SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 205. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 16th, 1929. LETO XXXI,—VOL. XXXI V državnih zaporih države New York še vedno diši po uporih jetnikov Auburn, N. Y., 14. dec. Na zunaj izgleda vse, kot da je v državnih zaporih tega mesta vse mirno, kar pa ni resnica. Trikrat tekom zadnjih šestih mesecev je zbruhnil punt v teh zaporih, in 27 oseb, deloma kaznencev, deloma jetni-ških paznikov je bilo tekom punta kaznencev ubitih. Oblasti se pa bojijo, da bo v najkrajšem času zopet zbruhnil poboj in revolucija med kaznenci. Zapor i, oziroma poslopja, v katerih se nahajajo zločinci, so stari nad sto let, in v njih vladajo razmere, katerih ni mogoče popisati. Dočim so bili zapori zgrajeni za prehranitev kakih 600 kaznencev, se nahaja danes v teh zaporih nad 1700 moških, ki so nagnjeteni v posameznih celicah, da bi se usmilili vsakomur. Zdravstvene razmere v zaporih so strašne. Ravnatelju zaporov je znano, da so imeli kaznenci najmanj 12 revolverjev, ko so začeli s puntom. Od teh revolverjev so jih našli šele štiri, dočim se sumi, da imajo gotovi jetniki še osem revolverjev skritih, dasi so jetniške oblasti iskale po njih kot se išče igla v kupu sena. Ravnatelj zaporov se je izjavil, da nihče izmed jetnikov ne bo izpuščen iz zaporov, dokler se ne najde zadnji revolver med jetniki. Toda jetnikov ne morejo obdržati stalno v zaporih. Na vsak način morajo ven. In oblasti se bojijo, kaj bo prišlo, ako izpustijo jetnike iz celic, ako ne najdejo prej omenjenih osem revolverjev. Da se ne pričakuje nič dobrega, je znamenje to, da je dobilo 100 vojakov narodne garde povelje, da se ostanejo do nadaljnega povelja v jetnišni ci. Novi uradniki. Društvo sv. Jožefa, št. 169 Je izvolilo sledeče uradnike za leto 1930: p r e d s e d nik Chas. Kralj, podpredsednik John Markelj, tajnik George £anchur, .zapisnikar Frank K°vačič, August Svetek, blagajnik. Nadzorniki: Pavel ^°go všek, Alice Kastelic, ^ovrenc Leskovec. Zastopnica za Slovenski Dom Matt Kastelic in Henry Kodelja. Božična darila. Katero slovensko dekle ali žena misli, da more kaj boljšega kupiti v mestu, naj po misli, da imamo v naselbini našo lastno trgovino, The Grdina's S h op p e, 6111 St Clair Ave., kjer lahko kupite najfinejše ženske predmete in Potrebščine za Božič. Želeli bi le, da bi Slovenke kupovale pri Slovencih, kajti naše trgovine so v resnici bogato založene z vsem kar poželite. Ako želite spodnje perilo, toaletne potrebščine in enako, jih dobite v Grdina's ^ h o p p e. Opozarjamo na oglas. Policistinja štipendirana. Ena prvih ženskih polici-stinj v Clevelandu, Mrs. Emma Schuler, je bila supendi-rana iz službe v soboto, ker Je baje zapletena v neko nečedno dejanje v zvezi s krivo prisego. Upeljala se je preiskava. Obsojen v dosmrtno ječo,1 Kako so pronašli bacil, ki ker je ukradel za 30 povzroča influenco, ki cwitnv vrednosti jo skušajo preprečiti centov vrednosti Victoria, Texas, 14. dec. Zamorec Thomas McGrew je bil danes obsojen v tem mestu na dosmrtno ječo, ker je ukradel 30 centov in en "pie." McGrew je bil že dvakrat prej obsojen radi tatvine in ropa. Prvič je dobil 3 leta ječe, drugič 7 let, in sedaj, ko so ga zasačili tretji pot pri tatvini, je dobil glasom postave države Texas, dosmrtno ječo. Niti governer države Texas ga ne more pomilostiti prej, dokler ni presedel 20 let v zaporih. -o- Bivši mehikanski predsednik bo aretiran? Washington, D. C. 14. decembra. — Bivši mehikanski predsednik Calles se namerava podati iz New Yorka, kamor je dospel s parnikom včeraj, preko Zedinjenih držav v Mehiko. Državni pravdnik v tem mestu, John A. Valls, je izjavil, da bo aretiral bivšega predsednika, čim se pojavi v tem mestu, ker je obtožen umora dveh Mehikancev v letu 1922. Ameriška vlada je poslala posebnega odposlanca k državnemu pravdni-ku in mu pojasnila, da se aretacija nikakor ne sme izvršiti, ker potuje bivši predsednik pod diplomatično imuniteto. Kljub temu je pa šerif pripravljen, da aretira Calle-sa, dočim je zvezna vlada naročila generalu v tem mestu, da prepreči, če treba, aretacijo s silo. Nove uradnice. Podružnica št. 25. Slovenske Ženske Zveze je izvolila sledeče uradnice za leto 1930: predsednica Frances Ponikva r, podpredsednica Rose Konečnik, tajnica Mary Sala-mon, 1152 E. 63rd St., blagaj-nica Dorothy Strniša. Nadzornice: Mary Peterlin, Mary Milavec, Rose Zupančič, redi-teljica Agnes Bavec. Kljub "Ljubljana." Zadnji teden je imel kljub "Ljubljana" izvanredno sejo. Sledeči uradniki so bili izbrani za leto 1930: Anton Veho-vec predsednik, John Ivančič podpredsednik, Frank Rupert tajnik, Frank Vesel blagajnik, Leo Križman zapisnikar. Nadzorniki: Aug. Svetek, Geo. Nagode, John Zimer-man, Fr. Svetek maršal, Jos. Plevnik stric. Seje so vsak zadnji četrtek v mesecu v Slavenskemu domu na Rec-her Ave. Preveč računajo. Pomožni mestni pravni direktor Levine in Cleveland Auto Club sta začela nosto-pati proti gotovim osebam, ki računajo lastnikom avtomobilov $1.00, da jim preskrbijo avto licence. Nihče ne more, glasom postave, računati več kot 25 centov. Naravoslovni muzej. Pretekli petek je praznoval naravoslovni muzej v Clevelandu deveto obletnico svojega obstanka. Uradniki muzeja, ki so bili pred devetimi leti izvoljeni, imajo še danes svoja mesta, dokaz, da so bili točni in vestni pri svojem delu. * Ptičja razstava se vrši te dni v mestnem'avditoriju. Chicago, 14. dec. Dr. Isidor Falk, ki je komaj 30 let star, in ki je profesor zdravoslov-ja na chicaški univerzi, je včeraj v navzočnosti 60 profesorjev se izjavil, da se. mu je posrečilo po dolgoletni preiskavi dognati, kaj povzroča influenco. Dognal je bacil, ki jo povzroča. Posrečilo se mu je izolirati bacil, ki povzroča influenco, in sedaj so zdravniki prepričani, da bo tudi v najkrajšem času mogoče iznajti anti-toksin, ki