OVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol fi uri p«poldne. Štev. 205. V Ljubljani, v petek 7. septembra 1894. Letnili XXII Dobra znamenja. S tem naslovom smo zadnji ponedeljek objavili dve izjavi »Slov. Naroda", danes imamo zopet ugodno nam priliko pečati se ž njima. Najpreje izpisujemo iz „Slov. Naroda" 202. št. te-le vrste priobčene pod naslovom: »Borenje pa slovenski vseučiliščniki" : V sobotnem listu smo objavili mnenje odbora ,Rado-gojevega" zastran razvade dijaškega borenja. Proti tej objavi nam je tačasni predsednik akad. društva »Slovenije" stud. phil. gospod Jos. Žilih poslal iz Lesec z dne 3. t. m. sledeči popravek : a) Ni res, da je borenje provzročilo mej dijaki na Dunaji razpor; boljši vzrok za ta, če ga je vredno tako imenovati — razpor, datuje od nekega shoda 1892, — vzrok bo: cui bono. — b) Ni res, da bi se bila kaka menzura »iz gole svaje", pač pa iz dijaških in slovanskih interesov, katerih sedajšna generacija ne čisla manje kakor katerasikolibodi preje. — c) Ni res, da bi se v »Sloveniji" sklepalo o tem, „je li vsak društvenik zavezan boriti se ali ne", pač pa je vsakdo obvezan dati vedno in povsod dostojno zadoščenje, d) Res pa je, da se snujejo borilni klubi, ker so prepotrebui. —-- Na ta „popraveku nam je primeniti niti nastopno: V odboru „Radogojevem" delujejo odlični slovenski šolniki in drugi zreli možje, ki so bili sami tudi vseučiliščniki in si smejo tudi nekaj sodbe prisvajati o tem, kaj služi „dijaškim in slovanskim interesom". Če ti možje menijo, da borilni klubi niso potrebni ali eelo „prepotrebni", tedaj mislimo, da njih mnenja ni treba š« posebe utemeljevati nasproti temu »popravku". Vse kaj druzega pa je, če se v »popravku" taji, dabi vprašanje zastran dijaškega borenja bilo napravilo razpor mej slovenskimi dijaki na Dunaji, ali če se celo taji, da bi se bilo o tem v »Sloveniji" tako sklepalo, kakor smo poročali. Kajti istina je, da se je zastran borenja pojavil juaija meseca v »Sloveniji" prav velik razpor. O tem dogodku smo mi že od takrat poučeni, a nismo priobčili dotičnih dopisov, ker smo bili mnenja, da se bode vroča kri čez počitnice tem rajši pomirila, če ne dopustimo polemike. Sedaj pa, ko g. predsednik »Slovenije" javno razpor taji in nekako očita, da izhajamo od napačnih premis, prisiljeni smo obelodaniti jedno poročilo »ex tunc", ki v poglavitnem pravi, datovano z dne 22. junija 1.1.: »V redni seji »Slovenije" stavil je stud. juris gosp. Kogej sledeči predlog: »Z ozirom na mnogostran-sko očitanje in trditev, da je član slov. akad. društva »Slovenija" v nekaterih slučajih primoran k menzuri ali dvoboju, — izjavlja društvo, da nobeden član »S 1 o v e n i j e" k o t t ak n i p ri-siljen k temu, ker »Slovenija" ne spre-jemlje in ne daje zadoščenja tem, Slovanom tujim po t o m." Debata je bila burna, a predlog se je vendar s p rej el z dobro dvetretjinsko večino. Zato je pa odstopil predsednik g. 2 i lih s štirimi odborniki vred. Sklical se je na to izvan-reden zbor, na katerem je bil izvoljen odbor „ue-borilcev" s 17 proti 12 glasovom. Pri slučajnostih te zborove seje je pa stavil gosp. Zwitter predlog: »Vsak »Slovenijan" je primoran dati častno zadoščenje za žaljeni društveni trak". Debata je bila zopet burna. Prišlo je do glasovauja; pristaši borenja so zmagali, ker so nekatere člane pridobili, drugi od protiborilcev so pa glasovali nekateri tudi za predlog, ker besede predloga ne izrekajo ničesar slabega. Vsled tega je izjavil drugi dan odbor, da je stopil predlog g. Kogeja iz pravomočja, zato da odstopa »in corpore". Pri zadnji seji dne 17. t. m. po absolutoriju, danem odboru, je izjavilo 14 članov drug za drugim, da izstopijo iz društva, ker se ne bore v nikakem slučaju. Odstop se je izvršil z namenom, da »borilci" nastopijo libe-ralnejšo pot. Mej ostopivšimi člani so vsi člani slovstvenega kluba »Slovenije", razven jednega, kateri je bil bolan in šel v domovino. Žalostne razmere torej, a upamo, da ne bodo trajale dolgo. Zato vstopimo za sedaj v društvo »Tatran" v zvezi z »Bu-kovino", kjer bo nadaljevanje našega »slovstvenega kluba", dokler so razmere ne spremene, ko bo možno zopet mirno delovati v »Sloveniji". — Uredništvo pristavlja temu še to-le: »Tako poročilo, o čigar zanesljivosti dvomiti imamo t>-m menj povoda, ker so se udeležniki Oigaletove slavnosti v Črnem vrhu v svojo žalost prepričali na svoje oči o tem razporu. Tam so bili trije slovenski vseučiliščniki s trakovi — »Tatrana", ne pa »Slovenije" ! In nekaj tacega se je dogodilo tudi v Gradcu, kjer so se od »Triglava" odcepili „borilci" in ustanovili celo svoje posebno društvo: »Ilirijo". Ali torej ni res borenje prouzročilo že dovolj razpora mej slovenskimi vseučiliščniki? Glede na to je »Radogojev" odbor storil prav, da se )e oglasil, dasi se gotovo ni hotel dotakniti pravic tistih podpirancev, ki postanejo rezervni častniki, ter imajo tako svoje posebne stanovske dolžnosti". V včerajšnjem »Narodu" pa beremo dopis, v katerem g. 2ilih dokazuje potrebo borenja v obrambo društvenega traku, Zato moramo objaviti še nekatere podrobnosti, ki so se vršile dne 17. junija v »Slo-venijini" seji. Borenje je tedaj pobijal neki vseuči-liščnik tudi z verskega stališča. In na to se jeozval g. predsednik s porogljivim vprašanjem: »Ali je sploh Bog?" — »Ni ga," je bilo nekaj odgovorov. To je vzlasti še vplivalo na izstopivšo štirinajstorico. Z velikim veseljem beležimo mi »Slov. Nar." obrambo teh poštenih slovenskih mladeničev in njegovo dokazovanje, da je bilo razpora v „Sloveniji" krivo borenje. Razpor se je kazal v »Sloveniji" že dalje časa. Tedaj, ko se je »Slovenija" izrazila, da nima z »Vesno* ničesar opraviti in ko je izbaenila »Brus", se je že videlo, da so v marsičem mej »Slovenijani* načelna nasprotja. Čudni materialistično radikalni nazori so okufcili mnoge, težko je bilo ohranjati si krščansko prepričanje. In zato so si nekateri vseučiliščniki sami hoteli osnovati društvo, koder bi jih v tem oziru nobeden ne napadal, Tako je navstala »Danica". Sedaj, ko je tudi „Na-rod" razkril duševno [zlo nekaterih slovenskih akademikov, smemo pač reči, da je tudi po njego- LISTE Zemlja in Zemljani. Kulturnozgodovinsko-poljudno-znanstveno predavanje za pasjo dni. Govoril popotni učitelj dr. Žlobudral. (Konec.) Po ljudskem preseljevanju sledilo je še mnogo kulturno-zgodovinskih dogodkov, ki jih pa tukaj ne moremo našteti. Veljava Cerkve se je povzdignila, cesar Henrik je šel bosonog čez planine v Canosso. Od takrat je baje prišlo v navado, da se človek sezuje, če ima kam visoko plezati. Tudi umetnije so se oživile; romanski slog ni zadostoval več, jel se je polagoma razvijati gotski. Na Dunaju so sezidali cerkev svetega Štefana, ki jo pa zelo kazi nasproti ji stoječa Rothbergerjeva hiša. Dolgo časa so premišljevali, kam bi postavili sloveči »Kolner Dom". Slednjič se odločijo za Koln; vendar je pa stavbeni mojster prej umrl, predno sta bila dozidana stolpa. Tudi vožnja po morju začela je ljudi mikati. Krištof Kolumb, ki je bil v druščinah posebno pri ljubljen, ker je umel jajee na glavo postaviti, spustil se je ob severnem povratniku na morje in v Ame- S riki stopil na suho, za kar je bil odlikovan z redom in verigami na nogah. Tudi v Afriki so bili ljudje takrat zelo izšolani. Iz druzega dejanja »Afrikanke" vemo, da je neka Sulica, bivša kraljica Madagaskarska, Vascu de Gama natančno razlagala na zemljevidu pot v Indijo. Ferdinanda M»gelbaens-a so prebivalci Filipinskih otokov prijazno sprejeli in priredili mu v čast slavnostni obed, pri katerem so ga — snedli. Reformacija je prouzročila sila vojska. Neki mnih, imenovan Luter Martin je pogostoma premišljeval, kako resnično je, da človeku ui