Tri sole. PriobSil A. Špan, užitelj v Slov. Bistriei. a. Gemona v Italiji. BKadar iztegne zmaj svoj zriti rep, da bi prevrnil zadaj stoječi spomenik eesarice Marije Terezije, tedaj ga lopne po buči orjak, ki mu stoji pred glavo z namerjenim kijem", mi je pripovedoval moj celovški Oiceron. Toda zmaj ni iztegoil repa, zato tudi nisera čakal, da bi ga lopnil orjak, ampak odpeljal sem se proti Pontaflu, kjer sern prenočil. Pontafel je nemški kraj, pa razumejo še slovensko govorico, naaproti ležeča Ponteba je pa že pravo italijansko gaezdo. Cudno mi je bilo pri srcu, ko sem zarana zjutraj opazoral ozko sotesko. zagrajeno z visokimi, golimi pečiuami, in ko sem ae zamislil ia si v dubu predstavljal hude boje t teh, rekel bi strašuib. krajih. Uboge žrtve nearečnih rojn! Šolsko poslopje v Pontaflu je jako lepo, toda ono t Pontebi ga prekaša. — Pontebo loči od Pontafla samo hudournik, ki mora biti ob fiasu naliroT in kadar se sneg topi rea strašen. Pravili so mi, da se nudi ob takih prilikah na mostu stoječemu grozen prizor. BGlejte te le pečine v strugi! Hudournika imata tako moč, da jih gonita nizdcli, in ko treska pečina ob pečino, nastane tak šum in ropot kot da bi bila v bližini najhujša kanonada." Most je skupna last avstrijske in italijanske države in ga tudi obe akupno vzdržujeta. Na avstrijski strani stojita nofi in daa dva avstrijaka, na oni atrani dra italijanska financarja. Avstrijski financarji govorijo alovenako, neinško in italijansko, italijanski samo italijansko. V Pontebi sem naštel pet ali šest menjalaic za denar, v Pontaflu niti ene, dasi je več štacunic in branjarij. Tukaj menjara denar samo natakar v kolodvorski restavraciji. Iz Pontebe se odpeljem ob pol enajstih dopoldne. Na8proti mi aedi mlad gospod, ki se mi predstavi za italijanakega poštnega uradnika, doma doli nekje blizu Neapolja. Gorori samo italijanako.. — Ko ga vprašam, zakaj gorijo ob belem dnevu luči v vagonih, mi reče: BTakoj vidite! Peljali ae bomo približno akozi dvajset tunelov. Stavba te železnice je bila neizmerno težavna. Stal je pa tudi povprečno vsak kilometer svoj milijon." — Ker ni moj namen, da bi svoje utiske nadalje opisoval, hitim k svojemu amotru: v Gemoni sem! Gemona stoji pod visokimi, golimi gorami še deloma v strmini, res v rajski okolici. Tam blizu je imela gospa Skopulja 8voj grad. katerega razvaline imenujejo tamošnji Slovenei kratkomalo: Skopulja. Proti severu in Tzhodu viaoke strme pečine, proti jugu in zahodu rodovitna ravnina, obaejana le tuintam z lepo obraatenimi holmci. Na moje vprašanje, kako je tukaj pozimi, dobim lakoničen odgovor : BZima je tam gori," a roka je kazala na one «ive vrhove. Blaženi kraj! — Meato je oddaljeao dobre četrt ure od kolodvora. Pod mestom že skoraj v ravnini vidim velikanako novo poslopje. To je gotovo vojašnica ali kaznilnica ali pa aodnija. — Največje poslopje je Tsega mesta. Prri, ki ga ¦srečam, mi ponosno pove: BTo je naša šola." — To si bo treba ogledati. — Ni mi bilo žal. Največje in najlepše poalopje vsega meata: Bto je naša šola, naš ponoa!" — Blagor vam! — V pritličju je deška, v prvem nadatropju dekliška šola. Vsaka ima svoj poseben vhod, ravno tako tudi šolaki