.Univorza Ljubijana Poštnina nln^nnn v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 6. kos. V LJUBLJANI, dne 20. januarja 1934. Letnik V. VSEBINA: 51. Zakon o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo. 58. Zakon o zrakoplovni konvenciji in protokolarnem dodatku med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. 59. Razpored uradnikov notranje uprave. 60. Ratifikacija zrakoplovne konvencije in protokolarnega do- datka med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. 61. Podaljšava začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunijo. 02. Službena navodila za sreske sanitetne referente. 03. Razglas o pobiranju taks za listine, ki jih izdaja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 64. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 57. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugos' 'je, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 57. redni seji, ki jo je imela dne 18. oktobra 1933. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 43. redni seji, ki jo je imel dne 19. oktobra 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo , zakon o trgovinskem sporazumu, sklenjenem v Beogradu dne 29. julija 1933. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč trgovinski sporazum, sklenjen v Beogradu dne 29. julija 1933. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, čigar besedilo v francoskem izvirniku in v prevodu se glasi: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1934., št. 9/II/23. Ministrstvo za zunanje posle kraljevine Jugoslavije. Pov. K. P. br. 7484. V Beogradu, dne 29. julija 1933. Ekscelenca, Z noto današnjega dne sle mi izvolili dati na znanje to-le: »Po naredbi moje vlade si štejem v čast, dati Vaši Ekscelenci naslednje na znanje: 1. Z nemškimi proizvodi, ki se uvažajo v Jugoslavijo, in z jugoslovanskimi proizvodi, ki se uvažajo v Nemčijo, ni ravnati na način, ki bi bil manj ugoden, nego s proizvodi katerekoli tretje države. 2. Ta sporazum ostane v veljavi 4 mesece od dne njegove začasne uporabe. Ce se ne odpove mesec dni, preden se izteče, se podaljša molče, pri čemer imata obe stranki možnost, odpovedati ga 1. dne vsakega meseca na mesec dni vnaprej. 3. Ta sporazum se mora ratificirati. V veljavo stopi 14 dni po izmeni ratifikacij, ki se izvrši v Berlinu. Obe vladi sta se sporazumeli, da stopi še pred ratifikacijo začasno v uporabo na dan 1. avgusta 1933.« V čast mi je, potrditi Vaši Ekscelenci prejem .tega priobčila kakor tudi pristanek moje vlade. Izvolite sprejeti, Ekscelenca, zagotovitev mojega najodličnejšega spoštovanja. B. D. Jevtič s. r. Njegovi Ekscelenci Freiherrju Albertu Dufourju von Feronce, izrednemu poslaniku in opolnomočenemu ministru Beograd. Nemško poslaništvo. I. br. 1632/33. V Beogradu, dne 29. julija 1933. Ekscelenca, Po naredbi moje vlade si štejem v čast, dati Vaši Ekscelenci naslednje na zi anje: 1. Z nemškimi proizvodi, ki se uvažajo v Jugoslavijo, in z jugoslovanskimi proizvodi, ki se uvažajo v Nemčijo, ni ravnati na način, ki bi bil manj ugoden, nego s proizvodi katerekoli tretje države. 2. Ta sporazum ostane v veljavi 4 mesece od dne njegove začasne uporabe. Ce se ne odpove mesec dni, preden se izteče, se podaljša molče, pri čemer imata obe stranki možnost, odpovedati ga 1. dne vsakega meseca na mesec dni vnaprej. 3. Ta sporazum se mera ratificirati. V veljavo stopi 14 dni po izmeni ratifikacij, ki se izvrši v Berlinu. Obe vladi sta se sporazumeli, da stopi še pred ratifikacijo začasno v uporabo na dan 1. avgusta 1933. V čast mi je, potrditi Vaši Ekscelenci prejem tega priobčila kakor tudi pristanek moje vlade. Hvaležen bi bil Vaši Ekscelenci, če bi me izvolili obvestiti o pristanku Vaše vlade. Izvolite sprejeti, Ekscelenca, zagotovitev mojega najodličnejšega spoštovanja. Albert Freiherr Dufour von Feronce s. r. Njegovi Ekscelenci gospodu Bogoljubu Jevtiču, ministru za zunanje posle, Beograd. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v >Službenili novinah«; obvezno moč pa dobi, kakor je to določeno v točki 3. izmenjanih not. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 15. decembra 1933. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo Predsednik dr. I. Šumenkovič s. r. ' ministrskega sveta, minister za kmetijstvo Minister za zunanje posle dr. M. Srškič s. r. B. D. Jevtič s. r. Videl in pritisnil drž. pečat čuvar državnega pečata, minister pravde B. Maksimovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 58. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 49. redni seji, ki jo je imela dne 10. junija 1933. v Beogradu, in sonat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 36. redni seji, ki jo je imel dne 16. junija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o zrakoplovni konvenciji in protokolarnem dodatku med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sklenjenima in podnisanima na Dunaju dne 14. oktobra 1932.,* ki se glasi: § 1. Odobrujeta se in dobivata zakonsko moč zrakoplovna konvencija in protokolarni dodatek med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sklenjena in podpisana na Dunaju dne 14. oktobra 1932., katerih besedilo v srbsko-lirvaško-slovenskem in nemškem jeziku se glasi: ZRAKOPLOVNA KONVENCIJA med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in predsednik republike Avstrije z isto željo, podpirati razvoj zračnega prometa med obema državama, sta se odločila, skleniti v ta namen zrakoplovno konvencijo, in sta odredila za svoja pooblaščenca: N j. Vel. kralj Jugoslavije: gospoda Dorda Nastasijeviča, izrednega poslanika in opolnomočenega ministra pri repubiliki Avstriji; ^ • predsednik republike Avstrije: gospoda dr. Engelberta D o 11 f u s s a, zveznega kan-celarja. Tq pooblaščenca sta dogovorila po vzajemni pri-občrtvi svojih pooblastil, ki sta jih našla za polnoveljavna, naslednje: Clen 1. 1. Vsaka država pogodnica prizna v mirnem času ob popolni vzajemnosti zrakoplovom druge države po-godnice, ki so pri tej redno vpisani, pravico, opravljati zračni promet na njenem ozemlju proti temu, da se ravnajo po določbah, obseženih v tej konvenciji. 2. Za ozemlje v smislu te konvencije je smatrati ozemlje države z vštetimi njenimi ozemskimi vodami. Člen 2. 1. Z zrakoplovi v smislu te konvencije se razumejo privatni in tisti državni motorni zrakoplovi in prosti * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. septembra 1933., št. 203/LXI/598. 51 i.arMli' . baloni, ki se ne uporabljajo kot vojaški, carinski ali Policijski zrakoplovi. 2. Za vojaške zrakoplove se morajo smatrati tisti zrakoplovi, ki so sestavni del vojaške oborožitve, ki se razpoznavajo s svojo označbo kot vojaški zrakoplovi ali bi jim poveljujejo osebe, ki opravljajo svojo vojaško službo. 3. Na proste balone se uporabljajo določbe te konvencije toliko, kolikor pripušča to njih svojstvo. Člen 3. Zrakoplovi imajo državljanstvo tiste države, v katere register so predpisno vpisani. Člen 4. 1. Skupne meje obeh držav pogodnic se smejo pre-letati samo med točkami, ki jih pristojna oblastva sporazumno določijo. 