prednosti. Narodna skupščina je tudi sklenila Juanšikaja od-poklicati in se je brzojavno obrnila do vodje vstašev, da naj napravi vsaj začasno premirje. Med tem hoče. narodna skupščina poskusiti napraviti spravo med vsemi strankami. Tudi Jumanfu in Ankung ter vee manjših mest je prestopilo k revolucionarjem. »mersko. Ur. Tiplič — podpornik Schul-vertinov. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. nam pišejo: V dobrem spominu bode sje vsakomur klaverna vloga, katero je igral dr. Tiplič o priliki občinskih volitev pri Sv. Lenartu. V dolgoveznem, psovanja polnem članku je naglase val kot odgovor v »Straži«, da je storil svojo narodno dolžnost, češ, da je oddal svoj glas pri volitvi drapTga razreda. Popolnoma zamolčal pa je, da je pobegnil kot slovenski zaupnik iz volilne komisije, ko je prišel na vrsto prvi razred, v katerem se je imel biti boj med Slovenci in Nemci. Pri ljudeh okoli »Straže« je ostal dr. Tiplič »katoliškonarod-ni« trpin, katerega se je samo radi osebne nestrpnosti po nedolžnem tako cf-tro napadalo. Ko je dr. Tiplič videl, knko ga lepo čuvajo njegovi somišljeniki slovenske narodnosti, je šel na tej lepi poti dalje. Ustanovil si je v krčmi nemčurskega župana Solaka tarokovo družbo, v kateri igra skoraj vsaki dan z blagajnikom »Sudmarkima« t stihom ter i valikim sodnim slugom jem. m ram ima onjs ozrocjs lja, če lahko odnese aodnamn slugi par istomu gotovo inHiissilh kronie. Nikakor na m vidi. kate as ta irmV te smeje r jejovi usiljhraati ta aarti-kalnov revni« nemščini Ha bi as boljo prikupil nemškim gusansu gori navedene krčma, vzel jo In pred meseci kot učitelja klavirja sa svojo hčerko zagrizenega nemškntaria, davčnega asistenta Derniateote. Se nekaj lepšega pa si je dovolil ta predsednik »slovenskega« katoliškega političnega društva sedaj. Asistenta Demiatacha so prestavili radi nekih h ornati j v Laški trg. V nadomestitev tega moža si je najel »narodni« dr. Tiplič kot učitelja glasbe svoji hčerki nad učitelja schulverein-ske šole Otona Florija, najošabnej-šega in najbolj zagrizenega človeka v celem trgu. To je oni Človek, o katerem se je zdaj izvedelo, da je metal ponoči kamenje na slovensko šolo. To je klofuta Slovencem, da je ni mogel tee ^dtanjHfe^nl ovojsseei teknil i eelo rodetae ^ S5e otoUhtt sedaj IX pti sneogeit vale/** ' ~ #ffl . okraja. Pa »Slovsneki Gospodar« vedno pile, da na MMI ni nič čutiti kake draginje živil. RonSHte Ponarejeni petkrenskl tolarji. Pri dešelnem plačilnem uradu v Celovcu Je plačal neki neznanec svoj dolg s ponarejenim petkronskim tolarjem. Tolar je jako dobro ponarejen iz kovine »Britania« in ima vtisnjeno letnico 1899. Nezgode. Hlapcu pri gostilničarju Josipu Valand pri Sv. Jakobu, Gregorju Novaku, je ukradel nekdo iz kočega hranilno knjižico hranilnice v Volšperku z vlogo 380 K. Prennvedan irvnv in nrevo« ži- Delavsks rasanere v papirnici so silno štete in ieneke zahtevajo upraviče-no, dn se Jim izboljša stališče. De-lavni ene nate deset nr na dan, zaslužek pa za vsako delavno uro devet Damir Feigel: Pol litra vlpavca. knjigi K 1*80, vezani K 2 • 60. ^^^s^^^^^^^^^g^^^^g)^^^js^^^s) Ta knjiga obsega 19 črtic, ki jih vse skupaj preveva pristen humor. Oddelek „Gaudeamus igitur" prinaša povesti iz dijaškega življenja; »Uredniške tajnosti" odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek „Holmes in njegova smrt" je naperjen zoper detektivske romane; oddelek „Iz četrte dimenzije" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega življenja. Knjiga si utegne pridobiti lepo število čitateljev. — Ako si hočete napraviti nekaj uric užitka, naročite si „Pol litra vipavca".-©^rs^s^^r - ' ?)^&^ ^ &Q<&&vy&/&Q>^)&^^ Edmondo de Amicis: Furij, novela. cenXi knjigi K 1 ■ 50, vez. K 2-50. /sysysy&^^!>^'&/&/sy&^^ Znameniti italijanski pripovedovalec riše v tej noveli 14 letnega dečka Furija, ki živi edino v družbi dveh starih ljudi, vedno pod njiju neprijaznim nadzorstvom. Dosledno dušita vsako čuvstvo v njem. Prvi ženski obraz mu zmede možgane — Furij se zaljubi v svojo koketno svakinjo. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano izredno plastično; obenem pa pisatelj, čigar toplo čuvstvovanje za mladino se tako lepo zrcali v njegovi knjigi „Srce", ostro biča vzgojno metodo, „ki hoče obdržati oblast s hladnostjo in šibo in poniževanjem ter ne doseže drugega, kakor da zaduši lastno ljubezen, okameni srce, goji nezaupnost, seje nasprotstvo in nehvaležnost". &'&&&&&&&&-&&&&y&'&&/2y^ Slavoj Klepec: Aforizmi in citati, 8a£.2 SSt knjigi K 2*50, vez. K 3*50. ^^y&^'^>^^^>^^>^)^ Z dobrim okusom je Slavoj Klepec v tej knjigi zbral 1086 aforiz-mov in citatov iz slovenske književnosti ter jih uredil po abecednem redu. V knjigi se zrcali mišljenje in čuvstvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. „Aforizmi in citati" niso, da bi jih čitatelj prebiral zdržema; ali pomalem uživani, podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v veliki razvoj slovenske književnosti od Prešernovih časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane raznotere dragocenosti, ki bi bile na čast tudi vsakemu velikemu narodu. •© dr. V. Korun: Spake. Satire in humoreske. 8°, 182 strani. Cena broš. knjigi K 1-60, vez. K 2*40. 'sj^s)®^®'©'??®®^ S tako žgočim sarkazmom, ironijo in samopersiflažo še ni kmalu kdo osvetil smešnosti našega dela in nedela kakor dr. Korun v svojih Spakah. Kar pa njih čitanje napravlja velezabavno, je poleg duhovitosti poant in izrazitosti jezika zlasti blagodejni humor, ki — z eno edino izjemo — veje iz njih. In prav zato, ker se zna pisatelj našim navadam in razvadam tako presrčno smejati, je videti, kakor bi hotel reči: „Ta-kile smo vsi, ki smo krvavi pod kožo! In naravno, da smo, ker sicer bi ne bili ljudje." ,s>«>®^g)'S)-e>^>2)©'s;'g>® s>-e^©i"g) g)-©)® &'&^?$T-)Vj?