TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951.
teto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 17. oktobra 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 119.
Ureditev občinskih financ
Danes zboruje v Ljubljani zveza mest kraljevine Jugoslavije. Zbor si je nadel v prvi vrsti nalogo, da razpravlja o proračunih za 1. 1932. Razprava v tej smeri bo brez dvoma jako aktualna, ker obstoječe prilike nalagajo mestom nujno dolžnost, da omejijo svoje proračune in ublažijo bremena, katera nalagajo prebivalstvu.
Autonomna bremena v zadnjih letih od leta do leta naraščajo. Skupni izdatki mestnih občin v naši državi so se od leta 1925 do leta 1929 povišali od 1 milijarde 200 milijonov na 1 milijardo 870 milijonov, torej za celih 50%. Ako pa se upoštevajo samo izdatki sedmih večjih mest (Beograd, Zagreb, Subotica, Sarajevo, Ljubljana, Skoplje in Split) so pa ti v navedeni dobi porastli od 625 milijonov na 1059 milijonov, torej za skoro 70%. Skladno z izdatki so rastle tudi dajatve prebivalstva, ki postajajo od dne do dne občutljivejše za gospodarstvo, pa naj se pobirajo v tej ali oni obliki.
Letos so mestne občine pri sestavljanju proračunov za 1. 1932 postavljene v težak položaj, ker jim s koncem tekočega leta poteče pravica pobirati vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino po izmeri najemnine. Te davščine tvorijo sedaj izdaten del občinskih dohodkov, saj znašajo samo v Ljubljani okoli 8 milijonov dinarjev. Gotovo je, da ob čine dohodkov v, tej izmeri ne bodo inogle pogrešati in da bodo morale iskati nadomestila. Za vodarino jim na domestila ne bo težko najti, pobrale jo bodo pač po dejanski porabi, težje pa bo nadomestiti gostaščine in. kanalsko pristojbino, ki donašati n. pr. v Ljub ljani tudi okoli 4 milijone dinarjev. Najti primerno nadomestilo za ti dajatvi bo sicer težko, toda če se bodo občine zavedale, da so dolžne iskati nadomestila tam, kjer obremenitev odpade, bo pri dobri volji mogoče tudi to vprašanje povoljno spraviti iz dnevnega reda. Odločno pa moramo že sedaj zavrniti poizkuse, da bi se iskalo nadomestilo v zvišanju splošnih bremen, kakor namerava neka mestna občina v Dravski banovini, ki hoče izpad v teh davščinah pokriti enostavno s povišanimi dokladami, katere bi sicer iiiše tudi zadele, vendar pa bi se celotna obremenitev hiš na škodo drugih gospodarskih panog (trgovine, obrti in industrije) znatno olajšala. Treba je, kakor rečeno, dobre volje in uvidevnosti tudi od strani hišnih posestnikov, pa se bo dala premostiti tudi ta težava v eni ali drugi obliki.
Nadaljno vprašanje, ki je jako pereče, je vprašanje občinskih trošarin. Po zakonu o državni trošarini smejo občine pobirati občinsko trošarino samo na predmete, potrošene na ozemlju do-tične občine. Navzlic tej jasni odredbi zakona pa pobirajo nekatere občine preko zakona občinsko trošarino tudi na blago, ki občinsko ozemlje samo tranzitira ali pa se proda izven tega ozemlja. Predpisi v tem pogledu so točni, a se ne izvajajo dosledno.
Nerešeno je nadalje še vedno vprašanje, ali in v koliko je dopustno pobirati občinske trošarine na predmete, ki se kot sirovina porabljajo za industrijsko predelavo.
Vprašanje za sebe tvorijo dalje razne občinske takse, ki se pobirajo v raznih občinah v najrazličnejši izmeri. Poleg tega se obremenjujejo s taksami tudi predmeti, ki podlegajo analognim državnim ali banovinskim taksam, n. pr. avtomobili itd.
Vsa ta in podobna vprašanja čakajo še svoje ureditve in postajajo vedno bolj pereča. Odlagati se ne bodo dala več dolgo in treba jih bo urediti tako ali tako, vsekakor v smeri znižanja, ker postajajo bremena za samouprave vedno občutnejša. Na eni strani nastajajo občinam nova bremena, na drugi strani pa se jih v interesu gospodarstva omejuje v dohodkih. Občine se vedno bolj zadolžujejo, ker so pri vedno večjih zahtevah, katere se na nje stavljajo, primorane operirati s posojili. Ako pogledamo dohodke mestnih občin v 1. 1929., vidimo, da tvorijo pri sedmih večjih mestih posojila skoro Vs, pri vseh mestnih občinah pa Vs vseh dohodkov. Taki pojavi so nezdravi in jasno ka-
žejo, da so občine izčrpale že vsa sredstva, da rednim potom pokrijejo svoje potrebščine, in da živijo na kredit. — Trajno se tako gospodarstvo ne da vzdrževati. Nujna potreba jč, da se vprašanje občinskih financ zakonitim potom uredi na način, ki bo upošteval potrebe gospodarstva, pa tudi občin in občinam nudil za pokrivanje potrebščin tudi soudeležbo na državnih dohodkih, za kar imamo v inozemstvu, kjer so bile razmere v pogledu samoupravnih davščin prilično enake kakor pri nas, zadosti poučnih vzgledov.
Želeti bi bilo, da bi se zbor tudi zavzel za to staro zahtevo gospodarstva, da se uredi medsebojne odnošaje občin in občanov v pogledu dajatev.
Težave pri izpolnjevanju čekovnih položnic
Poštna direkcija jo izdala — kakor aam poročajo — vsem poštnim uradom strog ukaz, da morajo brezpogojno zavračati vse poštne položnice, na katerih bi bilo besedilo popravljeno ali črtano. Taka odredba je zelo težko .prizadela zlasti naše trgovce na deželi, ki ne morejo držati urejenih pisani, pa so popravila in dopolnila v korespondenci prav često mogoča. Zgodi se pa tudi, da se položnice izpolnijo in da se oddajo na pošto eden ali več dni kasneje, ker je pošiljatelj šele po izpolnitvi čekovne položnice ugotovil, da nima zadostnega denarja na razpolago. V takih primerih se mora popraviti datum na že izpolnjeni položnici, zlasti ako pošiljatelj nima druge položnice na razpolago.
