DR. O. ILAUNIG: 38 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Gospodje pri omizju, od katerih nekateri še nlso nlčesar znali o cell zadevi, so sedeli resno in molče ter so poslušall grofa Brennerja. »Zarote,« nadaljuje ta, »so bile, kakor uči Zgodovina, v vsakl državi in v vsoh stoletjih, praTica pa je, če tudl pozno, nazadnje vendar le nad njimi zmagala. Tudl tukaj bo prišla do veljave, le se bomo vsi zedinlll ter odločno in previdno atall na braniku za pravlce našega prevzvišenega ˇladarja.« Gospodje pri mlzi so pritrdlll, in grof Brenner po kratkem molku nadaljuje: »Zelo je obžalovati in tudi strašno Je, gospodje, da se je zarota, ki se je razširila na sever, Jug in zapad, celo do Varšave, Pariza in Carigrada, vgnezdila tudi v naši deželi. Tudl naša lepa zelena Štajerska, dežela zrestobe in poštenosti, naj bl postala ki'vavo pozorišče za veleIsdajalsko početj«!« V krogu gospodov deželnih stanov je nastal nemir. »Da, gospodje,« poroča grof Brenner dalje, »uporni zavezniki celo nameravajo napasti naše glavno mosto Gradec, da bi na ta način lažje dobili celo deželo v svojo oblast ter bi odtod prodirali proti cesarskemu Dimaju. Te veleizdajalce, mislim, že vsi poznate. Eden izmed njih obmejni grof Frankopan naj bi v smislu zarotniSkega načrta prodiral s svojimi četami proti Gradcu tcr izvršil napad na mesto, grof Zrinjskl naj bl pripeljal v zakritih vozovih vojake. Pred mestom bi se slučajno strlo kolo In medtem, ko bi prosill od mestniii stražarjev pomoči, bl poskakall vojaki Iz vozov, bi pobili stražarje, udrll v mesto ter pokončall vse, kar bi se jim postavllo v bran. Na ta način bi prišlo mesto in trdnava v njih oblast.« »Strašno,« se slišijo klicl. »Da, res strašno,« pravi grof Brenner dalje, »in kar je najbolj žalostno, je to, plemeniti gospodje, da je eden prvih deželnih gospodov Štajerske, cesarski svctnik, mož iz naše srede, kateremu je Njegovo Veličanstvo toliko zaupalo, v najožji zvezi x zarotniki. Kakor je sedaj doka- zano, je stopil z njimi v zvezo že pred dvema letoma.« Grof Brenner je umolknil, tudi gospodje pri mlzi so molčali, nastala je mrtvaška tišina, tajinstvena tihota kakor pred nevihto. Zdajci se dvlgne sekovski škof grof Hofkirchen, pogleda po zborovalcih ter reče čez nekaj Casa: »Kdo je ta velelzdajalec v naših krogih, kl ravna tako podlo In nehvaležno?« »Ivan Erazem grof Tatenbah,« odvrne grajski stotnlk, »ce3arjev vladni svetnik, komornik in član deželnih stanov. On hoče Štajersko prodati Izdajalcem ln uprizoritl klanje v našem mestu. V zahvalo ln plačllo mu je po zmagi zajamčeno vladarstvo celjske grofije z vojvodskim klobukom.« »In dokazl,« poudarl škof. »So že tukaj na mizi,« odvrne grof Brenner mlrno, »ln. se mu bodo takoj predočili, ako bl se drznil priti v našo sredino.« »Kaj takega se ne bo upal,« reče pl. Kellersperg, »gotovo biva v taboru zarotnikov.« »Nikakor ne,« odvrne grajskl stotnik, »zanasljivo vem, da pride v tej uri aem.« Poglejmo medtem, kako je bilo tačas s Tatenbahom. Grof Tatonbah je kmalu zvedel, kaj je govoril odpuščenl sluga Ribl v gostilni »Pri slonu« o svojem nekdanjem gospodu in da so ga odvedli v Gradec. Da so se našli pri njem spisi, katere ]a vzel svojemu gospodu, kar ta do tedaj še niti zapazll ni, mu je ostalo prikrito. Sumljivo se mu je zdelo, da je prišel večjl oddelek vojakov v mesto Maribor, še bolj pa, da so se ti večinoma mudili v bližini njegove palače Freihaus. Na dan sv. Jožefa je prijezdil brzi sel Iz Gradca, prinesel večkrat zapečateno plsmo ter ga lzročil grofu Tatenbahu, kl Je ravno bll v svoji plsarni ter brskal po predalih, kakor bi nekaj važnega lskal. Ves razburjen odpre plsmo ter ga na naglo prečlta, »Grof Brcnner, grajski stotnik me kllče T Gradec, pojutrišnjem moram biti zanesljlvo tam, da poročam o važnih stvareh. Kaj neki mora biti?