sluga in šolski Todja. Zrak in svetloba sta prišla pri tem poalopju v praro veljavo. Že dolgi koridorji ao jako profltorni, široki in visoki, a med velikanskimi okni takorekoč ni zidu, ločijo jih le močni stebri, in učenee, ki aedi v bližini stebra, vidi ravno tako dobro kakor oni pri oknu. Ker 80 vsi prostori nenormalno riaoki, ravno tako tudi okna, je svetloba v Tsem prostoru prilično enakomerna. — Uvedena je centralna kurjava 8 paro v vseh prostorih, hodnikih in stopnicah; t stranišču je ista temperatara kakor r iolski sobi in t pisarniei ravnateljevi. Vodorod z TiBokih hribov preskrbuje mlade državaike z Tedno BTežo pitno Todo t izobilju: deaet jih lahko pije obtinem, a to brez kozarceT ali drugihposodie. Iz sanitarnih oziror je stfar urejena tako, da iubori deset malih rodometoT kvišku, a učeneu je treba le nagniti glavo in odpreti usta, in ožiTljajo6i curek atori stoj* delžnost, kakor jo stoiijo pe6eni golobi v deveti deželi. S šolo je združen tudi otroški vrtec pod iatim Todstrom. Ti najmlajši Bučenci" niso ločeni po spolu, pa6 pa mora v šoli vsak odložiti svojo vrhnjo obleko, zato pa dobijo vsi defki ia deklice enake halje, ki so šolska last, in so torej otroci nekako uniformirani. Kakor so prostorni hodniki, še proatornejše so učne sobe. Na podu sem zapazil sledove »vacuumvila'1, pač pa se odpirajo vrata še noter. Zlasti mi je imponirala centralna kurjara. V petih do šestih minutah ao neki vsi prostori enakomerno temperirani. Na vsaki mizi sem zapazil poniklan zvonček z lepim ročajem — inventarna šolska last. S tem zvončkom kliče učitelj učence k redu, kakor pri nas predsednik S7oje zborovalce. Velika tabla je iz enega kosa skrla, kakor so pri nas male tablice za prvence, in mi je jako ugajala. Da se gibati in vrteti, kreda, barvaaa in bela, se lepo prime in nikdar ne blišči. Soba za učila je lepo urejena in bogato opremljena, aamo slike 80 preveč piaano kričeče in poedine bitke so vae tako urejene, da ao bili Avstrijei tepeni. — Učenci niso razdeljeui po alfabetu, ampak po atarosti. Teduica je urejena tako, da si učitelj že pred zažetkom novega šolskega leta prepiše na levo polovico nove tednice lansko snor, a na desno atran pride letošnja snov. Tako ae razdelitev snovi vedno poboljšuje in izpopolnjuje. Glede učiteljskih plač moram omeniti, da nisem dobil točnega odgovora, pač pa mi je rekel gospod direktor (v Italiji so vsi šolski voditelji direktorji), da bo, ne vem več, septembra ali oktobra 1. 1. t Benetkah velik kongres V8eh učiteljev celega italijauskega kraljestva, ki bo odločno zahteval izboljšanje plač. Ni to edina šola, ki 8em jo videl v Italiji, seveda niao vae take, kakršna je ta, a priznati moram odkrito, da imam sedaj veliko večje spoštovanje do italijanskega šolstva. — Država je pač povsod boljša mati ko dežela! b. V Lilienfeldu na Nižjem Avstrijskem. Lilienfeld je lep trg in stoji ob reki Trajzen — (tako jo tam imenujejo) — kakih sedem ur hoda severno od Marijinega Celja. Daai torej ni daleč od štajerske meje, rendar nisem našel tam ve6 krofov. Neka oseba mi nikakor ni hotela verjeti, da bi bil jaz Štajerc, pa tudi vzrokov dolgo nisem mogel zvedeti, zakaj mi ni hotela verjeti. Končno