Na konkretno pritožbo Zbornice TOT je Dravska direkcija pošte in brzoja^a
odgovorila, »da je s 14. majem t. L stopil v veljavo novi »Pravilnik za hranilno in čekovno službo pri poštah. Po čl. 34/VIII tega pravilnika se ne sme na položnici nič popravljati, strgati ali črtati, tudi ne sme biti položnica nečitljiva, raztrgana ali zamazana. Takih položnic pošta ne sme sprejeti. Člen 36/IV pa slove: »Ako položnica ni po predpisih izpolnjena, je pošiljatelj denarja dolžan izpolniti novo, navadno, če jo ima, ali pa splošno. Uradnik vloži denar v blagajno in vpiše položnico v dnevnik vplačil šele tedaj, kadar odgovarja položnica v vsakem oziru predpisom.«
Direkcija še pripominja, da vrača ipoštna hranilnica glede na ta določila poštam nezaračunane vse položnice, ki jih sprejmejo nepravilno izpolnjene.
Angleški trgovci proti svobodni trgovini
Zadnji dogodki v Angliji so dali povod, da so se začeli javljati resni glasovi proti svobodni trgovini. Ne bilo bi to ničesar posebnega, če ^>i se to ne vršilo v Angliji, če bi ne prihajali ti glasovi iz države, ki se je ponašala s svojo »free-tradevskc« politiko, če bi ne prihajali iz države, kjer je načelo svobodne trgovine bilo načelo slehernega posameznika.
Koncem meseca septembra je imela Zveza britanskih trgovskih zbornic svoje zborovanje, ki je vzbujalo splošno pozornost vse angleške javnosti. To pa predvsem radi govora predsednika Zveze Sir William Lews-a, kakor tudi resolucije, ki jo je Zveza sprejela.
Predsednik Zveze je namreč na zborovanju imel govor, v katerem se je izrekel proti svobodni trgovini in pledi-ral za uvedbo protekcionizma. Kot argumente za to je navajal, da izvoz angleških industrijskih produktov nazaduje od leta do leta radi preostre konkurence inozemskih, • vsled česar uvoz
I narašča.
Medtem ko je leta 1924 bila vrednost izvoza napram uvozu za 115% večja, znaša ta odstotek v iprvi polovici t. 1. komaj 21%.
Angleški trgovci raje prodajajo tuje blago, domači konsumenti kupujejo inozemske produkte, ki so cenejši. S tem pa povzročajo, da angleška industrija, od katere živi večina prebivalcev, nazaduje in raste brezposelnost, kar vse Še bolj zaostruje že itak težak gospodarski položaj. Uvesti je treba zaščitne carine, ki bodo angleško industrijo obvarovale pred inozemsko konkurenco.
V	nadaljnem svojem govoru se je predsednik Zveze izrekel za gospodarsko politiko sedanje vlade, katera je obvarovala Anglijo pred inflacijo; s po-
sebnim zadovoljstvom je poudaril, da je uvedla vlada sistem štednje ter tudi ne nasprotuje povišanju davkov, če se prej podvzamejo mere, ki bodo omogočile konkurenco angleškega blaga v tujini.
V	iprav istem smislu govori tudi resolucija, ki smatra, »da zahtevajo vitalni interesi države in narodnega gospodarstva, da se uvedejo zaščitne carine. Neglede na to, da bodo že same zaščitne carine zmanjšale proizvodne stroške, smatra Zveza, da je potrebno, da tudi trgovci delajo na takem zmanjšanju doma. Odločno pa je Zveza proti popolni prepovedi uvoza gotovih vrst predmetov. V nadaljnem se je Zveza izrekla pripravljeno, prožiti svojo pomoč vsem državnim organom in se tako nadeja, da bo angleški narod lahko brez skrbi gledal v bodočnost.«
Pričakovati je, da bodo te izjave pripomogle k popolnemu preokretu ang’e-ške trgovinske politike ter bo talko Anglija stopila v krog držav s protekcionistično politiko, katero baš smatrajo nekateri za vzrok sedanji gospodarski krizi . . .
Terjatve naših državljanov napram madžarskim tvrdkam
Interesenti, ki imajo terjatve napram tvrdkam na Madžarskem, pa jih ra n madžarskih zakonskih predpisov o ureditvi prometa z devizami in valutami ne morejo izterjati, naj sporočijo svoj naslov, iznos terjatve, naslov dolžnika, kakor tudi datum in posel (dobava lesa itd.), iz katerega izvira terjatev, nemudoma Zbornici za TOI v Ljubljani.
Za ureditev izvoza lesa
Izjava Gremija trgovcev v Ribnici.
V	»Trgovskem listu« z dne 3. t. m. smo priobčili sklepe ožjega odbora osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev. Sklepi so bili poslani vsem gremijalnim sekcijam, pa bo tudi širšo javnost, zlasti lesne trgovce zanimalo, kakšno stališče zastopajo v tem oziru posamezne sekcije. Prinašamo v naslednjem izjavo sekcije Gremija trgovcev v Ribnici, ki je k predlogom ožjega odbora zavzela naslednje stališče: Predlogi ugotavljajo pred vsem, da je že mnogoletna, zahteva vseh trgovskih strok za samostojno trgovsko udejstvovanje uvedba dokaza strokovne usposobljenosti, kakoršno predvideva sedanji obrtni red za Slovenijo v § 13 a. Današnje prilike v lesni trgovini so dokazale, da je tudi v tej stroki za samostojno trgovanje neobhodno potreben dokaz usposobljenosti, ker škodujejo nekvalificirani lesni trgovci z nestrokovnim trgovanjem ne le samemu sebi, ampak tudi celotni lesni trgovini, oso-bito izvozni.
