—   135   — ^^^^^^^^^^^^^^H
^R   % % % Listje \n cvetje. ijg iji ijjf   «$r L,                            '                                  J
^^^B                        Koristna zabava.                                 I
^^¦f                                            (III. Vztrajnost.)                                                         ]
1. Kdo bi mogel odrezek papirja prav na lahno  potegniti izpod srebrnjaka, petače,
tie da bi denar padel ali ušel po mizi?  Poizkusimo.  Položi  na rob tnize, kakor vidiš na
^_______^^^^^^^^^^^^^^^^^,     s''k' (št. 20), odrezek papirja,
^^^^^|^^^^^^V^|^H^^|^mH^H^^^H||^B|     na   papir   postavi   podolgem
J^^^^^ft              ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     krono ali goldinar  ali še kaj
[       j^^^^^B              ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^1     večjega. Potem pa reci tova-
r       ^^^^^Hbu          ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^1     rišem  ali  bratcu  ali sestrici,
'       ^^^^^^Bf'        ^^^I^^^^^^^^^^^^^^^^H     na^ PoteLne papir izpod de-
'       ^^^^^^^^¦^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     narja,  da  se  denar  ne  pre-
'       j^^^^^^^^^l^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^I     rnakne. Če ne vedo te utnet-
r       ^        ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H      nosti> se bodo najbrže zastonj
^^^^^^^^            ^t^^HB^^^^^^^^^^^^^B     mučili.  Eden morda bo prav
^^^^^^H'                 ^^¦MT                ^|^^^^^H      počasi izpodmikal papir, drug-i
[       ^^^^^^^           ^^^tf^^^^^^Mfll^^^^^l      ^0 P0'2^1-^3' hitreje, pa skoro        ,
f       ^HL     ^^^^.       ^^I^B^^^^^^^^^^^^^^H      gotovo se bo denar vselej za-         J
I       ^B^i^fl^^   ^^^^^B^^^^^^^^^^Hh      trkelal P°  mizi ali Pa Padel.      ]
'        li^^^W^B»     ^BB^^BMB^^^BBI^H      Posrečil pa se bode poizkus      j
x                                                        tako-le: Kolikor mogoče hitro        j
ev"     "                                             udari s prstorn po koncu pa-        j
^-     — ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^j     pirja, ki sega čez rob mize,        1
^^^H      Hs^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l     kolikor hitrcje, toliko bolje, in        ]
^^^^¦jnSjS^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     denar  bo   ostal   nepremično        j
I^^^^EbT^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     tniren. Sličen poizkus se ti bo        j
^^^^^^¦Ij^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     posrečil,  če  dcnež na konec        j
I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     prsta tnajhen  košCek papirja,        J
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H{     nanJ Pa kak kovani dcnar. Iz-        I
I^^^^^^^BUBI^^B^MBB^^H^^^^^^^B     podbij papirček, ki bo odletel,       j |^^^^^^^H|^^HHH^imHHH|^^^^H     denar pa ostal na prstu,  če
^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     boš roko prav mirno držal.          J
j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H            2. Kaj pa kaže druga slika       I
I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     (št. 21)? Na prvi pogled nekaj        I
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     siIno nevarnega. Na dveh sto-        I
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     lih stojita dva kozarca, ki no-        j
I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H     sita tanko leseno palico, katera       j
^H^^I^m^^l^l^H^l^^^^^l^^H     'ma v °beh koncih zataknjcni      ]
bucki, ki jo vzdržujeta na ko-          '
Štev. 21.                                            žarcih.  Kaj  bo  zdaj?  Pa se          !
vendar ne bo kaj pobilo? Po-         i
biti se ne sme nič,  saj bi ne bilo prav škode  delati,   in ,Vrtec" kaj takega ne sme učiti. Torej nič hudega  ne bo.  Nastavi  tako,  kakor  vidiš  na sliki, dva kozarca  ali  dve stari
I        steklenici, poCez položi tanko palico iz k r h k e g a 1 e s a, ko si prej v konca palice zasadil          i
—    136    —
bucki, s katerima naj sloni na kozarcih. Kaj ne, ko bi se kdo nerodno zadel ob te priprave, bi vse prevrnil in kozarca pobil. Ti pa ne tako, marveč z močno palico udari prav krepko in hitro po sredi palice, ki sloni na kozarcih. Kaj se bo zgodilo ? Palica se bo ondi, kjer si jo udaril, prelomila in padla na tla, kozarca pa bosta ostala na mestu. Če boš dobro zadel, se ti bo vse čudilo.
Kaj je naravni vzrok tema poizkusoma? Po naravnem zakonu vztrajnosti vsako telo, če je mirno, ostane mirno, če se giblje, bi se gibalo dalje, ako ne pride zunanja sila ali ovira, ki bi izpremenila to stanje. Natančneje se o tem uči v fiziki. Tako je tudi pri teh dveh poizkusih. Ko udariš prav hitro na papir pod denarjem, ta sila ne doseže še denarja, zato ostane miren, kakor je bil. In ko udariš po palici močno in hitro, tudi delovanje te sile ne seže do koncev palice in ne do kozarcev, zato ostaneta nepoškodovana.