šele poči med hudim smehom s čudno logiko na dau: BKako boste Štajere, če pa nimate krofa!?" — Reka Trajzen ima mnogo rib, ki jih pa ne sme nihče loviti, ima dosti vode in doati padca, zato je pa njena moč tudi dobro izkoriščena; ob njenem toku stoji tvornica poleg tvornice. Glavna znamenitost v tem trgu je samoatan belib. menihov cistercijenzov. Ogledal sem si obširne razvaline Zajčkega samostana pri Špitaliču, katerih obširnosti sem se takrat čudil, vendar je moral biti Zajčki samostan le nekak Bmarionetenspiel" proti lilienfeldakemu, dasije tudi ta sedaj manjši kakor je bil nekdaj. Sedaj biva v njeni samo še kakib. dvajset menihov, a lahko bi jih vsak izmed njih povabil še sto in imeli bi proatora dovolj, pa tudi stradati ne bi bilo treba. Ne vem več, koliko tisoč oralov imajo samo gozda; kje je polje, vinogradi itd. Da je trg in vsa okolica odrisna od samoatana, ki ga je ustanovil Leopold Prevzvišeni, je umljiro. Kar sem videl impozantnejega, to je vse samostansko. Oe hočeš drv, desak, brunov — hodi v samostan! če hočeš divjačine, rib, električnega toka za Iu6 ali industrijsko podjetje — hodi t sarnostan! Ce hočeš dobrega sira, rina itd. — bodi t samostan, za dober denar dobiš tam vsega, česar ti poželi srce. Imajo tudi dve gostilnici, eno v trgu s Castellijevo sobo, drugo v samostanu. Prvo so dali r najem, drugo imajo r lastni režiji. Cel samostan ima dektrično razsvetljavo, a gostilnica r samostanu je odprta vsak rečer do polnoči. Eo sem prišel ob deseti uri zvečer r te samostauske prostore, aem dobil t glavnih prostorih še dosti gostov, a v stran6kem kotičku so se zabavali štirje dobro rejeni patri, tri dame in dra cifilna gospoda. Najrajše bi bil prisedel k tej reseli družbi, pa, žal, nisem poznal nikogar. — Kadar sem na potu, grem pozno t posteljo, a Tstanem zgodaj: spim lahko doma. Ob čestih zjutraj sem bil že na ulici. Pred tra- fiko stoji krasna kočija, ki sta vanjo vprežena dva iskra vranca, da ju kočijaž komaj zmaguje. Poleg atojita dra gospoda, ki očividno čakata nekoga. Kdo je neki goapodar tega krasnega ^rehikla" ? — V trafiki ai nabira cel kup finih smodk debel gospod v turiatovaki obleki s kratkimi, irhaatimi hlačami in z obritim licem. Ko pride do voza, se mu gospoda ponižno priklonita, a ta jima samo z roko pomigne, da naj prisedeta, in zdirjala sta vraaca. — Kdo je neki ta gospod? BDas ist der Pater Forstmeister", mi pove trafikant. BKaj, pater! V tem koatumu?" vzkliknem začuden. A mož je bil skoraj hud na mene. BErlauben Sie rair" — je začel, Bkaj pojde s kuto v gozd?" — BPa kdo sta ona dva gospoda?" — BTo sta ujegova uradnika." — Sedaj pa r šolo! BGoapoda nadučitelja ni doma, pomaga samostanskemu ribiču ribe loviti." — BKje?u — BBlizu samostanske elektrarne." — 2\a mostu vidim dva napol civilno oblečeaa gospoda, ki lovita ribe ua truek. Eateri je nadučitelj, kateri samostanski ribič? — Ko pridem bližje, ogovorim prvega. Imel sem srečo, bil je nadučitelj. Predstavim se mu in izrazim željo, da bi rad videl šolo in kaj zvedel o tamošnjih žolskih razmerab. Mož je bil v vidni zadregi in ne da bi odgovoril, nabode košček žemlje na trnek in ga spuati miroo y vodo. Pa ta hladnoat me