Strinjamo se tedaj s predlagano zahtevo, da se z zakonom fiksira kot pogoj za dosego obrtne pravice za samostojno trgovanje z obdelanim lesom dolžnost izkaza petletne zaposlitve v legalni trgovini z lesom kot praktikant, manipulant in slično, v kateri je imel priliko dobiti neposreden vpogled v celotno lesno trgovino.
Ta petletna zaposlitev se more skrajšati onim, ki so z uspehom dovršili kako trgovsko učilišče, na dve leti. Tistim pa, ki so dovršili kako višjo trgovinsko, strokovno ali šumarsko šolo, se skrajša predpisana doba zaposlitve na eno leto.
Te zahteve bi bile skladne s predpisi v Sloveniji veljavnega obrtnega reda, kakor tudi z osnutkom novega obrtnega zakona (zakona o radnjama).
Glede že pridobljenih pravic lesnih trgovcev ne bi smeli veljati omenjeni pridržki, kajti strožjih prehodnih določil brezdvomno ne bo mogel vsebovati novi obrtni zakon za nobeno trgovsko panogo, dasi je lesna trgovina za našo državo ena najvažnejših gospodarskih panog.
Drugo vprašanje je, kako naj se uredi lesna trgovina, da ne bo krivično prizadet dosedanji in novo prijavljeni trgovec — lesni izvozničar, kajti trgovski gremiji in in njih sekcije lesnih trgovcev imajo statutarično dolžnost ščititi interese vsakega svojega člana, ob enem pa skrbeti za podvig in izboljšanje obstoječih trgovinskih prilik.
Vpoštevati je izvozniška podjetja, ki se bodo osnovala po ureditvi tega vprašanja — imenujmo jih nova podjetja
—	in pa že obstoječa podjetja, ki se bavijo z lesno trgovino v državi in z izvozom, to je recimo stara podjetja.
Ako hočemo doseči v zakonu osnovan poseben pogoj za dosego izvozniška obrtne pravice, ki naj bo izpričanje petletne zaposlitve kot praktikant, manipulant itd. v izvoznem lesnem podjetju, je treba spraviti to določilo že v prvotni predpis o kvalifikaciji, mogoče kot poseben odstavek.
Prehodna določila, za že obstoječa podjetja, pa tudi v tem pogledu ne morejo biti drugačna, kakor so že zgoraj omenjena.
Dolžnost trgovske protokolacije, zlasti izvozniških podjetij, je brezdvomno upravičena in jo bo novi obrtni zakon bržkone tudi brez posebne zahteve trgovskih korporacij vseboval.
Težko pa je utesniti že pridobljene pravice lesnih trgovcev s posebnim pravilnikom brez zakonite osnove in to zlasti v pogledu izkaza o izvozni kapaciteti posameznega trgovca.
Novi izvozniški podjetnik, ki dokaže predpisano usposobljenost v smislu zgoraj razmotrivanih pogojev in je recimo trgovsko protokoliran, mora dobiti obrtno pravico za izvoz lesa, ne more pa vnaprej izkazati svojo izvozno kapaciteto, niti v množini, niti v vrednosti blaga, zato se mu tudi ne more iz tega razloga odtegniti eventualno izvozno dovoljenje.
Ako tedaj novemu izvozniku, ki ima sicer zahtevano splošno kvalifikacijo za jzvrševanje lesne trgovine, 'ni treba izkazovati izvozne kapacitete, bi se že Obstoječim lesnim podjetjem z enakimi predpogoji brezdvomno delala krivica z nadaljnjo zahtevo po izkazu v predlogih predvidene množine izvoženega lesa. Take neenakosti v podeljevanju trgovskih pravic pa se ne more statuirati s splošno veljavnimi predpisi.
Nadalje je treba uvaževati, da imamo mnogo dobrih in velikih trgovcev, ki se pečajo v manjši meri ? izvozom lesa, zaradi ugodnft kupčijskih zvez pa ^rgujejo v znatni meri v tuzerastvu, in katerih skupna poslovna kapaciteta zdaleka presega v predlogih predvideni izvozni minimum. Taki trgovci bi bili s klavzulo o dolžnosti izkaza predvidene količine dosedaj izvoženega lesa uapram onim trgovcem, ki poslujejo večinoma z inozemstvom, če tudi z manjšo skupno poslovno kapaciteto, občutno oškodovani.
Imamo zopet trgovce, ki bi lahko izkazali predvideni izvozni minimum v količini, toda v slabejši kvaliteti in te- I daj v manjši vrednosti, dočim so trgovci, ki izvažajo prvovrsten les v visoki prodajni vrednosti, niso pa dosegli minimalne izvozne količine v m3, presegli pa so jo v prodajni vrednosti na-pram izvoznikom slabejše vrste, toda zadostne količine lesa. Ta nedostatek v presoji izvoznega cenzusa je še bolj oči-viden pri vzporeditvi izvoznikov, ki se pečajo tudi z izvozom drv. Drva so najmanje vreden les in se prodajajo danes po Din 1400 za vagon. V smislu Predlogov naj bi dobil izvozno dovoljenje tudi oni lesni trgovec, ki se peča z izvozom deloma mehkega in trdega lesa in drv, njegova skupna kapaciteta vseh treh vrst pa znaša ‘2000, 3000 m8 odnosno 150 vagonov (drv). Z drugimi besedami, dana mu je na izbiro rela-tiva med omenjenimi količinami. Trgovci s trdim lesom in industrijci fi-nalnh produktov pa imajo na izbiro relativno denarno vrednost kapacitete ene izmed zgoraj navedenih treh vrst lesa, to je tudi drv. Po besedilu Predlogov točka A) č), tretji odstavek, so sicer podjetja, ki izvažajo trd les prosta, (iz besedila pa ne izhaja, česa so prosta).
Povišanje cen drv in premoga
Zagrebška občina — piše g. Divjak v »Drvolržcu« — je uvedla akcijo, ki stremi za znižanjem cen drvam in premogu. Prav tako akcijo namerava tudi uvesti beograjska občina. Navaja se, da je krtel producentov drv kriv visokim cenam drv.