>>&'g^&&9&&& iji—t Drohne novice. H-a z pisani mesti. Pri celjskem okrajnem sodišču je razpisano mesto jetniškega nadpaznika, pri okrožnem sodišču pa mesto paznika. Prošnja do 2. decembra t. 1. Podrobnosti so V »Grazer Zeitung« z dne 1. novembra. — Is. Celja. Pevski zbor delavskega podpornega društva je zapel včeraj na slovenskem pokopališču v spomin mrtvim tri žalostinke, med njimi »Beati mortui«. Veliko pozornosti obiskovalcev pokopališča je vzbujal še nedogotovljen kip dr. Dečka na njegovem grobu. Izdeluje ga mojster Berneker. — Zaprli so v Gradcu zaradi tatvine čevljarskega pomočnika Janeza Schauperla, doma od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. — Iz K o n j i c poročajo: 29. oktobra sta skupaj pila v Bodlejevi krčmi v Keb-lju na Pohorju krčmar Bodlej in drvar Anton Ramšak. Ko je krčmar opazil pri Ramšaku precej denarja, se je spustil z njim nalašč v prepir in pretep, tekom katerega mu je z makri i 1 denarnico z 99 kronami vsebine. Ta je tatvino naznanil orožni* kom, kateri 6o Bodleja prijeli in zaprli. Denar so našli v — cerkvi, kamor ga je dal Bodlej položiti, češ, da ga jo našel. — Samostojno Zadružno Zvezo na Štajerskem nameravajo ustanoviti klerikalci. V naprednih krogih sodijo, da hi služila taka ustanovitev v prvi vrsti za vaho neklerikalnim zadrugam, da hi pristopile. — Iz V e 1 e n j a poroča celjski »Narodni Ust«: Naš klerikalni župan Skaza-Špenk je sila Preiskave so dognale, da je hotela zločinka, ki je vzor-tercijalka, že stara Marijina hči Neža Zornova iz Pr-vačine, zastrupiti svojega sina in snaho, ker ne pleSeta po njeni klerikalni piščalki. Moža je pri svojem odhodu v Gorico opozorila, da naj ne je tega kruha, pustila pa je , da je jedel strupeni kruh njen sin. ki je tudi obolel. Zornovo so aretirali in oddali sodišču. Nekateri trdijo, da je Zornova, ki je stara 70 let, versko blazna. V tem slučaju pa ne zadene prnva krivda zločina njo, marveč one, ki so jo s svojim hujskanjem spravili tako d v leč, da jo je napadla verska blaznost. Neroden avtomobil ist. Včeraj je zaietel voznik avtomobila K 297 od zadaj v dvovprežen voz izvošoeka Josipa Janežiča na cesti v Barkovlje. Sunek je bil zelo močan. Kočijaž jc od letel daleč od voza, 3 potniki v iz*> voščeku in dva v avtomobilu pa so se obdržali v vozovih, zadobili pa so lahke poškodbe. Voz in avtomobil sta zelo poškodovana. Nesrečo je povzročil šofer, ki ni avtomobila pravočasno ustavil. Tržaški avijatik Vidmar je popravil zopet svoj Bleritov stroj, ki se mu je razbil na poletu iz Benetk v Trst pri Tržiču, in ee udeleži z njim letalnih tekm pri Lvovu. Stavka v papirnici v PodgorL Vodstvo papirnice v Podgori je že pred vee meseci obljubilo, da zviša ženskam plačo na K 140, oziroma K 1-60 dnevno. Ker pa vodstvo kljub večkratnim opominom noče povišati place, so začela vee ieneke stavkati Dnevne vesti. '+ »sUpftdno propadanje UberaL ne stranke« skuša v potu svojega obraza dokazati »Slovenec« na podlagi — zadnje dezelnozborske volitve. Zato ker je klerikalna stranka pri teh volitvah nazadovala za 200 glseev, zato propada — napredna stranka. To je logika, na katero lahko vzamejo brihtni »Slo vence vi« uredniki patent. Do sedaj se je vedno smatralo za dognano, da je znak propadanja, ako kaka stranka pri volitvah nazaduje v glasovih, po »Slovence vi« duhoviti iznajdbi pa je to znak — napredka. Izborno! Stranka, ki ne bo pri volitvah dobila niti enega gtasu, bo torej po »Slovenče-vih« najnovejših nazorih na viškn rs v volilni opravičenosti (1) paš upravičenosti!) tio pravilnosti vo-lilskih imenikov. Ce bi pa prišlo potem na temelju odločbe deželnega zbora — do novih volitev, bo gotovo posegla Et-el-es s vso intenzivnostjo v boj.« K tej »SI o vence vi« ekspekto-racij! pripominjamo, da bodo klerikalci nemara pad lahko dočakali »odločitev deželnega zbora o volilni opravičenosti«, nikdar, pravimo nikdar pa ne bodo dočakali, da hi smela klerikalna večina deželnega zbora svobodno interpretirati zakone, kakor bi se ji sljubilo. + Tisu, kl se je lagal, išče zadoščenja za to ker se mu je upravičeno očitala laž. Ta junak je seveda »deželni finančni minister« dr. Lampe. Sam sicer priznava, da deželni odbor ni nikdar sklenil, da se bo pri deželnem cestnem zakonu posebno oziral na zahteve in potrebe ljubljanskega mesta, vkljub temu pa je imel drzno čelo centralno vlado na-farhati, da je deželni odbor storil tak sklep, tr» pa samo zategadelj, ker jo sicer i ovi deželni cestni zakon v ne- Aikerc A*it. Balade in romance. Broš. K 2-60, vez. . . K 4 - — Lirske in epske poezije. Broš. K 2-60, vez. . . „ 4 - — Četrti zbornik poezij. Broš. K 3-50, vez. . . „ 4 50 — Nove poezije. Iz poto-pisn. dnevnika. Pesmi socialne vsebine. Pavlina na Jutrovem. Broš. K 3 —, vez......„ 4 — — Primož Trubar. Zgo-dov. epska pesnitev. Broš. K 2 vez. . . „ 3* - — Izmajlov. Red sv. Jurja. Tujka. Broš......„ 2 - Baumbach R., Zlatorog. Planinska pravljica. Poslovenil A. Funtek. Vez. „ 4-- Brezovnik Ant., Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. 2. povsem predelana in za polovice pomn. izd. 380 str. Broš „ 1 50 — Zvončeki. Zbirka lirskih in pripovednih pesmi za šolo in dom. Vez. . . „ 1 50 Cankar Ivan, Ob zori. S podobami (izdelal Mat. Jama). Broš.....„ 3 — Dostojevskij F. M., Zločin in kazen. Roman v šestih delih z epilogom. Preložil Vlad. Levstik. 3 zv. Broš. K 10 50, vez. „ 13 - Dimnik J., Avstrijski junaki. Zgodovinske slike. S 17 podobami. Broširani K 150, vez......K 1 60 Funtek Ant., Godec. Epska pesem poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. 100 str. Vez. . . „ 2 50 Golar Cvetko, Pisano polje. Broš. K 180, vez. . . „ 2 80 Govekarjeva Minka, Ruska moderna: Gorkij, Andrejev, Skitalec, Bunin, Čirikov. Novele in črtice. Broš. K 4—, vez..........n 6 — Levstikovi zbrani spisi. Uredil Fr. Leveč. 5 zvezkov, broš..........n 21 - v platno vez.....„27 — v polfrancoski vezbi . „ 29 — v najfinejši vezbi. . . „ 31 Maister Rud., Poezije. Broš. K 2 -, vez......* 3 - Meško Fr. Ks., Ob tihih večerih. 11 povesti in črtic. 291 str. Br. K 3-50, vez. „ i*-— Mir božji. 188 str. Broš. K 2 50, vez......