ni oplašila. — Pustimo mu časa, da se led otaja, si mislim in gledara tudi jaz preko ograje v vodo in molčim. V reki je kar mrgolelo krasnih postrv. Pri nas jih je težko dobiti na najlepše črve, tukaj pa hitijo kar na košček žemlje! Ear čudil 8em se. — V kratkem času je bil sodček poln, in ribič pravi, da je za danes dovolj. — Zdaj se je šele led odtajal, ia gospod nadučitelj me povabi, naj grem kar z njim. Spotoma zvem, da je šola šestrazredna, da je tudi šest definitirno Dastavljenih učaih oseb, da pa imajo za šest razredov samo pet učnih sob, in sicer štiri v šoli, eno pa t samostanu. Kaj, šest razredov, šest učitelje?, pa samo pet učnib sob ? Tak unikum pa še nisem našel nikjer! Pa je tako. BNovo šolo nam obetajo že deset let, pa kdo zna, kdaj bodo začeli s stavbo. Eni trdijo, da je stara šola samostanaka last, drugi zopet, da je trška, a dokler ta prepir ne bo končan, bo težko kaj z novo šolo. — Jaz je ne bom doživel." — BKako pa poučuje šest učiteljev šest razredov v petih učnih sobah?" — ,,To je bilo res težko uravnati, pa končno je le šlo, ne da bi bil kateri razred okrajšan glede predpisanih učnih ur. Ker imamo šest razredov in ker ima teden tudi šest delavnikor, med katerimi je pa samo pet šolskih dui, smo uredili tako, da potuje četrtek od razreda do razreda in od ponedeljka do sobote. Tako pride vsak razred in vsak u6itelj do svojega računa, da ima namreč en dan v tednu prosto, pet dni pa šolo." Šolakega poslopja ne bom opisoFal. StarikaTO poslopje, ki je bilo poatavljeno drugim namenom, ne ustreza nikakor modernim zahtevam. Pač pa mi je imponirala bogato opremljena soba za učila in vzoren red, ki vlada v nji. — Sam skioptikon je stal 1200 kron. — BImate pač šoli jako prijazne može v krajnem šolskem svetu?" — BKrajui šolski svet ne da vinarja za učila. Vse to smo kupili 8 pomoiSjo BSchulpfenigvereina", a imamo še okolo 1600 goldinarjev v blagajnici. Udje plačujejo prostoToljno svoj npfenigu na mesec, povrh še nabiramo darila in napravljamo različne veselice v ta narnen." — Oraenil sem že, da je industrija v tem lepem kraja jako razvita, a kjer je industrija, tam je doma tudi denar. Ljudstvo, zlasti delavsko, je pa šoli dandanašnji jako naklonjeno tudi na Spodnjem Avstrijskem. — Neki tamošnji tTorničar se je vedel svojim delaveem in rsemu prebivalstvu jako prikupiti in to gotoTO t svojo korist s tem, da je postavil na svoji zemlji na lastne stroške res vzoreD otroški vrtec, ki ga je sprejela dezela t svojo oskrbo. Kaj takega še nisem videl, Pod je iz lesnega cementa. Ta je topel, se hodi mehko po njem kakor po preprogi, nima nikakih špranj, ne praši, ne proreroča ropota, je gladek, pa ne polzek, je raren proti ogoju in Tlagi, z eno besedo: to je Tzor šolskega poda. Barra je lahko razliina. — Neda?no 8em bral, da je tudi t Ljubljani neka trrdka, ki proiz?aja take pode. Uvažujte jo pri novib. šolskih stavbah! Glavne počitnice trajajo na Spodnjem Avstrijskem še vedno samo šest tednov. Omenjam naj še, da sem slišal v Lilieufeldu pogosto češko gOTorico in da živi tam neki bogat, originalen Ceh, samec, ki ae peža samo z različnimi športi in poučuje brezplačno vsakega Bšportmana", ki se pri njem