Priznati je ti-eba, da je vprašanje drv in premoga prav tako važno, kot vpra šanje kruha in da je bolj važno, ker ie mogoče kruh nakupovati z malim vsakodnevnim izdatkom, med tem ko je treba za nakup premoga in drv hkratu večji znesek denarja, kar je za socijal-no šibke sloje gotovo težavno.
Toda ne glede na to nikakor ni mogoče enostavno delati na znižanju cen drv, ne da bi pri tem vpoštevali vse v poštev prihajajoče činjenice.
V	znani budi zimi, ki je bila prel par leti, je skoro vsem trgovcem zmanjkalo premoga in drv. Zato so se trgovci s kurivom v sledeči zimi dobro založili, računajoč pri tem na hudo zimo. Sadi nastopa mile zime so jim ostale precejšnje nerazprodane zaloge. Isto je bilo tudi v pretekli zimi, tako da niso mogli nekateri trgovci prodati niti sa-log iz prejšnje zime, kaj šele novih.
U'-"žujoč opisane okolnosti pridemo do zaključka da je v Predlogih zahtevani cenzus za kvalifikacijo izvoznika in začrtani pogoj za dosego izvoznega dovoljenja dosedanjim lesnim trgovcem mnogo previsok, odnosno pretrd in neenakomeren zaradi različnih vrednosti blaga v primeri s količino pod A) Č) Predlogov.
Zato smo proti vsal i taki omejitvi pravice sedanjih lesnih trgovcev pri izvozu obdelanega lesa. Pač pa smo za to, da se izda poseben zakon, ki predpisuje zn izvoz tako pravilno izdelavo lesa kakor ga zahteva vnanji trg, in sicer posebej za vsako kvaliteto blaga, slično zakonu o izvozu sadja. Ves obdelan, za izvoz namenjen les naj se kontrolira po posebnih za to določenih komisijah če odgovarja zakonskim predpisom sicer se izvozno dovoljenje ne izda. odnosno izvoz ustavi.
Z ozirom na uvozne kontingente, ki nam jih določajo in bodo še v prihodnje določile države uvoznice za uvoz lesa smo za to da se osnuje »Društvo lesnih izvoznikov Dravske banovine«, ki bi imelo skrbeti za primerno uko-riščanje določenih kontingentov po svojih članih, za izdajo izvoznih dovoljenj članom, za dosego možnih prodajnih cen lesa ter za razne informacije in pojasnila kakor jih predvideva točka b) Predlogov.
Končno predlagamo, da naj dobi dovoljenje za izvoz drv vsak legitimen lesni trgovec, neglede na dosedanjo množino izvoza ali prodajne vrednosti izvoženih drv, kajti drva izdelujejo navadni delavci, ali mali gozdni posestniki, brez vsake strokovne kvalifikacije, in se trgovina z drvmi ne da vzporediti ostali lesni trgovini. Vendar naj se iz-i važa le kvalitetno blago.
Zlasti v področju tukajšnjega greinija imamo mnogo lesnih trgovcev, ki raz-pečajo in izvažajo letno precejšnje množine drv in podpirajo s tem gospodarsko blagobit malega gozdnega posestnika celega okoliša s primernim uko-riščanjem njihovih bukovih gozdov.
Omejitev izvozne trgovine % drvi, samo na velike trgovce, bi pomenila neupravičeno favoriziranje le teh in na škodo gozdnih posestnikov in gozdnega gospodarstva celega okraja.
1 HlEBŠ
družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta33
Soboslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
Seveda so radi tega cene kurivu morale pasti, kar je že ogrožalo obstoj nekaterih trgovcev. Takih cen torej', ki so nastale- pod takimi pogoji, ni nikakor mogoče imenovati normalnim.
Ker pa je letos radi splošne krize padla tudi lesna produkcija, katere stranski proizvod so običajno drva, zato je cena teh radi nezadostne produkcije dvignila. K temu pa je pristopilo se dejstvo, da so producenti drv zahteva.i, naj se carina na uvoz premoga poviša, xar se je tudi zgodilo, vsled česar je izstopilo večje povpraševanje po drvali.
Kazen tega pa je treba «e pomisliti, da gre tendenca danes v vsem gospodarstvu za zvišanjem cen na višino, ki bi donašala tudi producentu gotove Koristi. Baš radi tega se zdi postopanje zagrebške mestne uprave nekoliko čudno: na eni strani se podvzemajo vse mogoče mere za zvišanje cen produktom, na drugi pa za znižanje. Gotovo je, da današnje cene kuriva niso pretirane. Ge pa hočemo življenje poceniti, tedaj je to treba napraviti radikalno: znižati je treba tudi davščine, železniške tarife, dnine itd., ne pa ‘ samo enostransko cene produktom. Sioer pa si mora biti človek vedno na jasnem, kaj želi, ker le na ta način je mogoče, da ne pride do kontradikcij.
Nakazniška in odkupna služba z Madžarsko
Madžarska poštna uprava je začasno omejila mednarodno nakazniško in odkupno službo in sicer:
1. ukinila je popolnoma sprejemanje nakaznic za inozemstvo;
2. odredila je, da se odkupne pošiljke iz inozemstva ne smejo izročiti, razen če se predloži dovoljenje madžarske Narodne banke.
To dovoljenje pa se na zahteva za pisemske pošiljke, škatlje z označeno vrednostjo in vrednostna pisma, kadar odkupnina ne presega zneska 50 pen-odkupnina ne presega zneska 25 pen-gov in za pakete tozadevna odkupnina ne presega 50 pengov. Iz naše države se lahko pošiljajo nakaznice v Madžarsko še nadalje do zneska 3000 Din.
* * *
Otvoritev novih telefonskih relacij z inozemstvom
Po odloku ministrstva za promet .'d
24.	septembra t. 1. se otvori telefonski promet Ptuj Praha, Plzen, Karlo vy Vary, Brno in Bratislava (Češkoslovaška) po telefonskem vodu Maribor — Graz.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v relacijah Ptuj—Praha, Plzen iu Karlovy Vary je 4‘95 zl. fr. ali 54-45 dinarjev (petdeset štiri 45/100), v relacijah Ptuj—Brno in Bratislava pa 390 zl. fr. ali 42‘90 Din (štirideset dva 90/100).
