PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
M.	dnevnik
Cena 600 lir - Leto XL št. 293 (12.016)
Trst, torek, 11. decembra 191

O1- —! M O O X "	=>3
o O C X O <-> Pl o x r e n x
X. C 3> i_ O O X j>
x r c~ rn c i> x x n	x
i—i	t_
r_	m
o
>
--j
Jutri razprava v poslanski zunanjepolitični komisiji
Polemika PRI-PSI o srečanju Craxija z Arafatom v Tunisu
_ BOJAN BREZIGAR
RIM — Srečanju ministrskega Predsednika Craxija in zunanjega ministra Andreottija z voditeljem Organizacije za osvoboditev Palestine A-rafatom prejšnji teden v Tuniziji je vzbudilo val polemik, ki sc- v zadnjih dneh prešle v pravi besedni spopad nied socialisti in republikanci. Na srečanju v Tuniziji sta italijanska predstavnika govorila predvsem o možnostih za rešitev bližnjevzhodnega vprašanja, rešitev, ki po mnenju Craxija in Andreottija, ne more mimo Palestincev in torej njihovega uradne-Sa predstavništva.
Takoj po srečanju so republikanci dvignili oblak prahu. Spadolini je vprašal, ali je mogoče hako srečanje sPloh usklajevati s splošno politiko avropskega zavezništva, predsednik Parlamentarne komisije za zunanje zadeve Giorgio La Malfa pa je pozval Andreottija, naj pride poročat Parlamentu o pomenu in vsebini srenja z Arafatom. Ta parlamentarna razprava bo v prihodnjih dneh (verjetno že jutri) v zunanjepolitični ko-misiji poslanske zbornice.
V teh dneh se polemika ni polegla. Podtajnik socialistične stranke Marcili je tako odločno podprl Craxije-
vo pobudo in je zaostril polemiko z vsemi, ki nasprotujejo Craxijevi pobudi. Očital jim je, da pretiravajo in da hočejo »odločitev Italije za Zahod zamenjati z vzhodno doktrino o omejeni suverenosti«.
Te besede so seveda hudo razburile republikance, in njegovo glasilo »La voce repubblicana« je včeraj objavilo strupen članek, v katerem opozarja socialiste na obdobje njihove zgodovine (»ki ga Martelli ni doživel«), ko so se »integralno uvrščali s sovjetsko politiko«, medtem ko so bili republikanci »stranka Carla Sforze in Uga La Malfe«. Nič torej ne kaže,
da bi se spor polegel, čeprav so republikanci tokrat dokaj osamljeni; delno jih podpirajo liberalci, z njihovimi načeli soglašajo tudi socialdemokrati.
Obe veliki stranki, demokristjani in komunisti, pa ugodno gledata na Craxijevo in Andreottijevo pobudo. Kar zadeva komuniste je bila ta u-godna ocena objavljena že v sobotni številki njihovega glasila, v nedeljo pa je Natta v Palermu to oceno potrdil. Tistim, ki se sprašujejo, čemu ta nenadna podpora vladi pa pri komunistični partiji odgovarjajo, da so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Celovcu predstavljen
o
o
o
o
Za reformo v « H manjšinskega soistva
BARBARA GORIČAR
CELOVEC — Celovška univerzitetna profesorja dr. Peter Gstettner in dr. Dietmar Larcher sta včeraj predstavila javnosti »Predlog za reformne iniciative v okviru koroškega manjšinskega šolstva«. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi dr. Avguštin Malie, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta, ki bo januarja prihodnjega leta omenjeni predlog v razširjeni obliki izdal kot publikacijo.
Ker je široko zasnovana avstrijska šolska reforma zadnjih let »šla mimo potrebe, da v manjšinskem šol-
Minister Visentini zavrnil vse popravke
RIM — Usoda Visentinijevih davčnih ukrepov je slej ko prej negotova. Republikanski finančni minister je namreč sinoči potrdil svoje neomajno nasprotovanje vsakemu popravku, ki bi lahko izvotlil ukrepe proti davčnim utajam neodvisnih delavcev, zlasti kar zadeva induktivno ugotavljanje dohodkov in pavšale pri količnikih IRPEF in IVA, S tem je zavrnil tako skupni amandma KD - PSDI - PLI, kot tudi spreminjevalne predloge opozicije, dovzeten je bil le, v izjavi pred pristojno poslansko komisijo, za predlog PSI, da s svojimi dekreti
vsako leto določi vodila za induktivno ocenjevanje dohodkov.
S tem je seveda ponovno vznevoljil zaveznike še bolj kot opozicijo, tako da je pot paketa še zelo negotova. MSI je že napovedal s 3.000 popravki odločen bojkot, demokristjani, liberalci in socialdemokrati pa lahko še vedno vihtijo nad Visentinijev Damoklejev meč zadnjega tajnega glasovanja, tudi če bo vlada postavila vprašanje zaupnice pri glasovanju o posameznih členih. Poslanci KPI bodo svoje zadržanje določili danes.
stvu preizkusi regionalne modele in uvede strukturna izboljšanja«, je bil, kot pravita celovška pedagoga Larcher in Gsttetner, »nujno potreben hiter in dosleden začetek znanstveno zastavljenih reformnih iniciativ, ki upoštevajo regionalne potrebe.«
Njun predlog zajema ukrepe za ■»notranjo reformo«, kot jo omogočajo obstoječi avstrijski šolski zakoni, obenem pa priporoča, naj se izgradi struktura strokovnih organov in skupin, ki naj bi to notranjo reformo spremljali. Vsi ukrepi reformnega predloga so v soglasju s splošnimi zahtevami učnih načrtov za manjšinsko šolstvo. »Didaktična načela« predpisujejo: stopnjevanje pripravljenosti in zmožnost za skupnost, ki ju je treba doseči s skupnim delom in življenjem v šolskem razredu; seznanjanje otrok z jezikom in kulturnimi vrednotami druge narodne skupnosti; vodenje k medsebojnemu razumevanju s ciljem, ohraniti in okrepiti notranji mir.
Predlog poudarja, da je treba v šolah z dvojezičnega področja posebej še podpirati socialno učenje, takšno torej, ki pospešuje komunikativnost med ljudmi različnega etničnega, socialnega in verskega izvora.
V predlogu je tudi jasno izražena zahteva, naj bi vsi načini pouka, ki
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z bliskovitim napadom pripadnikov iranskih elitnih oddelkov
Končana preusmeritev kuvajtskega letala
Še vedno sum o iranski potuhi
TEHERAN — Z nedeljskim nočnim Napadom elitnih iranskih oddelkov se na teheranskem letališču Mtihrabad končala ena najbolj dramatičnih le-alskih ugrabitev v zgodovini zračne-fa gusarstva. Vse se je odvijalo z Dhskovito naglico, ko so v pometače Preoblečeni napadalci najprej onesposobili enega od ugrabiteljev ob vho-Qu v kuvajsko letalo, nato pa so bili s. slepilnimi granatami in s solzilcem Zlahka kos ostalim trem ugrabiteljem, ^annesto predvidenih petih, so na kro-u osvobodili sedem talcev : dva a-"leriška in štiri kuvajske potnike ter Poveljnika letala. Dva kuvajtska potni-^a. ki so ju že proglasili za mrtva, K? kRa torej še živa, da sta v ugra-oitvi izgubila življenje dva in ne štiri a-i celo pet potnikov, kot so to prvot-n° domnevali.
