SAMOUPRAVNI SPORAZUM
Za urejeno preskrbo v Ljubljani
V  L|ubljanl potaka tprejemanje samouprav-nega iporazuma o uttanovltvl samoupravne In-teresne skupnottl za potpeftevanje prolzvodnja hrane \n zagotavljanje otnovna preskrbe mesta Ljubljane. Ker ja preskrba pomembna za vte delovn« IJudl in občane naftega mesta |e prav, da se »aznanlmo • poudarkl Iz gradlva, kl nam ga |e poslal Inlciatlvni odbor:
V  Ljubljani je bil SIS za preskrbo Ljubljane ustanovljen že v letu 1977, na podlagi družbene-ga dogovora o organrziranr proizvodnji in preskr-bi Ljubljane s kmetijsko-živilskimi prldelki. Opre-deljena je bila prehrambena bilanca Ljubljane ter nainujnejši ukrepi za pokritje ugotovljenih po-treb.
Začeto delo na tem področju je bilo pionirsko z mnogimi jzvirnimi idejami, začasnimi, pa tudi dolgoroCnimi rešitvami pogosto zelo zapletenih problemov. Aktivnosti so bile osredotočene na odpravljanje motenj v preskrbi v obdobjih po-manjkanja nekaterih živil, ki so bila v Ljubljani manj izrazita In uspeSneje obvladovana. Dejav-nosl skupnosti zato ni ostajala neopažena, saj so se za opredeljene pristope in dolgoročno narav-nane programe zanimale mnoge druge občine v Sloveniji in Jugoslaviji ter jih bolj ali manj uspeSno tudi povzemale.
V letu 1982 so na podlagi republiSkega zakona ustanovili   samoupravni   sklad   za   intervencije v kmetijstvu in porabi hrane obfiin mesta Ljublja-ne, ki je bil organizacijsko in vsebinsko vezan na delovanje skupnosti. Hkrati pa je bil uveljavljen sistemski vir financiranja programov pridelave hrane za preskrbo Ljubljane in uveden poseben prispevek iz BOD. V letu  1986 sta se SIS za preskrbo in intervencijski sklad združila v enotno samoupravno skupnost. V letu 1987 se usklajuje z določili republiškega zakona, ki določa enotno organiziranost za vso repubtiko. Ne gre za usta-navljanje nove StS, ampak za predpisani posto-pek uskladitve z veljavnim republiSkim zakonom, sporazum pa ne predstavlja novih finančnih obre-menitev. saj so te obstajale že sedaj. Veljavna prispevna stopnja za leto 1987 znaša 0,7% od BOD za intervencije v proizvodnji hrane in 0,2% za BOD za f inanciranje mestnih blagovnih rezerv.
Vsebina delolovanja se iz pmdhodnega obdob-ja v celoti ohranja. Kontinuiranost uveljavljene potitike na področju prideiave hrane predstavlja-jo programi za intenzivnejšo in večjo proizvod-n\o. rva podroftiu onnovne preskrbe programi za
nemoteno, kakovostnejšo in pestrejšo izbiro živll ter na področju blagovnih rezerv oblikovanje za-dostnih koliČin hrane za posebne razmere in od-pravo vefijih motenj v oskrbi.
Učinkovitost celovitega programa se v končni obliki ugotavlja v preskrbi mesta. ki jo vrednotimo s količinskim pokritjem, sialnostjo in zaneslji-vostjo ponudbe, pestrostjo izbora in kakovostjo. Obveze za to preskrbo neposredno sprejema 45 preskrbovalnlh OZD, ki vsakodnevno zagotavlja oskrbo preko 400 prodajnih mest v Ljubljani, do-datno pa jo popestri še ponudba na Ijubljanskih tržnicah.
Ugotovljene bilančne potrebo, so usklajene s proizvodnirni programi in zagotovljene na osno-vi dolgoročnih pogodb med proizvajalci in izva-jalci preskrbe. Za občane Ljubljane pa je že nekaj povsem običajnega, da so o stanju v preskrbi redno seznanjeni in tekoče informirani o poslov-nem fiasu trgovin, dežurstvih, pogojih preskrbe v praznifinih dneh, ozimnici itd.
Zadovoljivo stanje v preskrbi je pravgotpvo re-zultat večletnih vlaganj intervencijskih sredstev v proizvodnjo hrane. Večina zbranih sredstev, ki bodo v letu 1987 znašala 4.823,420.000 din so po programu, ki ga je sprejela skupščtna SIS in potr-diia tudi skupščina mesta Ljubljane 4. 6. 1987, je usmerjenih v programe in ukrepe za vefijo prirejo mleka in mesa, oživljanje in vzpodbujanje pride-lave hrane v hribovitih območjih, krepitvi strokov-ne in pospeSevalne službe, konkretne programe prenosa znanja v proizvodnjo, pospeševanja ulo-va morskih in vzreje stadkovodnih rib ter nekate-re druge specifične programe, pomembne za pre-skrbo Ljubljane. Vlaganje v tekofio proizvodnjo pa hkati spremljajo tudi razvojne premije za ures-ničitev programov, ki zagotavljajo dodatne količi-ne hrane za pokrivanje naraščajočih potreb Ljub-Ijane za obdobje nadaljnjih 15 let.
Opredeljeni programi predstavljajo kljub izred-no neugodnim ekonomskim razmeram dovolj trd-no in kvalitetno podlago za nadaljnji stabilnejši in hitrejši razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane, s tem pa tudi stabilne in dobre preskrbe Ljublja-ne. Dodatno bo k temu prispevala nova samou-pravna organiziranost, ki na delegatskih osnovah zdruiuje interese vseh udeležencev v preskrbi ter omogoča enakopravno soodločanje o zadevah posebnega družbenega pomena kot je pospeSe-vanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe Ljubljane.