dobro samemu biti, ter se dal poročiti. Od takrat se je začela luteranska vera, o kateri je njen ustanovitelj sam trdil, da se v nji lahko živi, pa težko umrje. Janez Gutenbergje imel na mizi še moker rokopis. Ne da bi zapazil, usede se nanj njegov enoletni sinček. Oče se izprva ustraši; pozneje pa vidi, da se je rokopis na otroku natančno odtisnil. To premišljujoč iznašel je tiskarstvo. Za preporodni slog imajo največ zaslug Italijani in Nizozemci. Ru-bens je najraje slikal svojo ženo. V belvederu dunajskem so ji dali zaradi mraza krasen kožuhast plašč. Odkar pa so jo prenesli v nove muzeje, ki so po zimi dobro zakurjeni, bodo ji ga menda lahko zopet vzeli. Jurij Stephenson se je peljal enkrat z mešanim vlakom iz Gradca v Trst. Mej potjo premišljuje: bi li ne bilo mogoče hitreje voziti se? in iznašel je »lukomatijo". Dandanes pa kulturo najbolj razširjajo gledališča. Zatorej tudi vidimo, da ima vsako količkaj veliko mesto svoj Talijin hram, kjer se vsakdanje življenje včasih predstavlja tako, da bi boginja Talija, — če bi bila zraven, — morala ne le oči povesiti, marveč do cela obraz zakriti si, kajti igralci se msnda ravnajo po znanem kmečkem reku: »Pri gospodi, če je grje, — lepše je". Prav menda poje pokojni novomeški pevec I. Rupnik v svoji pesmi »od starih in novih časov": »Ljubi moj nebeški ače, Kak' sc čudno svet obrače ; Samo solnce gre še ondot, Koder s' mu odkazal pot. Drugo je pa vse drugači: RevšCna nas teži in tlači. Bog se skorej usmili nas ln dej sam priti boljši časI« In s tem je popotni učitelj dr. Žlobudral dovršil svoje kulturnozgodovinsko-poljudnoznanstveno predavanje za pasje dni I / f / vem dokazovanju »Danica" upravičena in da se ne more očitati „Daničarjem", da so oni zanesli raZ-por mej naše duuajske dijake. Vzlasti „Soči" svetujemo, naj proučava dogodke zadnjih dnij in naj si vzlasti dobro prebere v zaduji »Edinosti" izjavo »iz dijaških krogov" proti sklepu »Radogojevega" odbora, ki slove tako le: »Slovenski visokošolci, zbrani polnoštevilno dne 1. septembra t. 1., izjavljajo, da »Radogoj" nima pravice, vtikati se v privatne razmere akademikov, ki se znaustveuega učenja in napredka nikakor ne tičejo. »Radigoju" je dolžnost, da oddaja po svojih pravilih nepristranski vebkošolcem pudporo, katero je prejel od naroda, ne da bi se oziral na druge razloge kot ravno učno spričevalo in resnično potrebo. Zato pa vsi od »Radogojeve" materijalne podpore neodvisni velikošolci odločno odklanjamo in obsojamo to posezanje v privatne razmere dijaštva. Ne samo, da ni lepo, da upuik od svojega dolžnika zahteva kaka posebna obsequia et reverentiam; s takim postopanjem »Radogoj" krati velikošolcem aka-demiško svobodo — iu zoper to se zavarujemo z vso odločnostjo." To so »moške" besede! Pristavljati pa moramo, da se vredništvo »Edinosti" izraža proti dvoboju, ker »nasprotuje toliko verskim, kolikor človekoljubnim načelom". Sedaj pa smemo pač vprašati: Ali more kak slovenski oče pustiti svojega sinu z mirnim srcem na Dunaj v tako družbo, koder se v imenu aka-demiške svobode krati svoboda verskega prepričanja in verskega življenja, koder se surovo brez-boštvo javno drzne nastopati ? Ali ni tedaj postalo potrebno društvo, katero je pred svojim rojstvom z ravno tistim naudušenjem in s tisto vztrajnostjo branilo slovensko trobojnico, kakor kazalo svojo katoliško zavest. Živelo torej slov. kat. akademiško društvo »Danica"! Še neko drugo veselo vest moramo sporočati svojim bralcem. Včerajšnji »Slovenski Narod" ima namreč mej domačimi stvarmi to-le : „U pravni odborNarodne tiskarne j e v s v o j i v č e r a j š n j i seji sklenil, da se »Delavec" ne t i s k a v e č v n a š i tiskarni, ker odbor noče prevzetini-kake odgovornosti za pisavo tega lista." Odkrito moramo pohvaliti upravni odbor, da je tako brž pokazal, da noče imeti nobene zveze s socialističnim ateizmom. Bog daj, da bi še večkrat mogli javljati tako vesele novice iz Narodne tiskarne in da bi se mogli še večkrat sestati v obrambi vere in Slovanstva ! _ Boj za Podgrad. Iz Podgrada v Istri 4. sept. 1894. Prav debelo so lagali privrženci Francesco Ma-rotti-ja od začetka, ko so začeli nepošteni boj proti g. Slavoju Jenko-tu, občinskemu zastopu in sploh proti narodni stvari, z lažmi nadaljujejo boj, in le z lažjo upajo priti do zmage. Mogel bi našteti mnogo grdih lažij oziroma brezvestnega obrekovanja, radi katerega so nekateri že obsojeni pri sodišču v denarno globo oziroma zapor. Sam vodja stranke, katera je prav italijansko maslo, Francesco Marotti, mora plačati 150 gld. denarne globe 'n plačati sodnijske troške ali pa v zaporu sedeti mesec dnij, pa pravde niso še končane. Pa za zdaj objavljam si. občinstvu le tri debele laži, katere je raztrosila med občinarje stranka, ki hrepeni dobiti v roke upravo občine podgradske. Prva debela laž je ta, ker govore, da mora vseh 23 podobčin velike občine podgradske dona-šati za stavbo nove podružne cerkve v Podgradu in sicer po 5 gld. vsaka hiša in da je to doklado nastavil bivši župan g. SI. Jenko ozir. obč. zastop. Da je kaj tacega nemogoče, spozna si. občinstvo na prvi hip, ker takih doklad zakon ne dopušča. Ljudje so bili razburjeni, dokler se niso prepričali, da je to grda laž in ne more se ljudstvu to v greh šteti, ker je to grdo laž tako rekoč uradno potrdil c. kr. davkar Zoilo Borri, zagrizen Italijan. Ljudstvo se je pomirilo, ker se je prepričalo, da je to neresnica. Pa poslušajte in strmite, kaj so še izmislili in debelo zlagali privrženci in pomagači Marotti-jevi, sicer ne v domači ampak v bližnji občini. Trosili so debelo laž, da je g. Jenko za 7000 (sedem tisuč) gld. zapravil cerkvenih obligacij! I Resnično sem v zadregi, ali bi bolj občudoval nasprotnikov hudobijo ali — nevednost. Saj to vendar vsak človek zna, da cerkvenega premoženja ne opravlja župan, ampak župuiki s cerkvenimi ključarji in da še le ti brez dovoljenja preč. škofijstva in vlade ne morejo spečati niti jedne državne obveznice, ker so vse na dotične cerkve vinkulirane. Tedaj čisto nemogoče, da bi bil g. Jenko to mogel storiti. In to so govorili ljudje, ki se prištevajo k razumništvu! Vidi se, da se na pritisek od nekod po vsem volilnem okraju na vse kriplje dela na to, ogrditi poštenega in značajnega deželnega poslanca g. Jenko ta, kar je vroča želja Italijanov, in poreška „L' Istrija" se že tolaži, da so Jeuko-ta politično »ubili". V tem rokovnjaškem delu si bode posebno slavo (?) prislužil nekdo, katerega so slovenski časopisi v časih kot vrlega narodnjaka v zvezde kovali in kateri tako neizmerno hrepeni po deželnozborskem mandatu. Doli s krinko 1 Prepričan sem, da pripoznate prvi dve laži za debeli, ali nadebelejša je pa tretja. Za petdesetletnico je tudi naš bivši župan g. SI. Jenko brzojavno naznanil sv. Očetu papežu uda-nost in ljubezen občinarjev. Papež so se zahvalili in občino blagoslovili. Potrošil se je neznaten znesek za brzojav! Nasprotna stranka, katera zdaj občino upravlja, vedno brba po računih in išče nepoštenosti, da bi Jenko-ta zgrabili, pa vse — zabadava. Našla je ta trošek v računu, pa menite, da ga občinarjem tako tudi pove, kakoršeu je. — Kaj — še —I Lažejo in prav debelo lažejo. Iz malega zneska 50 kr. so napravili ogromen trošek in kričijo : kako drag je papežev blagoslov, ker stane vsako hišno številko 5 gld.! Mimogrede omenim, da prav spretui računarji niso, saj vidite g. vrednik, da le s peterkami znajo računati (glej podgradsko cerkev). Privrženci Marotti-jevi si prizadevajo ta velik trošek ljudem v glavo vbiti in jih vznemirjati, pa nimajo vspeha, ker vsak spozna, da je to vendar-le predebela — laž I In taki ljudje, ki se norčujejo iz papeževega blagoslova in samega sv. očeta, katerega spoštujejo celo neverniki, taki ljudje naj bi gospodovali v emi-nentno katoliški občini, v kateri vsi občinarji spoznavajo v rimskem papežu vidnega poglavarja sv. cerkve in namestnika Kristusovega, takim ljudem naj izročijo v roke občinarji blagor občine —!! Ne in ne I Razpišite volitve, kakor zakon jasno določuje, in pri teh vam bodemo pokazali, da iz blagoslova božjega in sv. Očeta rimskega papeža norčevati se, ne dopustimo. Na volišče pojdemo navdušeni s parolo »Živio Jenko, naš župan!"