prepreči in nemudoma ozdravi influenco. Mladostni učenjak; ki je napravil svojo izpoved pred znanstveniki, je zelo ponosen na svojo iznajdbo, ki bo seveda svetovnega pomena. Zadnja leta je skoro neprestano deloval vsak dan skozi 16 ur, in tudi ob nedeljah, dokler se mu končno ni posrečilo izolirati bacil influence. Radi influence je tekom zadnjih deset let umrlo v Ameriki skoro dva milijona ljudi. Toda influenza sama ni ubijala. Ona je človeško telo tako oslabela, da je bilo dostopno drugim boleznim, ki so povzročale smrt ljudi. Melvin Horst je bil ubit od avtomobila Orville, O., 14. decembra. — Tri sodne obravnave so se že vršile proti raznim osebam glede štiriletnega dečka iz tega mesta, Melvin Horst, o katerem se je zatrjevalo, da je bil odpeljan. Pred nekaj dnevi sta bila oproščena na sodniji oče in sin, Elias in Arthur Arnold, ki sta bila obtožena, da sta odpeljala dečka. Sedaj pa je dobil državni pravdnik obvestilo od nepoznane osebe, v katerem se trdi, da deček ni bil odpeljan, pač pa povožen dne 27. decembra lanskega leta, in da je voznik, ki je zakrivil nesrečo, se tako prestrašil, da je pobral t r u plo povoženega dečka in ga zakopal na gotovem prostoru, eno miljo od mesta. Oblasti ta slučaj pre iskujejo. Al Smith se je zgubil blizu Bele hiše Washington, D. C. 14. decembra. — Al Smith, bivši governer in predsedniški kandidat,je dospel v petek, 13. decembra, v to mesto in se — izgubil. Smith je hotel obiskati mornariški oddelek vlade. Na kolodvoru je najel taksi, da ga odpelje tja. Toda pomotoma je, voznik taksija odložil Smitha pred državnim oddelkom vlade, nekaj korakov proč od Bele hiše. Mornariški tajnik je bil obveščen, da pride Smith ter ga je čakal, toda Smitha ni bilo. Mornariški tajnik bi moral iti na kabinetno sejo k predsedniku Hooverju, in je čakal pol ure, predno se je Smithu posrečilo dobiti pravo poslopje. Al Smith je končno dobil pojasnilo, ki ga je hotel imeti od mornariškega tajnika, dočim je medtem predsednik Hoover z ostalimi kabinetnimi uradniki čakal, da je dospel mornariški tajnik, ki se je zakasnil radi obiska Smitha. Smith ni obiskal Hooverja. Angleži ljubijo svojega kralja, Francozi spoštujejo svojega predsednika republike, Nemci častijo Hinden-burga, ki je bil najzvestejši general bivšega kajzerja, Poljaki ljubijo svojega Paderewskega, in tako vsak narod, vsaka država, ki ima svojega predstavnika kot glavarja države, vidi v njem voditelja. Na sliki zgorej vidimo jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki je danes predstavnik jugoslovanske države. Naj rečemo o Jugoslaviji, oziroma o kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar hočemo, resnica pa je, da ima Jugoslavija v Aleksandru izvrstnega, narodnega vladarja, ki poseduje vse vrline pravega vladarja. Kralj Aleksander praznuje jutri, 17. decembra, svoj 41-letni rojstni dan. Že od mladega je bil vedno na delu za prospeh naroda. Leta 1912 je nastopil kot poveljnik 1. armade preti Turkom, ko so Srbi Turke občutno porazili. Ves čas svetovne vojne je bil Aleksander na bojišču s svojimi rojaki. Dne 1. decembra 1918 je proglasil Aleksander osvo-bojenje in zedinjenje troimenega naroda—Srbov, Hrvatov in Slovencev—in v naslednjih desetih letih si je z vso svojo močjo prizadeval, da pomiri razburkane duhove v domovini. Kot zagovornik edinosti in ljubezni se vedno vspenja nad vse ono, kar deli troimenski narod in povzroča neslogo med naredom. 6. januarija, letos, je prevzel vse državno breme na sebe, organiziral in uredil je državno upravo, proglasil je Jugoslavijo in oživel je vse ono, za kar so se borili naš Krek, Strosmajer in drugi veliki Jugoslovani. Jugoslovanskemu kralju Aleksandru je zlasti pri srcu naša lepa Slovenija, kajti vsako leto se mudi po več mesecev v Sloveniji, na prijaznem Bledu. In tudi sicer obišče prav rad ob vsaki priliki Slovenijo. Kralj Aleksander je tip Jugoslovana, ki želi, da bi se Srbi, Slovenci in Hrvati sporazumeli medsebojno in stvorili v resnici močno državo v večji napredek vseh treh bratskih plemen. V tem prizadevanju mu želimo največji uspeh, ker le sloga in sporazum vodita k napredku. Naj sprejme Aleksander tudi iz daljne Amerike iskrene čestitke k svojemu rojstnemu dnevu! 20 milijonov oseb umrlo radi influence Chicago, 14. dec. Dvajset miljonov ljudi je umrlo na svetu od leta 1918 pa do danes radi španske influence, kot naznanja danes dr. Jordan od chicaške univerze. Odkar je kuga iz srednjega veka nehala daviti ljudi, je španska in-fluenca najsilnejša morilka modernega veka. Premogarski nemiri v lili-noisu in zle posledice Nckomis, 111., 14. dec. Državna milica je danes aretirala 25 štrajkarjev, ki so čuvali pred premogovniki, in katere je obdolžila, da so premogar-je, ki so delali, ščuvali k nasilnim dejanjem. Obenem je poveljnik milice zapovedal, da se aretira še 45 nadaljnih štrajkarjev. Tretji slovenski radio kon-; Porotniki se ne morejo ze-cert v nedeljo je bil diniti glede krivde coun-lep uspeh cilmana Pottter ja Iščejo grob kralja Aleksandra Velikega Kairo, Egipt, 14. dec. Angleški učenjak Howard Carter bo začel z iskanjem groba macedonskega kralja Aleksandra Velikega, kakor hitro bo gotov z odkopaninami v grobovih faraona Tut-anch-amon. Glasom poročil zgodovinarjev, se nahaja grob Aleksandra Velikega, ki si je osvojil nekako 300 let pred Kri-stom, skoro ves tedanji poznani svet, v Aleksandriji, v krsti iz čistega zlata. Ženska, ki je zastrupila lastnega tasta West Plains, Mo., 14. dec. Mrs. Laura Trimmer je danes zastrupila s podganjim strupom svojega 86 let starega tasta, ker se je naveličala, da bi mu še nadalje stregla. Ko je bila aretirana od policije, je dejanje takoj priznala. Dočakali smo tretji slovenski radio koncert včeraj. Bil je boljši od drugega, in vidii se, da napredujemo tudi na tem polju. Naznanjalo se je v angleškem in slovenskem