Dne 1. oktobra 1931. je bila pri pošli Loški potok otvorjena telefonska centrala s službo L.
Posredovalne postaje so Ljubljana 1, Cerknica, Planina pri Rakeku in Ribnica na Dolenjskem.
fomidbe.poupmeuaiiii
Tvrdka Cipriani & Corap., Verona (Fuori Porta Vescovo) želi stopiti v kupčijske zveze z našimi eksportnimi tvrdkami jabolk. Interesentom se je obrniti direktno na prej imenovano tvrdko s svojimi ponudbami.
3i luMh Ofiuiiiudi
■' . ... &
Gremij trgovcev za srez Kranj sklicuje vse lesne trgovce člane tega gremija na sestanek v ponedeljek 19. t. m. ob 13. uri popoldne v pisarno gremija, to je v dvoriščno poslopje mestne hranilnice v Kranju. Na tem sestanku se bode ustanovila lesna sekcija. Sfestanka se udeleži tudi tajnik Zveze trgovskih gremijev in obenem tajnik Osrednje sekcije lesnih trgovcev g. I. Kaiser. Vsled velike važnosti tega sestanka za lesne trgovce poživlja načelstvo, da se sestanka vsi člani udeleže.
Vsem trgovskim nameščencem pri
Sroskem gremiju trgovcev v Celju.
Vsi trgovski nameščenci, pripadniki Sreskega gremija trgovcev v Celju, ki bi kazali interes in veselje, poglobiti se v študij izložbenega aranžerstva, se vabijo, da vstopijo v klub izložbenih aranžerjev Dravske banovine, katerega snuje član mednarodnega aranžerskega kluba g. Zvonko Culk, aranžer pri tki. I. Samec, Ljubljana, Mestni trg. Omenjeni klub bo nudil priliko, da se člani, odnosno trgovski nameščenci seznanijo s to široko, ki je prav za prav pri nas tako rekoč še v povojih. Klub bo izdajal strokoven list in načrte izložbenih oken in dekoracij, kakor tudi nasvete v stroko spadajočih vprašanjih, poToči-la o nabavnih virih, bavil se bo s posredovanjem služb in z organizacijo predavanj s slikami ter z objavami dobrih fotografij izložbenih oken itd. Važno je tudi, da bo klub aranžiral tečajo
o	izložbenem aranžerstvu prirejal tekme izložb itd.
Ker je vprašanje izložbenega aranžerstva eminentne važnosti za vsakega trgovca, priporočamo vsem gg. pomočnikom, da posvetijo tej stroki več paž-nje kot so je doslej pokazali, ker računati morajo z dejstvom, da vsak dober izložbeni aranžer je tudi dober trgovec, ki sme računati na uspehe podjetja.	Načelstvo.
foivdu
Sadni sejem v Ljubljani se vrši cd
25.	do 27. t. m. Razstavljeno bo prvovrstno sadje.
Za izvoz lesa iz Jugoslavije v Algeri-jo, ki je znašal lani 45.000 ton, je bil dovoljen v zadnjih dneh specialni kontingent 18-000 ton. S tem je izdatno prekoračen svoj čas za Francijo in za vse njene kolonije dovoljeni kontingent 34.500 ton.
V	pristanišču Bratislava leži 72C0 vagonov pšenice, od teli 2700 iz Jugoslavije.
Dr. G. Vissering, predsednik Nizozemske banke, je nenadoma odstopil iz >zdravstvenih razlogov«. Za naslednika je imenovan dr. Trip, ki prevzame banko že 12. t. m.
2400 bank v USA z glavnico skoraj 1500 milijonov dolarjev je bilo zaprtiih od julija 1929 dalje (v Kanadi niti ena); v istem času je propadlo v USA 54.182 družb s pasivom poldruge milijarde dolarjev (v Kanadi 4654 s 83,700.000 dol.).
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 30. septembra t. 1. v 1111 milijonih šil. krit s 33-2%; teden prej je bilo kritje 35'6%.
Kanadska vlada je odredila, da se pri blagu, ki je bilo ipo 20. septembru odposlano iz držav, kjer je kanadski dolar padel, pribije tečajna diferenca na dan odpošiljatve carini.
Chryslerjevo podjetje je v prvih devetih letošnjih mesecih prodalo 243-000 avtomobilov proti 238.000 v istih lanskih mesecih.
Ruska naročila v Nemčiji so znašala letos od 1. januarja do 15. septembra 812 milijonov mark, lani pa v vsem letu 566 milijonov. Rusi bodo nadaljvali naročila po potrebi; v prvi vrsti prihajajo v poštev stroji in inštalacijski ma-terijal.
Ruske kožuhovine v Leipzigu je bilo na jesenski licitaciji prodane za 611.000 dolarjev od skupne množine v znesku 1 milij. dolarjev.
Proračun Češkoslovaško i© proti lanskemu letu znižan za 890 milijonov Kč na 9300 milijonov.
Obtok bankovcev v Poljski je krit v zlatu z 3i9'9 odstotki, v zlatu in devizah z 48-07 odstotki.
Švedska Narodna banka in Norveška Narodna banka sta znižali obrestno mero od 8 na 7 odstotkov. Zvišanje na 3 odstotkov se je bilo izvršilo šele prav pred kratkim. Vidimo, da se Skandinavija vrača k normalnim razmeram.
Carina na uvoz cinka in cinkovih izdelkov v Anglijo se pripravlja. Zaen krat še ni potrebna, a interesenti hoč> jo biti pripravljeni na vso eventual-nosti.
Sedem milijonov bal bombaža naj bi
se po nekem načrtu odtegnilo v USA trgu, da se zaščiti cena in se omogoči prodaja.
Pridelek sladkorja v Italiji je cenjen na 3,200.000 met. stotov, kar bi z zalogami iz lanskega leta zadostovalo za kritje potrebe. Lani je znašal pridelek 3,690.000 stotov.