__ V obrano? Politična zdravila so raznovrstna. Cesto vzbujajo celo strmenje, kaj predpisujejo potiški zdravniki politiškim boluikom. Najnovejši politiški pacijent avstrijski je, kakor se dozdeva, združena stranka levica. Premena opozicijskega vzduha za koalicijski ji ne diši tako, kakor se je nadejala. Zraven pa še nemška stranka s svojo bojevi-tostjo nagaja liberalcem. Nemški nacijonalci trudijo se v svoji narodni neznosnosti prekositi i liberalce, kar je precej težak nalog, in pomenljivo je, da se pripravlja pomoč za-nje — iz Berolin a. Ne vemo, je li to poseben pogoj zveze Avstrije z Nemčijo, da bi se moglo bodisi oficijelno ali neofi-cijelno vtikati v notranje avstrijske zadeve in ustanavljati društva v hujskanje in podporo narodnostnih prepirov na Avstrijskem. O tem uvažati, je dolžnost v to poklicanih činiteljev, ki imajo čuvati integriteto države. Toda to, kar se b a š p r i p r a v 1 j a v N e m č i j i, je naravnost poziv dovseh avstrijskih Slovanov in osobito nas Slovencev, da se postavimo in pripravljamo k obranil Prihodnjo nedeljo je občni nemški shod v B e r o 1 i n u , poziv na ta shod objavila je ie dunajska »Deutsche Zeitung". Razpravljalo se bode o dveh točkah: 1. Poljsko vprašanje. 2. S kakimi sredstvi bi bilo mdči utrditi zvezo Nemcev v tujini z matersko deželo. Kdo so ti Nemci v tujini in katera je ta njih materska dežela, o tem pouči na8 k temu odstavku predlagana resolucija, ki sldve: ,1. Gled6 na to, da je bodočnost nemštva v Avstriji zavisna od vspeha narodnostnega boja na Češkem; 2. gleda na to, da v ohranjenje nemškega jezika naperjeno delovanje Šulfera j na samo ne morezabra-niti preraščanja s 1 o v a n s k i h t e ž e n j; 3. gled^ na to, da so glavni vzrok upadku ondot-nega nemštva sociialno-gospodarski odnošaji — predlaga se, da občni nemški shod izvoli poseben odbor, ki preiskuj, s kakimi sredstvi se dado zboljšati dotične neugodne odnošaje in ni li umestno, da se po vzoru nemškega »Schulvereina" zasuuje organizacija, kateri bode svrha, vzdržavati zvezo z gospodarskimi pomožnimi društvi na Češkem in njih napore z denarjem ali drugače." Napominani nemški list se nadeja, da nemška društva odpošljejo na ta shod svoje odposlance, kateri naj rojakom v Nemčiji pojasnijo narodne odnošaje in narodne potrebe Nemcev v Avstriji in okrepi tako zanimanje Nemcev v »rajhu" za njih narodni boj. Kaj pomeni ta resolucija, ne treba dolzega razpravljanja, isto tako ne istinitega in pravega namena te akcije. Vsak v Avstriji dobro va, in Nemci, bodisi liberalni, nacijonalni ali konservativni, vedo to najbolje, da je fraza o »napadanem nemštvu" ali o »delovanju ,Schulvereina' v ohranjenje nemškega jezika" goli humbug, 8 katerim se ima zakriti napor po politiški in narodni nadvladi nemško - liberalne stranke, od katere se nemški nacijonalci razlikujejo samo po nekod z večjo odkritosrčnostjo in odkritostjo. Vsak v Avstriji dobro vš, da ima naš s 1 o-v e n s k i narod in druge slovenske narodnosti z Nemci borbo, katere smčr ni nadvlada, temveč jednakopravnost. Vsak ve, kako hudo se nam je bilo boriti za ddbe, ko nemško-liberalna stranka ni imela popolnem vlade v rokah svojih, za vsako slovensko drobtinico postavno zajamčene ravnopravnosti. Vsak je sedaj svedok, kako se bori nemški tabor, ko se gre v zasnovo samo nižje gimnazije slovenske v Celju, ali se omenja založenje poljske gimnazije v Tešinu ali prevzetja češke matične gimnazije v Opavi v državno upravo. Vsak, kdor z odprtmi očmi zasleduje tek javnih zadev, uvideva, kako se baš sedaj s krčevito marljivostjo Nemci trudijo izkoriščati vpliv svoj v koalicijski vladi, da bi za dolgo dobo postavila zavoro vresničenju ravnopravnosti, in kako silno delujejo na to, da v važnejše službe svoje ljudi spravijo. In pri tacih okolnostih se govori in piše, da je nemštvo v nevarnosti na Avstrijskem ter se prireja nova združena organizacija za mejami naše države. Nemcem v Avstriji ne zadoščajo več njih lastne sile, temveč iz sosedne nemške države pričakujejo in vedno iščejo pomoči in okrepljenja. Nov napad se pripravlja na narod naš in na druge slovanske narode v habsburški državi. Pr u s k e marke naj pomagajo, da seslovenski avstrijski narodi vzdrži pod nemško nadvlado! Pridravljajmo se i mi k obrani! Ne pričakujmo pomoči od druzih, iščimo orožja in sile v obrano sami v sebi; odbijajmo nove pri-rejane napade in vzlic vladohlepnim nemškim težnjam klestimo gaz do jednakopravnosti vseh narodov in do tacih vrejenih notranjih odnošajev v tej državni polovici, da bi postala močna in samostojna Avstrija, zajedno pa branik in zavetišče i slovenskemu narodu! Politični pregled. V Ljubljani, 7. septembra. IVannieckova kandidatura. Tovarnar Wannieck je prevzel kandidaturo za državni zbor, ko ga je prišla prosit deputacija. Liberalci in nemški nacijonalci so sedaj zadovoljni, ker se je preprečil razkol mej brnskimi Nemci. Nemci v Brnu Čutijo, da ne stoja tako trdno, kakor se je občno mislilo. Naj bi se jeli prepirati med seboj, bi mnogo Nemcev jelo se odtegovati volitvam, da se ne zamerijo na to, ne na ono stran in češki živelj bi dobival vedno večjo veljavo. Ta kompromis se je sklenil iz strahu pred Cehi. Nemški liberalci in nacijonalci bodo najbrž tudi v drugih krajih vzajemno postopali, ako bodo videli, da preti sicer nemštvu kaka nevarnost od Čehov, ali se je jim pa bati, da bi sicer bil voljen kak konservativni kandidat. Kako složni so bili pri zadnjih volitvah na Koroškem. Nasprotovali si bodo le v čisto nemških krajih, in to le, če ni nevarnosti pred konservativci. \ Bolgarija. Stambolov je izdal oblic na svojo stranko, naj se nikar ne udeležuje volitev in se vzdrži vsake agitacije, ker je razpust sebranja, ne da bi se poprej sklicalo, nezakonit. Nam se dozdeva, da je Stambolov izdal ta oklic le zaradi tega, ker pri volitvah ne upa doseči nobenih vspehov. Njegovi stranki bi bilo tudi težko za kandidate, ker je večina prejšnjih vladnih pristašev prešla v vladni tabor. Nova vlada se po večjem drži iste politike, kakor se je Stambolov, in jo tudi lahko podpirajo možje, ki so njega podpirali. Njegova opozicija je le bolj osebna, nego stvarna. Nove volitve bodo sebranje le toliko premenile, da v njem ne bode nekoliko osebnih prijateljev Stambolova, da pa zato pridejo nekateri osebni prijatelji novih ministrov — Stambolov se je izjavil, da on bi pač Cankovu ne branil povrniti se v Bolgarijo, temveč bi ga izročil sodišču zaradi veleizdaje, kadar pride. Rusija in Poljaki. Rusi gledajo, kako bi zatrli vsako narodno gibanje Poljakov. Te dni so v Varšavi zopet več Poljakov zaprli, ker .so nabirali denar za nedavno prognane v Sibirijo. Rusija misli tako s silo zatreti poljsko narodnost. Na drugi strani pa skuša mladino še v šolah porušiti in popravo -slaviti. Te dni se je v Varšavi položil temeljni kamen velike pravoslavne cerkve. K tej slavnosti morala je vsa po večini katoliška šolska mladež, da se navzame razkolniškega duha. Oblastva so prisilila mnogo kmetov, da so šli k tej svečanosti. Ruska vlada pa ne pomisli, da s takim postopanjem le razširja mej prebivalstvom versko mlačnost in vzgaja nibiliste. Poljaki tudi ne morejo ljubiti države, katera jih tako žali v njih narodnih in verskih čuvstvih. Napoved pretendentstva. Ker je grof Pariški bolan, seje princu Francu Mariji Bourbonskemu zdelo potrebno z manifestom napovedati svojo pravico do prestola. V tem manifestu se pravi, da je sprejel naslov vojvode Anjouskega in se proglaša kot legitimni dedič francoske krone. V sedanjem času, ko je velik del konservativcev se že sprijaznil z republikansko vladovino, ta manifest nima posebnega (pomena. Monarhistični listi ga bodo objavili in nekaj dnij se bode govorilo o njem, v štirinajstih dneh bode pa pozabljen. Še marsikaj se bode na Francoskem moralo premeniti, predno bode moč misliti na obnovljenje kraljestva. V narodu se je monarhističen duh že precej| izgubil. Ljudje so se privadili republikanskih institucij, četudi marsikaj ni v redu, kar je najbolje pokazala panamska afera. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894 leta v Novom Mestu. I. Devet let je poteklo, odkar biva naša družba. Tekom tega časa je prirejala vsakoletne svoje velike skupščine po slovenskih mestih, trgih in vaseh in je bila povsod prijazno in navdušeno vsprejeta. S ponosom smemo poudarjati, da ne pojenjuje ljubav, s katero se rodoljubkinje in rodoljubi oklepajo te naše družbe, temveč le še bolj vskipeva ta vseslovenska ljubav Sirom mej naše lope domovine. Ljubezen do naše mladine vodi nas Slovence iz vseh krajev ne glede na izgubo časa in denarja v razne kraje k družbinim skupščinam, da se razgovarjamo tam o naših narodnih težnjah. Da so taki razgovori prepotrebni in da imajo veliko privlačno moč, svedoči velikanska udeležba ob naši IX. glavni skupščini v Novem mestu. Novomesto, središče lepe Dolenjske ni še gledalo do letos zbranih v sebi take baže gostov, nego je to bilo dn6 7. avgusta. Videlo je namreč v svojem starodavnem zidovji v istini zastopane vse Slovence po naših podružnicah; tu se je pokazalo skupno »Slovenstvo« kot jednako misleče in jednako čuteče. Te velike pomenbe prepričano pa se je skazalo tudi Novomesto ob sprejemu in ob vsem tamošnjem bivanji naših milih sestra in bratov od vseh krajev našega ozemlja Žo v predvečer dne 6. avgusta je zasnovala vrla prva moška ljubljanska podružnica večerno zabavo na čast z raznimi vlaki v Ljubljano dospelim skupščinarjem. Pri »Zvezdi« se je pa zbralo po 8. uri toliko skupščinarjev in druzega občinstva, da je bil vrt napolnjen. Vojaška godba jo v občno zadovoljnost svirala tudi mnogo slovanskih komadov. Družbeni prvomestnik Tomo Zupan v prisrčnih besedah pozdravi vse navzoče; osobito pa one skupščinarje, kateri so od daljnih krajev prihiteli že danes v našo prvostolnico. II. Dnč 7. avgusta v jutro je Ljubljano zakrivala megla, ko smo hiteli na kolodvor. Ker je bilo utleležnikov nepričakovano toliko, da se ni moglo vsem hitro ustreči, imel jo vlak blizu pol ure zamude. Mej potjo pridruževali so so domoljubi iz raznih krajev ob progi dolenjske železnice, z visokih stolpov, z imovitih hiš, pa tudi z nekaterih bornih kočic so nas začenši v Šmariji pozdravljale cesarske in narodno zastave; ljudstvo je skupščinarje prijazno vsprejemalo in strel iz topičev je poviševal ta v resnici veličastni pohod združenih Slovencev sredi skozi dolenjske ravnine. Taki družbi prijazni pozdravi so se bili priredili v Šmariji, na Grosupljem, v Višnji Gori, v Zati-čini, v Šent. Vidu, v Radohovasi, pri graščini pl. Trbuhovič-a, v Veliki Loki, posebno pa v Trebnjem, kjer je tamošnji c. kr. notar Emil Orožen imenom bralnega društva prisrčno nagovoril izletnike. Uprav nad vso sijajen pa jo bil vsprejem na novomeškem kolodvoru. Ko se je vlak pripeljal na postajo, zaorili so med pokanjem topičev burni živeli-klici mnogobrojnega občinstva, mestna godba pa je igrala »Naprej zastava Slave!« Ko so se navdušeni vsklici polegli, pozdravil je prvomestnik novomeške podružnico sv. Cirila in Metoda Ivan Krajec z lepimi besedami prvomest-nika, glavni odbor družbe in vse skupščinarje imenom svoje podružnice, župan Frančišek Perko imenom mesta in notar dr. Albin Poznik pa imenom narodnih društev. Prvomestnik vodija Tomo Zupan se je na teh pozdravih zahvalil primeroma tako-le: Preblagorodni mestni župan! — Slavna narodna društva! Pridi Gorenc! Z mrzle planine Vabi Dolenc, V gorke doline; Vince z gorč Greje srež. Prišli smo Slovenci iz mrzlih pokrajin med Vas v gorke doline. Iz vseh slovenskih pokrajin smo prišli in smo se ta trenutek — preblagorodni gospod mestni župan, slavna narodna društva in slavno občinstvo — razvrstili tu pred Vami žene in dekleta, možje in mladeniči — vsi enega prepričanja, vsi enih čutil. Bratovsko ste nas vabili; uljudnostna dolžnost nam je torej bila, da smo se takemu vabilu hvaležno odzvali. Odzvali smo se pa v ogromnem številu; le poglejte nas v tej množini zbranih tu okrog sebe. A niso nas privedle danes v sredotočje Dolenjske v prijazno Novomesto, Vaše vinorodne gorice — akopram vinska kapljica, zmerno vžita človeku dobrotno razvnamo kri; privabila nas je danes Vaša ljubav do družbe sv. Cirila in Metoda; Vaša ljubav za svoj rod in dom; ona ljubav, ki bolj kot vinska kapljica razvname, ker ne razgreva samo krvi, ampak vsega človeka, njega duha in njega srce. Pridi Gorenc! Z mrzle planine. Vabi Dolenc V gorke doline; Mrzel je led, Pridi se gret! Nismo torej prišli radi Vašega vinca z gore, ki greje srce — prišli pa smo sem med Vas branit se ledu narodne mlačnosti; gret smo se prišli med Vas ob Vaši slavnoznani vnemi za narodove blaginje : namenjeni danes iz teh vzrokov obvršavati tu med Vami IX. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Slavnoznana je Vaša vnema za ljubi dom, pravim. — Da! slavnoznana. — Priča te vneme je to trenotje Vaš veličastni sprejem odposlancev one družbe, ki skrbi, da se narodu to ne odtuji, kar je narodova najdražja posest, da se mu ne odtuji slovenska mladina. Zato Vam odzdravljam imenom družbe sv. Cirila in Metoda izražajoč prisrčno zahvalo na tem Vašem ljubem sprejemu in na Vaših ognjevitih pozdravih. Bog živi prvega meščana tega mesta, Vas, preblagorodni gospod župan; Bog živi vsa Vaša tu navzočna slavna narodna društva; Bog živi vse častito bivalstvo tega kraja, lepo središče Dolenjske — starodavno Novomesto naj Bog živi! Navdušeni živio in slavo-klici so sledili tem prvomestnikovim besedam. Potem so se razvrstila društva in občinstvo in šlo jc do mesta. III. V mestu pa je bilo, da so sijajneje sprejeti nc more nikdo. Nismo opazili, da bi bila le ena hišica na glavnem trgu brez zastave. Ko je prvomestnik v spremstvu mestnega župana in podpredsednika Luke Svetca izvršil svoje dostoj-nostne pohode, zbrali so se nekateri skupšfiinarji, malo poprej se okrepčavši, z drugim občinstvom ob V« H- uri k sveti maši v frančiškanski cerkvi, zasedeni do zadnjega kotička. Sv. mašo za bivše mrtve in žive družbenike ter sploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva je služil o. Efrem Turek, petje pa je oskrbelo »Dolenjsko pevsko društvo«. Prijazna cerkev, izborno in veličastno petje, osobito »slavospev k sv. Cirilu in Metodu« • vso to je vnemalo pobožnost. »Dolenjskemu pevskemu društvu« je le častitati na takih pevskih silah-___(Dalje slždi.) Koledar za 37. teden leta 1894. Nedelja, 9. sept.: 17. pobink. evang. O največji zapovedi; Ime Marije. Ponedeljek, lOega sept. Nikolaj Pol.; Torek; ll.JJsept. : Danijel prerok; Sreda, 12. sept. : Pelagij m.; Četrtek, 13. sept.: Sedem spečih muč; Petek, 14. sept.: Povišnje križa; Sobota, 15. sept.: Nikomed m. Lunin spr em in: Šip 15. ob5. uri 19 m. zjutraj; Solnce izide, dne 10. sept. ob 5. uri 38 m. ; zaide ob 6. uri 16 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. septembra. (Shod volilcev.) Kakor smo že naznanili, bodeta prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoludne v St. Vidu pri Zatičini poročala deželna poslanca dr. Papež in dr. Žitnik o delovanju deželnega zbora kranjskega. (Glede novega štajarskega dež. šol. nadzornika) je na volilnem shodu na Ptujski gori rekel državni poslanec g. dr. Gregorec, da hoče kot predsednik „Slov. društva" povzročiti najkrepkejšo agitacijo v to, da se deželni šolski svet v Gradcu po vzgledu onih v Pragi in Inomostu razdeli v dva oddelka, nemški in slovenski. Na vprašanje, hočejo ga li podpirati, je odgovorilo nad 400 slovenskih mož : hočemo! (Ošabna vest.) Presvetli cesar je svetniku dež. sodišča v Celovcu, gosp. Jakobu Hrenu povodom njegovega umirovljenja podelil naslov in značaj svčtnika dež. nadsodišča. (Duhovniške spremembe v lav. škofiji.) C. gospod J. Pavlič, kaplan na Hajdinju, pride za provi-zorja v Podčetrtek. C. g. Jožef Kranjc, provizor na Vranskem, ostane ondi kaplan. C. gosp. Anton Po-stružnik, provizor pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom, pride za kaplana k Sv. Jakobu v Slov. goricah Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Peter Zadravec od Sv. Jakoba v Slov. gor. na Zavrč, Fr. Lom iz Smihela pri Šoštanju na Hajdinj in Janez Jodl z Vranskega v Smihel pri Šoštanju. — Razpisane so župnije: Reka in Podčetrtek do 8. oktobra in Tribunje do 15. oktobra t. 1. („C.kr. pomožni uradniki",) tak namreč bo v prihodnje naslov diurnistom, katerega bode zahteval shod društva pomožnih uradnikov „Selbsthilfe" dne 8. in 9. t. m. na Dunaju. Razven tega naslova zahtevali bodo ti uradniki povišanje plače, definitivno nameščenje za uradnike po petletnem službovanju z dekretom in trimesečno odpoved, bolniško zavarovanje, preskrbljenje v staresti, nedeljski in prazniški mir. V tem smislu bode tudi predložena peticija državnemu zboru. Gibljejo se. Mi jim želimo obilo vspeha. (Ogenj.) Žužemberk 6. sept. Nocoj je tu pogorela pristava in kozolec gospe Vrhovčeve. Goreti je začelo malo čez polnoč. Kakor kažejo okoliščine, moralo je biti zažgano. Škode je čez 3000 gld. Stavbe ste bile zavarovane. — Predvčeranjem smo imeli proti večeru hud vihar. Razdejal je marsikatero streho, otresel z drevja še nezrelo sadje in podrl par kozolcev. (Efektno tombolo) je finančno ministerstvo dovolilo gasilnemu društvu v Spod. Logatcu v pokritje troškov za gasilno orodje. (Utonil) je dne 2. septembra 22letni hlapec Andrej Bevc v Voglajni blizu Bežigrada na Štajar-skem. Kopal se je, zašel v globok tomun in zgiuil v vodi, ker ni znal plavati. Še le drugo jutro so našli njegovo truplo, (Velikanski brajdi.) Na drorišču neke gostilne v Ptuju je na neki brajdi iz dveh Izabeluih trt vzrastlo nad 2000 grozdov. Niže Ptuja v Mali vasi pa ima posestnik J. Burko brajdo z 850 Izabeluimi grozdi. (Na znanje.) Ker se bodo snažili prostori mestnega knjigovodstva iu blagajuice, bodeta ta urada za strauke due 10. iu 11. t. m. zaprta. (Napad.) Pri Majnici (med Ločuikom in Faro) napadli so peteri »ptički" nekega kmeta iz Stmavra, kateri je bil namenjen, s parom konj napreženim vozom, v Gradišče in zahtevali od njega denarja. Uverjeni, da kmet ima denar, a da ga jim hoče vtajiti, so ga slekli do srajce in pobegnili. Našli so v vplenjenej obleki le 1 gld. in nekaj krajcarjev. Skoro nazega napadanca so usmiljeni ljudje na Majuici za silo oblekli. Njegovo obleko so našli neki kmetje iz Ločnika na mestu napada drugi dan. Obveščeno redarstvo zasleduje zavratne roparje. Čudni dogodki v 19. stoletju, stoletju prostosti. Človek že ni več varen iti izpod strehe. Živela taka prostost I (Iz Senožeč.) Dne 6. septembra. Po več kot 14dnevnem suhem vremenu začel je danes cpoludne rahli škrofec (dež) padati. Med tem, ko se je n. pr. pri vas v Ljubljani prejšnji teden dež napravil, je tukaj burja pregnala vse deževne oblake in tla razsašila in še blagodejne rose ni privoščila cvetlicam. Otave bode za polovico manj, ker so tla plitva in je solnce vse požgalo. Ajda je tudi zelo zastala v rasti. Bog daj obilo dežja 1 — Tukajšnji g. davkar Anton Kuralt se je poročil danes z gospo vdovo Mohorčičevo. Kakor na zemljo dež, — tako želimo, naj rosi božji blagoslov na novoporočenca ! (Goriške novice). Franc Vodopivec, kmet iz Ločnika podal se je z vozom, pred katerim je bila vprežena junica, na polje. Ko je prisopihal vlak, se je junica splašila, poteptala in povozila nesrečnega gospodarja. Preminul je za ranami. — V soboto proti osmi uri zvečer je zgorela jedna kopa slame na Blančah med Gorico in novim pokopališčem. Večjo nesrečo so odvrnili goriški gasilci. — V svetem Kancijanu (Furlauija) je zgorel zadnji dan proš-lega meseca jeden hlev z okrilom vred. — Velika suša gospoduje Goriški. Zemlja zeva po dežju. Trti prija suhota iu solnčni dnevi, a jesenski pridelki nič kaj prida ne kažejo. Da bi se nas Bog že kmalu usmilil. (Kdo vzgaja antisemite?) Židovskim vojakom v Franciji je vojni minister ponudil odpust od 30. avgusta do 3. oktobra, da se zamorejo udeležiti svojih praznikov. — Katoliški vojaki pa še jeden dan ne dobd prost, da spolnijo svoje verske dolžnosti. Odvisni so popolnoma od svojih prednikov, kateri jim ravno ob praznikih nakladajo najtežavnejša službena opravila. — Pri nas v Avstriji pa morajo katoliški učenci v sobotah večkrat praznovati radi svojih židovskih součencev. (Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani) se prične šolsko leto z dnem 18. t. m. Vpisovanje v strokovno šolo za lesni obrt in strokovno šolo za umetno vezenje se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. in v ponedeljek, dne 17. t. m. v navadnih uradnih urah. Vpisnine in šolnine ni nobene. Ubožni učenci in učenke imajo upanje, da dobe ustanove do 50 gld. na leto. Vrh tega je na zavodu podporno društvo, ki daje pridnim obiskovalcem redne ali pa izvanredne podpore. — Letos se otvorita dva nova oddelka: za figuralno podobarstvo in za pletenje košev. Na prvi oddelek opozarjamo osobito naše mlade podo-barje po deželi, katerim je dana lepa prilika, da se popolnijo v svoji stroki. Vstopijo tudi lahko kot iz-vanredni učenci za poljubno dobo. Oddelek za pletenje košev se prične z dnem 1. oktobra a vpisovanje se vrši vsak dan do 29. sept. Za ta oddelek je odmenjenih več posebnih ustanov. Trajati ima jedno, oziroma dve leti. — Vsa potrebna pojasnila daje drage volje ravnateljstvo zavodov. (Znanost in vera.) Izredni profesor filozofične fakultete dr. Neulert je te dni pri svojem predavanju se izrekel, da je kemija že tisoče organičnih snovij priredila, ali nobene ne, ki bi imela življenje v sebi. Zivljenska moč je še vedno popolna tajnost. Pa če bi tudi pojasnili življenje v vseh prikaznih življanja, vendar bi ne mogli pojasniti, kako da ničesa ne nastane in ničesa ne izgine, kakor ne moremo pojasniti neskončnosti prostora in časa. Zaradi tega pa velja za prirodozuanstvo, kar je Baco nekdaj rekel o modroslovju. Nekaj prirodoznanstva odvrača od vere, jako veliko prirodoznanstva pa vrača k veri. Take besede s stolic državnih učilišč so pač redke in vredne da jih zapomnimo. Učenjaki se vračajo k veri. (V zagrebškem »Narodnem gledišča) nastopila sta v ponedeljek v igri »Fužinar" naš rojak in rojakinja gospod in gospa Borštnik prvikrat v tej sezoni, in sicer g, Borštnik v vlogi »Claire" in soproga kot »Derblayu. Kritika hrvatska ju nemoredosta pre-hvaliti, oba sta velika pridobitev ondotnemu gledišču. Poudarja se osebito, da sta si oba osvojila v treh mesecih hrvaščino v dovršeni spretnosti, in da bodeta skoro bolje govorila hrvatski, nego rojen Hrvat. Gospo Borštnik-ovo nazivlje kritik »Agr. Tagbl." »umetelj-nico prve vrste", in g. Borštuik more sigurno v svojem ,Derblay" nastopiti na največjem odru. Po vsakem dejanju bila sta klicana na oder in obsipana s cvetkami in šopki. (Cirkus Henry.) Tudi točke včerajšnjega vspo-reda bile so izredno zanimive. Takoj prvi nastop spretnega in gibčnega telovadca na trapecu, Mr. Pole, vzbudil je burno odobravanje. Največjo pozornost pa je obračala na-se produkcija Leonove obitelji, katerih dovršenost je vsega priznanja vredna. Završila je včerajšnjo predstavo krasna cvetlična četvorka, katero so izvajali štiri gospe in štirje gospodje na konjih. Budi slabega vremena in naliva bil je c rkus le srednje obiskan. — Jutri v soboto in pojutrišnjem v nedeljo sta po dve predstavi. (Semnji od 10.