KAKO TROŠIJO SKLADE
Značilen primeT neopravi~ čenega uporabljanja drutbe-wh fondov so ugotovtli t naj-večjem podjetju v Slavontkem Brodu — v podjetju »Djuro Djakovičt.Od 230 milijonov di-narjev amortizacijskega skla-da so v tem podjetju nad 50 miiijonov porabili za namene, fci nimajo s proizvadnjo prav nit ali po zelo malo skupne-ga. Kajti — namesio, da bi s temi sredstvi obnavljah lz-trošene stroje. da bi refcon-struirali obrate — so jih po-rabili za nakup pohištva, pl-sarniške opreme, potniških avtomobilov in podobno V tem podjetjv pa so v zod-njih letih zaznamovali stalno zmanjševanje delovne proiz-vodnosti Vgotovljene so bile tudi druge posebnosti. Med-tem ko na prirner delovna produktivnost stalno pada, norme nedno presegajo. V pri-rnerjavi z letom 1952 je pre-seganje norm več kakor dva-krat večje, kar kaže. da »o t« norme nerealne
Sklade neupramfeno upo~ rabljajo tudi v nekaterih dra-gih goapadarskih vejah, po-sebno pa v trgovini ln gostin-stvu. Tu je bilo n. pr. ietos v rcsem okraru porobljenih okrog 80 milijonov dlnarjev za raz-ne drobne preureditve, za iz-premembo imen trgovin fn za podnbne stvart, medtem ko ostajajo osnovnl problemi ie naprei popotnoma neTežeivl. Gre predvsem za usposablja-nje skladi&čnega prostora, za ¦nakup prevoznih sredstev tn sploh za večje ukrepe, ki bf omogočili napredek teh gospo* darskih »ej.
V Lesno^industrijskem pod" jetju je mera rentabilnosU v pr!merjavi 2 lanskim letorri skoraj za 20 % manjSa. fe-prav so lesnl izdelkl. taku na domačem kakor na tujem trzižču stalno konjunkturnis Kakor kaže. je to posledlca stalnega porasfo materialnih stroškov %n plainih skladov, «e pa samo posledica zaposlo-vanja nzkimlificirane delovne sile, kar pogosto navajajo kot temeljni  vzrok,
Dejstvo je. da niti eno pod-jetje v okraiu, razen Lesno-industrijskega podjetja. ni le-tos izkoristilo kreditnih sred-stev za rekonst.rukcijo. Tako je popolnoma razumljivo. da so nekatera podjetja, kakor n. pr. »Sava«. ie vedno na Istem tehničnem nrvoju. ka-knr so bila vred 10 leti. to pa povzrola visoke proizvodne stroške in visoke cene. Mala je pravtako podjetij, kl so se ustTezno usmerila k prohvod-n.?i predmetov za Siroko po-trošnjo
Pogosto pritakujejo zn re-Sitev teh problemov nekakšna sredstva »od zgoraj«. nameato da bj izkoristila notranje re-zerve. teh pa je v obliki raz-nih skladov na področju sla-vonskobrodskega okraja več kakor milijardo in pol din. Organi delavskega upravlja-nja. bi vsekakor mogli vpVva-ti. da bi se ta STedstua troSila bolj rentabilno in bolje. Prav v tem pa je bil doslej njihov vpliv nezadosten.           F. S.