Turška Centrabia banka v Ankari je pričela poslovati; podružnica v Carigradu se otvori v kratkem. Od 15. milijonov turških funtov broječe glavnice je vplačanih 40%, kar zadostuje za konstituiranje.
Določitev uradnih prodajnih cen v Rusiji za živila in industrijsko blago bo izdelal poseben odbor; skrbeli bodo tudi za to, da se bodo cene praktično uvaževale.
Mednarodni Hipotekarni kreditni zavod. ustanovljen pod vodstvom Društva narodov, bo pričel z delovanjem najbrž 1. januarja 1932.
Odbori za rekonstrukcijo Kreditnega zavoda na Dunaju živahno delujejo. Imeli so že več sej, na katerih so razpravljali o novi organizaciji zavoda itd. Beremo, da zaključki raziskave niso razveseljivi.
Že v 24 urah
loke, klohnke Itd.
Škrnbi in «*etlolika Krajc«, ovratnike in maniete. Pere, suši. monga in lika domafe perilo
tovarna JOS. REICH.
Predavanje o socijalnem zavarovanju v Celju
V	sredo 14. t. m. se je vršilo v Celju v Narodnem domu predavanje o bolniškem in pokojninskem zavarovanju, ki sta ga priredila skupno Trgovsko društvo in Pomočniški zbor ter so mu v prav lepem številu prisostvovali nameščenci, kakor tudi njih poslodavci. Sestanek je otvoril in vodil predsednik Trgovskega društva g. Fazarinc, ki je prisrčno pozdravil oba predavatelja ter vse navzoče, ugotavljajoč, da so predavanja o naših socijalnih institucijah nujno potrebna, da se zavarovani člani seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi ter s tem izbegnejo raznim ne-sporazumljenjem in nejasnostim. Nato je g. ravnatelj Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva Podgoršek v obširnih izvajanjih izčrpno obrazložil historijat Trgovskega bolniškega in podpornega društva ter njega vsestransko delovanje v prid zavarovanim privatnim nameščencem, ki so si posebno z uvedbo takozvanega _ višjega zavarovanja z neznatnim dopla-■ Čilom po Din 20 mesečno pridobili pravico do mnogo večjih ugodnosti (II. razred v bolnici), ko jim jih more nuditi bolniška blagajna sama na podlagi zakona o zavarovanju delavcev. Svoja izvajanja je podprl s statističnimi podatki iz delovanja bolniške blagajne ter društva v toku zadnjih dveh let ter posebno poudarjal, da je videti kot najbolj razveseljiv dokaz za uspešno delovanje društva v dejstvu, da število zavarovanih članov stalno narašča ter znaša danes že ca 6000 članov, od katerih je nad dobra polovica priglašena v višje zavarovanje. H koncu je nato še g. predavatelj posebno naglasil, da so v društvu vedno solidarno delovali tako predstavniki poslodavcev, kakor name-
Konkurzi in poravnave
Društvo industrijccv in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. X. 1931.
A. OTVORJENI KONRURZI:*
Dravska banovina:	Blatnik	Vinko,
•Ješenci (Maribor); Cesar Valentin, Jereka (Boh. Bistrica); Hotko Alojzij, Žužemberk; Thiel Karol, Maribor.
Primorska banovina:	Ivčič Ante,
Novigrad.
Drinska banovina: Džuričič Mihael, Glumač; Jurišič Miloš, Šabac.
Zetska banovina: Haverič Oiner, Podgorica; Stevanovič Maksim, Peč.
Dunavska banovina: Djordjevič Vladimir, Vršac; Farkaš Stevan, Vajska; Markovič Pavle i Radišič Živojin, Po-žarevac; Simič Život, Mladenovac.
Moravska banovina:	Pejovič Dj.
Brača, Zaječar.
Vardarska banovina: Djordjevič Vlado i Jordanovič Tome, Veles; Lekič Petar i sin, Skoplje; Trajko pok. Nikolič K. Tane, »Popče«, Leskovac; Zar-kovič Risto, Gnjilane.
Beograd, Zemun, Pančevo: Jovanovič Joca, Beograd; Semo L. Riko, Beograd.
B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA'
Dravska banovina:	Ehrlich Karol,
Kaniža pri Pesnici.
Savska banovina: Dattler Robert i Marija, Crikvenica; Hofman Julio, Zagreb, Jelačičev trg 28; Kosanovič Ilija, Bunič (Korenica); Lovriček Ivan, Vel. Grdjevac; Lowinger Fani, lastnica tt. Samuel Lovvinger, Osijek; Mihelič An-tun, Slatina; Pletikos Petar, Crnc; Seitz Dragutin i Boško, Dugo Selo; Turek Martin, Zagreb; Živkovič Dušan, Slat. Drenovac.
Primorska banovina: Prgin Mate pok. Šime, Šibenik; Valle Gian Battista, Valle Ivan B. in zapuščina pok. Marija Valle, Split.
Drinska banovina: Besermenji Gjuro, Mikluševac; Hercog Izidor, Vinkovci.
Zetska banovina: Haller Konrad pok. Antona, Dubrovnik.
Dunavska banovina:	Balog Urban
Bičkej in sopr. Rešocka Katalina, Ada; Brener Martin, Bački Brestovac; Pfefer M. i drug, B. Topola; Gramilovič Šamo, Sombor; Hartman Baltazar, Knjidžanin; Kanjuh Mihael, Ruski Krstur; Kratz Barbara, rodj. Kohl, Indjija; Kratz
ščencev, stremeči edino le za tem, da v kar največji meri pospešujejo socijalne interese zavarovanega članstva. To složno delo je tudi očuvalo društvu eksistenčne temelje ter ga je smatrati tudi v bodoče kot najjačje jamstvo za pro-cvit in razmah že skoraj stoletne socijalne institucije.
Nato je izčrpno razpravljal o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev poddirektor Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Vrančič. Posebno temeljito je obrazložil vprašanje iialožbe imovine Pokojninskega zavoda.