2. Meje, ki niso skupne, se morajo preletati med točkami, ki jih določijo dotične prizadete države. 3. Obmejni odsek, ki ga je določila ena stranka pogodnica svojim in tujim zrakoplovom za preletanje svojih mej, je brez nadaljnjega odprt tudi zrakoplovom druge države pogodnice. Člen 5. 1. Vsaka država pogodnica sme prepovedati zračni promet čez izvestne dele svojega ozemlja; vendar pa ne sme v tem pogledu razlikovati med zrakoplovi obeh držav pogodnic. 2. Deli ozemlja, nad katerimi je zračni promet v tem smislu prepovedan, se morajo priobčiti drugi državi pogodnici. 3. Vsaka država pogodnica si pridržuje pravico, da ob izrednih okolnostih zračni promet nad svojim ozemljem s takojšnjim učinkom omeji ali popolnoma ali deloma prepove. Člen 6. 1. Vsak zrakoplov, ki prispe nad prepovedan pas ene države pogodnice, mora dati takoj znak v sili, ki je predpisan po zrakoplovnih pravilih te države, in se mora takoj spustiti na najbližje zrakoplovno pristanišče zunaj prepovedanega pasu te države. 2. Isto velja tudi, če dobi zrakoplov med svojim letom posebni znak, da je nad prepovedanim pasom. Člen 7. 1. Zrakoplovna pristanišča, odprta za javni zračni promet, so zrakoplovom obeh držav pogodnic enako dostopna. Zrakoplovi obeh držav pogodnic se prav tako lahko okoriščajo z napravami zrakoplovstvu namenjene meteorološke in radioelektrične službe in ostale službe za zavarovanje Jetalnega prometa. Morebitne pristojbine (za spuščanje, bivanje itd.) so za zrakoplove obeh držav pogodnic enake. 2. Dohod v eno obeh držav pogodnic in odhod iz nje se smeta vršiti samo v carinsko zrakoplovno pristanišče, odnosno iz carinskega zrakop lovnega pristanišča, bi je odprto za javni zračni promet in pri katerem se more opraviti tudi odprava potnih listov, a to brez pravice predhodnega, odnosno poznejšega pristanka zunaj takšnega zrakoplovnega pristanišča. 3. V poedinih primerih smejo dovoliti pristojna oblastva dohod na drug prostor ali odhod z drugega prostora, na katerem se morajo opraviti carinska odprava in odprava potnih listov. Toda tudi v teh posebnih primerih velja prepoved predhodnega, odnosno kes-nejšega pristanka zunaj teh prostorov. Za tako dovolitev je treba pravočasno zaprositi pristojno zrakoplovno ob-lastvo. Stroške za carinsko odpravo in odpravo potnih listov trpi v takem primeru stranka. 4. Ob pristanku v sili aili pristanku v smislu člena 6. v odhodni državi po carinski odpravi in odpravi potnih listov ali v dohodni državi pred carinsko odpravo in odpravo potnih listov se morajo ravnati voditelj zrakoplova, posadka in potniki glede carinske odprave in odprave potnih listov po predpisih, ki veljajo v dotični državi. Člen 8. Vsaka stranka pogodnica priobči drugi stranki pogodnici spisek zrakoplovnih pristanišč, ki so na njenem ozemlju odprta za javen zračni promet, iz katerega se obenem lahko razvidi, katera pristanišča so carinska in kje se lahko opravi odprava potnih listov. Vsaka izpre-memba v tem spisku in vsaka, najsi tudi le začasna omejitev možnosti, uporabljati tako zrakoplovno pristanišče, se mora takoj priobčiti drugi državi pogodnici. Člen 9. 1. Zrakoplovi morajo imeti razločno in dobTO vidljive oznake, ki omogočajo med letenjem njih razpoznavo (znaki državljanstva in vpisa). Nositi morajo razen tega tudi lastnikovo ime in stanovališče. 2. Zrakoplovi morajo biti opremljeni s potrdili o vpisu in o plovitvenosti kakor tudi z vsemi ostalimi listinami, ki so v njihovi državi predpisane za zračno plovbo. 3. Nedržavni zrakoplovi morajo imeti razen tega s seboj potrdilo, da je za kritje odgovornosti za škode, povzročene na ozemlju druge države pogodnice, sklenjeno ustrezno zavarovanje ali dana varnost s položbo denarja ali vrednostnih papirjev. Člen 10. 1. Člani posadke, ki vrše na zrakoplovu opravila, za katera je treba v njihovi državi posebne dovolitve, morajo biti opremljeni z listinami za zračno plovbo, predpisanimi v njihovi državi, zlasti pa s predpisnimi diplomami o sposobnosti in dovolili. 2. Ostali Člani posadke morajo biti opremljeni z listinami, ki potrjujejo njih zaposlitev na zrakoplovu, poklic, istovetnost in državljanstvo. 3. Posadka in potniki morajo biti opremljeni z listinami, ki so potrebne po točasno veljavnih predpisih za prehodni promet med obema državama, kolikor se ne dogovori med obema državama pogodnicama kaj drugega. Člen 11. 1. Potrdila o plovitvenosti, diplome o sposobnosti in dovolila, ki so za dotični zrakoplov ali posadko izdana ali priznana za polnoveljavna po eni državi pogodnici, veljajo tudi v drugi državi pogodnici prav tako, kakor ustrezajoče listine, izdane ali priznane v tej državi; toda diplome o sposobnosti in dovolitve posadk samč za službo na zrakoplovih lastne države. 2. Vsaka država pogodnica si pridržuje pravico, odreči za promet na svojem ozemlju priznanje diplomi o sposobnosti in dovolilu, izdanima njenim državljanom po drugi državi pogodnici. 3. Če se sposobnost za letenje zrakoplova, ki je opremljen s potrdili, predpisanimi v domovni državi, po njih izdaji toliko zmanjša, da je varnost ogrožena, napravi nadaljevanje potovanja tega zrakoplova nad ozemljem druge države pogodnice pristojno oblastvo te države lahko odvisno od popravila tega zrakoplova, ki je potrebno, da se zavaruje nadaljevanje potovanja brez nevarnosti. Člen 12. Pogonski material, ki je na zrakoplovu ene držav pogodnic, je oproščen carine in trošarine ob prihodu na ozemlje druge države pogodnice, razen tistega pogon skega materiala, ki se iztovori na ozemlju'te države ali ki se uaj uporabi izključno za letenje v tej državi. Člen 13. 1. Zrakoplovi ene države pogodnice so lahko opremljeni z radioelektričnimi aparati za prejemanje in odda janje vesti, če imajo za to posebno dovolilo od svoje države. Za uporabo takšnih aparatov nad ozemljem ene države pogodnice so odločilne določbe, ki veljajo glede tega v tej državi. Takšen aparat smejo uporabljati samb člani posadke, ki imajo pri sebi posebno dovolilo svoj:-države. 2. Obe državi pogodnici si pridržujeta pravico, iz dajati zaradi varnosti predpise glede obvezne opreme zrakoplovov z radioelektričnimi aparati za prejemanje in oddajanje vesti. Člen 14. 1. Zrakoplovi, njih posadka in potniki smejo imeti s seboj orožje, municijo, vojni material, izdelke, sposobne za kemijsko vojno, strelna sredstva in raznesila, golobe pismonoše in fotografske aparate samo z dovolitvijo tiste države, na čigar ozemlju je zrakoplov. No kvarno predpisom, ki veljajo na tem ozemlju o posesti in nošenju orožja, pa ta določba ne velja za člane posadke, kolikor imajo s seboj signalna sredstva in pest no orožje, potrebno v zaščito oseb in stvari, ki se prevažajo. 2. Iz razlogov javne varnosti sme predpisati vsaka država pogodnica na svojem ozemlju omejitve glede prevoza ali glede opreme tudi z drugimi predmeti, razen s predmeti, navedenimi v prednjem odstavku; te omejitve se morajo uporabljati na zrakoplove vsake države pogodnice brez razlike. Člen 15. t. Če prevažajo potnike ali blago, morajo biti zrako plovi opremljeni s poimenskim spiskom potnikov, se znamkom z navedbo vrste in količine blaga in tovora kakor tudi s potrebnimi carinskimi deklaracijami. 