oglasi. Zlasti je virtouz v drsanju a skiji. Vojaška oblaat pošlje vsako zimo mnogo častnikov k njemu r skijevo šolo. Eer plačila ne sprejme, so mu poalali — zlat križec. c. Lepoglava v Hrvašketn Zagorju. Ear je aamostaa Bbelih meniho?" v Lilienfeldu, to je kazailnica v Lepoglavi. V velikauakem poslopju imajo kaznjenci priliko, da se priučijo najrazličnejšim rokodelstvom, ia mnogo je takih, ki ao prišli v zarod kot analfabeti in ki niso znali drugega dela od navadnega dninarstra, a odšli so z znanjem ljudskošolskih predmetoT in izrežbani v kakem koristnem rokodelstru, ki so si ga proatoroljno izbrali. Kaznjenci imajo dobro brano in splob. oskrbo, namen zaroda ni toliko kazen, nego privaja k dobremu. Maraikdo, ki je prišel t zavod popolnoma pokvarjen, je postal pozneje, ko je doslužil svojo kazen, ugleden in spoštoran ud človeštva. Eazailnica ima relikansko posestvo, njive, travnike, vinograde in gozde, mnogo različne živine, a vse to oprarljajo kaenjenci sami. Pod ključem so samo trdovratnejši grešniki. Zanesljivejši 86 lahko prosto gibljejo na obširnem kaznilniškem posestvu, aamo t krčmo in v selo ne smejo, ako nimajo tam opravila. čudil aem se zlasti temu, da celo spijo pri nezamreženih oknih in nezaklenjenib. Tratih t pritličju. Samo ob devetih zvečer mora biti vsak kaznjenec v poatelji. Ob tej uri jih paznik prešteje in javi telefonično centralnemu zavodu, da je vse v redu. To relja namreč za one, ki so zaposleni na pristavah, katerih ena je oddaljena pol ure, in za one rokodelce, ki imajo tam svoje delavnice; v centralnem zavodu je seveda strožje, tam so ?rata vedno zaklenjena in zastražena. Sedaj pa v šolo! Prej nisem hotel motiti pouka, daai bi bil rad hospitiral. 0 tej šoli sem že slišal, da jo imenujejo: Lepoglarska republika. — Šola je dvorazredoa, pa bi morala biti po številu otrok štirirazredna. Poslopje je sicer lično, pa mnogo pretesno. Z dvorišča prihajajo glasovi. Bil je učitelj z nekaj dečki, ki so vezali sirkorino v butare. Prišel sem z odprtim srcem iu sprejet sem bil z odprtim arcem; tu ni bilo nikake običajne, hladne formalitete, ampak tovariš je podal roko torarišu, pogledala sva si v oči, in razumela ava se, bila sva prijatelja, dasi sva se videla prvikrat. Star je okolo 25 let, doma nekje blizu Samobora, učiteljuje šele štiri ali pet let. Učiteljišče je dovršil v Zagrebu, ravnatelj inu je bil znani, dobrodušni, sedaj že rajni Matica, ki sem se seznanil z njim v Trstu in ki je bil svojim gojencem pravi dušui in krušni oče. Piše se za Peršeta in je vkljub napornemu deloranju cvetočega zdravja in poln žirljenja. Oa ima višji oddelek s 104 učenci, a nižji oddelek ima učiteljica. Faktično vodi fiolo, a ni nastavljea kot nadučitelj ali šolski vodja in nima za vodstvo nikake odškodnine. Poleg tega mora biti še orgaaist in ima na skrbi ob četrtkih ia nedeljab. ponavljalno šolo za otroke od 12. do 14. leta. Tako je vprežen daunadan in ker j» vendno t delu, mu mine čas, da ne re kdaj in kako, zakaj prečitati hoče vse hrraške politiške in znaustvene časopise in nove pojare na književnem polju, da ne zaostane za tekom časa. Eadar se mu pa nudi kaka prosta ura, tedaj pa bajd v caravo občudovat