jeziku, in sicer to pot perfekt-no. Mr. John J. Grdina je bil izvrsten v angleškem oznanjevanju, in ravno tako Mr. Ralph Danilo se nam je zelo priljubil. Razumeti moramo, da smo vsi skupaj še amaterji, toda od nedelje do nedelje je boljše. Kvartet, ki smo ga slišali od Zimska, Blatnika, Žagarja in Rakarja, je bil prav dober, razven v drugi pesmici, ko so nekoliko ponehali skoro, toda so zopet krepko prišli naprej. Malčka Zu- j pančič in Turkovič sta pravj imenitno zaigrala na orgelj- j ce. Boljše ne b» mogla. Le eno točko sta izpustila. Točke na harmoniki, katere je proizvajal Mr. Šuln s svojim tovarišem, so bile krepke, precizne in močne. Prav radi smo oba poslušali. Uživali smo kornet solo "Rdeči sarafan," katero nam je podala Miss Albina Wahčič. Igrala je majestetično. Ženski zbor društva "Zvon" je podal dve jako prijetni pesmici, ki ste ljubko odmevali po radiu. Jako lepo je bilo igranje tudi na pianu, podano po Miss Albini Wahčič. Zaigrala nam je 16 i slovenskih pesmic, vendar v! bodoče bi želeli, da se igranje na piano omeji na 5 minut,-dasi je bila omenjena točka na piano izvrstna. "Pastirček" je bil tako lepo proizva-jan, da bi človek zraven kar vriskal. Kvartet se je postavil. "Kaj ne bila bi vesela" se je pelo precizno in s pravim tempom. Škoda, da nismo dobili imen pevk, ki so pele tako dobro. Pri nadaljni točki na harmoniko so fantje-igralci po fantovsko zavriskali, kar je zelo ugajalo. In da omenimo slovenski trio: Eppich, Kogoj in Kolar, vsi so bili na mestu. Imeli smo prav lepo uro, ki je, žal, le prehitro minula. Pa slišimo zopet prihodnjo nedeljo kaj lepega po j zraku. Preteklo soboto ob 3:55 popoldne je bila obravnava proti councilmanu Potterju končana in izročena v roke porotnikom. Slednji so se posvetovali do 10:30, ne da bi se mogli zediniti glede krivde Potterja. Na to je. sodnik ukazal, da se porotnike zapre v gotove sobe hotela Cleveland, in danes bodo nadaljevali s posvetovanjem. Medtem pa se prične proti Potterju danes druga obravnava. V prvi je bil tožen, da je skrival .zločinca pred postavo, danes pa bo tožen, da je imel dobiček pri oddaji mestnih kon-traktov. Razvpit politikar Grundy sprejet v senat Washington, 13. dec. Joseph R. Grundy, ki je prispeval mili jone republikanski stranki tekom volivnih kampanj, eden največjih zagovornikov visoke eolnine, je bil danes imenovan za 'senatorja države Pennsylvanije namesto Wm. Vare-a, katerega je senatna zbornica ta teden odklonila. Grundy, ki je eden največjih politikarjev v republikanski stranki, je dobil svoj sedež v zbornici senata brez vprašanja. Imenoval ga je governer Fisher na to mesto. Avtomobil, ki je vozil uradno pismo governerja, ki je imenoval Grundya za senatorja, se je spotoma ponesrečil, in Grundy je moral čakati več ur, predno je smel stopiti v senatno zbornico, ko je pričakoval uradnega imenovanja. Vare je bil zavrnjen, ker je moker in bogat, Grunry je bil imenovan, ker je "suh" in bogat. Delavci diamantne industrije so brez dela Bruselj, Belgija, 14. dec. 32.000 delavcev, ki so zapo-sljenih v brusilnicah diamantov, bo radi slabega povpraševanja po diamantih prisiljenih, da delajo le dva tedna v mesecu, dokler se položaj ne spremeni. S tem zgubijo delavci v diamantnih brusilni-, cah nad $460.000 mesečno na zaslužku. Le 15,000 izmed 32,000 delavcev je organiziranih in bodo dobivali podporo od unije, dočim se nahajajo ostali delavci v skrajni zadregi. Niti bogatini danes ne kupujejo diamantov, kot so jih kupovali bivše čase. Ameriška vlada se opravičuje napram Kanadi Washington, D. C. 14. decembra. Ameriška vlada se je pravkar opravičila kanadski vladi, ker je neka ameriška stražna ladja dne 11. septembra streljala na neko kanadsko ladjo, o kateri se je sumilo, da prevaža žeanje. Kanadski poslanik v Wasli-ingtonu je dobil od državnega oddelka ameriške vlade tozadevno opravičilo, v katerem pravi ameriška vlada, da obžaluje ta dogodek, ker je dognala, da je dotična ameriška stražna ladja streljala brez povoda na kanadsko ladjo. Francozi se bojijo nove vojne z Nemci Pariz, 11. dec. Da se Francija boji ponovne vojne z Nemčijo, se lahko dožene iz debate, ki se vrši te dni v francoskem parlamentu glede izdatkov za armado/ Francoska vlada zahteva $254,000, 000 za izdatke armade v letu 1930. Debata j e bila tako ostra, da so morale biti seje | zbornice večkrat prekinjene radi spopadov med komunisti 1 in desničarji. Francozi dolži-jo Nemce, da slednji pripravljajo najmodernejše forte in kemikalije, s katerimi nameravajo nastopiti v prihodnji j seji. Devet ubitih v Belgiji v železniški nesreči Bruselj, 11. dec. Devet oseb je bilo ubitih in 68 ranjenih v železniški nesreči, ko je neki delavski vlak skočil s tira. 14 oseb bo najbrže še umrlo na posledicah. Kralj Albert je dospel na lice mesta in obiskal ranjence v bolnici v i Namurju. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 16TH, 1929 ( i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: /,« \m»*r1ko. celo leto ____ E« Ameriko, pol let* ...16.50 -•3.00 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland do raanašalcih: celo leto $5.50; Dol leta $3.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0638._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. 