2. Carinski upravi obeh držav pogodnic se dogovorita neposredno glede izvrševanja carinskega nadzora nad zrakoplovi. Člen 16. Prevoz pošte se uredi s posebnim neposrednim sporazumom med poštnima upravama obeh držav pogodnic. Člen 17. Vsaka država pogodnica sme na svojem ozemlju zrakoplove druge države pogodnice v vseh primerih ob odletu in pristanku službeno pregledati in predpisane listine in ostale dokumente preizkusiti. Člen 18. 1. Obrtno prevažanje oseb in blaga, zlasti pa ureditev in obratovanje rednih zračnoprometnih zvez po zrakoplovnih podjetjih ene države pogodnice na ozemlje druge države pogodnice ali čez to ozemlje (s spuščanjem ali brez njega) se uredi s posebnimi sporazumi med najvišjima zrakoplovnima oblastvoina obeh držav pogodnic. Zrakoplovna podjetja ene države pogodnice, ki se pripuste po teh posebnih sporazumih za obratovanje rednih zračnoprometnih zvez, dobe o tem od pristojnega oblastva druge države pogodnice posebne odobrilne listine. 2. Vsaka država pogodnica ima pravico, pridržati obrtno prevažanje oseb ali blaga med dvema točkama lastnega državnega ozemlja domačim zrakoplovom. Člen 19. Kot pritežek se sme metati iz zrakoplovov samo droben pesek ali voda. Člen 20. 1. Druge stvari, razen pritežka, se smejo spotoma iz zrakoplova metati ali drugače odstraniti, če je dala država pogodnica, na čigar ozemlju se naj to dejanje opravi, za to posebno dovolitev. 2. Če se izmečejo odpadki iz zrakoplovov med potjo, je treba upoštevati dotične predpise države pogodnice, na čigar ozemlju se dejanje opravlja. Člen 21. Zrakoplov, ki pride v eno držav pogodnic ali preleti njeno ozemlje in se tamkaj samo, kolikor je to potrebno, spusti in postane, se sme, nekvarno morebiti veljavnim širšim ugodnostim, oprostiti zasege zaradi kršitve kakšnega patenta, vzorca, modela alli varstvenega žiga, če položi varščino, katere znesek določi, če se ne doseže sporazum, v najkrajšem možnem času oblastvo kraja, kjer je bil zasežen. , Člen 22. Vsaka država pogodnica priobči drugi državi pogodnici vse predpise, ki veljajo na njenem ozemlju za zračni promet. Člen 23. Zrakoplovna podjetja in zrakoplovi ene države pogodnice, njihove posadke, potniki in tovor so podložni na ozemlju druge države pogodnice obveznostim, ki izhajajo iz določb, ki v tej. državi točasno velljajo, zlasti predpisom o zračnem prometu vobče, kolikor se ti uporabljajo na vse tuje zrakoplove brez razlike državljanstva, predpisom o odobrilnih listinah, dalje predpisom o carinah in drugih davščinah, o izvoznih in uvoznih prepovedih, o prevozu oseb in blaga, o javni varnosti in redu in o zdravstvenih predpisih ter predpisih o potnih listih. Podložni so tudi ostalim obveznostim, ki izvirajo iz vsakočasnega občnega zakonodajstva. Člen 24. Vsaka država pogodnica priobči drugi državi pogodnici kršitve določb te konvencije, ki jih store na njenem ozemlju zrakoplovna podjetja ali zrakoplovi druge države pogodnice in njih posadke. Člen 25. Poedinosti glede izvajanja te konvencije, kolikor je to potrebno in možno, se urede z neposrednim sporazumom med poedinimi pristojnimi upravami obeh držav Pogodnic. Člen 26. 1. Morebitna sporna vprašanja glede tolmačenja ali ■uporabe te konvencije se predlože, kolikor se ne rešijo Po diplomatski poti, na zahtevo ene države pogodnice v odločitev spodaj navedenemu razsodišču. Odločbe razsodišča vežejo obe državi pogodnici. 2. Razsodišče je sestavljeno iz treh članov, in sicer tako, da imenuje vsaka država pogodnica v enem mesecu, ko priobči drugi državi pogodnici potrebo, da se postavi razsodišče, po lastnem izboru enega razsodnika. Če bi ena obeh držav pogodnic v tem roku ne imenovala svojega razsodnika, ima druga država pogodnica pravico, obrniti se do švicarskega zveznega predsednika s prošnjo, naj imenuje tega razsodnika. V istem mesecu se izvoli na osnovi sporazuma med obema državama pogodntcama predsednik razsodišča. Predsednik bodi strokovnjak v območju zrakoplovstva, in to državljan kakšne tretje države, ki ne stanuje na ozemlju ene obeh držav pogodnic in ni v službenem razmerju z eno obeh držav pogodnic. Če se ne doseže sporazum o izboru predsednika razsodišča v enem mesecu, ima vsaka država pogodnica pravico, obrniti se do švicarskega zveznega predsednika s prošnjo, naj imenuje predsednika. 3. Sedež določi razsodišču predsednik. 4. Razsodišče sklepa z večino glasov. 5. Če se nobena obeh držav pogodnic ne upre, se sme opraviti postopanje pismeno; drugače določi razsodišče obliko postopanja. 6. Vsaka država pogodnica nagradi svojega razsodnika za njegovo poslovanje in trpi polovico predsednikove nagrade. Stroške postopanja trpita obe državi pogodnici po polovici. Člen 27. Vsaka država pogodnica sme odpovedati to konvencijo kadarkoli z učinkom konec naslednjega koledarskega leta. Člen 28. Ta konvencija se mora ratificirati in se izmenijo ratifikacijski dokumenti v Beogradu. Konvencija stopi v moč z dnem izmene ratifikacijskih dokumentov. V potrditev tega sta podpisana to konvencijo Podpisala in pritisnila nanjo svoj pečat. Sestavljeno na Dunaju, dne 14. oktobra 1932., y dveh enakoglasnih izvodih v srbskohrvaškem in nemškem jeziku; obe besedili sta enako avtentični. (M. P.) Dorde Nastasijcvie s. r. (M. P.) Dollfuss s. r. Dodatni zapisnik. Ob podpisu konvencije o zračnem prometu, sklenjene med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo, sta dogovorila podpisana pooblaščenca dalije tudi še tole: 1. Državi pogodnici sta se sporazumeli, naj opravlja redni zračni promet po členu 18., prvem odstavku, prednje konvencije načeloma ob istem času po eno zračnoprometno podjetje vsake države pogodnice in bodi vsaka država pogodnica upravičena, določiti to zračno prometno podjetje po svojem preudarku, ne da bi bilo za to treba privolitve druge države pogodnice. Takšna privolitev druge države pogodnice je potrebna samo, če nima zrakoplovno podjetje, ki ga označi ena država pogodnica, državljanstva te države pogodnice. Če se ob upostavitvi redne zračnoprometne zveze ta ne da urediti tako, da jo opravlja hkratu po eno podjetje vsake države pogodnice, sta se državi pogodnici sporazumeli, naj se ob upostavitvi'kakšne druge redne zračnoprometne zveze stvar uravna s sporazumom med pristojnimi oblastvi obeh držav pogodnic. 2. Da se olajša obratovanje rednih zračnoprometnih zvez, ki jih obratujejo zrakoplovna podjetja obeh držav pogodnic skupno, prizna vsaka država pogodnica diplome o sposobnosti in dovolila (člen 11., prvi odstavek), ki jih izda druga država pogodnica posadkam zrakoplovov svojega zrakoplovnega podjetja, za polnoveljavne tudi za posluževanje zrakoplovov iste vrste pri svojem domačem zrakoplovnem podjetju. 3. Obe državi pogodnici dovolita zaradi uprostitve in pospešitve carinske odprave, ki je spojena s prevažanjem potnikov, pošte in blaga po zraku, vse olajšave, ki so možne v okviru veljavnih predpisov. 