« Tako je govorll grof Tatenbah skoro napol glasno sam s seboj. Še le, ko zapazi, da je brzl sel S« y sobi. mu naroči, naj čaka t spodnji sobi na odgovor, katerega zahteva grof Brenncr le 'do prihodnjega dne. Sedel je k mizl ter odplsal grofu Brennerju, da pride zaželjenl dan zveČer. Hltro zapečatl plsmo ter ga Izročl osebno brzemu selu, ki takoj aaJaSe konja ter zdlrja po mestu protl severu. Grof Tatenbah tlsto noč dolgo ni naSel mlru. Kakor že prej, tako je tudi sedaj lskal nekaj po predalih, jih hlastno odpiral ter jezno zaplral, pri tem pa se vedno bolj vznemlrjal. Odprl je omaro, kjer je blla shranjena njepova obleka, obrnll vsak kos na vse stranl ter prelskal vse žepe. »Tudl tukaj jlh nl, moj Bog, kam sem založll plsma? Saj sem jlh še lmel zadnjlC v rokah, ko sem bil z Zrinjskim na lovu In mu preCltal najvažnejše točke iz naših načrtov. Zgubll Jlh vendar nisem, saj sem jlh varno shranll v suknjl. Suknja je tukaj, a pisma, plsma ...!« Grof Tatenbah se je prljel za glavo, kakor bl sl hotel iztisnitl iz spomlna, kam je založll plsma. Čim bolj se je mučil, tem bolj je ginevalo upanje, da bi mogel najtl, kar tako hlastno Iš5e. Bil je tisto noč omamljen od navdušenja in zavžltega močnega vina. Mekaj časa J« stal zamišljcn sredi sobe. Na mab. pa se udarl z roko po glart ter zastofie: »Zdi ie ml, da se je zgodllo nekaj groznega, Onl lopov Jlh Je morda vzel, «ato Je bll predrzen in lakomen dovolj. NesreCa, fte Jlh Ima! Ne, ne, to nl mogoCe, Baj jlh ni mogel sapazltl nltl vedeti, kaSna Je njlhova vsebjna ln vrednost. Ža Boga, kje so zdaj ta pisma? Izgubljen eem, 5e so prifila ˇ tuje roke.« Tako Je vzdihoval ter hodll po »obi gor ln dol. »Dobro, da grem v Gradec. Tam zvem vae. Potem se bom pomirll. Prav, da me Je pokllcal grof Brenner. So že zopet nekaj zvohall o zaroti in mene hočejo sliSatl. Dobro, Jim bom zopet nasul peska v oCl, da ne bodo vedeli, prl Cem so.« Tako se potolažl grof Tatenbah. Nato pokllCe strežaja Tarrodyja, da ga slefie, ker bllo je že pozno v noŁi In Je bllo treba poCitka ta. daljno pot v Gradec. Pokoja pa tudi v poatelji nl naSel. Nemlrno ae je premetaval po mehkem ležlšču. Vedno ln vedno mu Je prlhajalo na mlsel, kje da so njegovl splsl, za kojih vseblno sta znala le on ln grof Zrinjski. Gorje mu, če za te tajnosti zve Se kdo drugi! Še le protl jutru je zaspal. Toda tudi v spanju je bil nemiren. Zdelo se mu je, da Jezdi proti Gradcu. Žo je videl Schlossberg, že je hotel Crez most, da pride v mesto. Toda glej, naenkrat stopi pred njega njegova soproga, ki Je bivala tiste dni na Dunaju. Blla je v črni obleki, in lasje so se ji vsipali v neredu po tilniku. V obrazu je bila nenavadno bleda, o6i so bile rde6e obrobljene od joka ter ga gledale otožno in zopet proseče. V trenutku, ko je hotcl stopiti s konjem na most, je dvignila roke, jih sklenila ter rekla: Ivan Erazem Tatenbah, moj ljubi soprog, stoj! Nitl koraka no daljei Preti ti nesreča, varuj se zanjk, ki ti jih nastavljajo! Še je čaa, da se rešiš, obrni se! Grof Tatenbah jo gleda nekaj časa, nazadnje se nasmeje ter jezdl dalje. Slišal je še, kako je soproga bridko zaihtela. Nato 36 je zbudil. Bil je že dan. »Neumne sanje,« tako se je tolažll, »vedno isti očitki moje soproge, ,še v spanju ml ne da miru.« Tekom dneva so se vršile priprave za odhod v Gradec. Grof Tatenbah je še pojezdil v Ra5je, da preišče vse, ali morda ne bi kje našel pogrešana pisma. Toda vse iskanje jc bilo zaman. Vznemirjen in slabe volje se je vrnil v Freihaus. Na vse zgodaj je odjezdil v Gradec v sprem- stvu svojega strežaja in hlapca, ki je vodil še enega konja 3 seboj za slučaj, če bl vranec, na katerem je jezdil grof Tatenbah, opešal. Bližal se je mestu. Videle so se že prvc hiSe, od daleč je bilo slišati zvonenje velikega zvona na Schlossbergu. Nehote 86 je grof Tatenbah' spomnll sanj v pretekli nofii. Nekl notranji glaa mu je rekelt VrnJ ee, drugafce te zadene poguba! Konj se mu ustavl, kakor da na bi hotel lt| dalje. On pa ^a sune z oatrogaml, da poskoči tot zdirja naprej. Grof Tatenbah se je v tem trenutku spomnll tiste lepe podobe, ki jo je videl v oni bajni nočl * vedeževalldnl koči. Na krasnem konju sedi, ogrnjen v vojvodskl plašč, na glavi ponosni vojvodski klobuk. Pred njim je lepa štajerska ddžela, in mnogobrojna množica se mu klanja ter mu kliče: Živel grof celjskl, živel vojvoda štajerski! Na belcu pridirja gor po hribu ponosna gospa v najlepši opravi, z eno roko drži uzde rezga« tajočega konja, v drugi pa vihti venec zmage te« vzklika: Živel junak, ki sl ostal stanoviten e* nažo stvar, sprejmi sedaj plačllol Z ljubklm na» smchom sa mu bliža ponosoa gospa — Kroilti Zriniska- ¦ • , . . , i_ ^"i