njene proizrode, rastlinske in živalske — geološke sploh. V zagorakem gorovju, kjer so pred nekaj leti našli velikansko okostje prazgodorinskega žloveka, J6 našel tudi on različuo orodje in orožje iz karaene dobe, med drugimi tudi neki Sudno izbrnšen, preeej velik, nakovalu podobea kamea, kazal mi je nadalje okamenele morske školk«, ki jih je našel prav rrhu pogorja in še mncg« drugih različnih strari. Pa zakaj imenujejo to Solo republiko'? Eer 86 učenei sami Tladajo. Ufit«lj je le nakako njih izvršilai organ. BOpazil je z gnjeTOtn, kake kririce aa godijo hrraškerau ljudstru, zlasti pri rolitrah; to je tudi lahko mogoče, ker Ijudstro ne razume pomena volitev in se ne zareda srojib pravic. Sedanji, zlasti starejši generaciji ni pomoči, pač pa naj pride pomen volitev in njih velika ražnost bodoči generaciji v meso iu kri." Tako mi je pravil učitelj. Po natanko doloSenib, deloma kompliciranih pravilih pozna vsak učenec in vsaka učenka svojo aktiTno in pasivno volilno pravieo t različne šolske skupine, ki imajo avoje natanko določene dolžnosti in pravice. Z lepšim vedenjem in z veSjo marljivostjo se poveča učenčeva pasivna volilna pravica, z lenobo ali pa s slabim vedenjern pa lahko izgubi celo aktivno volilno pravico, kar pomeni najhujšo kazen, ki jo določa disciplinarni senat, ki.sestoji iz prosto voljenih učencev in učenk. Da pridejo učenci snažni v šolo in o pravem času, da se lepo vedejo po poti, pred ukom in po uku, da imajo sroje reči v redu, da so točni pri nalogah, pismenih in uatnih, za red in anago r šolskih prosiorih itd., za vse to skrbijo posebni proato voljeni odseki. Nadalje imajo po gotovem redu določeni učenci še druge vsakdanje akrbi. Eden napiše na pripravljeno tabelo smer vetra, drugi stanje vode v potoku, tretji opazuje toplomer, še drugi tlakomer, oblake, padavino itd. Iz različnih tabel, ki so vsakemu pristopne, je vsak dan razvidno, kako stoji poedini učenec glede svojih voliloih pravic, ima li upanje, da dobi v doglednem času a trajno marljirostjo in lepim vedenjem rdečo piko, kar pomeni zvišanje pasivne in aktivne pravice, ali je pa t nevarnosti, ako se naglo in korenito ne poboljša, da dobi črno piko, kar pomeni izgubo tudi aktivne volilne pravice. Priznati moram, da sem videl samo tri do štiri črne velike pike, pa precej rdečih. Tudi ta najvažnejša tabela Tisi na steni in jo vodijo učenci sami, zakaj oni imajo tudi prostovoljeno izpraševalno komisijo za tiste učence, ki se poboljšajo, in ki se oglasijo k izpitu iz kakega predmeta, v katerem je kateri zaostal. Eo zvonček pozroni, vstanejo uženci sami in odmolijo. Na to šele vstopi učitelj v šolo, a učenci ga pozdravijo z rekom: BNe aodi človeka po njegovi obleki, ampak po njegorem dejanju!" — Ta pozdrav je uvedel zaraditega, ker se nekateri norčujejo iz hrvaške deee v borni platneni obleki s srajeo vrhu hlač in se čuti ta dobra deca nekako ponižana napram drugim ljudem. Da se tej dobri in jako nadarjeoi deci povzdigne saraozavest, je uvedel njih dobri učitelj ta pozdrav, sicer malo dolg, pa jako umesten tudi za druge šole. človek bi sedaj vzkliknil: BTo je pač lepo za ufiitelja, če učenci sami za ?se skrbijo!" — Toda treba je neumorne