Obema predavateljema se je za njih poučna izvajanja zahvalil predsedujoči g. Fazarinc ter konstatiral kot posebno razveseljivo dejstvo, da so se predavanja udeležili i nameščenci i poslodavci, ki imajo popolno zaupanje v upravo teh važnih socijalnih institucij. Posebno pa je še apeliral na vse navzoče, da v svojih vrstah agitirajo, da bo število višjih zavarovancev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu še narastlo ter doseglo že lepo številko zavarovancev pri Bolniški blagajni;
Po izčrpnem dnevnem redu je zaključil sestanek g. predsednik Fazarinc, ki mu gre še posebna zasluga in zahvala, da je zborovanje tako lepo uspelo.
vseh orst eno- in večbarvne
Jugogra/ika
Liubljana, Sv. Petra nasip 23
Geordje, Indjija; Kratz Petar, Indjija; Kratz Štefan, Indjija; Martjnko Julij, Novi Sad.
Vardarska banovina: Djordjevič Taso i sin, Gnjilane.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Dravska banovina: Lorber Alojzij, Kočevje.
Dunavska banovina: Ačimovič Petar, Gruža; Bondi Šimon, Subotica; Dobro-njevski Martin, Stara Pazova; Ladinič
i	Talson, Novi Sad.
Vardarska banovina: Frtunič Kosta, Skoplje; Ilič Cvetko, Leskovac; Ilič Milan, Skoplje; Sertič S. i Kustec, Jeze-rane.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Dravska banovina: Weisz Žiga, Dolnja Lendava.
Savska banovina: »Svila« Janovsky
i	Porecki, k. d., Zagreb; Jeras Hubert, Crikvenica.
Dunavska banovina; Kremer Florijan (ož. Kvintus Margit), Veprovac; Halter Josef, Indjija; Vigenfeld Jaša, Novi Sad; Nedeljkovič roj. Vuič Smiljka, Vršac.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
KONKURZI IN PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA V CELI NAŠI DRŽAVI.
V	teku meseca septembra je bilo Otvorjenih v oeli naši državi 46 konkur-zov (k.) in 68 prisilnih poravnav izven konkurza (p.) in sicer v posameznih banovinah: VardaTska 6 k. — 1 p., Vr-baska 0 k. — 0 p., Dravska 4 k. — 9 p., Drinska 7 k. — 3 p., Dunavska 11 k.
— 31 p., Zetska 3 k. — 2 p., Moravska
2	k — Op., Primorska 5 k. — 1 p-,
Savska 6 k. — 18 p., področje uprave mesta Beograd 2 k. — 3 p.
Od 1. januarja do 30. septembra t. 1.
je bilo razglašenih 374 konkurzov in
552 prisilnih poravnav izven konkurza, in sicer v posameznih banovinah: Var-daraka 53 k. — 10 p., Vrbaska 1 k. —
7 p., Dravska 53 k. — 75 p., Drinska 36 k. — 47 p., Dunavska 101 k. — 240 p., Zetska 11 k. — 9 p., Moravska 32 k.
— 4 p., Primorska 19 k. — 11 p., Savska 55 k. — 130 p., področje uprave mesta Beograd 23 k. — 19 p.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t- 1. ponudbe glede dobave 200 komadov čaš za elemente (Le-clanche in Callaud), glede dobave telefonskega in električnga materi ja la. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. okt. t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov gumijastih obročkov. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave usnja in spiralnih svedrov _ Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 80-000 kg pr.t-land-cementa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do
26.	oktobra t. 1. ponudbe glede dobave
2	sit za premog ter glede dobave 20 komadov ventilov. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 29. oktobra t. 1- ponudbe glede dobave 950 kilogramov tračnikov. — Dne 31. okt. t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 200 kub. m jelovih desk. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice ža TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 31. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 500 parov platnenih čevljev z gumijastimi podplati; dne 3. novembra t. 1. pa glede dobave 3000 komadov trodelnih žimnic in 2000 komadov blazin. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. oktobra t, 1. ponudbe glede dobave 150 steklenic sido-la in 100 zavitkov siraxa ter glede do-l>ave 1 aparata za mazanje s cilindrskim oljem. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. oktobra t. 1. p v nudbe glede dobave električnega ma-terijala ter glede dobave žag za gater —*• Direkcija državnega Tudnika Zenica sprejema do 29.' oktobra t. 1. ponudbe glede dobave bakrenih vrvi. — Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 80.000 kg portland-oementa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 29. oktobra t. 1- pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave elektromotorja; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave ključavnic za skretnice; dne 30. oktobra t. 1. pa glede dobave telegrafsko - telefonskega mate-rijala. — Dne 30. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 15.000 m haketal-žice. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Prodaja lesa. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Oddaja naprave instalacije za odstranjevanje dima v kurilnici na tovorni postaji Novi Sad se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 22. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornioe za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri gradbenem oddelku te direkcije.)
JIIGO-RRDIHTDR
LASTNIK FRIDERIK HERTLE. Podu/plja za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdravstvene opreme.	x
LJUBLJANO. KOLODVORSKA UL. ST. 18. - Telefon 3482
Zvišanje nakazniškega zneska v prometu s Poljsko
Ministrstvo za promet obvešča, da znaša od 1. oktobra 1931 v mednarodnem nakazniškem prometu s Poljsko najvišji znesek ene nakaznice za našo državo 5000 Din oziroma 800 zlotov za Poljsko.
Opzarjamo na današnji oglas tvrdke Ivan Savnik, Kranj.
KOLINSKA TVORNMA CIKORIJE LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
Ameriški zaboji za pošiljanje sadja na veliki sadni sejem in razstavo, ki bo dne 25. do 27. t. m. na velesej-mišču v Ljubljani, se dajejo članom, ki se priglasijo za udeležbo, n e-z b i t i in jih je treba šele doma zbijati. Pri tem poslu je pa nujno potrebno paziti na notranje mere, ki so tede: dolžina 46 cm, š i -r i n a 29 cm, višina 26‘5 cm. Širino in višino je lahko pravilno zadeti, ker to določata končnici, ki ju je treba le pravilno obrniti in sicer tako. da teče les vodoravne. Pogreška pa je mogoča v dolžini. Tu si je treba narediti pred zbijanjem natančno 46 cm dolgo palico, ki nam služi pri zbijanju za določanje notranje dolžine zaboja. Zbijanje si jako olajšamo, ako si naročimo z zaboji vred tudi k a 1 u p za zbijanje. Ne pozabite, da so samo notranje mere merodajne! Ravnajte se pri zbijanju zabojev in pri vlaganju sadja po navodilu Priolove knjižice, ki jo dobite z zaboji brezplačno, če je še nimate.