Kuvajt se je včeraj uradno zahvalil fanskim oblastem, a je to storil sko-aj prisiljeno, podobne so tudi zahvale jyoerike. Obe državi namreč vztraja-“k Pri ocenah, da je Iran namenoma -avlačeval in da je v neki meri dajal
celo potuho ugrabiteljem. Sodeč po izjavah osvobojenih talcev, so Iranci posegli v zadnjem trenutku, ko so ugrabitelji že pričeli molilne obrede pred svojim samomorom z razstrelitvijo letala.
Kot rečeno, je to ena najbolj dramatičnih ugrabitev v zgodovini zračnega gusarstva. To še potrjujejo pričevanja talcev, ki so jih v šestih dneh mučili, se nad njimi znašali in jih hoteli vsestransko streti. Pilotsko kabino so spremenili v pravo mučilnico, da bi lahko pogajalci preko radia poslušali obupane klice, stokanje in rotenje mučenih talcev. Obnašali so se kot pravi psihopati, ki so po vsakem izbruhu sadizma in slepe maščevalnosti osvobojali nove potnike. Kdo pa so, še vedno ni znano. Po trditvah o-svobojenih kuvajtskih funkcionarjev so imeli ugrabitelji libanonski naglas.
Sedaj vsi pričakujejo, kaj bo ukrepal Iran z ugrabitelji, saj bi jih moral izročiti Kuvajtu, kjer bi jim sodili zaradi ugrabitve in umora dveh ameriških potnikov.
Rubbia prejel Nobelovo nagrado
Švedski kralj Gustav XVI. (desno) je na včerajšnji slovesnosti v Stockholmu izročil Nobelove nagrade 1984 med njimi tudi Goričanu Carlu Rubbii za fiziko
(Telefoto AP)
Povišani (10%) davčni odbitki
RIM — V skladu z obvezami, ki jih je bila vlada sprejela s sindikati ob delni zamrznitvi draginjske doklade je včeraj finančni minister Visentini podpisal dekret, ki poviša za 10 odstotkov davčne odbitke na letošnje dohodke. Novi odbitki, ki jih bodo davkoplačevalci upoštevali pri prijavah letošnjih dohodkov v maju 1985, zadevajo tako člane družine, ki so davkoplačevalcu v breme kot stroške za ustvarjanje dohodka in nadaljnje olajšave.
Tako bo znašel odbitek za ženo (ali moža, če je žena davkoplačevalec) 264.000 lir namesto dosedanjih 240.000, prav tako so se povišali odbitki za otroke: 19.000 lir za enega (prej 18.000), 39.600 za 2 (36.000), 59.400 za 3 (54.000), do 303.600 lir za 8 otrok. Odbitek za stroške za u-stvarjanje dohodka pri podrejenem delu se poviša od 252.000 na 277.000 lir, medtem ko bodo lahko upokojenci odbili 295.000 Ur namesto 270.000. Desetodstotni povišek zadeva tudi »nadaljnje odbitke« pri delovnih dohodkih, in sicer v obratnem sorazmerju z naraščanjem dohodka, od največ 356 tisoč 400 do 66.000 (za dohodke od 16,5 do 17,6 miUjona letno).
Enotnost za rešitev podjetij IRI iz težav
TRST — Preverjanje razmer v javnem industrijskem sektorju po petih mesecih od srečanja s Predstavniki rimske vlade in predsedstva IRI (4. Julija letos) in dogovor o nadaljnjih konkretnih Pobudah za zaključek pogajanj o problematiki podjetij z državno udeležbo na Tržaškem in Goriškem, Je bilo v ospredju včerajšnjega srečanja predstav-Hikov deželne in krajevnih uprav, tržaških in goričkih parlamentarcev in sindikalnih zastopnikov. v ospredju je bilo vprašanje, ali poleti dosežena enotnost, na osnovi katere so krajevni dejavniki šli na rimska pogajanja, sploh še obstaja.
, če so predstavniki deželne uprave poudarili nekatere pozitivne premike, je bilo povsem razumljivo nezadovoljstvo sindikatov spričo nadaljnjega nezadržnega nazadovanja javnega industrijskega sektorji- Soglasna pa je bila ugotovitev o nujnosti ohra-nitve pred meseci dosežene enotnosti in o nadaljnji ki mora zagotoviti sanacijo podjetij z dr-ZaVno udeležbo.	NA 5 STRANI
Nova izvršna komisija EGS
PARIZ — Predsedniku izvršne komisije EGS Jacquesu Delorsu je uspelo ta konec tedna brez hujših zapletov razdeUti vse resorje med 14 komisarji tega organa »deseterice«. Jacques Delors (Francija) si je prevzel monetarne zadeve in koordinacijo strukturalnih fondov. Italijan Lorenzo Natali (KD) je prevzel resore za kooperacijo in razvoj ter za vprašanja razširitve skupnosti. Še več resorev ima italijanski socialist Carlo Ripa di Meana, in sicer: institucionalna vprašanja, Evropa državljanov, informacijska politika, kultura in turizem.
Ostali komisarji pa so: Claude Cheysson (Francija) : sredozemska politika in odnosi Sever - Jug; Karl - Heinz Narjes (ZRN): industrijske zadeve, informacije, raziskave in znanost; Frandscus Andriessen (Nizozemska) : kmetijstvo in ribištvo; Lord Cockfield (Velika Britanija) : notranji trg, carinska zveza, davki in finančne ustanove ; Alois Pledffer (ZRN) : gospodarska vprašanja, zaposlitev, krediti in investicije ter statistika ; Grigoris Varfis (Grčija) : deželna politika in odnosi s parlamentom; Willy De Clercq (Belgija) : notranji odnosi in trgovinska politika; Nicolas Mosar (Luksemburg) : energija in Kuratom ; Stanley Clinton - Davis (Velika Britanija); okolje, obramba potrošnikov, jedrska varnost, gozdovi in prevozi; Christothersen (Danska) : proračun, finančno nadzorstvo in uprava ; Peter Sutherland (Irska).
Danes na naših športnih straneh
Jadranovci sedaj šesti
Nedeljski mestni derbi v tržaški športni palači med Sorvolano Leasest in Jadranom je bil osrednji dogodek tega športnega konca tedna. ;č kot 2.000 gledalcev si je namreč [ledalo to tekmo, v kateri pa so poem zanesljivo osvojili Jadranovi
o y»lr or ii Vi

svojo višinsko prednost. S tem uspehom so se naši košarkarji povzpeli na šesto mesto prvenstvene lestvice in že v soboto imajo možnost, da pospravijo nov par točk na račun Ful-gorja iz Forlija.
Od naših ekip v košarkarskem promocijskem prvenstvu pa je tokrat zmagal le goriški Dom.