4. Da se olajša obratovanje rednih zrakoplovnih zvez, označenih v členu 18., prvem odstavku, konvencije, sta se obe državi pogodnici sporazumeli, da se odpravijo zrakoplovi, določeni za obratovanje teh zvez, z vgrajenimi motorji vred, kakor tudi vsi, v inventarske se-znamke teh zrakoplovov ali delavnic (skladišč) vpisani ali pa za vpis določeni nadomestni motorji, nadomestni deli, aparati in instrumenti v obeh državah v carinskem zaznamnem postopanju brez varščine, če se naj v roku, ki ga določijo pristojna carinska oblastva, pod carinskim dozorom zopet izvozijo. Zopetnemu izvozu so ti predmeti zavezani tudi, če so postali nerabni, ako se naj prepreči njih dokončna ocarinitev. 5. Za predmete, ki so v delavnicah (skladiščih) pri-puščenega zrakoplovnega podjetja, se sme rok za zopetni izvoz na osnovi obrazloženega predloga podjetja podaljšati. 6. Predmeti, ki se odpravijo po prednjih določbah v carinskem zaznamnem postopanju, so pod carinskim dozorom in se ne smejo brez pristanka pristojnega carinskega oblastva uporabljati drugače, nego le za obratovalne namene zrakoplovov, ki so postavljeni v službo zrakoplovnih zvez, označenih v četrtem odstavku. 7. Vladi obeh držav pogodnic si priobčujeta po uveljavljenju te pogodbe po členu 4., točki 2., konvencije določene obmejne odseke kar najhitreje in zaporedoma; dalje se sporazumeta po Členu 4., točki 1., o obmejnih odsekih in se dogovorita pri teni tudi, na kakšen način se naj dogovorjeni obmejni odseki izpreminjajo. Ta dodatni zapisnik, ki velja za sestavni del spredaj označene konvencije in stopi hkratu s to v veljavo, se izdela v dveh enakoglasnih izvodih v nemškem in srbskohrvaškem jeziku; obe besedili sta enako avtentični. Sestavljeno na Dunaju, dne 14. oktobra 1932. (M. P.) Dorde Nastasijevič s. r. (M. P.) Dollfuss s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kradj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji člena 28. navedene konvencije in točke 7. protokolarnega dodatka. Našemu ministru pravde priporočamo, naj ta zakon razglasi, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. Na Bledu, dne 8. avgusta 1933. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, dr. M. Srškič s. r. Minister za promet L. Radivojcvič s. r. Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r. Minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. Videl in pritisnil drž. pečat čuvar državnega pečata, minister pravde B. Maksimovič s. r. (Slede podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje viade. 59. Razpored uradnikov notranje uprave.* Na osnovi § 347. zakona o uradnikih in z odobritvijo ministrskega sveta odločam: Obstoječa zvanja: upravno - pisarniškega uradnika, upravno-pisarniškega pripravnika, šefa pisarniške službe v ministrstvu za notranje posle, pomočnika šefa pisarniške službe v ministrstvu za notranje posle, ekonoma v ministrstvu za notranje posle, šefa glavne pisarne pri banski upravi in ekonoma pri banski upravi (§ 45., odstavek 1., zakona o uradnikih), ki v § 346. zakona o uradnikih niso omenjena, se razporejajo takole: 1. zvanje upravno-pisarniškega uradnika od X. do VIII. položajne skupine; 2. zvanje upravno-pisarniškega pripravnika zunaj položajnih skupin s prejemki iz točke 3. § 23. zakona o uradnikih; 3. zvanje šefa pisarniške službe v ministrstvu za notranje posle v VII. položajno skupino; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1934., št. 9/II/24. 4. zvanje pomočnika šefa pisarniške službe v ministrstvu za notranje posle od VIII. do VII. položajne skupine; 5. zvanje ekonoma v ministrstvu za notranje posle od IX. do VII. položajne skupine; 6. zvanje šefa glavne pisarne pri banski upravi v VII. položajno skupino; 7. zvanje ekonoma pri banski upravi od IX. do VIII. položajne skupine. V Beogradu, dne 28. decembra 1933.; III. br. 48.625. Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r. 6«. Ratifikacija zrakoplovne konvencije in protokolarnega dodatka, sklenjenih med našo kraljevino in republiko Avstrijo.* Dne 16. decembra 1933. se je izvršila v Beogradu izmena ratifikacijskih instrumentov o zrakoplovni konvenciji s protokolarnim dodatkom, sklenjeni in podpisani na Dunaju dne 14. oktobra 1932. med našo kraljevino in republiko Avstrijo. Omenjena konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 203/LXI z dne 7. septembra 1933.** Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. decembra 1933.; Pov. br. 25.193. 61. Podaljšava začasnega trgovinskega sporazuma z Rumunijo.f Začasni trgovinski sporazum, sklenjen med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo dne 4. avgusta 1930. in razglašen v »Službenih novinah« št. 198/LXX z dne 1. septembra 1930.,tt je podaljšan z izmeno not, izvršeno v Bukarešti dne 20. in 22. decembra 1933., za nadaljnjih šest mesecev, t. j. do dne 30. junija 1934. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 3. januarja 1934.; Pov. br. 0019. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. januarja 1934., št. 5/1/12, ** »Službeni list« št. 58/6 iz leta 1934. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1934., št. 9/II/28. ff »Službeni list« št, 152/25 iz 1. 1930., št. 630/99 iz 1. 1933. Banove uredbe. 62. VI. No. 24671/1. Službena navodila za sreske sanitetne referente. Na osnovi točke 8. zakona o banski upravi in v smislu razpisa ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. novembra 1933., S. br. 21901, odrejam v naslednjem sreskim sanitetnim referentom njih službeni deflokrog. I. Sreski sanitetni referent je dodeljen sreskemu načelstvu kot zdravstveni strokovni izvedenec in vrši v tem svojstvu vse uradne zdravniške posle. On opravlja vsa v zdravstveno stroko spadajoča konceptna dela. II. Sreski sanitetni referenti vršijo nadzor nad zdravstveno službo v združenih in samostalnih zdravstvenih občinah, izvzemši mesta z lastnim statutom, in nad vsem sanitetnim osebjem v srezu, o katerem morajo voditi točno razvidnost. Nadzorovati morajo vse mazače in one, ki se neupravičeno bavijo z zdravniško prakso in prodajo zdravil, ter morajo, o teh osebah voditi točne sezname. III. Sreski sanitetni referenti imajo nadzor nad prometom z zdravili, strupi in opojnimi drogami. Oni nadzorujejo vse javne in domače lekarne in morajo v zdravniškem pogledu nadzorovati (pregledati) vse recepte, ki se zapisujejo na račun države, banovine in javnih fondov, ki so v upravi države ali banovine. IV. Sreski sanitetni referenti vršijo nadzor nad prometom z živili, odnosno nad strokovnimi organi, ki so postavljeni v občinah za nadzorstvo prometa z živili. V sanitetsko policijskem pogledu vršijo nadzor nad vsemi bolnicami, hiralnicami in enakimi zdravstvenimi napravami v srezu, bodisi da so te javne ali zasebne. Istotako vršijo nadzor nad vsemi javnimi in zasebnimi zdravilišči in kopališči. V. V delokrog sreskih sanitetnih referentov spada tudi nadzor nad vsemi obrtnimi in industrijskimi napravami v sanitetsko policijskem pogledu. Zlasti nadzorujejo v zdravstvenem pogledu gostilne in obrate, v katerih se pripravljajo ali prodajajo živila. VI. Sreski sanitetni referenti morajo sodelovati pri zatiranju vseh nalezljivih in tudi endemičnih bolezni, odnosno