„ 3 50 Vsebina: I. Mir, II. Vera, III. Pot na hrib, IV. Jesensko hrepenenje. V. Poglavje o Mimici. VI. Romanca o izgubljeni. VII. Svetišča. VIII. Romanje na goro. IX. Ljudje. X. Na cesti. XI. O človeku, ki se je vračal. XII. Mir božji. I i I I Podpisani naroča s tem v knjigarni ali v založni knjigarni lg.pl. Kleinmayr& Fed.Bamberg v Ljubljani (znesek sledi s poštno nakaznico — proti povzetju): _____...... Pugeij M.: Mali ljudje. Povest. Broš. K 3 - —, vez. K 4*—. ......... Feigel Damir: Pol litra vipavca. Broš. K 180, vez. K 2 60. ............. de Amicis E.: Furij. Novela. Broš. K 150, vez. K 2-50. Klepec Slavoj: Aforizmi in citati. Broš. K 2 50, vez. K 3-50. ....._____ Korun V.f dr.: Spake. Satire in humoreske. Broš. K 1 • 60, vez. K 2 40. Kraj in zadnja pošta: Podpis: Česar se ne želi, se izvoli prečrtati. Ta naročilni list se v odprtem zavitku frankira s 3 vin. data. Kaj ;e sedaj resT Ali ne ^r^rn-venee« tacal takrat, ali laže sedaj? Naravnost drajrocon pa je ta-le »Slovencev« stavek: »Dejansko se je oddalo od somišljenikov Es-el-es okoli 150 ^lasovnie praznih, mnopro naših voliicev pa je sploh ostalo doma.« 7>nimo, A* je to res, potem je to do-kas, da Je klerikalna stranka v Ljubljani v popolnem razsula. Ce se je na klerikalnem zaupnem shodu brez §0* bate in sojrlasno postavilo za kandidata Rojino, potem je bila prokleta strankarska dolžnost za vsakega somišljenika klerikalne stranke, da srlasuje za tepa kandidata. Ako torej za tc?ra kandidata vkljub ofieialne-mn sklepu klerikalne stranke po »Sloveneevem« lastnem priznan m ni irlasovalo najmanj 150 samisljeni-ko\\ mnogo pa s» je sploh odtegnilo volitvi. je to reb"lr so pri de-^•»InojKbotnV; *f«'»*vi tako sramotno «f>*t^r^li% bi reoM serisi klerikalci ^~vr»r»*tl v.f^~f«W wifilo nea^f v 061. -a t« r*?e^ v y^~vt*»fif»™»v' mo sedaj M odleiitev drfelnega zbo- zetrTUTear^ev, no nre*z avoma ze v sredo izbruhnila na vsi erti železuI-Sersfca pasivna reslstenca ali eelo stavka. Položaj je skrajno kritieen in prav resno se je bati, da bomo z novim ministrstvom prof a Stiirprkha dobili trd' /^V*zn i carsko stavko. -h Tudi v občini Dobrunje bodo v kratkem občinske volitve in vse kaže, da irna sedanji žirom pred temi volitvami velik strab. Zupan si hoče pomagati 7 nagajivostjo. Postavil Je /is ^tali^če, da ne pusti prepisati volilnega imenika. Sicer je dobil od okrajnega glavarstva ukaz. da mera dopustiti prepisovanje volilnega imenika A župan si ta ukaz tolmači r«n poseben narin. Včeraj ga dolgo ni bik dobiti in ko se je nap > sled vt.ndar prikazal, ni postil prepirati inrenika, marvee je izjavil, da se bo proti ukazu okr. glavarstva prrtožil na dež. vlado. To je seveda pinzen izgovor. Stvar se bo se.v*4*l" uredila po postavi, a značilno je vse kako, da se župan tako krčevito brani t*°u elute revizije volilnega imeni \a Taka revizija je movoca samo as podlagi netočnega prepisa volilnega imenika. Žnoanov strah pred pravilnim rek'amacijskim postopanjem T>a prstane razumljiv, ce povemo, da te volilni imenik naravnost ikanda-losno sestavljen. Izpuščenih je polno davkoplačevalcev, namesto njih pa so vpisani ljndie. ki bivajo iels po tri mesece v občini, ki na jih sko?-Župan napraviti sa volPee, da bi r mngali Tjlemn premagati la potW domače ljudstvo. -4- Novemberski avaneement. Za nad poročnika je imenovan pri ulaa-skem polko Št. 5 Bogomir Poljaneo, za poročnika pri topni carskem polka št. 7 pa Božidar Dreni*?. Za zdravnike so imenovani asistenti dr. Benjamin Ipavic in Mavricij Rne. — Za knjižnico »Gospodarsko.- a naprednega društva za šentjakobski okraj« je darovala gdč. Milena Svetkova krasno knjigo, ravno tako sta darovala g. Gabriel Klado r o 11 i in ga. Marica K r u h a r -j e v a večje število knjig že pred tedni. Odbor se vsem trem najiekro-nejšc zahvaljuje za naklonjenost in npa, da najdejo mnogo posnemovalcev, da bo društvo mogoče ustrezati vedno večjim zahtevam branja željnega prebivalstva šentjakobskega okraja. — Dalje služeči podčastniki ljubljanske garnizije prirede od t. novembra t. 1. dalje vsako soboto od 8. do 11. zvečer v hotelu »Ilirija« plesne večere, h katerim se prijatelji in znanci teh podčastnikov, ki imajo veselje do plesa, vljudno vabijo. Vstopnice se dobe pri odboru vsako pohoto od S. do 11. zvečer v Imenovanem hotelu. — Stalnim zapriseženim izvedencem za stroje in strojne naprave inv-novalo je c. kr. deželno sodišče inženirj-i Vladimir Eemeca, ravnatelja zavoda za pospeš-evanje obrti v Ljubljani. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Komaj smo pričakovali poročilo o izidu ljubljanske deželnozborske volitve. Veselja so nam srca poskakovala, ko smo čitali izid. Bog živi za-Avdne napredne somišljenike ljubljanske. Proč s sovragi, ki tlačijo nas narod. Živeli vsi napredni volilci! Volitve na Vačah. V soboto, dne 28. vinotoka t. 1. vršila se je Županska volitev, pri kateri je bil zopet iz-.. za župana vrli naprednjak Anton Zamik, posestnik in gostilničar na Vačah. Svetovalci pa so: Ivan Kristan, posestnik in trgovec; Fran Indof, posestnik, oba na Vačah: Ivan VrtaČnik, posestnik na Sliv ni in Anton Barlič, posestnik in gostilničar na Vačah. Zmagala je torej kmečka zavednost in tako bodo po truda polnem a brezuspešnem delu naš: nasprotniki z njihovim vodjo kaplaLom Majdičem imeli tri leta časa mirno počivati. Z mirno vestjo .jim pripuščamo tolažbo, da čez tri leta Mgurn<» zmagajo rz prepričanja, da tolažba dobro de celo bolniku na smrtni postelji. Do takrat bo morda volilni zakon zopet v toliko predru-gačen, da bo za glasovanje veljavna kakšna kupna pogodba, s katero so že sedaj hoteli dobiti en glas, kar se jim pa ri posrečilo. Vse so poskusili in vse, kar je le moglo, je šlo v boj proti napredni stranki, eelo taki, ki bi od njih kaj takega ne pričakovali. Z vso vnemo se je vrgel v agitacijo tudi neki človek, ki se ima za svoj kruh zahvaliti edino naprednjakom, ki pa je začel v zadnjem času svojo službo kaj čudno opravljati. Kadar jicra našega potrpljenja z njim polna, naj pa poskusita z njegovo g stobesedno ženo srečo v farovžu, kaplani j i in pri Klančarju. So pa na Vačah tudi nekateri boljši ljudje, ki se sicer delajo naprednjake, v resnici pa služijo klerikalcem. To se pravi po naše slepomišje, katero ne dela ajnemu možu posebne časti, če vedenje tudi koristi, lepo ni. Če klerikalci izvršujejo bojkot proti na-*e In jakom dosledno, kaj naj storimo ni trtk-m ljudem, ki