83 No. 205. Mon. Dec. 16tr, '29. Mestni ravnatelj Hopkins. Stara republikanska'garda v Clevelandu, kateri nače-ljuje Maurice Maschke, se trudi na vse r/ačine že zadnjih šest mesecev, da bi prepodila mestnega ravnatelja William Randolph Hopkinsa iz njegovega urada. Ker imamo v Clevelandu do 10,000 Slovencev in Hrvatov, ki so ameriški državljani, in ki se zanimajo za mestne dogodke, je pač umestno, da napišemo ponovno nekaj vrstic glede našega mestnega managerja Hopkinsa. Mestni manager ali ravnatelj je imenovan od mestne zbornice za toliko časa, dokler ga hoče imeti večina mestne zbornice v uradu. Mestni manager je vrhovni izvrševalni uradnik v Clevelandu, ki mora izvrševati to, kar mu naroči mestna zbornica. On mora skrbeti, da se mestno gospodarstvo pelje poštenim potom naprej, toda nikdar nima sam iniciative, pač pa mu dajejo vso direktivo mestni councilmani. V Clevelandu se je tekom zadnjih dveh let veliko sle-parilo z mestnim denarjem. Ako ne bi imeli demokratičnega državnega pravdnika v osebi Mr. Ray T. Miller-ja, bi se sleparilo še naprej z ljudskim denarjem. Prava sreča za Clevelandčane, da so izvolili za državnega pravdnika Mr. Millerja. In menda so tudi državljani, ki so volili leta 1928 za novega državnega pravdnika, nekaj enakega slutili, da se namreč nahaja v mestni zbornici, kjer je zadnjih osem let odločevala republikanska večina, precej sleparjev, ki ne spadajo v zbornico postavodajalcev pač v zbornico zločincev v Columbusu. Mr. Miller je težko udrihal po sleparjih v mestni zbornici, ki so si tlačili svoje žepe z ljudskim denarjem. Nekaj jih je poslal v državne zapore, nekaj jih pa čaka še javne obsodbe. To je torej zgodba, katero smo slišali zadnjih šest mesecev. In pri tej zgodbi je bil odmev ta, da so demokrati ravno tako krivi kot republikanci. In ta trditev je prišla iz republikanskih krogov, ki so bili silno vznemirjeni radi slabih dejanj svojih pristašev. Mestni manager Hopkins je republikanec, in voditelj republikancev v Clevelandu, gorej omenjeni Maurice Maschke je povzročil, da je bil imenovan za mestnega managerja Mr. Hopkins, ki je bil poznan kot dober republikanec. Maurice Maschke je vedel prav dobro, zakaj je imenoval potom svojih pristašev Hopkinsa za mestnega managerja. Mislil je, da bo s pomočjo njegovega urada in večine republikanskih councilmanov v mestni zbornici kontroliral vse mestne aktivnosti, v svoj lastni dobiček in velik dobiček svojih pristašev. Toda republikanska mašina v Clevelandu se je pred šestimi leti zelo zmotila, ko je nastavila Hopkinsa za mestnega ravnatelja. Maschke je mislil, da je dobil molzno kravo pri mestni vladi, potom katere bodo dobivali njegovi pristaši samo smetano, dočim odpade narodu posneto mleko in voda. Mr. Hopkins, kot pravičen mož, je imenoval v važne mestne urade republikance kot demokrate. Ni se oziral na politično prepričanje tega ali onega, pač pa je hotel vedeti, koliko je ta ali oni zmožen. Maurice Maschke, kot vrhovni glavar republikancev v Clevelandu, je raditega silno zameril Hopkinsu. In od Maurice Maschke-ta izvira vsa gonja proti Hopkinsu. Maschke je republikanec, Hopkins je republikanec. Maschke želi osebne dobičke od mestne vlade, Hopkins želi, da ima vse mesto dobiček od njegove administracije. Ali bo v boju, ki se bo v kratkem vnel, zmagal poštenjak Hopkins, ali pa bo šel Cleveland zopet nazaj v naročje političnega, obenem umazanega diktatorja? Pazite na razvijajoče se politične dogodke v najbližji bodočnosti. tisoč. Živa beseda vedno več zaleže kakor pisana, pa naj se jo še tako lepo zapiše. Če bi našim ljudem tako predstavi) urednika, vem, da bi se marsikdo naročil, ki danes še ni naročen. Skoro neverjetno je, vendar zato nič manj res, da so tudi taki pospeševalci slovenskega časopisja, ki ga prebirajo v zdravniških ordinacij-skih sobah. Tak vam pride v zdravnikovo čakalnico, tam lepo sede in čita časnike, ko bi pa imela priti vrsta nanj, vzame lepo sVoj klobuk ter enostavno odide. Takim slu čajem, ki so dovolj žalostni, sem bil že sam priča. Torej začnimo in poagiti-rajmo nekoliko bolj živo za naš dnevnik Ameriško Domo-.vino, ki bi moral v vsako slo vensko hišo, v vsako slovensko rodbino! Cenjeno uredništvo, voščim vam prav vesele praznike in pozdravljam tudi vse naročnike in prijatelje lista! Vsem skupaj vesele praznike in srečno ter zdravo Novo leto! Ostajam udani Večletni naročnik. Cleveland, Ohio. — Pro sim vas, g. urednik Ameriške Domovine, da priobčite tudi teh par vrst v našem cenje nem listu. Že zadnjič sem opomnil glede naših Slovencev in Hrvatov, katerih je še veliko število, ki še niso naročniki našega dnevnika, Ameriške Domovine. Mnogo je tudi takih, ki si ga žele čitati in ga tudi čitajo, toda gledajo, da j se to zgodi brezplačno. V št. i 120, v sredo, pa prinaša list na prvi strani prijazno vabilo na naročbo; vabi se prijatelje, Slovence in brate Hrvate, da se naroče nacist ter mu s tem pomorejo do izpopolnit ve in večje cirkulacije. Naš dnevnik, Amer. Do I movina, ima vedno bogato in [ izbrano vsebino, in prepričan sem, da bi prijazna beseda med prijatelji mnogo zalegla, da bi se povečal krog naročnikov in prijateljev lista. Moje mnenje je, da ni v Ameriki slovenskega dnevnika, ki bi tako temeljito učil naše slovenske rojake, kakor baš ta list. Ko sem zagledal ono prijazno vabilo, sem si takoj mislil: "Zdaj smo pa skup. G. urednik ve mojo misel, in če bom jaz od svoje strani pomagal uredništvu, bo tudi uredništvo pomagalo meni. Zato sem si mislil, da bi bilo dobro če bi urednik v mojem spremstvu obiskal naše roja ke, ki še niso naročeni na list in uspeh bi gotovo ne izostal. V kratkem bi se pomnožilo število naročnikov za nekaj West Park, O. — Ker se nihče noče oglasiti iz naše naselbine, se bom pa jaz. Malo se vidi dopisov iz tega našega kraja. Sodil bi, da je temu vzrok dejstvo, da smo bolj nemarni za pisat. To sodim po sebi, ki mi tudi ne gre pisanje posebno od rok, in tudi spadam v klub onih, ki jim je tako težko prijeti pero v roke. Vsakega menda bolj veseli branje, kot pa pisanje. Toda pregovor pravi: če ne bomo pisali, tudi ne bomo brali. Ravno ko to pišem, me precej sibirska nadleguje, zate je moje pisanje tudi tako kljukasto. Toda vseeno ni pri nas tako hudega mraza, kot je v sosednji državi Pennsylvani-ji na medvedjem lovu. Saj pravijo, da je tam tako mraz, da beseda zmrzne, .predno pride od ust do ušesa. Poročati imam žalostno novico, da se je moral podati zadnji