Šole ob meji. Od nemško-slov. meje, dne 25. jul. V šolah naj bi se Ijudstvo duševno izobraževalo, nravno blažilo ter v dobrem utrjevalo. Kjer so šole urejene po na6elih zdrave pameti, tam tudi v ve6ji ali manjši meri res dosegajo ta svoj vzvišeni namen. Toda žal, da še dandanes v prosvetljenem devetnajstem stoletju šole niso povsod urejene po na6elih zdrave pameti. To obžalovanje velja tudi za našo Avstrijo. Pri nas je prvo načelo germanizacija in temu na6elu klanjati se morajo vsa druga. Kako pogubno je to na6elo, nam najjasneje dokazujeio šole ob naših narodnih mejah. Skrb za blaženo nemš6ino privedla je na meji odločilne osebe do take nespameti, da so tam ustanovljene za slovensko deco popolnoma nemške šole. Kaj je Nemcu do tega, da s takimi šglami bije vsem izobraževalnim pravilom v obraz? |)a si le pridobiva novih janičarjev, on je zadovoljen, vse drugo mu je deveta briga. Nas napolnjuje žalost, kedar gledamo delovanje teh obmejnih Sol. Šole naj bi ljudstvo izobraževale, naj bi mu dajale omiko in prosveto. A te šole na meji? To so najve6je zavornice vsakega napredka. Otrok, ki nima talenta za jezike, posebej tukaj ob mejah za nemš6ino, takemu otroku je zabranjeno se nadalje izobraževati. Tak otrok obtiči Jjvseh osem šolskih let v prvem razredu, ako se ga učiteljska moč prvega razreda radovoljno ne usmili, da ga zadnje leto potisne v drugi razred in je u6iteljska mo6 drugega razreda tako prijazna, da ga iz usmiljenja vsprejme za jedno leto med »duševne velikane« v prvi klopi svojega razreda. Ali ni to hudodelstvo, ubogega otroka mučiti skozi osem let z abecedo samo zaradi tega, ker niraa talenta za nemški jezik ? Mi vemo iz lastne skušnje, da so otroci sicer za druge predmete nadarjeni, da so bistrega duha, sposobni za napredovanje, a ker hreščeča nemščina ne ugaja njihovemu ušesu in se no6e utisniti v njih spomin, zaprta jim je nadaljnja pot do omike in prosvete. S takimi šolami se dosega le gerraanizacija slovenske dece. Za nemški jezik nadarjeni otroci napredujejo, se izomikajo in postanejo pozneje najve6ji nasprotniki onega naroda, iz katerega so izšli. Manj nadarjeni otroci pa, ki sedijo v prvem razredu, dobijo skozi onih osem Solskih let vsai neomejeno spoštovanje do Jonega jezika, kateri jim je delal toliko preglavic. Gennanizatorski oamen je dosežen! • - _. .^t^ ^ In [kako slabo uplivajo naše obmejne ponemčevalnice v moralnem ali nravnem oziru! Otrok, ki sedi leta in leta |v prvem razredu, postane duševno len. To je prvi korak k nravni pokvarjenosti. Ker na šolske re6i ne more in mu ni treba mnogo misliti, premišljevati za6ne o raznih pobalinskih re6eh. In kmalu postane tak otrok mlajšim sošolcem u6itelj v pobalinski razuzdanosti! Clovek je že itak k slabemu nagnjen, a kadar še dobi učitelja v slabem, tedaj mu ni težko napredovati v slabostih. Obmejne ponem6evalnice so torej zajedno tudi u6ilišča nravne pokvarjenosti. Rodoljubi, ki so se v zadnjem času za6eli zbirati v obrambo obmejne zemlje, naj obračajo svojo pozornost tudi na obmejne šolske razmere. Ta vališ6a janičarstva, nespameti in pokvarjenosti morajo izginiti in na njih mesto stopiti u6iliš6a omike in napredka. Ves nemški narod, ki prebiva v Avstriji, so itak ponemčeni Slovani. Zadosti smo že namnožili avstrijsko Nemštvo, ni ga treba še bolj. Odslej krepimo svoj narod, krepimo ga gmotno in duševno, da bo ;lahko kljuboval vsem vetrovom, ki bo mu jih bodo6nost vsilila.