so vse in nič? Da je zmagala pri nas napredna stranka, se imamo zahvaliti edino vrlim in zavednim kmetom, ki se ni- rrešili pred grožnjami raz priž-aico in se ne ozirali na hujskanje različnih ljubljanskih govornikov, ateri so prirejali skozi dve leti shode v kaplani ji vsako nedeljo. Držali so se gesla: Kmet voli kmeta in tako ii bo zasignrana boljša bodočnost. Iz Novega mesta. Iz poštnega voza, ki vozi oh pol štirih zjntraj iz Novega mesta v Metliko, je zmanjkalo v sredo 1. t. m. 10.000 K denarja, namenjenega hranilnici v Metliki. S preiskovalnim postopanjem se je takoj pričelo. Postiljon. ki je imel službo in ki je bil v Metliki aretiran, pravi, da je v Novem mestu prejel 3 isto jutro peljali s pošto in so izpovedali, da je postiljon v Gorjan-skem klancu večkrat stopil z voza in ;;rdil za posto. Kako in kam je denar zginil, bo v kratkem dognala pre-' (kava Ne všečna pomoč. Pri Peteri inu Brezovici pri Šmarjeti je pilo 3. t. ta. več fantov, ki so se pri pijači tako jazgreli, da sta se začela kovač Jan-K0 Trošt in hlapec Miško Kranjc ne-• aj prerekati in prerivati. Nazadnje 3« napravil Trost besedičenju na ta oacin konec, da je sunil Kranjca s r!f4stjo v zobe, vendar ga pa ni nie Poškodoval. Ravno sta se oba razdajala iri popolnoma mirovala, ko »ta menila znana razgrajača Jožef Ilijas in Janko Gregelj, da morata iti mirit. Pritekla sta k Trostu in ga je eden tako udaril z debelim polenom po desni roki, da mu jo je spah-nil ali pa zlomil nad zapestjem. Nato sta zbežala oba v grmovje in se poskrila. Z Bleda. Olepševalno društvo »Zarja« na Rečici želi v domači vasi m T. fc°l°dvorski okolici s svojimi majhnimi sredstvi zboljšati promet s tujci. V ta namen je že preteklo leto napravilo drsališče na travniku. I^trv* je poskusilo z napravo kopališča za otroke na domačem potoku, ki se je dobro obneslo. Treba bo še na raznih razglediščih napraviti klop popraviti steze itd. Vse to je pa zvezane s stroški, ki jih društvo ne zmore. Zato napravi društvo v nedeljo 12. novembra (ne, kakor je bilo zadnjič poročano 5. novembra) ob 6. zvečer v hotelu »Triglav« (pri Pc-tcrnelu) veselico s tombolo in ple som, h kateri vabi vse svoje prijatelje. Tajski promet v Ljubljani. Meseca oktobra je prišlo v Ljubljano 6305 tujcev (815 manj kakor prejšnji mesec in 30 več nego v istem mesecu lani). Nastanilo se jih je v hotelu »Union« 140(5, »Slon« 1264, »Lloyd« 575, »Cesar avstrijski« 344, »Ilirija« 250, »Južni kolodvor« 197, »Štrukelj« 188, »Malic« 185, »Tivoli« 159, »Tratnik« 112 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1625 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskega 1514, z Dunaja 1012, iz slovenskih dežel 1336, iz dežel Češke krone 289, iz drugih avstrijskih dežel 1282, z Ogrskega 103, iz Hrvaške in Slavonije 243. iz Bosne in Hercegovine 55, iz Nemčije 124, iz Italije 94, iz Rusije 6, iz Anglije 6. iz Francije 10, iz balkanskih dežel 96, iz Rumunije 5, iz ostalih evropskih držav 100, iz Severne Amerike 17, iz ostale Amerike 6 in iz Azije, Afrike in Avstralije 7 tujcev. K uboju v Šiški. V sredo okoli 10. zvečer so se vračali neki korpo-ral in dva vojaka domobranskega pešpolka št. 27 po okrajni cesti iz Zg. Šiške v Sp. Šišiko domov. V bližini šišenske cerkve sta se pa pričela vojaka prepirati, nakar je vojik Mikee potegnil bajonet ter ga vpričo korpo-rala zabodel svojemu tovarišu v prsi do ročaja globoko, da se je takrrj mrtev zgrudil na tla. Umorjenec, vojaški novinec, po imenu Brolih ce \ že popoldne v neki gostilni pošteno napil. V pijanosti je pridrvel v drugo gostilno in tam razsajal in grozil s svojim bajonetom drugim gostom, tako da so mu morali korčno bajonet odvzeti in ga spoditi iz gostilne. Ko se je Brolih podal proti domu, se mu je na cesti pridružil morilec in šel z njim do nsodepolnega mesta. Morilca so orožniki takoj aretirali. Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 3. novembra specialni večer. Spored: Lačna srca. (Lepa drama.) »Bodite živalim dobri!« Lukovi podpetniki. (Velekomično.) —- V soboto: Bela sužnja. Senzacijonal-no. III. del, nadaljevanje II. dela. — V toTek: Serija Aste Nielsen: sCi-ganska kri«. Zajamčeno najboljši film Aste Nielsen. Goljufiea. Minuli teden je prišla vprašat v neko posredovalnico za službe brezposelna služkinja, ki je stanovala na Selu. S posredovalko se je izgovorila, da je zadovoljna iti v Petrinja. DrVbila je 10 K potni ne. Dekle pa ni odpotovalo, marveč je denar zapravilo lahkomiselno po gostilnah. Te dni jo je pa posredovalka zasačila na Zaloški cesti. Dekle se je umaknilo v neko gostilno, da bi *e izognilo aretaciji, toda stražnik jo je kmalu našel in postavno prijel. Magistratnt komisar. Danes zjutraj se je po Kongresnem trgu opotekal neki »neznanec z dežele«. Nali rnlil je tam mestnega delavca, ki se mu je postavil v bran. Tujec je začel nad delavcem kričati in končno izjavil, da je magistratni komisar. Stražnik je sitneža povabil na osrednjo stražnico in skoro gotovo bo imel dozdevni komisar sitnosti s pravim magistratnim komisarjem, ker se je izkazalo, da je možakar doma nekje iz Notranjske, kjer seveda magistrat-nih komisarjev še nimajo! Skraina predrznost. Ko je šla snoči ob 6. soproga ravnatelja zemljiške knjige ga. Amalija Sočnikova mimo nove pehotne vojašnice, je stal na vogalu godbenega paviljona neki okoli 18 let stari fant. Ko je prišla gospa do njega, je skočil ta k nji, pograbil ročno torbico in jo hotel ukrasti. Ker se je pa pri torbici utrgal jermen in jo je gospa obdržala ter obenem klicala na pomoč, se je mladi lopov prestrašil in zbežal po Škof-ji ulici proti sen*r>ete«*keinu mostu. Policijske poizvedbe so ostale dosedaj brezuspešne. Pazi c na kolesa! Včeraj zjutraj je bilo ukradeno iz veže hiše me-ščui ske imovine v Lingarjevi ulici bančnemu blagajniku g. Jes. Snsch-niku kolo »Styria«, tvrdke Jax, črno pleskano, ima ravno krmilo, zvonec svetel in nosi ime »Jax«, kolesi pa sta imeli z< lene obroče. Tovarniška šfev'V a je 153.922. Kolo je vredno 300 K — V četrtek 2. t. m. ob 7. zve- • čer je bilo v Kolizeju (Mar. Tsr. ce« sta IP ukradeno rasnaialcu časopisov