NOVA TRGOVINA
znižane cene premog — zdrava drva
PEČE?H£G^(^eiovJškc^T^biizi^veii0j(p^ina^
Za veliki sadni sejem v Ljubljani, ki ga priredi v dneh od 25. do 27. oktobra t. 1. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v paviljonu G na velesejmu, kažejo naši sadjarji veliko zanimanje. Že do sedaj se je priglasilo več podružnic »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, kakor posameznih producentov z več 100 ameriškimi zaboji-Tudi zaloge, ki jih imajo razstavljalci doma, so prav obilne najrazličnejših sort, tako da bodo imeli domači in tuji trgovci obilo izbire.
LUD. STRUKEU^V
| SPECIJALNI ATELJE ZA SPLOŠNO I
I ČRKOf Ll KAR STVOI
| LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 | L (NASPROTI VELESEJMA) J
RO-LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
„KARTOTEKA“ d. z o. z.
Liubllana, Selenburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
AMERIKA NASPROTUJE UVEDBI
Kakor znano je bila v Evropi sprožen na misel, da bi se uvedlo enotno svetovno valuto. Proti taki uvedbi so se izrekli vsi listi Hearstovega koncerna ter zatrjujejo, da je mogoča taka valuta le za Evropo, nikakor pa ne tudi za Ameriko.
KURIVO:
PREMOG in DRVA
nudi po konkurenčnih cenah
nupoif vntPif. •'»-Tu.i.om
1IUBIJAM VII.. S,. |,rn.i« ...i. 25
SPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
LJUBLJANA
T«le(*n it 20-60
prevzema vse ▼ to stroko spadajoče posla. L a i t a o i k I i d I i J • z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinski skladišča. Nistna troiariM prosti skladišče. Carinski po-sridovanli. Prim pohlitn s pohlitvinlmi rozovl li ntomobill
S&rzoiavi: SKrispercoloniale JEjubljana — ‘Gelefon st. 226.'
Ant. Krisper Colonialc
Castmhs Josip Vovlič
Lj
Zaloga »pirita, raznega žganja in
jama rooa.	***	m	w	m'š	»m—■	raznega zganja ir,
'Velepraiarna kava. rr\ • /	.	33	konjaka.
Mlini za dišava, uJunCLJSKCt CCStd JJ Mineralna voda.
Vožna poatreiba	tlata nov Ijano lata 1840 Ceniki na razpolago
KLIŠE)!
vse/i vrsl- por folog rafij cx/l-ali risbah. if rrf uje n aj s o7 id n 9jše k! €9 mo
ST*DEU
HUB LIANA
DAL MATI NOVA 13
Lovro Rozman
Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
Ljubljana
Pred Prulami 5 Tel. št, 29 79
Najnovejše dvokolo z motorčkom, f*/t K. S., dvokolesa, šivalni stroii, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje
Ceniki franke
,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.4
Posteljne žične vloge Vam nudi najceneje Prva ljubljanska izde-lovalnica žičnih vlog
Pavel Slrgulec
Ljubljana
Gosposvetska cesta 13
Motvoz Grosuplje A 'c’""7
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim!	xPI*0$Upi.|
motvoza in vrvarna d. d.
e pri Ljubljani
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
JAKOB FLIGL. dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
Izdelujemo raznovrstne predmete Iz vseh kovin (baker, med, aluminij itd.) po meri ali risbi. Dalje raznovrstno bakreno in aluminijasto kuhinjsko posodo za zavode, hotele itd. - Prevzamemo vsakovrstna popravila I
Špecljalne aparate za prodajo kave, in prevzamemo tudi razne množinske galanterijske predmeti v izvršitev.
CENE NIZKE t POSTREŽBA TOČNA!
JOS OTOREPEC
''.'301. •
Mil
d. z 0. z. V LJUBLJANI ZA GRADOM ŠT. 6 (OB KONCU STRELIŠKE ULICE)
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohištvo,
pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl
mizarstvo
Ljubljana
Cegnarjeva ulica št. 4.
trgovci in industrijci I
'Tvgcvshi
lisi
se priporoča za
inserir anj el
„Sluvija
99 Jugcslovazisfecr zavarovalna banka v Ljubljani 	•
_________JU	Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Csijeb, SVcvi Sad in Splii
Ivan Savnik
Kranj
Domača tvornica vsakovrstnih letnih in zimskih triko - rokavic
Zahtevajte ponudbe in vzorce 1
Trgovci 1 JVaroča/ic blago pri tvvdhah, halovo ogla~ šajo v „lrgovsfecii* listu**.
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana.
Franc Bogel
Ljubljana Bleiweisova cesta 52
telefon 27-75 — se pi Sporoča cenj. občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno instalacijska dela
Specijaliteta: izdelovanje Lo-vinavili krst in vložkov
. r*
• L,i
* \ .	-i'
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
MIROSIAV ZliPAm - LjuUiana
STAVBENIK
Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. © • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • • Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
Halol	Halol
Vsa pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela
prevzema in strokovno izvršuje
družba z o. z. Josip Mam, pleskar, ličar sobo~ in črkoslikar
Ljubljana, Dunajska cesla št. 9
Cene zmernel
Knjige. Časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, barvotiske, cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenab
Tel el on 23-52
ISKARNA
Ljubljana, Gregorčičeva 23
MERKUR
Lastna
knjigo-
veznica
Ureja Ur IVAN HLKS8. — Za frfovako - industrijsko d. d »MERKUR« kot izdajatelja tn tiskarja’ 0. MICHaLEK. Llubljana.