Obračun naših odbojkarskih ekip je še kar zadovoljiv. Združena ekipa Mebla je osvojila pričakovano zmago preti moštvu OMA, uspešni so bili tudi vsi trije naši predstavniki v C-2 ligi (Bor JIK banka, Olympia Terpin in Val).
Od nogometnega sporeda naj omenimo slovenski derbi v 3. amaterski ligi med Krasom in Primorjem, v katerem so zmago izbojevali krasovci.
SLALOM ZA SP
Zurbriggen prvi Italijani odlični
NA 11. STRANI
•	Polemika PRI-PSI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vedno trdili, da bodo vlado ocenjevali po dejanjih in da predstavlja to dejanje vsekakor pomemberf poskus sodelovanja za rešitev bližnjevzhodne krize.
Kar pa zadeva demokristjane je treba predvsem omeniti zelo ostro pismo, ki ga je načelnik s skupine KD v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice Silvestri naslovil predsedniku komisije La Malli in v katerem poudarja, da vsakokrat, kadar se odpira možnost za mimo rešitev bližnjevzhodne krize, nepopustljivi delujejo z enim samim ciljem: končno rešitvijo, prepuščeno _ logiki bajonetov. Treba je povsod priznati človekove pravice. Ni mogoče protestirati samo zaradi Vietnama in Južne Amerike, pa tudi ne samo zaradi Afganistana in Poljske. Represija je vedno represija. In tu Silvestri namiguje, da se za tistimi, ki nasprotujejo Cra-xijevi in Andreottijev! pobudi skriva izraelska »lobby« o kateri pravi, da je »na mednarodni ravni zelo mogočna«. Silvestri nato navaja velike odgovornosti Izraela za sedanje stanje na Bližnjem vzhodu in poziva La Mallo, naj si raje, namesto da kliče ministra na zagovor, z nekaterimi člani komisije ogleda tiste kraje in sam preveri težke življenjske pogoje Palestincev, du bo lahko »ločil dejstva od propagande«.
BOJAN BREZIGAR
•	Za reformo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
imajo ločevalni značaj, postopno izginjali, na njihovo mesto pa naj bi se uvajali takšni z integrativnimi, združevalnimi. Vse vzgojne in izobraževalne ustanove, ki združujejo, pa je treba izboljšati tako, da bodo o-mogočale in zagotavljale medkulturno vzgojo.
»To ni koncept, ki ga uprava narekuje šolam,« pravi dr. Gstettner, »to je izobražbeno - politični koncept, ki ga vsi prizadeti lahko vsebinsko dopolnijo.«
BARBARA GORIČAR
Po kritični izjavi slovenske pokrajinske škofovske konference
v
Cesa je kriv škof Vekoslav Grmič?
Ne zgodi se pogosto, da bi škofovske konference dajale uradne izjave ob novinarskih inter vjujih, oziroma da bi svoje nesoglašanje s stališči katerega od teologov objavljale javno. Izjemo je tokrat napravila slovenska pokrajinska škofovska konferenca ob intervjuju naslovnega škofa, profesorja dogmatike na teološki fakulteti (od delku Maribor) dr. Vekoslava Grmiča v slovenski družinski reviji »Jana«. Že izbrana oblika in metoda odgovora po vsej verjetnosti napovedujeta močan pritisk na tega vidnega zagovornika tako imenovane teologije socializma, pritisk, ki se u-tegne končati celo z odvzemom njegovih naslovov.
Javna izjava slovenske škofovske konference, ki jo je podpisal predsednik konference in metropolit dr. Alojzij Šuštar je bila objavljena na prvi strani verskega tednika »Družina«. Pravi, da so Grmičeve trditve v intervjuju »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal« v več bistvenih vprašanjih, ki zadevajo zakonsko in družinsko življenje, posebno splav, način urejanja spočetja in spolno življenje, izražene tako, da niso v skladu s krščansko etiko in naukom katoliške Cerkve. Ne ustrezajo tudi pastoralnim smernicam cerkvenega učiteljstva. Zato se slovenski škofi sprašujejo, »kako so take izjave združljive z lojalnostjo in zvestobo duhovniškemu poslanstvu v katoliški Cerkvi in cerkveni službi profesorja na teološki fa kulteti«. S tem je naravnost izražen dvom, da bi Grmič še naprej lahko opravljal svoje poslanstvo ali drugače rečeno, škofi nakazujejo možnost za začetek postopka za njegovo odstavitev kot duhovnika in kot profesorja bogoslovja. Tembolj ker ga hkrati obtožujejo, da s tem »povzroča pri vernih ljudeh pohujšanje, zmedo in moralno škodo«.
Kaj je torej rekel Grmič in ali je to vse, kar je škofovsko konferenco vodilo k temu koraku? V intervjuju »Jani« je obravnaval cel niz vprašanj odnosov v družbi, pri čemer so vprašanja družinskega in spolnega življenja samo manjši del. Tudi ta vprašanja pa so v znamenju začetnega Grmi-čevega prepričanja, da »nihče ne ve, kakšno je življenje po smrti. Ni se treba toliko ukvarjati z vprašanjem, kaj bo po smrti, če namreč živiš pošteno, boš tistega deležen. To pomeni, da je onostranstvo odvisno od tukajšnjega življenja, je plačilo zanj, pa če si Boga priznaval ali ne. Vera ni spoznanje, vera je življenje«.
V tem kontekstu je Grmič, sklicujoč se na mnoge duhovnike, priporočil kontracepcijo kot sred stvo za načrtovanje družine. »Zmeraj moraš gledati, kaj je manjše zlo«; »imeti otroke, ki jim ne moreš ničesar ponuditi, je najbrž večje zlo, večje zlo je tudi prekinitev nosečnosti«. Misel razvija naprej tako, da pravi, da človeka ni mogoče enačiti z živaljo, saj spolno dejanje pri človeku ne službi le rojstvu otrok, ampak je izraz ljubezni in medsebojne povezanosti, ima globok čustven, duševni pomen in navsezadnje tudi ohranja zvestobo med partnerjema. Na kakšen način se' zakonca ali partnerja, ki sta se odločila za skupno življenje, zaščitita pred nezaželeno nosečnostjo, je predvsem njuna in zdravnikova stvar.
Škof Grmič zelo strogo ločuje med splavom in kontracepcijo in pravi, da je za uradno Cerkev oboje skoraj eno in isto. »Družba se zavzema za zaščitna sredstva prav zato, da bi abortus pre prečila«. In tudi pri splavu mu daje misliti, kaj je večje zlo: ali ni včasih, če je materino življenje zaradi nosečnosti ogroženo, ali če obstaja sum, da otrok ne bo normalen, rojstvo večje zlo kot splav? »V takšnih primerih skušam biti bolj človek kot duhovnik ... Če vidim, da bi se otrok rodil v. nemogočih okoliščinah, si skupaj z materjo nekako naložim križ odgovornosti pred Bogom.«
To je torej povedal škof Grmič v manjšem delu intervjuja, v tistem, ki je sporen za škofovsko konferenco. V preostalem delu pa je izrekel ocene, ki se jih izjava ne dotika, čeprav so neizprosno kritične do delovanja slovenske katoliške Cerkve.