Aleksandra Lukežu kolo tvrdke Puh s znamko »Velo Special Spajk«, tovarniška znamka 49.100, policijska pa 89? belo na zelenem polja. Kolo je črno pleskano, dobro ohranjeno, prostega teka, brez strešic zoper blato ter vredno 200 K. Na zadnjem kolesu ima že močno obrabljeno pnevmatiko znamko »Monthan« na prvem pa skoro novo z znamko »Der-by«. Pozor pred nakupom. Mlad goljuf. Včeraj je nesel 10-letni deček Ivan Klepec na glavno pošto denar. Na stopnicah ga je sreča! i.epoznan, okoli 15 let stari deček, mu vzel denarnico » rok, potegnil iz nje bankovec za 10 kron, češ da ga gre menjat in je izginil. Ksj tatovom vse prav pride? V neki gostilni je bila ukradena knjižica, v kateri je imel gospodar vpisanega do 200 K dolga raznih strank. Delavsko gibanje. Včeraj se je l južnega kolodvora odpeljalo Ameriko 5 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 90. Iz Nemčije je prišlo 55 Macedoneev in 35 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Barbara Marušič je izgubila črno ročno torbico in par telovadnih čevljev. — Gospod Leopold Adre je izgubil srebrno remontoar uro. — Učenka Frida Perhauc je izgubila zlato uro z enim krovom in tenko ovra+no verižico. — Delavec Ivan Korošce je izgubil srebrno cilinder nro z enim krovom. — Pčenka Pavla Trefalt je izgubila vozni red, v ka, ferem je imela bankovec za 10 K. -Gospa Marija Grobelnik je izgubil-t molitvenik. — Našel je profesor g. Franr Kralj sredno vsoto denarja. Bela nojeva peresa za damski klobuk je našel na Ambroževem tr-eru Ljudevit Slnnar. Dama. ki je peresa izgubila, jih dobi v našem uredništvu. Priloga. Našemu današnjemu listu (cela izdaja) je priložen prospekt izbranih založnih del tvrdke Ig. pl. Kleiniravr Št Fed. Bamberg v Ljubljani, kat« roga našim cenj. čitateljem v pregled priporočamo. Moščani, somišljeniki! Vabimo vas na SHOD ki ga priredi narodno-napredna stranka ▼ nedeljo dno 5. t m. ob pol 4. popoldne v gostilni pri Mlikota na Predovičevem selu« DNEVNI RED: 1. Občinske zadeve. 2. Občinske volitve. Govore državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar in drugi govorniki. Društveno naznanila. Koline, ki jih priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v nedeljo 5. t. m. ob pol 4. popoldne pri Srakar-Babiču na Dolenjski cesti št. 10 so zabavni -:estanek posebne vrste. Vsak udeležen • c plača 40 v vstopnine, zato pa dobi zastonj izvrstno jetrno klobaso z zeljem, kar samo je vredno tega denarja. Igrali bodo tamburaši. Društvo ne išče dobička od takih veselic, pač pa hoče, da se njegovi člani spoznajo med seboj ter da pritegne v svoj krog čim več prijateljev in pristašev Zato v nedeljo vsi k Babicu na Dolenjsko cesto št. 10! Prosveto. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto zvečer se poje prvič v sezoni Joh. Straussa opereta (ali komična opera) v treh dejanjih »Cigan baron« (za par-abonente). Glav-ue vloge igrajo in po jo gdč. R. Thalerjev n, ga. pl. Foedrnnspergova, ga. C. Otahalova, ga. B. Bukšekova, g. Lj. Iličič, g. Povhe, g. M. Hor-skf, g. R. Bukšek in g. Jos. Križaj. — V nedeljo popoldne ob 3. pri zelo znižanih cenah »Mlinar in njegova hči« (za iože nepar); zvečer opera »Prodana nevesta« (za par-abonente). — Opozarjamo, da imajo par. abonentje predstavo v soboto in v nedeljo zvečer, da se število predstav izenači. — Prih. dramska noviteta L. Thome komedija »Morala«. — Prih. operna noviteta E. WoIfa-Fer-zarija »Suzanina tajnost« ter Viktorja Prrme »Kseniia«. Deželno gledališče. »Kralj« (Sire.) Tragikomedija v štirih dejanjih. Francoski spisal Henri Lavedan. — Predpogoji za to dramo so našemu občinstvu precej tuji, zato ni vedelo, kam bi, zlasti, ko se je veseloigra prelevila v tragedijo. Stara grofica Saint - Salbi živi v fiksni ideji, da Ludvik XVII. ni umrl v ječi, da je on pravi legitimni dedič prestola, na katerem sedi uzurpator Louis - Phi-lippe. Spretni vseznalec Roulette, nepriznan ženij s tajnimi aspiracijami gledališkega umetnika, na vnanje ]x>-doben idealu grofice, prevzame na prigovarjanje grofičinega zdravnika in i z povedni ka vlogo pozabljenega kraljevega potomca; le na ta način je mogoče grofici ohraniti zdravo pamet. Hkrati zaide Roulette v zarot nizko družbo, v republikansko »rdc;čo roko«, in postane šesti prst te »roke«. Vse se vrši nekako brez volje Roulet-tove, ki igra lahkomiselno vlogo na tej in na oni strani; zasuče se tudi drugače, nego sta nameravala abbe in zdravnik; Roulette ni kralj samo par hipov, ne samo ob kratkem sestanku z grofico, nego se mora pri nji nastaniti in njegovo kraljevanje traja nekaj dni. V tem času zamudi sejo »rdeče roke« in zapade smrti. Pravzaprav — hm — rešilo bi ga takole deset tisoč frankov (ki jih ima re3 od grofice na razpolago!). No — on je Francoz, to se pravi — plemenit. Kdor ne verjame Lavedanu, vprašaj Rostanda parbleu! V navideznem kralju se vzbudi staro republikansko srce — a sredi gesto ga opomni grofica, da je on pravzaprav če ne pravi kralj, vsaj tabernakelj, v katerem je bilo shranjeno nekaj časa kraljevsko obličje. Spretni Roulette to seve takoj uvidi in tako gre in se bori na strani kraljevih gard in tudi pade za kralja. V zmešnjavi ga najdejo uporniki mrtvega v prestolni dvorani, v uniformi narodne garde, mislijo, da je njihov pristaš, žrtev monarhije; posade ga na prestol in ga neso po mestu . . . Marseljeza seve . . . Republikanska in monarhistična sentimentalnost (oboje je na Francoskem še dovolj) imata svoje zadoščenje. G. Nučie je podal Rouletta zelo dobro; malo bolj bi bil moral podčrtati v njem igralca. Jako dobra grofica je bila ga. Danilova; zelo so se ji posrečili prehodi od mirno dostojnosti do nervozne nestrpnosti; popolnoma vredno je podala resno tragiko stare, za ideal živeče device. Ga. Iličičeva je bila prava, gibka, spreobrnjena grizetka. G. Skrbinšku ni kaj očitati, g. Molek pa je bil kot zdravnik preveč vpogljiv in sladak; mestoma se mu je jezik zapletal. — Predstavi na sploh je manjkalo pravega tempa; prevajalec je svoje ime zelo previdno zamolčal; ali ni bil prevod pod nobenim drugim vestnim očesom f Potem pa: ali res ni nikogar pri deželnem gledališču, ki bi vedel, kako se francoske besede vsaj približno izgovarjajo. —c. Umetnost. Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se zatvori v nedeljo 5. novembra ob 5. popoldne. Komom: koncert. Sevčikovega kvarteta iz Prage v nedeljo, dne 12. novembra, bo podal ljubljanskemu občinstvu umetniški užitek najvišja vrste. Kvartet, čigar primarij je Bo-huslav Lhotskv slovi po Evropi kot enakovreden slavnemu češkemu kvartetu, čigar primarij je Hof-mann. V zadnjih štirih letih, je kon-certiral ta kvartet v največjih evropskih mestih in žel brezprimerno slavo. V Ljubljani bo izvajal: Dvofakov kvartet v C-duru, Glazunov kvartet v A-molu in Beethovnov kvartet v F-durn. Op. 135 — sama dela najvišje glasbene genijalnosti, popolnosti in najidealnejše lepote. Telefonsko in Urzojauna poročilo. Novo ministrstvo. Dunaj, 3. novembra. Jutrišnja »Wiener Zeitung« prinese cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim imenuje novo ministrstvo. Odlikovanja odgtopivšim ministrom. — Poljedelsko ministrstvo. Dunaj, 3. novembra. Cesar je podelil odstopivšim ministrom naslednja odlikovanja: notranjemu ministru Wickenburgu red železne krone I. razreda, vodji trgovinskega ministrstva Mataji veliki križ Fran Josi-povega reda, vodji železniškega ministrstva sekcijskemu šefu Rollu tajno svetništvo. Glede poljedelskega resort prevzel bivši minister Braf, ki čenega. Ministrski predsednik grof Stiirgkh se še vedno trudi, da bi ta resort prevzel bivši minister Brav, ki je sedaj na Dunaju, pa se še ni odločil. V čeških krogih se zatrjuje, da pride v poštev za ta resort tudi profesor na praškem vseučilišču Goli ali \ pa dvorni svetnik v notranjem ministrstvu Paranbek. Praga, 3. novembra. »PJženske listy« poročajo, da bo bivši minister Braf jutri sprejet od cesarja v posebni avdijenci, v kateri ga bo naravnost vprašal, ali sprejme poljedelski resort ali ne. V čeških krogih vlada zelo neveselo razpoloženje in sa nevolja obrača zlasti proti agrarcem. Agrarci so namreč storili veliko hibo, da so že takoj od začetka vindi- cirali poljedelski resort za sebe, med tem ko je bilo prvotno Cehom določeno železniško ministrstvo in ministrstvo za javna dela. Prišla bi bila na ta način v ministrstvo dva odlična češka uradnika, sedaj pa češki agrarci, če Braf ne sprejme, nimajo niti primernega kandidata. Nemški Nationalverband in situacija. Dunaj, 3. novembra. Nemški Nationalverband je imel danes v parlamentu sejo, v kateri se je bavil s politično situacijo. Splošno zadovolj-nost je vzbujalo, da ostane v ministrstvu Hochenburger in da pride trgovinski in železniški resort v roke uradnikoma, ki stojita National ver-bandu blizu. Nemški Nationalverband hoče počakati, da pokliče ministrski predsednik Stiirgkh predsedstvo Nationalverbanda k sebi na konferenco. Poslanca Wolf in Schreiner sta poudarjala, da dajo justični minister Hochenburger, trgovinski minister Roessler in železniški minister Forstner garancije, da novi vladni kurs ne bo proti nemškemu National, verbandu. Tudi naučni minister Hus. sarek je dober Nemec. Če se Cehi vesele novega ministrstva, jim to Nemci lahko privoščijo. Gessniann non redivivus. Dunaj, novembra. Klerikalna korespondenca »Austria« dementira z vso energijo vesti, da bi se hotel vrniti Gess-mann v politično življenje in prevzeti vodstvo krščansko-socijalne stranke. Samomor Trzačana na Dunaju« Dunaj, 3. novembra. Danes ponoči se je tu v nekem hotelu ustrelil tržaški višji finančni svetnik Ernest Rovis. Vzrok samomora ni znan. Razpust ogrskega parlamenta. Budimpešta, 3. novembra- V vladnih krogih se zatrjuje, da bo ogrski državni zbor razpuščen in razpisane nove volitve, ker se je izkazalo, da vladnim strankam ni mogočo izvojevati uspehov napram obstruk-ciji. Maroško vprašanje. Berolin, :>. novembra. Maroška pogodba je perfektna. Na teritorijalnih kompenzacijah dobi Nemčij;i velik kos francoskega Konga v izmeri 300.000 km2, za to pa dobi Francoska kos Toga in del se vero-vzhodnega Kameruna v izmeri 16.000 krtr. Noblove nagrade. Stokholm, 3. novembra. Koli kandidate n letošnje Noblove nagrade se imenujejo: za kemijo Mme. Cn-rie, znana učenjakinja v Parizu, za literaturo pa Maeterlinck iu Karel Schbnherr. Stavka šoferjev. London, 3. novembra. Tu >o začeli stavkati šoferji. Izmed 7000 :i\ -tomobilov je ostalo danes doma (5000. Italijansko-turška vojna. Italijansko brodovje je odplulo v Egejsko morje. Pariz, 3. novembra. Dopisnik »New York 11 era Ida ' poroča iz Malte, da je italijanska flotila res ponoči odplula izpred Tripolisa v Egejsko morje in da je pred Tripolisom ostalo le nekaj manjših ladij. Nov poveljnik italijanske ekspedicije. Pim, 3. novembra. Vojno ministrstvo je sklenilo odpoklicati poveljnika sedanje ekspedicije v Tripolisu generala Oanera, ker se je baje izk;.* zal kot nesposobn«^ga in poslati na njegovo mesto poveljnika IX. ar-madnega zbora generalnega poročnika Frngnnija. Italijanom prede huda. Frankobrod o. M., 3. novembra. Vojni korespomdent »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tripolisa, da jo položaj v Tri polisu zelo resen. Italijanskih čet 6C je polastila apatija, ki nikakor ni razveseljiva. Splošno vlada med Italijani na eni in Turki in Arabci na drugi strani skrajna strast in sovraštvo, ki brezobzirno tepta človeške pravice. Turki oblegajo z vso vztrajnostjo Tripolis in je v torek zahteval poseben parlamenter predajo mesta. Italija ne mara miru. Dunaj, 3. novembra. Klerika lm »Vaterland« poroča, da je imel italijanski poslanik vojvoda A varna z Aehrenthalom razgovor, ter demen tira obenem vse vesti, kakor da bi hotela začeti Italija pogajanja s Turčijo. Naprednjak!, prispevajte za Narodni skladi Bazne stvari. * Pokvarjene konzerve. Pri tret-3em pešpoiku v Saint Victor je /bolelo 84 vojakov, ker so jedli pokvarjene konzerve. Trinajst jih je težko obolelo in so jih morali prenesti v ^bolnišnico. * Roparski napad v Berolinu. V soboto dopoldne se je zgodil v Bero-linn pred darmstadtsko banko drzen roparski napad. Dva moža sta napadla nekega bančnega slugo. Eden ga je držal, drugi mu je pa preiskal žepe. Ukradla sta mu denarnico, v