—15. septembra.) Na Kranjskem: 10. v Ljubljani, Laščah, Lukovcu, Vrhu, (idrijski okr.), Bušeči vasi, Črnem Vrhu, Loškem potoku, v Št. Vidu pri Zatičini, na Vinici; 11. v Senožečah; 14. v Žužemberku; 15. v Vel. Brusnicah, Idriji. — Na Štajerskem: 10. na Dobravi, Loki, v Rušah, Apačah, Spodnji Polskavi, St. Janžu, Šmarju; 14. v Golobinaku pri Planini, Sevnici, 15. v Zdolih. — Na Koroškem: 10. v Gmindui Gradišču, St. Jakobu v Rožu. — Na Primorskem: 10. v Buzetu v Istri, v Pasji vasi; 14. pri sv. Križu; 15. v Dornbergu, Kobaridu, Piranu (2 dni). Društva. (Slovensko katoliško društvo za kamniški okraj.) O tem društvu smo dobili iznova to-le veselo vest : To društvo ima se v kratkem ustanoviti. Te dui se bodo izročila pravila vladi. Društva glavni namen je, na podlagi katoliških načel poučevati ljudstvo o potrebah našega časa, o njegovih političnih in socijalnih pravicah in dolžnostih. Ker se je zaduji čas pojavilo pri nas nekaj socijalističnega gibanja, bo novo društvo tudi na to stran posebno pozornost obračalo. V naših dneh, ko ljudje toliko slišijo o raznih zadevah in vprašanjih javnega življenja, pa večinoma le na pol in nejasno, treba ljudstvu posebno zdravega pouka. Za takega bo novo društvo skrbelo. Zato je bode pozdravil z veseljem vsak prav rodoljub. Vivat! („L j u b I j a n a") priredi v nedeljo 9. t. m. na Koslerjevem vrtu veselico z zanimivim godbenim in pevskim vsporedom. Prične se ob 4. popoludne. Vstopnina 20 kr. (Občni zbor »Narodne Šole« seje vršil dne 4. sept. t. 1. takoj po zborovanju »vdovskega učiteljskega društva«, o katerem smo poročali v včerajšnjem listu. Vspored je bil navaden ter je obsegal poročilo o društvenem delovanju in polaganje računa o gospodarjenju ter po pravilih določene volitve. Iz poročila tajnikovega posnem-ljemo, da je število udov v preteklem letu znatno naraslo, tako da je štela Narodna Šola 127 ljudskih Sol, 64 učiteljev in 47 ustanovnikov, torej vseh skupaj 238. Dasi je bil denarni promet nekoliko manjši od lanskega leta, vendar se je razmerno več podpor šolam in učiteljem naklonilo. To so omogočili izdatni darovi vis. dež. zbora, slavnega mestnega občinskega sveta in slavne kranjske hranilnice, ki so N. Š. po 200 gld. podpore naklonili. Istotako sta kmetijska posojilnica za ljubljansko okolico in pomožno obrtno društvo darovali po 10 gld. Dobrotnikov »Narodna Šola« ni imela obilo, ker izkazuje račun na zasebnih darilih samo 6 gld. Vrhniška posojilnica se je tudi po svoji dobrohotnosti odlikovala, ker je za 4 ljudske Sole vplačala 40 gld., ki so so kot uslanovnina za dotične Sole vknjižili. To naj bi tudi druge posojilnice blagovolile storiti! Kot društvena dobrotnika sta se izkazala g. Grubbauer, podarivSi 15000 pisank, in g. Giontini, podarivši 3000 raznih zvezkov za pisanje. Občni zbor izreče vsem podpirateljem šolstva najtoplejšo zahvalo. Veliko množino raznih učil je »Narodna Šola razdelila svojim članom, a tudi brezplačno je 14 šol podpirala. Vrednost vsega razposlanega blaga iznaša 1547 gld. 32 kr. Blagajnični račun kaže 1868 gld. 34 kr. dohodkov in 1600 gld. 9 kr. troškov; v gotovini je prebitka 268 gld. 25 kr. Račun društvene imovine kaže: 47 ustanovnin z glavnico 875 gld.; na obrestih in volilih 300 gld. 24 kr.; in z blag. ostankom z 268 gld. 25 kr.; torej vsega skupaj 1443 gld. 49 kr. Poročilo in račun sc vzameta na znanje ter se odobrita. V odbor so bili večinoma izvoljeni prejšnji člani-odborniki; na novo vstopita gg. Ribnikar Voj. iz Logatca in Alojzij Kecelj iz Ljubljane. Iz-stopivši mnogoletni odbornik g. Andrej Praprotnik voli se po nasvetu g. Ribnikarja soglasno za častnega člana »Narodne Šole«. Telegrami. Cesar v Levovu. Leyov, 7. septembra. Cesar je prišel ob 11 uri 11 minut dopoldne. Vsprejem je bil velikansk. Razen polnoštevilnega plemstva, deželnega zastopa in mestnih odposlanstev, bili so na kolodvoru vsi prisotni ministri izimši Plenerja, Schonborna in Welserheimba. Veliko veselje in navdušenje je spremilo vladarja od kolodvora do namestništva, kjer se je nastanil. Na nagovor dež. maršala Sanguszka, ki je zagotavljal neomajljivo zvestobo in udanost Poljakov in Rusinov cesarju in cesarski rodbini, vse dobro želeč cesarju in kralju, je odgovoril cesar: Zagotavljanje zvestobe in udanosti, katero ste ravnokar izražali v imenu vsega prebivalstva, jemljem z veseljem na znanje. Ze od brata sem izvedel, kako velik napredek da kaže vaša obrt in industrija. Veselilo Me bode, da se o tem napredku sam prepričam. Prepričani bodite, da si bodem vedno prizadeval pospeševati to složno tekmovanje narodov te dežele. (Odobravanje!) Cesar je nagovoril osebno več oseb in šel je mej nepopisnim veseljem prebivalstva v mesto. Pri slavoloku je župan Mochnacki udauo nagovoril cesarja zahvaljujoč se za mnoga dejanja milosti v blagor naroda in slavo imena cesarjevega, potem mu pa podal mestne ključe. Cesar je odgovoril: Z veseljem jemljem na znanje ponovljeno zagotovljenje udanosti in zvestobe glavnega mesta Levova Meni in Moji rodbini. Vedno sem z veseljem zasledoval prizadevanja mesta v pospeševanje njegovih in deželnih koristij in veselilo Me bode pri ogledavanju zavodov se prepričati, kaj se je doseglo glede šolstva in nastanjenja mojih vojakov. Zagotovljeni bodite Moje iskrene hvaležnosti. Potem se je cesar dalje peljal v mesto. Levov, 7. septembra. Vse mesto je v svečanostni opravi. Cel gozd zastav s črno-rumenimi, belorudečimi, modrorumenimi, ru-dečemodrimi in belorumenimi barvami je po ulicah, zlasti po potu k razstavi. Gostje prihajajo v ogromnem številu. Po vseh ulicah je polno ljudij. Korporacije, društva, veteranci, gasilci, pevci in šolska mladina so naredili špalir. Dunaj, 6. septembra. Grof Wurmbrand je tudi odpotoval v Levov. Dunaj, 7. septembra. Poslednjih 24 ur jih je 6 zbolelo in 6 umrlo v Bukovini za kolero, v Galiciji jih jo pa 118 zbolelo in 94 umrlo. Landskron, 7. septembra. Cesar je včeraj zvečer ob sedmih po končanih vajah odpotoval v Levov. Na poti proti kolodvoru in pri odhodu ga je naudušeno pozdravljalo mnogobrojno občinstvo. Živahne ovacije so se ponavljale, dokler se je videl vlak. Cesar je izrekel županu zahvalo za lep vsprejem. Landskron, 7. septembra. Cesar se je izrekel o vojaških vajah jako pohvalno. Za-povedal je kornim poveljnikom, da se s kor-nim poveljem vsem četam za izvajanje in vztrajanje izreče Najvišja zahvala. Sredeo, 6. septembra. Predvčerajšnjim zvečer je bil povabljen Stambolov k sodišču zaradi razžaljenja kneza, v pogovoru z dopisnikom „Frankturter Zeitung". Bivšega ministerskega predsednika so pustili na prostih nogah proti uložitvi 35000 frankov. Ko se je peljal Stambolov od sodišča, je ljudstvo metalo za vozom kamenje. Nekdo jo skočil k vozu in Stambolova udaril s palico po roki in jo močno poškodoval. Berolin, 7. septembra. Prof. Helmholtza je zopet zadel mrtvoud. Stanje je nevarno. Amsterdam, 7. septembra. Včeraj je po neprevidnosti vojaka na ladiji „Guinea" sprožil se nevravnan top. Prvi častnik in vojak sta teško poškodovana, jeden pomorščak je mrtev in jeden ranjen. Pariz 7. septembra. Ministerski pred- sednik i?uy86 j® iJOvrnil v Pai'iz- Sid^' seP^em',ra- Angleška križarska lalj»lli. 295 27 Ra z prodaja! 