Dvomi v moralno moč slovenske katoliške Cerkve, ki »živi bolj iz preteklosti kot iz sedanjosti, zato zmeraj bolj teži po moči, časti in oblasti, kar je ne krepi. Eden od dokazov za nemoč Cerkve je tudi mladina, ki se zanjo ne navdušuje«.
Ko razlaga teologijo socializma, ki jo zanima predvsem človek (»kajti tudi Bog je postal človek, zato moramo iskati Boga v človeku«), škof Grmič pravi: »Mariov svobodni človek v brezrazredni družbi ni po svojem bistvu nič drugega kot božje kraljestvo na zemlji.«
Grmič se čudi, da se za vstop v Zvezo komunistov zavzemajo »predvsem duhovniki in hierarhi, ki so sicer proti socializmu in trdijo, da ima vso oblast v. rokah partija. To počnejo predvsem
zaradi težnje po oblasti; če ima oblast partija, naj bo vernikom omogočen vstop v partijo. Vernik nima kaj iskati v Zvezi komunistov, saj bi se vanjo vključil zaradi osebnih koristi. Vse možnosti za graditev socialistične družbe ima v socialistični zvezi, kjer delujejo skupaj verniki in ateisti, menim pa, da bi se morali truditi za večjo vlogo SZDL«.
Svoj odnos do načina vključevanja vernikov v družbeno odločanje škof Grmič potrjuje s svojim angažiranjem v socialistični zvezi: je član predsedstva republiške konference SZDL in član slovenske delegacije v zvezni konferenci SZDL.
Nedavno je med razpravo o uresničevanju verskih svoboščin v Jugoslaviji na zvezni SZDL požela mnogo zanimanja njegova razprava o nekaterih konkretnih zahtevah, ki jih družbi postavlja predvsem katoliška Cerkev v državi. Tako je ocenil,-da šola ne more biti povsem nevtralna. Lahko je nevtralna, kar zadeva teizem in ateizem, ne more pa biti nevtralna do samoupravnega socializma. Po njegovem tudi niso upravičene zahteve, da bi bila Cerkev prisotna v TV in radijskih sporedih. V sekularizirani družbi teh medijev ni mogoče uporabljati za propagando teizma ali ateizma. Informacije o dogajanju v Cerkvi — da, vendar ne take, ki bi propagirale religijo, kajti po isti logiki bi imeli pravico do propagande atezma tudi ljudje, ki ne verujejo. Ne eno ne drugo ni dobro. »Okrog tega se ne bi smeli prepirati, saj moramo skupaj graditi socialistično družbo, ne pa se deliti na verne in neverne in propagirati vero ali nevero«.
Takšni so torej pogledi škofa in teologa Vekoslava Grmiča, izraženi javno v zadnjem času. Slovenska škofovska konferenca je svojo javno izjavo omejila samo na grajo Grmičevih stališč okoli zakonskega in spolnega življenja in skoraj nemogoče je, da je slučajno prezrla vse njegove druge poglede na vlogo Cerkve v slovenski in jugoslovanski družbi. Vsekakor je obravnavanje njegovih odklonov od cerkvenih dogem na področju ljubezni najbolj otipljivo.- Toda, ali ni nemara osnovni razlog za pritisk nanj vendarle oznanjanje teologije socializma in zahteve, da se »mora Cerkev bolj obračati k človeku in manj skrbeti za svojo institucionalno moč«?
JURE PENGOV
Svojcem »skesanih« mafijcev treba jamčiti večjo varnost
RIM — Včeraj se je na Viminalu sestal pod predsedstvom notranjega ministra Oscarja Luigija Scalfara vsedržavni odbor za red iq javno varnost, ki je razpravljal o vseh vprašanjih in zapletih v zvezi s pojavom tako imenovanih »skesanih« mafijcev. V prvi vrsti so seveda pretehtali možnost, da bi tako »skesancem« kot njihovim svojcem zajamčili večjo varnost. Zadnji štirje umori oseb, ki so bile tako ali drugače povezane s pojavom »skesancev«, dovolj zgovorno dokazujejo pomanjkljivosti na tem področju.
Povsem razumljivo pa je to težko izvedljivo, saj bi bilo treba sprejeti ustrezne zakone, to pa v Italiji zahteva precej časa. Vsekakor pa lahko mimo zakonskih normativov zagotovijo večjo varnost svojcem »skesan-
cev«. V Palermu trdijo, da občasno pazijo na varnost 130 oseb, da bi pa morali še okrepiti budnost in zaščititi še večje število oseb. Palermski kvestor Montesano je prve ukrepe sprejel že 6. novembra, sedaj bi jih morali še povečati, saj obstaja resnična nevarnost, da bi se »skesanci« zbali za svoje svojce in se zagrnili v običajni mafijki molk. Prav zato so palermski sodniki poslali v 'Rim zajetno dokumentacijo, ki bi morala služiti političnim silam kot izhodišče pri reševanju tega vprašanja.
Medtem pa so vse glasnejše zahteve, da bi se morala Italija zgledovati po ZDA, kjer so sprejeli zadovoljive ukrepe glede »skesancev«, pravno in moralno boljše od onih, ki so jih svoj čas v Italiji sprejeli za »skesane« teroriste.
Na vrhovnem sodišču Vojvodine
Potrjena smrtna kazen dvakratnemu morilcu
NOVI SAD — Senat vrhovnega sodišča Vojvodine je na tretji stopnji potrdil obsodbe ostalih instanc, ki so Hi ji Živkovič iz Kusadka (Srbija) izrekle smrtno kazen. Živkovič je 12. januarja 1979 v Kuplinu ubil Habibo Vehabovič, s katero je živel v izvenzakonski skupnosti. Zabodel jo je kar 22-krat in vsi dokazi so potrdili, da je ubijalec res Živkovič. Ko je predsednik senata včeraj razlagal odločitev vrhovnega sodišča, je novinarjem povedal, da so pri izreku upoštevali dejstvo, da je Di j a Živkovič pred dvajsetimi leti že bil enkrat obsojen na smrt. Takrat je vrgel v vodnjak svojega triletnega otroka, vendar mu je zvezno sodišče kazen spremenilo v 20 let zapora. Po prestani kazni se je zapletel s Habibo in si čez čas prislužil še eno smrtno obsodbo. Tokrat imata z branilcem samo še eno možnost: da zaprosita za pomilostitev ali za uporabo izrednih pravnih sredstev, (dd)
Pred sodiščem v Beogradu
Nadaljevanje obravnave proti skupini šestih
BEOGRAD — Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se je včeraj nadaljevalo sojenje skupini šestih oseb, ki so obtožene kaznivega dejanja združevanja zaradi sovražne dejavnosti. Tokrat so zaslišali pet prič, ki so sestajanje po hišah opisovale v glavnem kot »spontane pogovore«, »intelektualne dialoge« in podobno ter niso v njih videle nič nevarnega.
