Delavci in delavke s privatnega kmetijstva (pastirji, dekle in hlapci) bodo v kratkem vključeni v državno in zadružno gospodarstvo
V   petek, dne  19. avgusta  1949 dopoi-dne   je   bila   v   PUijii   v   X toveaa   dooo konieienca  delavcev  s  privatnega   kme-tijsiva  m guspodinjstva  (pastujev,  siuž-kinj,   gospodinjskih   poraocnic    n    h.)ap-cev) ix  Ptuja in ptujskega okraja, ki ;o je sklicalo Poverjeništvo za delovne 6d-no>e,
Večina povabljemh je odšJa odločno v konforeiično dvorano tn zavzela me-sto ter čakala aa začetek konierence Potom zvočnika so poslušali narodne pesra. Nekaieri fantje m dekJeta «ci se smejali, drugi so bih tiho Ls ob-našan;a se je videlo, kdo se čuti &a-mostojnega in odločmga m kdo odvi-sen od ofc&lice in svojega go&podarja. ManjSa skupma deklet je obstala pred dotnorn. Tovanš Golob z Liubljane :« je spustil z njimj v živahno razprav-ljanje o njihovem neravidnem živiienj-skena položa;u v privatnem 6ektorju Ln o aujnostj njihovetja piestopa v držav-ne itt zadružne službe. Dekieta sc vpra-ševale in ntf odgovore dajale pripombe Kančno so *k' v dvorano tn zavze»a mesta.
Na konferenco je prižlo več gospodar-jev in gospodinj skupno 5 $vojimi de-iavci in bre? njih !?: vab:I so sklepa,!. da gre ta resne stvari, največ pa ia.0, da bodo njihovj delavcj prevedeni i? privdtnega seklorja v državni in zadruž-nj sektor. kjer |e njihova pravo mes*o po revoluciji in v giaditvj socialisticne države
Konterence so se udelež li predscdn;k OLO Franc Leskovec, predsednik OZKZ Franc Beliak. org sftkretar Peter Ber-ginc in drugi upravni in polittčnt funw-rionaru.
Ko \% bila dvorana napoinjena i okrog 400 udele/.enci, je zalei konferenco tov Belšak. Referat je ime! tov Berg nc. nn-kar   je  sledila  di«.k«siia
V    reteratu   )e    prikazal   tpv    Borglnc velike   družbeno-politične   in   gospodar-»ke spremembe v FLRJ, ki so sledile ;a-voluciji  tekorn  NOB   Pr ttazal  je navzo-čim.  da   'e   samo  Se  v   privatneni  se!t-torju   gespodanstva   ostaio    izkorijčdn;e delovnih  Ijudi.  ki pa mora prenehati In bo prenehalo  z odfegnitvijo delovne si-!e .z privatnega sektorja in se bo vklju-čiia v dižavni in zadružni sektor. S tem bo  konec  neomejenega   delovnega   tasa, &panja  v hlevih in  na šupah;  š  tera  bo konec   beraštva   na   stare   tlni.   Naved«i |e nekoliko parol,  ki so se pojavile  na terenu. da bj splašile na konf«renco po-zvene  delavce
Po referatu je bila diskus Ja o življe-pju d«'avcav v privatnem kroetijstvu np.kriaj   in   seda]    Prvi   *?.   ie   k   diskusljl
oglasil delavec S^efan Hrnčič, roj. leta 1914. kj je v službi pr kraatici Fran-čiškj Lah v Osiuševc:h št 3. Zatrjeval je, da je tam v službi ie 14 let kot hlapec, da je bil bolan, da se )e zdravjl na gospodarjeve stroške m da namerava tam ostati, ker ima zavarovane vse po-goje za slara le(a Oglašala so se ve-činoraa dekleta. V svo_'i zaslepljenost: so ^atrjevala, da bo kmetijstvo nazadovalo, če bo oblast odtegniia kmetom delovno moč. S tem so hotele prikazati, da ;e bil večji del brenw?n privalnega kmeUj-stva na njihovih ramoih. niso si pa da!d dopovedat , da jih ravno zato mora Ijud-ska oblast odteg^iti jzkorisčanju. Ko diktara Ijudska ohlast prjvatnim gospo-darjem, kake iivl'enjske pogoje mora-jo nuditi svojira deiavcern, hočejo knie-tje prikazati, da opravljajo nj hovi po-močniki le manj vredna dda; ko je go-vora o odtegnitvi t«h moči, pa trdijo. da bo kmeti stvo propadlo
Po kanferenci se je vsakdo od udele-zencev javil pri izhodnih vrat h usliii-bencem odaeka ja delo zaradi evidence o udaleibi in zaradd popisa za zapo&ii-tev v produkdji Odiočnejši fazitje Q dekleta so izrazili željo, kje bi bili radi zaposleni, dočim so se poed;nci zim-kali vsaki izjavi o sebj ali svoj«m go-spodarjti, ker *e niso doumeli da s tem škoduje^o državi in «eb . Nekateri so sa poizkušali izmuzniti skozi straJia^a vrata
Od vseh navročib je bilo največ mta-dmcev in mladink. ki bodo predstav-Ijal za državno In ?adružno gospodar-stvo kader sposobmh in potrtvovalnih detavcev, ki bodo z učeniero m delom dokazali, da so sposobni v odmerjenern deiovnem čaeu izpoln;evati plansjce aa-ioge m živeti na nafin, k: se v vser. oz rib !oči od življenia privfitnih de-• lavcev.
Nj treba po«ebei poudanat;. da va-f:na med n'imi ni pogosto zahajala v šolo, ker $o moiali ostajati do»"na zaraii dela. Ob večKra^nem zamujaniu pouka fo po znanju zaostajaH za rednimi so-učenci. zaradi česar j m je prvotno ve-selje do šole irpodrinil obč^itek man;-vrednosti, k\ so ga znali gospodarji iz-koristJtj i izgovorom da n ma;o vese-la do šole, in so zaradi tega pai staS-no  ostajali   doraa.
Vsakdo med njimi bo dobii za,posh-tev Sposobnej^i bodo ra7poreieni po tovamah, ostali pa v pomoč državn tn posestvom, kjer bodo iraeli hrano 'n slanovanje,   plačo   ter  ostale   iKjodDos'L
Po vrnifvi <; konfproncp so morali go-»podarji                                aittU^  da   jim
rarne 'tinV                               **^ OP.