morajo nadzorovati poslovanje sanitetnega osebja Pri zatiranju teh bolezni. V primeru, da posluje sreski sanitetni referent kot prvi zdravnik pri nalezljivih bo- leznih, mora nuditi bolnikom tudi prvo zdravniško pomoč. VII. Sreski sanitetni referenti morajo stalno proučevati vse zdravstvene razmere v srezu in predlagati nasvete za odpravo zdravstvenih nedostatkov. Poučevati morajo ljudstvo o vseh aktualnih zdravstvenih vprašanjih in širiti med njim zdravstveno prosveto. Sodelovati morajo pri zatiranju alkoholizma. VIII. Sreski sanitetni referenti morajo nadzorovati oskrbo telesnih in duševnih hiralcev in po potrebi staviti predloge za izboljšanje njihovega bednega stanja. IX. V delokrog sreskih sanitetnih referentov spada podajanje mnenj, kadar jih k temu pozove katerokoli oblastvo. Na poziv nadrejenega oblastva morajo sodelovati pri vseh komisijskih ugotovitvah. X. Sreski sanitetni referenti morajo opravljati posle šolskih zdravnikov, kolikor to predpisujejo zadevni predpisi. Sestavljati in predlagati morajo v določenih rokih vsa periodična poročila in tudi ona, ki se od primera do primera od njih zahtevajo. XI. Sreski sanitetni referenti naj sodelujejo pri vseh humanitarnih udruženjih, ki jim je cilj zdravstvena blaginja ljudstva, kakor so: Rdeči križ, Protituberkulozna liga, Sokol, društvo za zatiranje alkoholizma, društvo za čuvanje narodnega zdravja itd. XII. Razen tega so dolžni sreski sanitetni referenti opravljati še vse ostale posle, ki so jim po obstoječih zakonih in zakonitih predpisih odkazani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. januarja 1934. Ban: Dr. Marušič s. r. ■ > 1 63. VIII. No. 62/1. Razglas. Na osnovi § 32. uredbe o trgovinskih, Industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 5. avgusta 1932., >Službeni list« št. 69 iz 1. 1932., odobrujem, da sme Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pobirati od 1. januarja 1934. dalje nastopne takse:, I. Za potrdila po § 95., odst. 5., zakona o obrtih: 1. Trgovinski obrti: a) na debelo............................. . Din 500— b) na drobno...................................... 250— c) mali obrati (§ 19., št. 3., zak. o obrtih „ 100— 2. Rokodelski in ostali obrtniški obrti: a) v krajih z več ko 50.000 prebivalci . Din GOO— b) v krajih z več ko 20.000 prebivalci . 99 450— c) v krajih z več ko 5.000 prebivalci . 9) 150— č) v ostalih krajih 99 75— Industrijski in rudarski obrti .... Din 1000— Gradbeni obrti: a) inženjerski in graditeljski .... Din 500— b) zidarski in tesarski 99 300— c) ostali 99 250— Elektrotehnični obrti: a) elektrotehnični Din 500— b) elektromonterski 99 250— Obrti, za katere je potrebna dovolitev: a) hoteli, kavarne in avtomati .... Din 500— b) restavracije 99 300— c) ostali gostinski obrati 99 200— č) bančni, menjalski in zavarovalni posli 99 1000— d) obrti, navedeni v § 60. zak. o obrtih (št. 1. do 4., 6., 8. do 21., 23., 25., 26.) 99 250— e) ostali v tem paragrafu navedeni obrti 99 100— Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, se taksa za potrdilo podvoji, pri delniških družbah, družbah z omejeno zavezo, gospodarskih zadrugah in komanditnih družbah se taksa zviša na Din 1.000—. Pri otvarjanju podružnic podjetij, ki so na zborničnem področju, in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se plača polna taksa. II. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij, ki ne zaposlujejo več ko 3 potnike, se pobere za vsako legitimacijo taksa po Din 20'—. Pri firmah, ki zaposlujejo 4 do 10 potnikov, se taksa zviša na Din 50-—, pri firmah, ki zaposlujejo več ko 10 potnikov, pa na Din 100— za vsako izdano legitimacijo. III. Ostala potrdila: 1. Izpričevala o izvoru: a) pri vagonskih pošiljkah.....................Din 20-— b) pri komadnih pošiljkah.......................„ 10-— c) pri lesnih pošiljkah.........................„ 5-— 2. Potrdila po členu 14., št. 4., uredbe o skupnem davku: a) z veljavnostjo za dobo 6 mesecev . Din 100-— b) v posameznih primerih 1. vagonske pošiljke........................„ 50— 2. komadne pošiljke.........................„ 15'— 3. Potrdila za dosego carine prostega uvoza: a) kompletne instalacije.......................Din 1000— b) vagonske pošiljke............................„ 300— c) komadne pošiljke............................... 25— 4. Zmožnostna izpričevala za dobavo potresnega materiala: a) v vrednosti do,10.000— dinarjev . Din 5— b) v vrednosti nad 10.000-— dinarjev do 100.000— dinarjev ......................... 10-— c) v vrednosti nad fOOOOO-— dinarjev cIo 1,000.000-— dinarjev....................„ 25-— č) v vrednosti nad 1,000.000-— dinarjev Din 100— 5. Ostala zmožnostna izpričevala in ostala potrdila različnih vrst . ................................Din 25— Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. januarja 1934. Namestnik bana pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r. Razne objave iz „Službenih novin“. 64. Številka 264 z dne 17. novembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. oktobra 1933., O. štev. 21577, je bil postavljen za primarnega zdravnika občne državne bolnice v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje dr. Hebein Josip, primarni zdravnik iste bolnice VI. položajne skupine. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 3. novembra 1933., štev. 96162/III, so bili postavljeni za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Šmarju pri Jelšah Banu ra Maks, v Dolnji Lendavi Bartl Henrik, v Ptuju Vedernjak Teodor, v Kranju Turnšek Vladimir, vsi dosedanji pripravniki istih davčnih uprav. Številka 265 z dne 18. novembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. oktobra 1933., sta napredovala pri državni biblioteki v Ljubljani: za bibliotekarja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Puntar Josip, bibliotekar iste biblioteke in uradnik V. položajne skupine, za pomočnika bibliotekarja s pravicami uradnika VI. položajne skupine dr. Pivec-Stele Melita, pomožni bibliotekar iste biblioteke in uradnik VII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. oktobra 1933. je bil premeščen po potrebi služba v realno gimnazijo v Celju Nemanič Ernest, profesor učiteljske šole v Mariboru in uradnik V. polož. skupine. Z, ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dna 26. oktobra 1933. je napredovala Gavella-Gjun-gjenac Zlata, članica Narodnega gledališča v Ljubljani, iz VIII. v VII. položajno skupino. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 31. oktobra 1933., O. štev. 18339, se je izpremenil odlok z dne 13. januarja 1933., O. št. 3302, s katerim je bil Tominc Anton postavljen za šefa državne protezne delavnice v Ljubljani v VIII. položajni skupini, v tem smislu, da je napredoval imenovani v to skupino z zvanjem ekonoma in da je bil postavljen za vršilca dolžnosti šefa državne protezne delavnice v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska upr»>i) Drav-ke banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. 1 ’' »A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 6. kosu V. letnika z dne 20. Januarja 1934. Razglasi kraljevske banske uprave v>. No. 1000 1. 