Obramba je pričam postavila več vprašanj, ki jih je senat beograjskega okrožnega sodišča zavrnil kot nedovoljena. Tako je, na primer, branilec prvoobtoženega Vladimira Milanoviča vsakemu zaslišanemu vztrajno postavljal vprašanje — ali je vprašani pripadnik sovražne skupine. Sodišče je menilo, da je takšno vprašanje žav-Ijivo, zavrnilo pa je tudi vprašanja, s katerimi je obramba namigovala, češ da je bil preiskovalni postopek nezakonit. Sojenje se bo nadaljevalo, (dd)
TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC
62380 SLOVENJ GRADEC, POHORSKA 6 A
tel.: 062/842451 — telex: 33187
♦	izdelki športne in zaščitne konfekcije
+ program medicinske konfekcije
+ program prevlek za avtomobilske sedeže
+ izdelki namenjeni vodnim športom:
jadra za surfanje, jadra za jadrnice, rešilni jopiči idr.
♦	izdelki iz polyurethana in integralne pene za avtomobilsko industrijo
♦	kokos-sisal program za avtomobilsko industrijo in za industrijo pohištva
♦	proizvodnja različnih PVC profilov
♦	proizvodi iz gume in termoplastike za potrebe obutvene industrije
+ pletene zaščitne rokavice prekrite s plastjo dezenirane gume (NOVO)
Sklep evropskega parlamenta
Tortori odvzeli parlamentarno imuniteto
STRASBOURG Evropski parlament je sinoči soglasno odvzel radikalnemu poslancu Enzu Tortori parlamentarno imuniteto. V bistvu bo lahko italijansko sodstvo sedaj nemo; teno nadaljevalo sodni postopek proti nekdanjemu televizijskemu napovedovalcu in sedanjemu evropskemu parlamentarcu, ki se je junija letos rešil italijanskega preiskovalnega ali bolje rečeno preventivnega zapora, kier je bil izvoljen za evropskega poslanca. Evropski parlament pa je italijanskim sodnikom vsekakor postavil pogoj, da ne smejo Tortore 'aretirati, dokler ne bo razsodba pravnomočna.
Za odvzem parlamentarne imuni te; te se je zavzel tudi sam Tortora, ki je hotel s tem poudariti, da se bo pred italijanskimi sodniki bramii kot navaden državljan. Radikalcem je torej uspelo ožigosati italijansko preiskovalno sodno prakso pred evropskim parlamentom. Pannellà je s precejšnjo mero ironije prikazal svojim kolegom iz drugih evropskih držav, kako so skupaj s Tortore aretirali še številne druge osebe, ki so bile krive edino, da so p» naključju imele enako ime kot osumljenci. Sodstvo jih je moralo seveda izpustili, a šele potem, k» so bili vsi prepričani, da so ga polomili. Posegi ostalih italijanskih poslancev so skušali ublažiti negativne vtise, a v bistvu so potrdili težave italijanskega sodstva.
40 letnica izhajanja italijanskega dnevnika »La voce del Popolo«
Pomemben jubilej italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji
Štiridesetletnica izhajanja časopisa v italijanskem jeziku je pomemben jubilej italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Hkrati pa je to velik dogodek tudi za vso jugoslovansko skupnost, ki uresničuje tako narodnostno politiko, da omogoča enakopravno življenje in delo slehernemu narodu in narodnosti znotraj državnih meja. Obletnica dnevnika La voce del popolo je nemajhen dokaz spoštovanja posebnih pravic in zaščite vse bolj pa celovitega podružbljanja italijanske skupnosti, ki je tudi vsakodnevne informacije deležna v svojem italijanskem jeziku, časopis torej služi informiranju italijanske skupnosti, spremljanju dogajanja v njenih vrstah, v Uniji, v šolah z italijanskim učnim jezikom, v institucijah, kot sta rovinjski Center za zgodovinske raziskave in reš-ka Drama, za posamezne skupnosti Italijanov v Istri in na območju Reke. Njihovo delo pa prav s pomočjo La voce del popoln sproti spoznavajo tudi bralci večinskega naroda v Sloveniji in Hrvatski pa matičnega v obmejnih krajih Italije. Časopis redno namenja svoj prostor tudi jugoslovanski družbenopolitični, gospodarski, kulturni in športni stvarnosti ter dogajanju v svetu. Pomen dnevnika La voce del popolo, razmere v ka-
terih izhaja, težave in uspehe podrobneje predstavljamo v zapisu pogovora, v katerem so sodelovali Ennio Macchio, direktor založbe Edit na Reki, pri kateri časopis izhaja, njegov glavni urednik Mario Bonita ter Miro Bellore, dopisnik slovenske Obale.
DNEVNIK JE NAJPOMEMBNEJŠA PUBLIKACIJA EDITA
Ennio Macchio:	»40-letnica La voce del
popolo je velik dogodek, kajti dnevnik je najpomembnejša med našimi publikacijami. Je plod zahtevnega dela, v katerem sodelujejo vsi od tistega, ki skrbi za denarna sredstva, nadalje novinarjev in drugih, ki ustvarjajo sam časopis, do zadnjega prodajalca natiskane številke.«
Kakšen je odnos med dnevnikom in ostalimi publikacijami Edita?
»Nujno je, da La voce del popolo prinaša sprotno informacijo o dnevnih dogodkih, ne glede na to, ali so z gospodarskega, političnega, kulturnega ali kateregakoli drugega področja. Celovitejša m strokovna obravnava teme pa je nato kasneje v drugih publikacijah, kot denimo v literarni reviji La Battana ali v mesečniku za šolajočo mladino Il Pioniere. Takemu spremljanju dogod-
kov in odnosov med publikacijami bomo sledili tudi v prihodnje. Sicer pa so med željami in načrti morda tri najpomembnejše : slediti zanimanju bralcev za nove časopisne rubrike, slovenski obali nameniti posebno stran dnevnika in okrepiti tamkajšnje dopisništvo. Največja želja, oziroma že nujnost pa je prehod na sodobnejšo tehniko. Obstoječi stroji, ki tiskajo La voce del popolo ter Novi list, dnevnik v hrvaškem jeziku, so tako zastareli in dotrajani, da lahko sleherni trenutek odpovedo.«
SKRB ZA BOLJŠO PRODAJO. DOPISNIŠKO MREŽO IN KADRE
Mario Bonita: »V štirih desetletjih je dnevnik nekajkrat spremenil podobo, predvsem v želji, da bi sledil času in potrebam bralcev. Toda ves čas smo ostali zvesti temeljnim ciljem, informiranju italijanske narodnostne skupnosti, prispevati dobrim odnosom med skupnostjo in večinskim narodom ter matično Italijo. Prodaja časopisa ni taka kot bi morala biti. Žal La voce del popolo ne najde poti med vse pripadnike narodnosti, med njene aktiviste. Nasprotno pa je uspešna naša kadrovska skrb. S štipendijami zagotavljamo strokovno in kvalitetno nadaljevanje no-
vinarskega dela. V prihodnje bo za celovitejšo dopisniško mrežo nujno urediti tudi pokrivanje »Poreča in njegove okolice«. Najbolj primeren bi bil dopisnik, ki bi hkrati delal za več sredstev množičnega obveščanja. Te kritike in tiste, ki so namenjene spremljanju na slovenski Obali, so popolnoma upravičene. Dopisnika imamo tudi v Trstu, vendar bi tudi tam kazalo urediti stalno redakcijo.«
TEŽAVE DOPISNIKA IZ KOPRA, IZOLE IN PIRANA
Miro Bellore: »Obseg mojega dela je tolikšen, da ga kot edini dopisnik včasih le težko zmorem. Prav zaradi tega je nujno sodelovanje s sorodnimi redakcijami, kot so Primorske novice, koprska Radio in televizija, kar smo doslej uspešno delali. Dopisništvo ima svoje prostore v Izoli, tako da lokacija prav zaradi prejšnje trditve ni najbolj primerna. Že dalj časa poskušamo urediti nove prostore v Kopru in upam, da bomo prihodnje leto uspeli.«
Zaključimo ta zapis s čestitkami La voce del popolo ob 40-letnici in tudi njegovemu u-redniku Mariu Boniti ob 30-letnici dela pri njem.