delavnosti od strani učitelja, ako hoče, da redno deluje ves ta vzorni, pa komplicirani zistem. Ugajal bi gotovo Tsakemu, toda marsikdo bi ne bil kos tako napornemu delu, dasi bi člorek mislil, da je narobe res. Ogledal sem si zrezke. Prva risba: lep grozd kraljevine (bil je čas trgatve), druga risba: sočna breskev ali kar cela vejica. Spisje prva naloga: Eaj semije danea sanjalo? Tudi driigi nasloTi so vzeti iz vsakdanjega življenja. Ekskurzije so na dnernem redu z vsemi učenei (104). Telovadi tudi z vsemi skupno kje na kakem pašniku ali pa v gozdu. Telovadnica mu je narava, a teloradno orodje so mu pečine in drevje. — Napravlja tudi daljše ekskurzije. Lani je bil z učenci v Varaždinu, dye uri vožnje po železnici. Prihodnjo pomlad gre z va-Tn razredom v Zagreb, kjer miali ostati tri dni. Denar za vožnjo, 70 krajcarjev za učenca, ima že večinoma nabran, prenočišfie bo dobil v kakem preskrborališčn, a hrano bodo učenci sami zaslnžili z gledališkimi in teloradnimi predstavami. Mladi mož je dober lovec, vztrajen hribolazec, je risar, pevec in muzik, pa navdušen Hrvat. Nekateri ga imajo na sumu, da je socialni demokrat. BPa nisem," mijetrdil, npač pa sem StarčeFičijanec z dušo in telesom." Eot tak ima mnogo mogočnih nasprotnikov, ki so že uvaževali njegovo kazensko premestitev kot politiškega nasprotnika. A ko jim je povedal, da ljubi celo svojo hrvaško domoTino, premestitev a kraja v kraj mu ni kazen, hrvaški narod biva na vsi hrvaški zemlji, a on bo delal zanj z vsemi močmi, pa naj bo to na se?eru ali na jugu. Eakor je skrben človek vedno pripravljen na smrt, tako ima tudi on svoje reči vedno v redu, da lahko odpotuje Tsak dan, vsako uro na nakazano mu noro mesto. In ko so videli, da mu s tem ne morejo do živega, ao ga pustili r Lepoglavi. Tudi ta vzoren in nad vse požrtrovalen učitelj se mora torej dosti boriti deloma z hudobo, deloma z nerednostjo. V nekem kotu sem videl kakih 50 še novih, a deloma zarjavelih skledic, kakršne imajo vojaki za svojo menažo. Skrbni učitelj je hotel preakrbeti svojim ubožnim učencem za zimo šolsko kuhinjo, a nekateri oholi selaki velikaši so vedeli ustaviti in preprečiti vse velikodušno in požrtvovalno delovanje učiteljevo, češ, mi nismo nikaki berači, da bi hodila naša deca jest v šolo kakor cigani. — Gospodinji mu njegova mati. Eo mi jo je predatavil, sem ji čeatital, da je vzgojila svojemu rodu takega sina. BPa je tudi zločesten!" mi odgovori mati. Na moj začuden pogled nadaljuje: BŽeniti se noče!" — Eo sva bila zopet sama, mi prari: RMoja mati bi tako rada, da bi se oženil, pa kaj, ko ne poznam nobene take, časa pa tudi nimam, da bi ai katero poiskal. Eo smo bili hrvaški učitelji v Ljubljani in v Poatojui, mi je tam hčerka nekega krčmarja rea priraala k srcu, a takrat ni bilo čaaa, da bi se bila natančneje izpoznala, sedaj imam pa še manj časa in prilike, da bi se peljal tja. Ne morem torej ustreči materini želji. Za ženo bi pa najrajše dobil Slovenko." — Republika v Lepoglavi je res jako zanimiva, in priporočal bi vsakemu kolegu, ki ima priliko, da si jo ogleda, zlasti pa to priporožam cenjenim kolegiujam. Morebiti bi se pa le uresničila vroča želja Peršetove matere!