kateri je bilo več nego 13U0 mark gotovine in en šek. Napadalca sta pobegnila in ju še niso mogli dobiti. * Pater Mačoh si je premislil. •11'edvčerajšnjem je preklical pater Mačoh pri preiskovalnem sodniku svoje priznanje, da se je udeležil pri umoru v Jasni gori pri Censtohovi jter je obenem obdolžil nekega bivže-jra samostanskega uslužbenca tega umora. Vsled tega so preložili obravnavo za nedoločen Čas, kar je pater Mačoh brez dvoma tudi nameraval. * Oropani ropar. Enega onih roparjev, ki so bili nemškega inženirja Richterja odpeijali, so v makedonskih gorah drugi roparji napadli in mu odvzeli ves njegov delež na odkupnini. * Velika nesreča na plesišču. Blizu Voklronova na šlesko-ruski meji je na nekem plesišču izbruhnil požar. Osem oseb, ki so se udeležile plesa, je zgorelo. • * Roparski umor. Blizu Novega Sandeca so roparji napadli posestnika Baranovskesra, ki je imel pri sobi ;i(JOO K, ter ga na grozovit način umorili. Morilci so položili truplo na železniški tir. * Poskusen napad na velikega vezirja. V turškem ministrstvu so v nedeljo prijeli nekega medicinca z imenom Mustafa, ki je hotel vdreti v sobo velikega vezirja. Aretiranee se je označil kot Mahdi Dželal, sin preroka Ise.Poslal ga je Alah.da postavi "Kiamil-pašo kot. velikega vezirja ter uniči vse sovražnike. Mustafa je imel pri sebi revolver. * Mlada Kitajka ustrelila Rusa. Pred kratkim so iz Petrograda poročali, da je mlada Kitajka ustrelila nekega ruskega častnika. Afera je prišla sedaj pred sodišče in je mlada, lepa Kitajka pred nekim finskim sodiščem dokazala, da je gojenec kava-lerijske šole, Fontane, ponoči s silo vdrl v njeno spalnico in hotel izvršiti atentat na njeno čast. Pri tej priliki ga je ustrelila. Ker je storila io v sil obranu, je bila mlada Kitajka oproščena. Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega neporabljenega soproga oziroma očeta gospoda Jakoba Šimenca umetnega in trgovskega vrtnarja izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem udeležencem pogreba ki so pokojnega spremili k večnemu počitku in mu izkazali zadnjo Čast, najtoplejo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku blagor, gosp. dr I. Staretu za za pomoč in tolažbo v bolezni, preč. duhovščini za spremstvo, slav. pev. zboru rokodelskih pomočnikov za ganljivo petje, vsem darovalcem krasnih vencev in slednjič vsem onim ki so nam v bolezni in ob smrti izrekali svoje sožalje V Ljubljani dne 2. novembra 1911. Žalujoči ostali. Med! 3726 Med! Razpošiljam prima pristno naravni če belni med najboljše kakovosti, 10 funtov v pločevinasti posodi a 5 75 kron ■ ■ zadovoljno. ■ J. Kleiner, Galicija Podwo1oczyska št. 882. Stanovanje is dveh sob s pri t ikl i na m i se takoj odda v sredili mesta v drugem nadstropju (mesečno 30 K.) Poizve se v Sodulfskl ulici it 4. pri vinotoču lfovakoviču vsako dopoludne. 3737 izvrstno zastreljene, najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih tvorniških cenah e- kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most 41 11S3 (Ćesko). Unkastrce-dvo-cevke z jeklenimi cevmi K 38 48—, 55"—, 62"—, '5"— in naprej. Hammerla dvocevke, samonapenjalec brez petelinov nov model, trojni Greenerjev zaklep, varnostna priprava K 112-- Nafvečjo Izbiro lovskih pušk In samokresov dobite v melem glavnem katalogu s 3000 slikami, ki se vsakomur podile sastenf in poslaine prosto. 2923 naj vsak, ki se zanima za božična darila, zahteva no dopisnici moj bogato itastroveiM glavni katalog, ki vsebaje veliko izbiro božičnih daril. — Razpošilja se vsakemu gratis in franko. — C. in kr. dvomi dobavitelj Jan Konrad, Most št. 1170, Češko. IŠĆe S0 mirna, solnčna mesečna sobni s poseb. vhodom s hrano is upsraln kopiji tudi zunaj nesla, j Ponudbe pod šifro „1000" na j uprav. »Slov. Naroda«. 3235 ! Zenitna ponudba Mlad, inteligenten, značaen in premožen gospod. Čedne zunanjosti, visoke postave posest, in trgov, v prijaznem kraiu blizu me;>ta, mirne nravi ter dobrega sočutnega srca, želi se v svrho ženitve seznaniti z 20—30 I. go-spico, ki ima veselje do trgovine nedolžno dobro srce in okrog 50.000 K premoženja. Gospića, ki si želi srečno bodočnost oz. starši ki hočejo svojo hčerko res osrečiti naj pošljejo zinpne in jasne ponudbe s sliko z naslovom Jietle!-Sil lipa inja" na uprav. ,SI. Naroda' do 21. t. m. 3727 Popolne šolarske gosli lokom in omarico K 12* Lspo božično darilo' Tc gosli so pristni češki izdelek, sa sarađi izborne BTOjC kakovosti posebno priljubljene, s primernim lokom, leseno Sk.tljo, kolofonijo, rezervnimi strunami, sedlom in piSčalko *n uglašenje, kompletno K 12*—. Št. iSt. Bol i le gosli, z močnim glasom, kompletna K 1*-—. St. 12S. RoIji,e_ gosli, fino lakirane, garnitura, is ekenoviae, kompletno K 16 —. Št. 130. Jako skrbno ixoe!ane gos'i, 7 n-.učnim in polnim glasom, z garnituro iz ebenovine, kompletno K 20 — Tako aestave ao oooobno pripravna sa darila za sa-čOtnike im utone«. Zavojniaa in lesen r.iboiček K — 7» Zamena dovoljena, ali denar nazai. Po p©v*etju razpošilja C in kr dvor. dob Jasi Kovan, rnspoinjaialoa fla.bU, Kost ites. UM (Češko) Glavni katalog z okoS 40" U slikami na zahtevo gr«tis in franke. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra 1911 je vložilo 14G5 strank 720.167 K 54 vin.. 1490 atrank pa dvignilo 888.573 K 03 vin. Stanje vlog- koncem meseea oktobra 1911 41,422.981 K 24 vin. Stanje vložnih knjižic 28.856. — Srečke. -%f [ državne srečke iz leta 1860. 600.000 K dobi serija 7510 št. 6, 100.000 K serija 8306 št. 13, ."O.OOO K serija 18.477 št. 15, 20.000 kron serija 15.473 št. 2 in serija 15.761 št. 16. Po 10.000 K dobe serija 636 št. 11, serija 1111 št. 19, serija 2237 št. 14, serija 2272 št. 14, serija 3316 št. 1, serija 5128 št. 16, serija 8077 št. 17, serija 10.483 št. 14, serija 16.680 št. 19, serija 10.952 št. 12, seri-ja 12.361 št. 5, serija 13.841 št. 14, serija! 5.291 št. 10, serija 15.473 št. 4 in serija 19.597 št. 5. — Dunajske komu-nalne srečke.Glavni dobitek s 300.000 kremami dobi serija 1135 št, 5, 20.000 kron pa serija 1535 št. 72 in 10.000 kron serija 1135 št. 77. Poslano.