150.000 litrov^g/g dolenjskega, istrijanskega, tirolskega in specijalne vrste, kot »elenike, bnrgundca, teranca itd. »a vsako ceno. Naročila naravnost Paulinovi kranjski vinarni V Ljubljani, Slonove ulice 52, kjer se ta vina tudi ua arobuo t>/i|o. ali na Frana Panlina. trgovca in cerkvenega ključarja v Šentrupertn pri Trebnjem. . 469 5-1 podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobarsko in pozlatar sko delalnico v kalerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča sc dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po irožno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šolo in zasebna stanovanja. Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40 — 29 EQUITABLE Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock-iin-Eiscnplatz, v svoji palači. „Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje, Računski sklep lota 1893: I. Dohodki. gld. 105,056.513 87 Izdatki . „ 63 388.747 01 Prebitek..... II. Premoženje . . gld. 422 640.992 23 Obveze . „ 341,724.116 42 gld. 41,667.766 86 80,916.875 81 513,200.567 — Zaklad dobičkov . . . . gld Novih zavarovanj sklenjenih leta 1892......„ Zavarovanega kapitala koncem leta 1893. . . . „ 2 331,331.442 — Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača »Stook-lm-Elsen" na Dunaju, katera je vredna gld. 2,300.000' -. Vspehi dvajsetletnih 1. 1894. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dobička) društva „Equitable". A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Starost Vsota plačanih Vrednost polic« Polica oproščena premij premij v gotovini ..... ..... 30 gld. 454-- gld. 516 — 35 „ 527 60 „ 624'- 40 „ 626 - „ 763 — 45 „ 759-40 „ 951 — 50 „ 943 60 „ VUT— in plačilna za slnčaj smrti gld. 1100 — „ 1180--„ 1290-„ 1450-„ 1701-— B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela n. 30 gld 607 20 gld. 832-— gld. 1780,— 35 „ 681-60 „ 950-- , 1800 — 40 n 77660 „ 10&7-- „ 1860-— 45 n 900-60 „ 1290 — „ 1970 — 50 n 1087 60 „ 1567'— n 2180-— C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella X. 30 35 40 45 50 gld. 970-60 „ 99"r80 „ 1035-60 „ 11' 0 80 ,. 1209 — gld 1F83 -1615 — 1671- — 1769 — 1954'— gld. 3390 — „ 3060 — „ 2830 — n 2700-— 2720 — Kakor kažejo zg raj navedene številke, povrnejo so po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije z nekoliko obrestij, po tabeli II. s povprečno 4°/u, in po tabeli X. s povprečno 6°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa rpprezentujejo dvojno do trojno vsoto vplačanih premij. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, in 466 1 glavni zastopnik za Kranjsko': ALFRED LEDENIK "v Ljubljani, IVIestni trg- 25. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Praneiji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. Obrtniki in trgovci, Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljan*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani kon.erv. obrtnega društva, kateri icliS mej to naznanilo uvrščeni biti, zglasč naj se pri upravništvu .Slovenca*. Belec Anton klepar v Šent-VIdu pri LJubljani. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23. Sever Primož mizar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega W gralanterljekegra blaga. Jager Janez Schmelzer Bertr. inei>iar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu. Bonear France plc«ikur v Ljubljani, Rimska cesta. Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. Boucon Andrej Kozak Josip Šerik Ivan v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejših stolov natančno In trajno Iz najboljSe tvarine izdelanih. v Ljubljani, Semeniško poslopje. krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kregar Ivan pasar iu srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na Izvrstno urejeno delalnico, v kateri izdeljuje vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni. Š k r a b e e M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Breskvar France preje L. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče. Šturm Frane krojač v Ljubljani, ua Bregu Stev. 14. Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo. Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice Černe Jožef urnr v Ljubljani, Sv Petra cesta 2, Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem 1 zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Mihelič M. ščetar in zaloga krtač Uran & Večaj v Ljubljani Florjanske ulice štv. 40. Šelenburgove ulioe. pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in mid. Zaloga pristnega BV brinja in brinjevoa. Vse po najnižji oeni. Ozelj Gabrijel tapetnlk v Ljubljani, Tržaška cesta. Velkavrh Fr. Jermenar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Paušner Frane krojač v Ljubljani, Dijaške ulice. Vilhar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne). Dostal Karol tapetnlk v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 31. Pauer Friderik pek&r v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 50. Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Brata Eberl slikarja napisov, stavblnaka ln pohlitvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji nRudolflnum41. Perko Frane sobni Kliknr v Ljubljani, Florijanske ulice. Zor man Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Petrič Fr. trgovina z mimufakturnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča B*" Štirikrat nn dan sveže, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peoivo. Fajdiga Filip inizfir v Ljubljani, Slonove ulice. Plehan Valentin izdelovntelj voščenih sveč in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. Fajdiga Ivan molili i- v Ljubljani, Križevniški trg, filijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki ceni. Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev lz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Zadnikar Henrik pastir in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo cerkveno posodo in orodje po najnižji oeni. Popravi in prenovi stare predmete. nižane cene! ixnil. DRViKOVIČ trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila ^raiproda ja^ vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi _ , . , _ IHrareveea (|>liig-e) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako-vrslnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in (ranko. 159 29 Wcwic\c'\ I Tu kuPu-iete železo naj-rvuvdU ■ ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! CARB0L1NEUM! Cirkus Henry v Ljubljani, v začetku Lattermannovega drevoreda. Danes v petek dne 7. sept 1894 L velik High-Life-večer v slavnostno olepšanem cirkusu. Higli-Life-večeri bili so v Gradcu zbirališče vsega elegantnega sveta. Posebno mnogovrsten program. Konjar, gospodje in dame v gaia-uniformi. 9Ta»top vseli umetnikov in umetnic v njih najboljših proizvajanj ilt. Pol ure pred prestavo koncert, katerega izvaja domač orkester. Jutri v soboto dne 8. in v nedeljo dne 9. septembra 1894 slednji dan po dve predstavi ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Pri popoldanski predstavi plačajo o. ln kr. vojaki do narednika, dijaki in otrool na sedežih polovico, na stojliču 15 kr. 464 1 ! i > < Ordinlra od 9. do 12. ure dopoldne ln od 2. do 5. ure popoldne. — A Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od K 9. do 10. ure dopoldne. 78 (16) DR ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši ira najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira in trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. 626 24-17 Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, ima zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej nujbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati ponolnoma okusili in zdravi Kathreinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 16 Pr<*vidnn<1 * Vzemite le bele originalne zavitke s 17.