pondeljek v bolnišnico rojak John Tomažin. Podvreči se je moral težki operaciji. Želimo mu skorajšnjega okrevanja in povratek k svoji družini. Nekaj mesecev nazaj se je bil ponesrečil rojak Anton Zupančič pri delu pri kanalih. Tudi on se je moral podvreči operaciji, katero je srečno prestal. Sedaj je že toliko boljši, da je prišel iz bolnišnice domov. Toda sliši se, da se bo moral podati nazaj v bolnišnico, kar je vsakega v srce zabolelo, ko je to slišal. Rojak Zupančič je zelo priljubljen v West Parku. On je eden izmed starejših naseljencev tukaj, ter ga vsakdo pozna. Vsakdo mu želi povrnitev istega zdravja, kot ga je poprej imel. V bolnišnici se nahaja tudi sin poznane Cimpermanove družine, Frank Cimperman. Tudi njemu želimo skorajšnjega okrevanja. Kar se tiče radio prograiha 8. decembra, mi ni bil posebno všeč, menda zato, ker so same take pesmi pele, ki jih nisem še nikoli slišal. Morda bodo newburška dekleta rekla, pa naj gre v/estparški poročevalec sam zapet, če bolj zna! Kar se tiče godbe, moram pa reči, da je bila prvovrstna. Takoj, ko se je zaslišal valček, so začeli po sobi pospravljati in devati mize in stole v kot in so se zavrteli ob zvoku lepih valčkov in polk, ki so prišle po radio. Mislim, da se nisem s tem dopisom n i k o mur zameril. Upam, da nisem šel v ničemur predaleč. Sedaj moram pa nehati, da ne bo urednik hud, češ, da je preveč tega pisanja. No, pa saj nehati je ložje, kakor pa začeti. Povedati moram še to, da se mi ta list zelo dopade, posebno sedaj, ko ga dobivamo vsak dan. Samo to me jezi, da smo za 24 ur zadaj za Clevelandčani. Upam, da bomo na starega leta dan, ob 12. uri ponoči že'skupaj. Že veste, kaj mislim! Kadar se bo zopet nabralo ka novic, jih bom že poročal. Pozdrav. Westparski poročevalec. Koliko je človeških plemen na svetu Kenmore, O. — Zopet se oglasim s par vrsticami iz naše naselbine. Pri nas vlada velika brezposelnost, ravno tako, kot menda povsod drugod. Danes je ubogi delavec povsod tlačen in zatiran od kapitalizma. Sedaj, ko se bliža konec leta 1929, se nam že obeta velika prosperiteta za leto 1930, kakor je to navada vsako leto, toda se nikdar ne vresniči. Ameriška ustava nam jamči svobodo, na drugi strani pa vidimo, kako svobodo nam daje prohibicija, ki je bič kapitalistov za siromake. Naš slovenski klub za Narodni dom jako lepo napreduje, čeprav so slabe delavske razmere. Kupili smo si posestvo ali hišo, ki je sedaj last tega kluba. Tam se večkrat snidemo in prav prijazno pokramljamo med seboj za napredek kluba. Vabim vse člane kluba in tudi druge rojake, da pridejo 29. decembra na glavno letno sejo. Seja se odpre točno ob 1. uri popoldne v klubovih prostorih, 214 S. Minchester Road, Kenmore, O. Volil se bo odbor za prihodnje leto in veliko drugih važnih ukrepov bo na dnevnem redu v korist in napredek našega kluba. Prošeni ste, da pripeljete seboj svoje prijatelje, ki še niso člani našega kluba ter jih povabite, da pristopijo. Čim več nas bo, bolje bomo napredovali. Le v slogi je moč. Naše novo društvo, Golden Star, št. 53 SDZ. je imelo svojo glavno sejo v nedeljo 1. decembra v klubovih prostorih. Izvoljen je bil sledeči odbor za prihodnje leto: Predsednik Frank Maren, podpredsednik Frank Ander-luh, tajnica Antonija Sterle, blagajničarka Mary Pucel, zapisnikar M a rt i n Lužar. Nadzorniki: Anton Cimperman, Ivan Anderluh in Frank Sterle. Seje se vrše sedaj vsako 3. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v klubovih prostorih. Seja se je preložila na 3. uro vsled slovenskega radio programa, ki ga vsi z veseljem poslušamo. Zahvaliti se moramo vsem pevcem, pevkam in godbenikom ter vsem onim. trgovcem, ki so omogočili slovenski radio program. Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto, ter upamo, da nas boste tudi po novem letu zopet kratkočasili z lepimi pesmicami in poskočno godbo na radio. Živijo slovenski Cleveland! Končno pa želim vesele božične nraznike in srečno novo leto vsem bralcem Ameriške Domovine. Alois Miser, preds. slov. kluba. VREDNO POSNEMANJE. Pariški policijski ravnatelj je opozoril stražnike na na-redbo 20. avgusta t. 1. šoferji ne smejo z blatom obrizga-vati hiš ali pešcev. Stražnik mora na zahtevo pešca v slič-nih primerih ustaviti vsak avtomobil in sestaviti zapisnik, da se omogoči poznejša tožba za odškodnino. * Walter Edge, novi ameriški poslanik za Francijo, je dospel v Pariz. Najbolj razširjeno je kavka-ško belo pleme. Četudi je človek po zunanjih in duševnih zmožnostih precej različen, je v svoji sestavi vendar eden in isti, naj živi na severnem tečaju ali pa v vročini ob reki Kongu. Tega kakor onega človeka povzdigujeta um in govor visoko nad živali. Sicer ima naše telo v mnogem enako ureditev, kakor jo nahajamo pri najbolj razvitih živalih, pri sesavcih, toda že posamični človeški udje kažejo odlično prednost človekovo nad še tako popolno živaljo. Sedež razuma so možgani, ki so pri človeku popolnoma različni od živalskih Najbolj duševno zaostalega divjaka črepinja ima več možganov in bolj razvitih v sebi, kakor pa lobanja najrazumnejše živali. Razum pri človeku je tako različno razvit, prav ta-do različen med pripadniki enega in istega plemena, da, celo med člani ene in iste družine, kakor je človeški rod sam na sebi različen glede svoje zunanjosti. Deli se namreč na petera plemena, ki so naslednja: Kavkaško pleme, ki se odli kuje po ravnozobih čeljustih, beli koži, zardelih licih, mehkih rjavih in črnih laseh, močni bradi, podolgastem obrazu in po lepem čelu. Duševno je to pleme najbolj nadarjeno in telesno najlepše. Semkaj spadajo skoro vsi Evropejci, za-padni Azijci in severni Afričani. Mongolsko p 1 e m e obsega ljudi rumene ali rumenorjav-kaste kože, črnih, tankih las, slabe brade; širokega obraza in štrlečih kosti v licih. Nos je majfien in top, pči so poševno vrezane in zelo ozke. K temu