MIRJAM MUŽENIČ
Nova avtocesta med Pordenonom in Coneglianom
CONEGLIANO VENETO — V teku c-nega leta bo dograjena nova avtocesta ®ed Pordenonom v Furlaniji - Julijski krajini in Coneglianom Venetom, v pokrajini Treviso. Tako je bilo dokončno sklenjeno včeraj na sestanku v Concglianu, katerega so se udeleži-li predsednik dežele Veneto Bernini, odbornika za prevoze iz Veneta in F-JK Tomassini in Di Benedetto, župani zainteresiranih občin ter predstavniki družb AN AS in Autovie \e-oote, ki bo upravljala tudi ta avtocestni odsek. Meril bo 28 km, od katerih bo ena tretjina speljana po teritoriju Veneta, ostali dve pa po F-JK. Gradnja novega avtocestnega odseka Med Pordenonom in Coneglianom, ki je v bistvu podaljšek avtoceste A 28 Portegni aro - Pordcnon (sedaj brez cestnine, medtem ko bo na novem odseku predvidena vsaj na delu, ki bo speljan po deželi Veneto) bo stala 200 ^ilijard lir (vključno s priključki), ki j*k je dala na razpolago družba Autovie Venete.
Dežela razdelila 2,2 milijarde lir posvetovalnicam
TRST — Deželni odbor F-JK je porazdelil preko dve milijardi in dvesto milijonov lir — za finančno leto 1984 — za službe družinskih posvetovalnic. Odgovarjajoči načrt o porazdelitvi, ki ga je predlagal odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli, dodeljuje en del razpoložljivih finančnih sredstev dvanajstim Krajevnim zdravstvenim enotam teritorija, ki jih upravljajo, drugi del sredstev pa samim družinskim posvetovalnicam. Ustanovljene so bile z deželnim zakonom leta 1978, pred zdravstveno reformo so jih upravljale občine, njeni konzorciji in Gorske skupnosti, sedaj pa so vključene v deželno socio - sanitarno strukturo. Programiranje službe družinskih posvetovalnic je določeno v okviru socialnega in zdravstvenega načrtovanja na deželni ravni, pri čemer se upoštevajo številni faktorji, kot na primer demografsko stanje in teritorialna razsežnost, števili rojstev in prekinitev nosečnosti ter socialno in ekonomsko stanje področja.
Danes in jutri seji deželne skupščine F-JK
TRST — Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo sestal danes in jutri. Danes bo skupščina obravnavala izključno vprašanja in interpelacije, jutri pa tri zakonske osnutke in sicer o poslovanju turističnih a-gencij, o ureditvi in valorizaciji kamnarskega sektorja ter o izvajanju zdravstvene reforme.
Sodelovanje med tržaško in ljubljansko univerzo
Sodelovanje med tržaškim in ljubljanskim vseučiliščem je v teh dneh obogatila nova pobuda, za katero so se zavzeli ljubljanski kolegi. Jugoslovanski anestezisti so ob odprtju katinarske bolnišnice sklenili zaključiti jugoslovanski vsedržavni kongres anestezistov z obiskom nove zdravstvene strukture. Gostje so se posebej zanimali za metode zdravljenja
Predstavitev plošče o istrski ljudski glasbi
TRST — V tržaškem Novinarskem krožku (Korzo Italia 12) bodo v soboto, 15. decembra, ob 17. uri predstavili ploščo o istrski ljudski glasbi in o tamkajšnjih ljudskih motivih, ki je sad raziskave Tržačana istrskega porekla Roberta Starca. Ploščo bo predstavil Roberto Leydi, ki poučuje muzikologijo na univerzi v Bologni, nakar bo sledila razprava ob sodelovanju videmskega profesorja Gian Paola Grija, člana SAZU Julijana Strajnarja in tržaških raziskovalcev ljudskih tradicij Pavleta Merkuja, Claudia Nolianija in Giuseppa Radoleja. Predstavitev prireja kulturni krožek Istria.
bolečin, ki jih proučuje in uporablja ekipa univerzitetnega profesorja dr. Moča vera. Zanimanje dr. Moča vera za dosežke jugoslovanskih anesteziologov je v Ljubljani naletelo na u-goden odziv in direktor onkološkega inštituta na ljubljanski univerzi prof. dr. Stojan Plesničar in njegovi sodelavci na kliničnem centru v Ljubljani so uglednega tržaškega docenta povabili v Ljubljano, kjer bo od danes do 15. t.m. predaval o lajšanju bolečin rakastih bolnikov, obenem pa bo na tamkajšnjih pacientih oprvil vrsto kirurških posegov.
• VIDEM — Furlansko gibanje bo
prvič v svoji zgodovini sprejelo v kandidatne liste za prihodnje upravne volitve tudi neodvisne kandidate, ki bodo pokazali zanimanje za vprašanja Furlanije.
Silvestrovanja na slovenski Obali
KOPER — Vse kaže, da bodo turistični delavci s slovenske Obale tudi zadnje dni tega leta zaključili rekordno. Že po sedanjih rezervacijah je moč sklepati, °a bodo hoteti in restavracije zadnje letošnje dni od Okarana do Pirana polni. Tako že zdaj vedo, da bo
novoletne praznike v hotelih na slovenski Obali pre bivalo približno štiri tisoč tujih gostov, za samo silvestrsko noč pa še več kot tisoč dodatnih tujih tu-ristov. V nekaterih hotelih in restavracijah pa je še pro-stora in tukajšnji turistični delavci ocenjujejo, da jih bodo prav kmalu zasedli domači gostje.