*) Vsem znancem javljam, da me je g. I. Mac&er, lic. ravnatelj v Ljubljani, podlo ObrekOTal, ko je pripovedoval, da sem se nad njegovim sinom zaradi njega fočeta) maščeval. Isti je tadi dokumentiral čisto specifično znanje svoje stroke, ime-miioČ me »govedo«. 3740 Dr. Josip Pipenbacher. * Za vsebiao tega 9pisa jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek. Meteorolotlčno poročilo. Vtojita nad morje« 3ftt'2 SfC«sji /racal tlak 30.7« mm •2 S Š = Čas opazovanja Staaje haro-fH etra ▼ mtn e 2 *> =3 1-- Vetrovi Nebo ; 2. pop. 9. IT. 740 4 740 1 100 88 si. svzh. brezvetr. oblačno 3.. 7.zj. 7397 6-0 si. vzh. megleno Slednja včerajšnja temperatura 9-0°, norm. 69\ Padavina v 24 urah 0 0 mm. Jsa, I iui Naznanilo in priporočilo. Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da se je tvrdka Heufel & Kovačič tovarna peči na Viču :: I W razdružila. ~^pf Bba. Odslej dalje bom vodil to tovarno sam pod imenom " ANTON KOVAClC ii ■i 6 tovarna peči na Viču ste«. 14y kjer bodem izvrševal razne peči in štedilnike. Prevzamem tudi vsakovrstna popravila v tej stroki. — NaroČila se sprejemajo tudi na SV« Jakoba trgu Št. 5. — Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se priporočam nadaljnemu zaupanju. Z vsem spoštovanjem 3733 ANTON KOVAClC Oe# Na Cojzovi cesti 9, v bližini realke in obrtne šole MT m odda taka! alt kaaaafa ---------svetla in šolnina — — mesečno sobo meblovana s posebnim vhodom. 3699 Vpraša se istotam I. nadstr., vrata štev. 6. 3739 (voščenke) nailinolf e namizno sadiš, ima za oddati Franc Pogačnik, Vegova ul. št. 6. Veliko denarja si prihrani tisti, ki zahteva kadar rabi kake potrebne stvari in priložnostna darila, moj glavni katalog s ca 4000 slikami, ki se mu pošlje gratis in franko. C. in kr. dvor. dobavitelj Jam Eaana, Moti stav/. 11709 Četko. Efekten križec na stalu (prirejen tudi za steno) lepo zlato bron-ciran. Podobe (Kristus, Marija) so porcelanaste s svetiljko iz barvastega stekla, okoli 58 cm visoko, samo 7 K. Št. 9713. Z glasbilom, ki igra 2 komada 10 K. Št. 9714. Z uro, ki se navija na 30 ur, kazalnikom biouokoščene barve, najfinejše regulirana in repasirana, s 3letno pismeno garancijo K 10 80. St 9715. Z glasbilom, ki igra 2 komada, z uro, ki se navija na 30 ur in kazalnikom slonokoščene barve K 1350. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju razpošilja c in kr. dvorni dobavitelj •lan vatel rnpoSiljafcics r MkTo Jt. 1159 (ItlU). Glavni Katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. Zahtevajte zasloni ln poštnina prosto moj bogato ilustrovani glavni katalog z ca. 4000 slikami ur, zlatih, srebrnih predmetov, godbenih potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebščin za kadilce, manufakturo ega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja itd. JAN KONRAD, c. kr? dvorni dobavitelj Most, sl 1143, Ce&ko. Prava švicarska niklasta remontoarka na sidro, sistema Roskopf pat. 5 K, 3 kom. 14 K. Registrirna »Adler-Roskopf«, niklasta remon-taarka na sidro K 7. Prava srebrna remontoarka, odprta K 8*40. Mkak liziko I Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prima orodje za žaganje deščic. Izdelovanje predmetov z § 1 HKS žaganjem dešćic je jako Iti Bnflni podaćno in lepu opravilo 1 u i i PV*I za staro in mlado t prostih urah. — Nr. 9307, prima orodje za žaganje deSčic, pritrjeno na močnem kartonu, s 7 orodji in predlogo, kompletno K 3*—. — Nr. 93£8, ravno tisto toda z 10 prima orodji in predlogo K 5*—. Nr. 9310, prima garnitura za žaganje deSčic v smrekovi omarici s pokrovčkom in 9 prima orodji K 7*20. Največja izbira orodja za žagranje v mojem glavnem kataloga. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Po povzetja razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD, razpošiljevalnik v Mosta št. 1161, .*. .% .-. .-. (Češko.) .\ .-. Glavni katalog z okoli 4000 shkami na zahtevo vsakomur gratis in franko. 2923 Častitim damam vljudno naznanjam, da se z oo in da se lahko gospe in gospodične istega udeleže ter vsaki čas lahko vstopijo. Cene so naslednje: Pri skupnem pouku 3 krat na teden po 3 ure, mesečno 20 K. Posamezni pouk za uro 2 K. 3738 Izdelovanje krojnih vzorcev. Čas za dogovor od 6.—7. zv«*čer, ali pismeno na naslov : T. Hnbznaver, Dalmatinova ulica 11, parter desno. 3694 entjanški premog za domačo kurjavo. Ta premog se prodaja naravnost iz prve roke tudi v manjših količinah, tako da naš premog, ki je najmanj enakovreden najboljšim premogom, ki se v Ljub-:-: i j a n i prodajajo, oddajamo po n ©navadu 3 nizki coni! namreč K 1-20 za vrečo po 50 kg po vsem mestnem pomeriju dostavlj-no v hišo. — Ob narocitvi celih vagonov se cona io zniža. Naj torej nihče ne zamudi, se poslužiti te ugodne ponudbe. Cenj. naročila naj se naslavljajo naravnost na našo pisarno na Erjavčevi cesti št 2, telefon št. 207. Naročila pa sprejemajo tudi te-le tvrdke: Leskovic & Meden, Jurčičev trg. Trdina, Stari trg. L. Kotnik, Šiška. A. Šarabon, Zaloška cesta. Fr. Babic, Dolenjska cesta. Bf. Kastner, Dvorski trg. Mencinger, Sv. Petra cesta. Urada. gosp. dr., Kongresni trg« Trgovina z železztizto Uetlentin CJolob Ijijana, Mestni hg I Dolenjska testa I priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kositarja, posode za mast, lonce za perilo, žehtarje, konvice za petrolej in mleko itd. — vse domaČe trpežno ročno delo ; štedilna ognjišča, peči, predpečnike, posode za premog. Velika zaloga tehtnic, oteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove, gumastih cevi in pip ter pristno pozlačenih nagrobnih križev. 3270 Založnik zvezo c kr. državnih uradnikov. Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najraznovrstnejš.h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili. 99 — o". • ••• vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -Hezermi fondi K 53,75S.18S*4. — Izplačane odakodntne in kapitaU|e K 119,300.003*01. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. - »oJMalla dajo* ————— sv- fanta mttato i Urilian Xr£&ftji f topnki Blici ft«. 12. -mm Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne ia občnokoristne namene. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 54