plemenu se prištevajo narodi Srednje Aziji, Kalmi-ki, Kirgizi, Mongolci, Kitajci, v Evropi živeči Madžari in v Evropi ter Ameriki živeči Laponci in Eskimi. Etijopsko ali črno (zamorsko) pleme ima črno polt, kodraste, volni podobne lase. ozko glavo, štrleče čeljusti in nazaj potisnjeno čelo. Nos je top, ustnice debele in zabuhle, zobje najprej štrleči. Zamorci po vsej Afriki razen severne, pripadajo semkaj Kako je podnebje, kjer žive. so več ali manj črne kože. Indijsko ali ameriško pleme je rdečebakrene polti, nizkega čela, štrlečih kosti v licih, gladkih črnih las in slabe brade. Tu sem spadajo prvotni prebivalci Amerike, tako zvani Indijanci. Malajskega plemena člani so ljudje popolnoma rjave kože in črnih, kodrastih las. To pleme stanuje na otokih Južnega morja in v Avstraliji Pravimo jim Malajci. Samo po sebi je umljivo, da se zaradi pomnoževanja človeškega rodu, zlasti po deželah, kjer prebiva več plemen, kakor na primer v Avstraliji in Ameriki, plemena večkrat pomešajo med seboj. Tudi kavkaško pleme se je pomešalo v Ameriki z zamorskim plemenom ter je iz tega nastalo mešano pleme, Mulati imenovano. Drugi Evropci so se zopet družili z indijanskim plemenom, kar je dalo postransko pleme, Mestici imenovano. Tudi Američani in Afričani so združeni ustvarili novo podrejeno pleme, ki se imenuje Zambos. Otroci Evropejca in mulatinje se imenujejo Terceroni, oni Evropejca in Tercerone Kvartero-ni. Kreoli so potomci Špancev in Portugalcev, rojeni v Južni Ameriki. Vseh ljudi na zemlji je okoli 1500 milijonov. VESTI IZ DOMOVINE V prepiru ustreljen. Nedavno se je zgodil v Mirni na Dolenjskfem obžalovanja vreden dogodek, ki ga je zakrivila pijača. Po zavžitih večjih porcijah močnega letošnjega mošta, je prišlo med domačini do prerekanja, ki se je nadaljevalo po polnoči na vasi. Glavna nasprotnika sta si bila kakih 35 let stari posestnik Janez Janežič in par let starejši krojač Franc Rugelj. Janežič je bil v nedeljo popoldne na lovu in je imel še zvečer s seboj lovsko puško. Rugelj je bil sicer brez orožja, a je bil izredno močan in drzen človek, tako da je Janežič pred njim zbežal. Da bi Ruglja in njegove tovariše preplašil, je po pripovedovanju vaščanov ustrelil enkrat v zrak. Kako se je vsa ta žalostna zgodba v podrobnostih odigrala, bo pač pojasnila šele preiskava. Njen žalostni konec je bil ta, da je kmalu po prvem strelu padel ob neki hiši na kraju vasi drugi strel, ki pa ni bil oddan več samo v zrak. Na verandi te hiše je obležal smrtno ranjen Franc Rugelj, zadet od šiber, ki jih je izstrelil Janez Janežič. Kaki dve tretjini šiber sta se zarili v leseno ograjo verande, sedem ali osem svinčenih zrn pa je zadelo Ruglja v trebuh. Orožniki so Janeži-ea aretirali. Smrtna nesreča. Iz Draga-tuša porčajo: Smrt pod vozom je doletela v torek zvečer 12. nov. šestnajstletnega Leopolda Mušič iz Dragatuša. Z bratom Janezom sta peljala domov voz drv. Fanta sta bi-!a korajžna, pa sta malo preveč naložila. V hudem bregu sta skušala voz obdržati. Ko se je pa začel zvračati, je Janez še pravočasno odskočil, Poldetu je pa v istem hipu n^ kamnu noga spodrsnila in mesto da bi se umaknil, je padel pod voz, voz pa nanj. Bil je na mestu mrtev. Najdba okostja mladega človeka. Lovci, ki so lovili te dni po Jatni od Št. Ruperta naprej pod Kumom, so našli v nekem tolmunu že močno razjedeno okostje nedorastle-ga človeka. Domneva se, da 'M. M. Slovenska čevljarska trgovina, ki ima v zalogi vedno vsakovrstne dobre čevlje za vso družino. 4714 St. Clair Ave. (205) BRAZISBR0S. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. (M. Thu. 8.) JOSEPH J. 0GRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Wain 4126 Zvefeer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 ♦..................... .i i» mmmm iiiiiiiiiii GRDINA'S SHOPPE Popolna saloga obUk in vtM opreme sa »nt-•(• in družice Beauty Parlor Vedno tfajmodenfeftl lena« klobuki. .r ..... i. ir«ni- Tnnlu uprla vi*k« •M c.U M«. 6111 ŠT. CLAIR AVE. Telefone: R^dolgh ^^ jr\ AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 16TH, 1929 DESET LET POZNEJE Nadaljevanje romana "DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠABEC. — Šele včeraj, in sicer po priporočilu gospoda d'Artag-nana. Veličanstvo je pohvalilo moje zadržanje in mojo borbo na Greve trgu. 7. poglavje. Ljubosumnost. Ana Avstrijska je sedela v svoji sobi in pisala, ko je vstopil njen mlajši sin, vojvoda Orleanski. Ta je bil ljubljenec matere, ki ga je skoro še bolj raznežila kakor njegovega starejšega brata, Ludvika. Filip je poljubil svoji materi roko ter ji stopil naproti, ne da bi ga sama pozvala.' — Kaj ti je, Filip? — ga je vprašala, ko je opazila raztre-senost svojega sina. — Marsikaj ti imam povedati, mama, — je rekel Filip. — Tak govori! Ali gre morda za madame, tvojo soprogo? Kar zaupaj se mi. Jaz sem tvoja mati in ona je moja snaha. Sočustvovala bom s teboj. — Nu, gospa mama, ali niste vi sami še ničesar opazili? — je vprašal princ. — Kaj pa naj bi bila opazila? Zelo nejasno se izražaš. — Saj veste, gospa mama, da se nisem hotel še ženiti in da sem se le pritisku vdal. — Filip, kako to govoriš! — ga je ukorila mati. — Čuvaj se! Ljudje bodo končno še mislili, da se počutiš nesrečnega v zakonu. — Saj res nisem srečen, in tega tudi ne tajim. Da vam naravnost povem, gospa mama: zakonsko življenje sem si vse drugače predstavljal. Saj moja soproga pravzaprav niti moja ni. Kdaj pa je pri meni? Neprestano jo obiskujejo vsi mogoči ljudje, v popoldanskih urah pisari pisma, zvečer pa daje plese in kon certe. — O, torej si ljubosumen, Filip? — Bog me varuj! To prepuščam drugim. Toda jezi me, —To, kar mi pripoveduješ, so same otročarije, in dokler nimaš kaj resnega. .. — Ali mora biti žena takoj nezvesta? Tudi če ni nezvesta, lahko greni svojemu možu življenje. Tako daje na primer lahko prednost