125 Pregled nalezljivi)* bolezni v Dravski banovini od 1. jan. do 7. jan. 1934. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje P- br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez — o _ © — C8 rn o II Na noi || obolel co u n •0 o Ut e o CJ< to «0 - ° o - Skupina tifuznih bolezni. Brežice ............. Celie ............... J/e'ie (mesto) . . . Kram ................ Laško ............... pti ta .............. Ltutomer ............ Maribor aesni bteg Maribor levi breč Ptiu Blovenjgradeo .... ®uiarje pri Jelšab ■ . . • • k • Vsega 19 Griža. — Dysenterin. Litija.................... I 11-1- Vsega 1 - 1 Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice ........... Celje ............. Dolnja Lendava . Kočevie .... Laško ............. Llubliana (srez) Liublians imesto) Maribor desni brer? Maribor levi bres Maribor (mesto) . Murska Sobota Prevalje . . . Radovljica . . . Vsega 39 2 10 — Šen. — Erysipelas. Br»žice .... Celje .... Črnomelj . . . Krani ... Kočevje . • • Krško ... Litim ... Maribor de9ni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) Novo mesto . Ptui Etui (mesto) . Radovljica . . ^lovenigradec Btnarie pri Jelšah Vsega | 18 | 8 j 4 1 22 31 1 21 Srez II Davica. — Diphteria et Croup. Brežice Celje ■•••••( 111 • 7 4 1 2 1 Z 1 7 5 2 Gornjierad 2 1 3 Kamnik 3 1 4 Krani *•••»»»••» 9 1 8 Kočevje ......... Konjice 10 1 1 — — 11 1 Krško . Laško ........... Litija ........... Logatec .......... Ljubljana (srez) .... Ljubljana imesto) . . . Ljutomei ..... Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... Murska Sobota...... 7 7 10 1 30 5 2 7 9 4 7 | | M GCCO , | H | 1 3 6 2 1 1 3 4 4 1 7 7 7 1 28 6 C 7 7 5 1 1 5 Prevalje ......... 1 1 Ptui 2 (< 3 , 5 Radovljica 1 1 1 — 1 Vsega . . . 134 27 26 B 129 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. Ljutome- , 1 j — 1 Vsega 1 - - — 1 Otročična vročica. — SeDsis puerperalis. 1 Brežice ......... 1 — — — 1 1 Kranj .......... Litija . 1 1 — 1 1 Maribor levi breg . . . 1 — 1 8 Vsega . . . 3 1 — 1 3 Vnetje priušesne slinavko. — Parotitis epidemica. Litija Ptuj — 115 — — 15 mesto ....... 1 1 1 — 1 — 3 — — 3 nesto) 5 | — 3 — 2 Vsega G | 19 4 — 21 Norice. — Varicellao. Novo mesto 5|-| 5| — | — Vsega . . . 51 — 1 5 -1 ~ Ljubljana, dne 11. januarja 1934. Kralj, banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani. * VIII. No. 281/1. 135 2—1 Razglas. Cihlar Josip je projektiral na Tyrševi cesti št. 69 v Ljubljani zgradbo tekstilne tovarne. O tem projektu se razpisuje komisijska obravnava na podstavi § 112. v zvezi s § 122., točka 4., obrtnega zakona, § 84. III, gradbenega zakona, § 16. z. u. p. devnili cestnih predpisov na dan 30. januarja t. I. s sestankom komisije ob 9. uri nia kraju samem. Obenem se odločba mestnega načelstva ljubljanskega z dne 11. aprila 1933., II. St. 14708; po § 135., točita 1., v isti stvari razveljavlja. O tem se interesent je obveščajo s pristavkom, da so načrti nameravane naprave dio dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Dotlej je vložiti morebitne ugovore pri tem uradu, na dan obravnave pa v roke vodji ltomiisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozrra na nje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. januarja 1934. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. V. No. 99/23. 148—8—1 Razglas o licitaciji. Kralljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. februarja 1934. ob 11. uri dop. v prostorih hidirotehniškega odseka v Ljubljani. Pojasnita in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uiraduiimi urami pri Hidrotehu. odseku Ljubljana, Gledališka ulica 8/IV. Ponudbe naj se gflase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,200.098-80. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novicah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. januarja 1934 * 1» VI. No. 158/1. Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. V o 1 o v š e k Vladimir in d JV K a c Rudolf, zobozdravnika v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. januarja 1934 Razglasi sodišč in sodnih oblastev Su 656 — 13/33—4. 124 Objava. Notar Bakovnik Ivo prične poslovati kot javni notar v Kranju dne 20. januarja 1034. Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 13. januarja 1934. A 13*33—26. 137 Poklic upnikov. V zapuščinski zadevi po dne 14. decembra 1932. v Nemški gori št. 5 umrlem posestniku Francetu Žarnu se je predlagala prostovoljna sodna javna dražba zapuščine, ter je dražbeni narok določen na dan 22. februarja 1934. Zapuščina pa je prezadolžena. V družbenih pogojih se predlaga poplačilo vknjiženih terjatev s prip. po knjižnem redu, nevknjiženih terjatev pa iz ev. preostanka s sorazmernimi odbitki, odn. plačilo po določbah materialnega konkurznega prava. Vsled tega se vsi upniki pozivajo, da najkesueje dne 8. februarja 1934. ob 9. uri pri tern sodišču v sobi št. 1: 1. priglasijo svoje terjatve s pripadki vred, po stanju 22. februarja 1934; 2. podajo event. ugovore proti predlagani dražbi. Upnike, ki svojih terjatev ne bi priglasili, zadenejo posledice § 814. o. d. z.; upniki, ki dražbi ne bi ugovarjali, se pozneje proti isti ne bi mogli pritoževati ali iiz tega razloga zahtevati kake odškodnine. Sresko sodišče v Krškem, odd. I., dne 17. januarja 1934. * I 333/33-7. 118 Dražbeni oklic. Dne 6. februarja 1 9 3 4. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Blanca, vi. št. 55, 56, 142, 148 in zemljiška knjiga Žigarski vrh, vi. št. 357. Cenilna vrednost: Din 110.683'25. Vrednost pritikline: Din 1020'—. Najmanjši ponudek: Din 74.472'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 6. januarja 1934. Hi 1 679/33/13. 116 Dražbeni oklic. Dne 12. februarja 1 9 3 4. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Črmošnjčce Koč., vi. št. 73. Cenilna vrednost: Din 1787-75. Najmanjši ponudek: Din 119P82. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Novo mesto, dne 9. januarja 1934. I 265/33—7. 114 Dražbeni oklic. Dne 16. februarja 19 3 4. ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin. Dražbeni pogoji. 1. Predmet dražbi sta nepremičnini vi. št. 14 in 17 k. o. Trojane brez pritiklin, kakor sla popisani v zapisniku o popisu in cenitvi, in sicer se bosta prodajali nepremičnini ločeno in sicer v dveh skupinah kakor sledi: a) vi. št. 14 k. o. Trojane, obstoječe iz stavb, parcele 498 hiša z dvoriščem, II in na njej stoječimi gosp. poslopji, p. št. 497 vrt in p. št. 499 njiva, v cenilni vrednosti Din 7105'20, najmanjšii pouu-dek znaša za to zemljišče Din 4740'— in varščina Diii 500'—. Na tej nepremičnini zastavopravno zavarovani užitek Valentina Drnovška na dosmrtno stanovanje, živež in po-boljšek v smislu prisoji la od 23. aprila 1919., opr. št. A 98/19/4, mora zd raži tel j prevzeti brez zaračuna v najvišjem po-nudku. b) vi. št. 17 k. o. Trojane obstoji iz parcel: p. št. 579/2 vrt, p. št. 580 gozd, p. št. 581 travnik, v cenilni vrednosti Din 5728-20, najmanjši ponudek za to zemljišče znaša Din 3820'—, varščina pa Din 400'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Brdu, dne 12. januarja 1934. •j; I 676/33—7. 