|thri»ini»r f J. 1< > lUIIUM. podobo g0gp. Kneippa in z imenom llaMirtlHCr i v Kandiji poleg Novega Mesta priporočata prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu izborno svojo zalogo najraznovrstnejilh lončenih peči], štedilnikov (Sparherdov) in vsega v njiju stroko spadajočega blaga. — Štedilnike postavljajo vestno in natančno le izurjeni veščaki. 429 5—3 at£~ Za, dobro delo jamčita. "£S5 DomaČa zanesljiva tvrdka! T Tovarniška zaloga pristnih Švicarskih izdelkov! 'T ■ ----- - Najboljše in najccnejše žepne in stenske ure ure budilnice zlate, srebrne in nikelnate ve- .X. rižice, medaljone, prstane, za-pestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden $ *i H v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotoviu. 4* Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči. 158 26 Gralkl ■ podobami so franko na razpolago. St. 1295. Razglas. 456 1-1 Potom minuendne dražbe odda se zgradba novega lesenega mostu čez Soro v Bodovljah. Stroški proraču njeni so na 1550 gld. Pismene ponudbe, katerim je priložiti jamčevine 78 gld. vložiti je do 24. sept. dopoldne 10. ure pri mestnem županstvu v Škofji Loki, kjer tudi dotični načrt, proračun in stavbeni pogoji na razgled Mesta® županstvo Šfe#ff& £otaif dne 31. avgusta 1894. Valentin SuSnik, župan. Razglasilo. 457 3—3 Na e. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1894/95 s slovesno slutbo dne 18. septembra 1894 Učenci, ki žele na novo vstopiti v I. razred, morajo se, spremljani od starišev ali njih namestnikov, dne 16. septembra od 8 do 11. ure oglasiti pri ravnateljstvu, s seboj piiuesti rojstveui list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole. katero so v zadnjem času pohajali, ter izpovedati, žele li biti vzprejeti v nemški ali slovenski oddelek. Vzprejemne skušnje se pričnč dne 17. septembra ob 8. uri zjutraj. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vzpre-jemali dne lt). septembra od 8. do 12 ure dopoldne. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda), iu ako so bili oproščeni šolnine ali dobivali ustanove, tudi dotične dekrete. — Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, javiti se je dn3 17. septembra od 8. do 12. ure dopoldne s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke ; na novo vstopajoči pa poletf tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine. Z razpisom od dne 28. avgHsta 1894. 1., št. 2354. je veleslavni c. kr. deželni šolski svet odredil, da se morajo odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev Kranj in Radovljica in ozemlju c. kr. okrajnega sodišča Kamnik šteti za pripadnike gimnazije v Kranju, in oni učenci, ki po svojem rojstvu in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev Černomelj in Rudolfovo in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč Kostanjevica, Mokronog in Zatičina, šteti za pripadnike gimnazije v Ru-dolfovem ter se ne smejo vzprejemati na ljubljanskih gimnazijah. Taki učenci se vzprejemajo v Ljubljani le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. — Ta odredba je v šolskem letu 1894/95 veljavna za prvi in drugi razred. Na podstavi navedene odredbe se poživljajo p. n. stariši onih učencev, ki po gori navedenem pripadajo gimnaziji v Kranju ali v Rudolfovem in so meseca julija t. I. tukaj prebili vzprejemni izpit za prvi razred ali zvršili prvi razred, da svoje sinove pričetkom šolskega leta 1894/95 oglasi v Kranju, oziroma v Rudolfovem za vstop v tamošnjo gimnazijo. Ako pa iz tehtnih razlogov želč, da bi se njih sinovi šolali na tukajšnji gimnaziji, morajo v ta namen dobro utemeljene in na c. kr. deželni šolski svet naslovljene prošnje kar najhitreje vložiti pri podpisanem ravnateljstvu. Tistim učencem, ki so meseca .julija na tukajšujem zavodu prebili vzpre-jt-mno skušnjo za prvi razred, pri vstopu na gimnazijo v Kranju, oziroma v Rudolfovem, ui treba znova plačati taks. Ravnateljstvo e. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dne 3. septembra 1894. T PuljU usoja se naznaniti slav. občinstvu, da je ocI/imKI.««. f zalogo raznovrstnih svojih vins za Dolenjsko in poverila zalogo gospodu Hdvaardia H,qbisai v Kandiji pri Novem Mestu. Ponuja se torej slavnemu občinstvu ugodna prilika, da si oskrbi brez posebnih stroškov pristna, dobra istrska vina, katera ima v zalogi zadruga, ki se priporoča slovenskim rodoljubom za obila naročila. 423 3-3 »1 * L M ^ A * * fc. M M M M «J. M k.JMJ k.. J W i _WT Prevzet je knjigoveznice, m Udano podpisani usojam si javljati prečastiti duhovščini, velesl. občinstvu in sl. uradom, da sem prevzel kupnim potoni staro, dobro poznato ln najbolje urejeno knjigoveznico t . Šverljuge v stolnem župnišču v Ljubljani, katero sem vže in bodem So spopolnil in uredil tako, da mi jo možno izvrševati vsa knjlgoveška dela od najpreprostejšega do najfinejšega, po možno nizki ceni. — Neprestano oseronajstletno delovanje kot poslovodja in pomočnik omog.čuje mi pridobiti si zadovoljstvo in naklonjenost cen. naročnikov, katero si bodem prizadeval pridobiti in ohraniti. Velespoštovanjein 446 3-2 FRAJfCE BBESKTAB preje I.. Šverljuga v Ljubljani, v stolnem župnišču. oooooooooooc J™ £ rod 2 štev, 5 Trančo I WOKIlf1 Gledal, ulice (j ev. 1 *»• »MlIlJLUv ztev% 6 S ■v Ljubljani fc priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu 4 K'4 v mestih in na deželi izborno svojo znlogo 1 » K a s S, •g >n g* £ ia s *> i I ^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah rVETVfcftAElAr W ^^^ lAf lAn^f lAnAP1 Zaloga in zavod za izvršitev civilnih in duhovniških oblek za pmtlto duhovščino „pri rudečem križu" 623 52-38 Viljema §karda IV., Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 2B priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter rodovniško obleko za kot: Havelook, vrhne suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepice. Faramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. Mftcnr-s (elJtzr JK£~ Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno. "3£0» i i x x x x xk x aXXXXXX> I > u 11 a j § k a t> o r z a. 98 gld. 85 kr. Dn6 7. septembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta ...... OgerBka kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........ . . Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. ve 20 mark......... . . 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... . 98 n 85 „ . 123 n 95 „ . 97 n 90 „ . 121 n 80 „ . 96 90 „ . 1017 . 367 80 „ . 123 W „ ). 60 82'/, „ . 12 17 „ 9 98 „ . 44 75 „ M 87 „ Dne 6. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ...... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankc4# Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ južne železnice b% . dolenjskih železnic 4% 148 gld. 50 kr. 155 „ rt 196 „ n 96 „ 35 „ 142 „ 50 „ 127 „ 25 „ 107 „ 25 „ rt 67 „ n 40 „ 98 „ 50 „ 222 „ »1 158 „ 10 „ 128 „ n 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........24 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . 166 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3212 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 489 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 111 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 76 Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178 Papirnih rubljev 100........134 kr. 75 75 50 50 40 50 25 Af Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M K B C U B" Vfollzeile št. 10 Dnnaj, Nariahilferstrasse 74 B. 3BHT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inaičnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,