gotovim gospodom. . . — In komu daje madame prednost? — je vprašala Ana. Filip je prekrižal roke na prsih ter pogledal mater s pogledom, kakor da je prepričan, da mu na to, kar ji bo zdaj povedal, ne bo vedela odgovora. — Komu daje madame prednost? Lepemu vojvodi Buckinghamskemu, — je odgovoril. — Ker ste že vzeli madame v svoje varstvo, boste gotovo tudi njega branili. On je namreč zaljubljen v madame. Ana Avstrijska je zardela in se nasmehnila. Ime Buckingham ji je vzbudilo sladke spomnie. — Buckingham? je ponovila tiho. — Da, Buckingham, ki je pravi don Juan, kakor se mi zdi. — Vojvode Budkingham-ski so hrabri in zvesti, — je rekla Ana. — O, gospa mama jemlje zapeljivega galana v svoje varstvo! — je vzkliknil Filip trpko. — Sin moj, — ga je prekinila mati toplo. — Te besede so tebe nevredne. Tvoja soproga ne more biti zaljubljena v kakega galana, in lord Buckingham ni noben galan. On izhaja iz rodu, ki je brez madeža. — Anglež je, — je odvrnil Filip, — in Angleži imajo prokleto malo respekta do tuje lastnine. Kraljica-mati je spet zardela. — Govoriš pač brez premisleka, — ga je prekinila. — Tu ni kaj premišljevati, r— ji je odgovoril sin. — Kaj nimam v glavi dveh oči? — Nu, in kaj so ti pokazale tvoje oči? — To, da se Buckingham ne gane s strani moje soproge. Daje ji darila in ona jih sprejema. —Nu, rojaka sta in pri tem ne vidim nič hudega, — je odvrnila Ana. — Tvoje ljubosumje in sumničenje me spominja tvojega očeta, ki me je tudi mnogokrat žalil. — Buckingham, oče namreč, gotovo ni bil tak, kakršen je sin, — je rekel Filip. Ana Avstrijska si je pritisnila roko na srce. (Njeno intimno ljubavno razmerje z lordom Buckinghamskim je zgodovinsko dejstvo). Z veliko muko se je zbrala in umirila. — Tak kaj hočeš pravzaprav od mene? — ga je vprašala. — Hočem se pritožiti pri vas, — ji je odgovoril sin. — Hočem vam povedati, gospa niama, da si od Buckinghama ne bom pustil ničesar dopasti in da se bom v skrajnem slučaju odbrnil do svojega brata, kralja. — Ali pa si bom, — je pristavil po kratkem molku — sam poiskal pravice in zadoščenja. — In kaj misliš pod tem? — Hočem in zahtevam, da da Buckingham moji ženi mir. — Odpotovati mora nemudoma iz Francije, in hočem, da se mu to čimprej pove. * — Tega ne boš storil, Filip, — je rekla Ana Avstrijska. — To bi bilo kršenje gostoljubnosti in s tem bi razjezil kralja. Sicer pa ni tukaj niti govora o kakem razžalje-nju. Vse skupaj ni nič drugega, kakor ljubosumnost od tvoje strani. Svetujem ti torej, da postaneš nekoliko bolj strpljiv. — Meni je dovolj in nič več se ne dam vleči za nos, — je rekel Filip in vstal. — Če ne odide Buckingham iz moje hiše, ga bom vrgel ven! Tudi Ana Avstrijska je sedaj vstala — dostojanstveno in formalno. — Nu, v tem slučaju je treba torej na vsak način govoriti s kraljem, — je rekla. — — Gospa mama, — je dejal Filip, — prosim vas, govorite vendar zdaj z mano kot mati, ne kot kraljica, saj govorim tudi jaz z vami kot sin Kaj naj storim? — Prepusti to stvar meni, — je rekla nekoliko topleje. — Napram lordu Buckinghamskemu in napram svoji soprogi se delaj, kakor da nisi ničesar opazil. Reci vojvodi, če ga vidiš-- — Kako ga ne bi videl, saj je neprestano v sobah moje soproge, — je vzkliknil Filip. — Če ga torej vidiš — je rekla Ana Avstrijska, — mu ne reci drugega nego to, da želim ž njim govoriti ter da ga prosim, da me obišče. Filip se je poklonil, polju bil materi roko in šel. Pol ure za tem se je dal Buckingham javiti pri Ani Avstrijski. Kraljica - mati je vstala ter s smehljajem na ustnih odzdravila angleškemu vojvodi, ki jo je pozdravil z gracijoznim poklonom. Ana Avstrijska je bila še vedno lepa. Ko je ugledala pred seboj tega mladega lorda, se ji je v hipu zazdelo, da stoji pred njo njegov oče, ljubimec njenih mladostnih dni, ki je umrl ž njenim imenom na ustnih. Ana Avstrijska je vstala in pavabila mladega vojvodo v angleščini, naj sede. Bila je to velika čast, da je starejša dama nagovorila mladega ka-valirja v jeziku njegove dežele. Buckingham je to vedel in je bil vsled tega globoko ganjen. — Milord, — je povzela Ana Avstrijska, — kako vam ugaja v Franciji? — Krasna dežela, veličanstvo. — Pa vendar dajete prednost svoji domovini, kakor vsak Anglež? — je vprašala kraljica. — Domovini, da, — je odvrnil vojvoda diplomatsko, — toda, da mi je izbirati med Londonom in Parizom, mi je Pariz ljubši. — Čula sem, da imate v Angliji lepa posestva in da stanujete v krasni palači? — je rekla Ana. — To je palača mojega očeta, — je odgovoril vojvoda in povesil oči. — Gotovo vas morajo dragi spomini priklepati na ta kraj, — je rekla kneginja, sama zelo globoko ganjena vsled teh spominov. — Gotovo boste kmalu zapustili Francijo, da boste zopet v bližini onega, kar je vašemu srcu milo in drago. Vojvoda jo je osupel pogledal. — Nasprotno, — je naglo odvrnil, — zapustiti mislim Anglijo ter se stalno naseliti v Franciji. — Ah, — je vzdihnila Ana Avstrijska, — torej niste pri ljubljeni pri novem kralju? — O, da, kralju sem zelo ljub in drag. — Potemtakem pa imate zr to poseben, tajen vzrok? -je rekla Ana. — Ne, — je'odvrnil Buckingham živahno. — Ugaja m; v Franciji, in dobro se počutim na tem dvoru; ugajajo mi tukajšnje manire in užitki, kakršnih ne najdem v Angli ji- — Toda mož vašega dostojanstva ne sme pri teh užitkih pozabljati--je povze la kraljica. — Veličanstvo polaga preveč tehtnosti tej -točki, — je rekel Anglež. — Življenje v domovini je nad vse, — je rekla Ana. — Jaz sem že dolgo odsotna iz svoje domovine, vendar ni še nikoli minilo leto, da se je ne bi spominjala. — Vsako leto se je spominjate ? Ali ste se je tudi takrat spominjali, ko ste bili kraljica krasotic, kar ste sicer še danes? — O, nikar ne laskajte, milord, _ je rekla Ana Avstrijska. _ Stara žena sem in lahko bi bila vaša mati. — Te besede je izpregovorila s čudovito toplim