V informativni pisarni turistične poslovne skupno-s‘i obalno-kraške regije smo zvedeli, da je hotelskih zmogljivosti pravzaprav le še malo na voljo. V Pi-ranu in Portorožu so že vse rezervirane in le sreč-n° naključje bi lahko pripomoglo (če bi kje odpovedali rezervacijo), da bi prišli do prenočišča v ho-, ih- Sicer pa bo letos na voljo tudi nekaj zaJeb-n|h sob. Za novoletne praznike imajo za zdaj nerezer-virano le še v bungalovih hotela Svoboda Strunjan, v koprskem hotelu Triglav, v ankaranskem hotelu Con-vent in v sežanskem Triglavu in Taburu. Za silvestro-Ybbje pa je moč rezervirati mizo s silvestrsko ve-cerjo v hotelu Punta Piran (3000 din za novoletno večerjo po osebi), v restavraciji Pečina GH Emona Hernardin (3500 din), v Bemi baru na Bemardinu
(vstopnina in porcija tatarskega bifteka 1500 din), v hotelu Riviera Portorož (3500), v starem hotelu Pa lace Portorož (4000 din), v portoroški restavraciji Ljubljana (3000 din), v restavraciji Tivoli (4000 din), v nočnem baru Metropol (samo vstopnina 1200 din), v restavraciji Jahting klub Marina (4800 din), v hotelu Svoboda Strunjan (2500 din), v strunjanskem hotelu Alpetour (1800 din), v hotelu Simonov zaliv (2500 din), v izolskem hotelu Marina (2500 din), še nekaj miz v počitniškem domu Zveze upokojencev Slovenije (2200 din), v koprskem hotelu Žustema in Triglav (3000), v ankaranskem hotelu Adria (2200), v gostišču Lipica (1500), v lipiškem nočnem baru in snack baru (3000), v lipiški diskoteki (hladni narezek 1000 din) in v sežanskem hotelu Triglav (2000 din).
Glede na zdajšnje povpraševanje pa tukajšnji turistični delavci niti malo niso v skrbeh, da v večini omenjenih (ostale, ki jih nismo omenili, so že zasedene) restavracij ne bi razprodali vseh zmogljivosti.	BORIS ŠULIGOJ
• PORDENON — Dva tisoč razstavljalcev in preko tristo tisoč obiskovalcev: tak je obračun, s katerim je porde-nonska velesejemska ustanova zaključila letošnjo dejavnost, ko sta se včeraj končali zadnji dve prireditvi; prva je bila namenjena obrtništvu (Artigianato dieci), druga (Paido’s) pa otroku.
Lutkovna skupina KD Vodnik v Kočevju
«v
Lutkovna skupina KD Valentin Vodnik je 27. in 28. novembra gostovala v Kočevju. Nastopala je na osrednji proslavi ob Dnevu republike v šeško-vem domu. Dolinski lutkarji so bili gostje svojih vrstnikov šole Zbora odposlancev in so tudi pri njih prespali.
Lutkovna skupina je imela v Kočevju tri nastope, predstavila pa je Vorančeve Solzice. Prežihov Voranc
je povest napisal v neki novembrski noči leta 1943, naslednje jutro pa, ko je moral zbežati iz Ljubljane, jo je oddal svoji kurirki Kristini Brenkovi, ki jo je shranila in pravzaprav otela pogube.
Člani lutkarske skupine KD Valentin Vodnik so se iz Kočevja vrnili zadovoljni in polni lepih vtisov, sklenili so veliko novih prijateljstev in so trdno odločeni stike tudi ohraniti.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
OBVEŠČA
vse udeležence, da bo razglasitev in podelitev nagrade zmagovalcu natečaja za zadružni grb v
četrtek, 13. decembra 1984
ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Na slovesnost so toplo vabljeni vsi udeleženci. Ob priliki bomo vrnili tudi predložene osnutke.
UPRAVNI ODBOR
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
---------------316_________________
Ta je spremenila ljudi v zverjad, ker je uzakonila basiije ne le nad Slovenci, ampak tudi nad italijan-sKimi delavci in kmeti in vsakim, ki bi rad svobodno JAislil in delal. Saj ste videli ob kapitulaciji, kako so fetali orožje proč, kot bi bilo kužno. Ne nemški ne julijanski ne francoski in ne angleški delavec ne bo Atei nič od te vojne, pa naj se izide tako ali tako.«
»Prav imaš, Bečan. Revež je revež, kakor koli se briie,« je menil Osojnik. »V Rusiji je drugače, tam ? zmagali boljševiki. Delbvni ljudje morajo dobiti blast v svoje roke, to je najvažnejše.«
Bečan pa je nadaljeval: »Na otoku Ponzi sem bil aPrt skupaj z mnogimi italijanskimi komunisti, tudi žilnimi, ki se že nekaj let valjajo po ječah. Medse
so me sprejeli kot brata. Odprli so mi oči. Mene kmeta so seznanili z mislimi, kako naj se vsi delavci sveta združijo in uničijo krivično oblast ter odstranijo vse, kar dela ljudi sužnje.«
»Govoriš kot agitator, Bečan. No, če bo zmagala naša revolucija, boš dal kmetijo v zadrugo. Boš delal skupaj s tistimi, ki so te med vojno izdajali, ali pa z lenuhi?«
»Če bodo vsi za to, da skupno obdelujemo zemljo, bom tudi jaz.«
»Jaz pa ne, Bečan, čeprav sem v partiji.«
»Saj tebe ne bo nihče silil. Ti si sam zase. Kdo pa bi kaj iztisnil iz take zemlje, kot je tvoja, če ni nor nanjo! No ja, če sem odkrit, tudi jaz nisem za kolhoze. Zemljo naj ima tisti, ki jo ima rad in jo obdeluje.«
»Kajpak, sedaj govorimo tjavdan, kako bo, pa ne vemo.«
»Ne ubadajte se s tem,« se je zasmejal Karlo. »Važno je, oče, da si ostal živ, in da si ti, Osojnik, zdrav. Še bomo imeli opravka z Nemci, potem pa1 se bomo borili, da bo ta pokrajina pripadla Jugoslaviji. Vse drugo se bo že uredilo. Seveda bodo Italijani poskusili vse, da bi ohranili stare meje.«
»Če bodo italijanski komunisti imeli kaj besede, se bomo lahko razumeli in živeli v miru,« je menil Bečan. Osojnik pa mu je ugovarjal:
»Ne vem, nisem prepričan. Italijan je najprej Italijan, šele potem je komunist. Jaz jim ne bom nikoli zaupal.«
»Jaz nisem dobil tega vtisa, z mano so bili dobri in mnogo hudega smo prestali skupaj. Saj vidita, da imajo tudi oni partizanske brigade.«
»Oče, vesel bom, če se ne motiš. Ljudje smo ljudje. Na svoje oči sem videl gorje, ki ga prinašajo belogardisti in duhovniki slovenskemu ljudstvu, in njihove žrtve tudi. Ti so včasih slabši od Italijanov in Nemcev.«
»Svet je zmeden in nor,« je dejal Osojnik, »in to vsak dan bolj. Če bi pustili ljudi, bi bili kmalu vsak svoja stranka. Ker vsak misli, da ima prav, je mnogo resnic, vsak pa misli, da je njegova resnica edina prava.«
Karlo je rad poslušal starega upornika. Rekel mu je:
»Osojnik, ti si vedno radikalen in goniš stvari v skrajnost. Tu na meji bomo morali najti skupen jezik.«
Zvečer občni zbor instituta
ŠTUDIJSKI POPOLDAN OB 10-LETNICI SLORI
Počastitev spomina dr. Karla Šiškoviča
V petek bo deseti občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta, torej pomembne slovenske ustanove, ki je s svojim desetletnim delom bistveno prispevala k boljšemu poznavanju problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Ob desetletnici je SLORI pripravil študijski popoldan, ki bo prod večernim občnim zborom. Tako bo ob 15. uri okrogla miza in razprava na temo »Deset let delovanja SLORI ; zamisel, pričakovanja, uresničitve.«
Uvodno misli bodo podali: Aljoša Volčič, Janko Jeri, Stanislav Renko, Viljem čemo, Mirko Primožič, Vladimir Vremec in Vladimir Klemenčič. Okroglo mizo bo vodil Darko Bratina. Razprava bo odprta vsem, ki jih zanima delovanje tega našega znanstvenega inštituta. Govor pa bo predvsem o nastanku inštituta, o njegovih nalogah in o izvedenih načrtih, seveda bo veliko pažnje posvečene bodočemu dedu.