128 Dražbeni oklic. Dne 21. februarja 1934. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. Laže, vložna štev. 267. Cenilna vrednost: Din 7775'—. Vrednost pritikline Din 265'—. Najmanjši ponudek: Din 5183'54. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mo"'c več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 6. januarja 1934. H* E V 1535/33—16. I30 Dražbeni oklic. Dne 2 3. februarja 1 934. dopoldne ob devetih bo pri podpisa* nem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: stavbne parcele št. 1266/2 zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, vi. št. 918. Cenilna vrednost: Din 3640—. Najmanjši ponudek: Din 2430'—. „ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 28. decembra 1933. Konkurzni razglasi 52. S 20/32—44. • 131 Odprava konkurza. Prežadolženec Kajfež Anton, urar v Ljubljani. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 20/32—2 o trnovim prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. komik. zak. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III-, dne 31. decembra 1933. * 53. S 15/31-94. 132 Odprava konkurza. Prežadolženec Kocmut Janko, trgovec v Kranju. Konkurz, ki jo bit razglašen s sklepom S 15/31/3 o imcvini prezadolženca, se odpravlja, ker je bita razdeljena vsa masa, po § 139. k. r. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. lU-> dne 30. decembra 1933. ❖ 54.. Por 1/34—2. 11» Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja 0 imovini Fišiingerja Lenarta, trgovca v’ Peklu št. 5 pri Poljčanah. Poravnalni sodnik: Vodušek Stefan, starešina sreskega sodišča v Slov. Bistrici. Poravnalni upravitelj: dr. Žnidaršič Anton, odvetnik v Slov. Bistrici. Narok za sklepanje poravnave dne 20. februarja 1934. ob 9. uri pni sreskeim sedišču v Slov. Bistrici. Rok za oglasitev do 15. februarje 1934. pri istem sodišču. Poravnalna kvota: 40%. ' Okrožno sodišče v Mariboru, odd. lU-> dne 11. januarja 1934 55. Pot 2/34. 143 Poravnalni oklic. . Uvedba poravnalnega postopanja o 11110vini Oberžana Ivana, peka v Zavod-D'i št. 8, Celje. ,Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan, sod-Mk okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: dr. Zangger Friderik, odvetnik v Celju. . Narok za sklepanje poravnave pri wnenovanem sodišču, soba št. 2, dne 22. februarja 1934. ob pol enajstih. Pok za cglasitev do 17. februarja 1934. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. januarja 1934. Razglasi i raznih uradov in oblastev Narodna banka 146 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. januarja 1934. Aktiva. Dinarjev Podloga . 1.876,893.997-95 (— 3,318.437*91 Devize, ki niso v podlogi 81,139.226-35 (+ 6,764.734-84 *ovani novec v niklju 289,077.601-50 (+40.160.409-—) Posojila . . 2.052,829.733 05 (-18,669.352*-) Vrednostni Papirji . . 11,766.000-— Prejšnji pred jemi državi 1.715,855.025-83 (+ 126.986-411 K&časni prod-jemi gl.drž. blagaini . 600,000.000-— Vrednosti re- zorvn. fonda 56,668.407*66 (+ 1,693.362"70) Vrednosti ostalih fondov ... 11,733.273-75 (- 16.100--) Nepremičnine ... . 154,087.890-29 (+ 51.776-86) Razna aktiva 123,625.592*62 (+ 3,097.462'03) 6.973.676.749-- Pasiva. Dinarjev Kapitai . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 84,438.526-61 (+ 57.030-—) (IstaIi fondi 13,793.682"95 (+ 27"—) Novčanice v obtoku . . 4.179.806.675'— (—73,917.050-—) Obveze na pokaz . . 1.098,629.006-54 (+65,127.462-20) Obvoze z rokom . . . 1.138,633.492-49 + 4.500.000--' Razna pasiva 287,375.365*41 (+34,123.372*73) 6.973.676.749-— Obtok in obveze . . . 5.278,435.681 "54 Celotno kritje . . . 35-55V0 Kritje v zlatu . . . 34+ Obrestna mera: P° eskomptu ....••••• 1'A% Po lombardu................. . , . 9% No. 621/1. 117 Razglas. Dne 26. februarja t. 1. ob 9. uri se kodo pri sreskem načelstvu v Kranju, soba št. 5, po spodaj navedenem vrstnem redu oddala na javni dražbi v zakup naslednja lovišča: 1. Loviišče mestne občine Kranj v izmeri 513 ha za dobo od 1. aprila 1934. do 31. marca 1939. Cenilna vrednost lovišča znaša Din 1600-—, izklicna cena Din 800’—. 2. Lovišče občine Sv. Jošt (davčne občine Zg. Besnica, Sp. Besnica im Sv. Jošt) v izmeri 2352 ha za dobo od dne 1. aprila 1934. do 31. maroa 1937. Ce-nillma vrednost znaša Din 4000-—, izklicna cena Din 2000-—. 3. Lovišče občine Šenčur (davčne občine Šenčur, Tupaliče, Olševk in Luže) v izmeri 2764 ha za dobo od 1. aprila 1934. do 31. mairca 1938. Cenilna vrednost lovišča znaša Din 8000'—, izklicna cena Din 4000-—. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti vadij v višini izklicne cene. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu mod uradnimi urami. Ako katera dražba ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba dne 5. marca 1934. ob istem času in na istem mestu brez posebnega oklica, ev. tudi pod izit licmo ceno. Sresko načelstvo v Kranju, dne 15. januarja 1934. Sreski na elnik: dr. Ogrin s. r. * No. 6985/7—33. 1 110 Predmet: Dražba lova v občinskem lovišču občine, Marija gradeč. Razglas. Zakupna doba lova v občinskem lovišču občine Marija gradeč poteče z dnem 31. marca 1934., odnosno z dnem 31. marca 1935., in to v k. o. Lahomno, Lahcimšek, Laiziše, Lože, Plazovje, Podvin iti liifengozd z dnem 31. marca 1934., v k. o. Sv. Peter pa z dnem 31. marca 1935. V smislu § 15. lovskega zakona z dne 21. septembra 1906., dež. zak. št. 5 iz leta 1907., se za oddajo lova v zakup za bodečo zakupno dobo, to je od 1. aprila 1934., odn. 31. marca 1935. do 31. marca 1940. razpisuje javna dražba za dan 22. februarja 1934. ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Laškem, soba št. 5. Ako dražba dne 22. februarja 1934. ne bi uspela, se bo vršila po 8 dneh, to je dne 1. marca 1934. na istem kraju in ob isti uri brez posebnega oklica ponovna 4,ražba event. tudi pod izklicno ceno. Lovišče obsega 5026 ha 71 a 80 m2. Izklicna cena znaša Din 1000-—, varščina, ki jo je pred pričetkom dražbe položiti v gotovini, v hranilnih knjižicah ali v državnih in dragih pupiilarno varnih vrednostnih papirjev, Din 1000-—. Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se vsled. končne odločitve o morebitnih prizivih ali v smislu nadaljnjih določb lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri sreskem načelstvu ob torkih in pet- kih med uradnimi urami in na dan dražbe X! ure pred pričetkom dražbe. V kolikor v posameznih delih občine radi komasacije občin zakupna doba ne poteče ob istem času, sme zdražiitedj v posameznih delih z izvrševanjem lova pričeti šelte po izteku sedanjih, za do-tične dele občine veljavnih zakupnih pogodb. Sresko načelstvo v Laškem, , dne 12. januarja 1934. * No. 7009/6—33. 109 Predmet: Dražba lova v občinskem lovišču občine Sv. Lenart. Razglas. Zakupna doba lova v občinskem lovišču občine Sv. Lenart poteče z dnem 31. marca 1934., odnosno dne 31. marca 1935., in sicer v k. o. Sv. Lenart in Mišji dol z dnem 31. marca 1934., v k. o. Sv. liupert in Trobendol pa z dnem 31. marca 1935. V smislu § 15. lovskega zakona z dne 21. septembra 1906., dež. zak. št. 5 izleta 1907., se za oddajo lova v zakup za bodočo zakupno dobo, to je od 1. aprila 1934., odn. 31. marca 1935. do 31. marca 19-10. razpisuje javna dražba za dan 23. februarja 1934. ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Laškem, soba št. 5. Ako dražba dne 23. februarja 1934. ne bi uspela, se bo vršila po 8 dneh, to je dne 2. marca 1934. na istem kraju in cb isti uri brez posebnega oklica ponovna dražba event. tudi pod izklicno ceno. Lovišče obsega 3034 ha 10 a 26 m2. Izklicna cena znaša Din 500-—., varščina, ki jo je pred pričetkom dražbe položiti v gotovini, v hranilnih knjižicah ali v državnih in drugih pupiilarno varnih vrednostnih papirjih, Din 500-—. Od oddaje v zakup je izvzeto lastno lovišče Falter Irene v Jurkloštru v izmeri 20 ha 01 a 07 m2. Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se vsled končne odločitve o morebitnih prizivih ali v smislu nadaljnjih določb lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri sreskem načelstvu ob torkih in petkih med uradnimi urami in na dan dražbe 'A ure pred pričetkom dražbe. V kolikor v posameznih delih občine radi komasacije občin zakupna doba ne poteče ob istem času, sme zd raž it el j v posameznih delih z izvrševanjem lova pričeti šele po izteku sedanjih, za do-tične dele občine veljavnih zakupnih pogodb. Sresko načelstvo v Laškem, dne 13. januarja 1934. * VII/1 št. 3072/34 — 30572/33—15. 121 Razglas. Po določbah § 53., odnosno § 37. občinskega reda za mesto Ljubljana, raz- glaša podpisano mestno načelstvo, da so računski sklepi mestne občine za leto 1982. in proračuni za 1. 1984., in sicer: mestnega zaklada, 6% obligacijskega posojila, 6% gradbenega in investicijskega posojila, zaklada meščanske imo-vine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestno zastavljalnice, mestne priprege in ustanovnega zaklada dogoiovljeni ter so občanom 14 dni, t. j. od 17. do 30.' januarja 1934., med uradnimi urami v posvetovalnici mestnega načelstva na vpo-gled. Opazke, katere bodo morebiti občani navedli o računih in proračunih, bo občinska uprava vzela po zgoraj navedenih §§ pri pretresanju v premislek. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 15. januarja 1934. Zupan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc s. r. St. 67. * Razpis. 97—3—2 Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec razpisuje za zavod na Studencu dobavo raznovrstnega lesenega pohištva. (Omare, mize, klopi, stoli.) Ponudbo je vložiti do 24. jan. 1934. ob 11. uri dopoldne. Pogoji pri podpisani upravi. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52, dne 10. januarja 1934. Št. 4992/33. 105—3—2 Razpis. Ker ustna licitacija za dobavo drv, razpisana za dan 11. decembra 1933.. ni uspela, so razpisuje na podlagi čl. 91. zakona o drž. računovodstvu ponovna ustna licitacija za dobavo 250 pr. m suhih bukovih drv na dan 27. januarja 1934. ob 11. uri v upravni pisarni. Pogoji in navodila za licitacijo se dobe istotam ob uradnih urah. Drž. zdravilišče v Topolšici, dne 5. januarja 1934. ❖ Štev. 4992/33. 71 3-3 Razpis. Ker ustna licitacija za dobavo drv, razpisana za dan 11. decembra 1933., ni uspela, se razpisuje na podlagi čl. 94. zakona o drž. računovodstvu ponovna ustna licitacija za dobavo 250 pl. m suhih bukovih drv na dan 27. januarja 1933. ob 11. uri v upravni pisarni. Pogoji in navodila za licitacijo se dobe istotam ob uradnih urah. Državno zdravilišče v Topolšici, dne 5. januarja 1934. Štev. 130/E—Ing. G. 126 Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo; 2 prednja polna guini-obroča za tovorni avto Sentinel. Potrebne podatke dobi ponudnik v pisarni mestne elektrarne, Krekov trg štev. 10/1. Ponudbe je poslati do 30. januarja t. I. v zaprtem ovoju z označbo: sGumi-obroči«. . Ravnateljstvo mestnega vodovoda in elektrarne v Ljubljani, dne 16. januarja 1934. Štev. 125/E—Ing. J. 119 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo 3 komadov elektromotorjev. Potrebne podatke dobi ponudnik med uradnimi urami, Krekov trg št. 10/11. Ponudbo je vposlati v zaprtem ovoju do 15. februarja t. 1. do 14. ure z napisom »Ponudba za elektromotorje«. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 16. januarja 1934. * 134 Raspis. Okružni ured za oRguranje radnika u Ljubljani raspisuje radove za adaptaciju svog oporavilišta »Jadran« na Rabu. Ponude, biljegovane sa Din 100-— sa svimi priiiozima, neka se predlo že u za-pe”ačenom ovoju sa naslovom: »Adap-taoloni radovi na oporavilištu Jadran na Rabu«, na ulagalištu ureda u Ljubljani, Miklošičeva cesta 20., soba broj 205, do 10. februara 1934 — do 12 sati. Komisi o n at n o ctvairanje došlih ponu-da biče 10. februara 1934 u 12 sati u uredskdiin prostoriiania, Miklošičeva cesta 20, soba br. 202. Interesenti mogu dobiti sva pomočna sredstva 1 formulare i naorte u ured-skoj kano©’ariji, Miklošičeva c. 20, soba br. 201, ako plate Dui 25'—. Okružni ured za osiguranje radnika u Ljubljani, dne 13. januara 1934. Razne objave 129—3—1 Poziv upnikom. Gospodarska zadruga v Ormožu, reg. zadr. z omej. zav., je prešla 'r likvidacijo ter poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve. Likvidatorja so člani dosedanjega načelstva. Ormož, dne 12. januarja 1934. Gospodarska zadruga v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. 140 Poziv upnikom. Tvrdka »Kmetijska družba v Račjem, družba z o. z.« se je razdražila in presta v likvidacijo. V smislu § 91., odst. 1-, za" kona o družbah z o. z. se pozivajo upniki, da priglase terjatve na naslov tvrdke: »Kmetijska družba v Račjem, družba z o. z. v likvidaciji« na naslov podpisanega likvidatorja. Likvidator: Kobi Drago Maribor, Cankarjeva ul. 10. * Štev. 218. 86 3-3 Poziv upnikom. Pašniška zadruga Limbuš-Ruše, r. z. z o. z. v likvidaciji, se je razdražita in zato v smislu § 40. zadružnega zakona poziva svoje upnike, da ji v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve. Limbuš, dne 6. januarja 1934. Likvidatorji. * 120 Objava. Dne 23. marca 1933. mi je bilo izdano pod št. VI No. 7139/1 zaposlitveno dovoljenje, ki sem ga podpisani izgubil. Proglašam ga za neveljavno. Ljubno, dne 9. januarja 1934. Reguš Angel s. r. * Objava. 147 Izgubil sem avtomobilsko prometu0 knjižico št. voza 2—293 na ime: Jelačiu Ivan, Ljubljana, Emonska cesta 1. P*'0' glašam jo za neveljavno. Jelačin Ivan a r. * Preklic. 141 Preklicujem veljavnost originalnega končnega izpričevala 2. razreda meščan* ske šole v Šmihelu pri Novem mestu od leta 1921., ker sem ga izgubila. V Novem mestu, dne 17. januarja 1934. Cirila Vehovec s. r., poštna uradnica. * 133-3-1 Objava. Izgubila sem dne 19. novembra 1933. na cesti Plač—Svečina železniško legi' timacijo za 50% znižano vožnjo, izdano dne 19. aprila 1933., št. 273.801, od direkcije drž. železnic v Ljubljani na ime: Suhodolčan Frančiška, žena p°d' preglednika finančne kontrole. Proglašam jo za neveljavno. Suhadolčan Frančiška s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Meikur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Mibalek v Ljubljani.