glasom. — Da, milord, lahko bi bila vaša ma ti, zato vam dajem dober svet. — Da se vrnem nazaj v London? — je vzklikni Anglež. — Da, milord, — je odvrni la Ana. On je z izrazom groze sklenil roke. — Kako, ali naj odpotujem? Naj-li samega se be izženem? — Glej, glej, človek bi skoro mislil, da ste v Franciji do-ma> _ je dejala Ana Avstrijska. — Veličanstvo, zaljubljen mož je doma tam, kjer prebiva njegova izvoljenka. . . — Niti besede več, milord! — ga je prekinila Ana. — Pozabljate, s kom govorite. Sa mi ste se izdali! On je pokleknil pred kra ljico na koleno. — Ničesar nisem rekel. . ničesar ne vem... je zajecljal. Sicer pa govoriva med štirimi očmi, in nihče ne ve, da govori sedaj vaše veličanstvo z menoj. — O, da, milord, znano je. da govorite vi zdaj z menoj. — Kaj? — je zaklical vojvoda osupel. —'Kdo me je de-nunciral? Madame, so gotove skrivnosti, ki stanejo življenje tistega, ki jih je odkril. — Kako nespametno govorite! Tisti, ki je odkril vašo tajno, je za vas nedosežen; pravica je na njegovi strani, in poleg tega je on soprog, ki ga razjeda strast ljubosumnosti. To je moj sin — vojvoda Orleanski. . . Buckingham je prebledel — Veličanstvo, grozoviti ste! Kraljica ga je prijela za roko. ' — Villiers, — ga je nazvala ž njegovim krstnim imenom, — kaj pa zahtevate? Ali naj mati žrtvuje svojega lastnega sina? Ali naj kraljica trpi, da pride sramota nad njeno hišo? Izbijte si to vendar iz glave! Prej ste govorili o umrlih. Ti so bili vsaj pokorni: uklonili so se in šli v izgnanstvo ter vzeli seboj svoj obup, katerega so kakor dragoceni zaklad zaprli v svoje srce. Buckingham je vstal. — Veličanstvo ima prav, — je rekel. — Toda oni, o katerih govorite, so prejeli ukaz za izgnanstvo iz ljubečih ust — njih se ni podilo, temveč prosilo, naj odpotujejo. — In kdo vas podi. Od vas želim samo usluge. — Obupan sem, veličanstvo. Kar pravite, je sicer tolažba, ki pa ne bo zadostovala. — Prijatelj, — je odgovorila kraljica, — ali ste poznali svojo mater? — Prav malo, — je odvrnil, — vendar se spominjam, da je plemenita žena pokrila moj obraz s poljubi, če sem jokal. — Villiers, — je vzkliknila Ana Avstrijska ter objela vojvodo, — za vas čutim kako mati, zato nočem, da bi jokali. — Hvala vam za to besedo, milostiva gospa, — je odgovoril ganjen. — Čutim, da je v mojem srcu še prostora za nek drugi občutek razen za občutek ljubezni. Kdaj naj odpotujem? — Pojutrišnjem zvečer, — je odgovorila Ana ter mu stisnila roko. — Vendar javite ža danes da nameravate odpotovati. — In se ne smem nikoli več vrniti v Francijo, Ana je za hip pomolčala, nato pa je živahno, skoro veselo rekla: — Nu, pridite zopet čez dve leti. Zdi se mi namreč, da bodo misli, ki so vas danes semkaj privedle, v šestih mesecih že pozabljene. — Ob teh besedah ga je Ana Avstrijska poljubila na čelo. — Bodite mož in ne postanite mehak! Jaz sem kraljica, vi ste pa podložnik kralja Karla II. Vaš kralj vas pričakuje. Villiers, farewell! — For ever! — je vzkliknil Buckingham in solznih oči odhitel iz kraljičine sobe. Ana si je pritisnila roko na srce. — Uboga kraljica! — je zašepetala. 8. poglavje. Sovraštvo.* Na večer onega dne, ko se je vršil ta razgovor med lordom Buckinghamom in kra-ljico-vdovo, sta dospela v Pariz grof de la Fere in vicomte Bragelonnski. Raoul je takoj prosil pri kralju avrijen-ce za svojega očeta. Kralj je baš nehal igrati, ker se je nameraval pogovoriti še o važnih finančnih zadevah s Fou-quetom in Colbertom. — Še eno uro imam časa, — je rekel. — Torej naj vstopi grof de la Fere. (Dalje prihodnjič.) «mmmntt«»»»»:»»mumwtumm:«u:mnmnuwtm:mu:mtmmtm:»«m:> »nmajnmmmmumttmmmmmm««:: Samo še 9 dni! je do božičnih praznikov Ne odlašajte z nakupom božičnih daril. Imamo izborno zalogo božičnih daril za može, žene in otroke. — Zaloga je sveža in prvovrstna. Pridite zgodaj! MOŠKE SRAJCE SVILENE NOGAVICE ROČNE TORBICE z ovratnikom ali brez za žene — mere 8 V% do 10 $1.00 do $5.00 $1.29 do $6.95 39c do $1.95 BATH ROBE ŽEPNI ROBCI ROKAVICE ZA ŽENE za može za žene in može, v božičnih iz blaga ali usnja zavojčkih $3.95 do $7.95 25c do $1.50 59c do $3.45 Imamo tudi blago na jarde, spodnje perilo in vrhnjo obleko, pregrinjala za postelje in razne druge potrebščine. John Rožanc 15721 Waterloo Rd. Cleveland, O. SLOVENSKA MODNA TRGOVINA Boss Washer Največja ameriška senzacijonalna vrednost v PRALNIH STROJIH Vi ne morete primerjati te kvalitete nikjer, najsibo po katerikoli ceni. Taka vrednost je mogoča samo radi velikanske produkcije tega narodno znanega in narodno popularnega pi-alnega stroja. Zgrajen kot najfinejši avtomobil. Pridite in si ga oglejte danes! Imamo v zalogi še 4 druge vrste pralnih strojev Nekaj novega Ravnokar smo prejeli najnovejše New Process peči, takozvane Magic Chief ki so res nekaj posebnega. Vljudno ste vabljeni, da si te peči ogledate v naši trgovini Oglejte si pri nas MAISfGLER likalne stroje, s katerim si boste olajšali delo pri likanju perila. Hamilton Beach čistilci (sweepers) preje $62.50, sedaj General Electric čistilec za preproge* '35.00 cena samo Imamo tudi veliko zalogo kuhinjskega linoleja Ti predmeti so najbolj pripravni za krasno in vporabno božično darilo. Pri nas dobite vedno najnižje cene in najboljšo ter točno postrežbo. Se priporočam za obilen obisk Pridite v našo trgovino po lepe koledarje. Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. KEnmore 1264- J m Jr Otvoritev nove BRIVNICE CENJENIM SLOVENCEM IN BRATOM HRVATOM NAZNANJAM, DA SEM OTVORIL V SOBOTO, 14. DECEMBRA, PRVOVRSTNO BRIVNICO Potrudili se bomo, da vam bomo dali najboljšo postrežbo, v zdravstvenih, čednih prostorih, in prepričani smo, da nikjer drugje ne boste mogli dobiti enake postrežbe, in če boste obriti pri nas, se boste lahko povsod postavili. George Novačič lastnik BRIVNICA NA VOGALU E. 185TH ST. in PAWNEE AVE. 687 E. 185th St. J1