Ob 18. uri sc bomo spomnili pokojnega di1. Karla šiškoviča, prvega ravnatelja SLORI. Brez šiškovičevega de-
la bi prav gotovo inštitut ne zaživel in dobil pomena, ki ga danes ima. 0 ši-škovičevem liku bodo spregovorili A-ljoša Volčič, Sergij Lipovec in Pavel Stranj. Nato bodo predstavili štipendije, ki bodo nosile imo po Karlu Ši-škoviču. Kot tretja točka pa bo predstavitev zbornika: »Karel šiškovič, Znano- in neznano o slovenskem vprašanju v Italiji«.
Zbornik zajema vse glavne intervjuje, ki jih je dr. šiškovič dal, ko je bil ravnatelj SLORI. V knjigi pa bo objavljena tudi daljša, skoraj v celoti še neobjavljena študija, oziroma pregled zgodovine slovenskega vprašanja v Italiji po drugi svetovni vojni. Študija sega k nekaterim medvojnim dogodkom, zaključi pa se z letom 1980. Dr. šiškovič je delo dokončal novembra tega leta, torej kak mesec pred smrtjo.
Ob 20. uri bo občni zbor. Okrogla miza, spominska slovesnost v čast dr. Karlu šiškoviču in občni zbor bodo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Pevci s Proseka - Kontovela z lepim koncertom počastili stoletnico rojstva Vasilija Mirka
V dvorani na Kontovelu je bil v soboto koncert pevskega zbora »Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela, s katerim so pevci zbora dostojno častili 100-letnico rojstva priznanega slovenskega skladatelja, po rodu Tržačana, po katerem so poimenovali tudi svoj zbor.
To je bil seveda prvi, slavnostni del sobotnega večera, na katerem so se člani zbora nato predstavili še s celovečernim koncertom slovenskih narodnih in umetnih pesmi„ 20 najzaslužnejših pevcev pa je prejelo Gallusove značke, ki jim jih je, v imenu Zveze kulturnih društev Slovenije, podelil Mirko Kokol. Štirje pevci in sicer Silviano Frassinelli, Bruno Rupel, Angel Starc in Mirko Štoka so prejeli znate značke. Zoran Čemjava in Marjan Rustja srebrni znački, 14 mlajših pevcev pa je prejelo bronaste značke.
Vsem je izrekel v imenu ZSKD iskrene čestitke referent za zborovsko petje Ignacij Ota, ki je dejal, da prejmejo tokrat ta priznanja pevci zbora, ki je, zaradi svoje dejavnosti, cenjen in poznan ne samo v zamejstvu, temveč tudi v matični do-
movini in povsod, kjer je nastopal.
V prvem delu programa so pevci lepo in občuteno zapeli tri Mirkove pesmi »Na trgu«, »Kolo« in veselo »Ančka« in se tako dostojno oddolžili spominu Vasilija Mirka, katerega
V dvorani
tržaškega občinskega sveta
Danes izročitev Zlatega sv. Justa Claudiu Magrisu
Danes bodo v dvorani tržaškega občinskega sveta svečano izročili Zlatega sv. Justa, priznanje, ki so ga letos tržaški kronisti podelili germanistu Claudiu Magrisu.
Priznanje tržaški kronisti že vrsto let dodelijo tistim Tržačanom, ki so se uveljavili na raznih področjih (od znanstvenih do umetniških) in s tem potrdili ustvarjalnost našega mesta.
Magris je do sedaj najmlajši dobitnik Zlatega sv. Justa, podelili pa so mu ga za zasluge v preučevanju nemške književnosti in seveda za preučevanje književnosti in duhovnih tokov v mittelevropskem prostoru. Brez dvoma sodi Magris med vodilne italijanske germaniste, po svojih delih pa je znan tudi izven italijanskih kulturnih mej. Poučuje nemško književnost in jezik na tržaški filozofski fakulteti.
• Rajonski svet za Sv. Jakob se bo sestal v četrtek, 13. decembra ob 20. uri. Na dnevnem redu ima sporočila predsednika, mnenje o urbanistični varianti Ul. Malino a Vento in mnenje o načrtu za ljudske gradnje.
Od sobote na tržaški Pomorski postaji velika razstava o kraškem stavbarstvu
Na fržaški Pomorski postaji, ki so jo preuredili v kongresno in razstavno središče, bodo v soboto popoldne odprli dokumentarno razstavo o kmečkem stavbarstvu na Krasu, ki nosi naslov »Kamnita hiša«. Pobudnik razstave, k: bo na ogled mesec dni, je odborništvo za kulturo pri tržaški pokrajinski upra vi, njen koordinator pa je tržaški arhitekt Luciano Semerani, profesor na beneški univerzi in dolgoletni raziskovalec kraške arhitekture. »S to pobudo, ki je če se ne motim prva tovrstna razstava v Trstu, bo pokrajinska uprava pcela stvarno izvajati program kulturnih prireditev, ki ga je pravkar odobril pokrajinski svet,« nam je dejal odbornik za kulturo Harej, ki je podčrtal, da hoče pokrajina s to razstavo ne samo posredovati velika arhitektonska bogastva našega Krasa, ampak tudi dati razumeti širšemu javnemu mnenju, zlasti pa mladim, da je Kras velika kulturna dobrina, ki jo je treba zaščititi in ovrednotiti.
Razstavo, ki jo bodo odprli ob 17. uri, so prireditelji razdelili na dva odseka: na arhitektonski in na dekorativni, ki temeljita na študijah arh. Lo-renza Galluzza in prof. Gianfranca Sgubbija. Na ogled bo nad 150 fotografij, ki jih je posnela Neva Gasparo, poleg plastičnih reliefov in risb Giorgia Suhmana in Igorja Siliča, ki sta si pri raziskavah pomagala s starimi katastrskimi mapami in z dokumenti iz državnega arhiva. Glavna pozornost bo namenjena tržaškemu Krasu, mnoge fotografije in nekateri dokumenti pa zaobjemajo celotno kraško področje na obeh straneh meje.
Pokrajina bo ob tej priložnosti izdala obširen katalog, ki ga bodo med drugim obogatili zapisi Lojzeta Spacala in Avgusta Černigoja ter študija slovenskega etnologa Naška Križnarja, raziskovalca pri Slovenski akademiji znanosti m umetnosti. Spremno besedo sta napisala Zorko Harej in Luciano Semerani. V okviru razstave (predvidoma prve dni januarja ’85) bo pokrajina priredila tudi posvet o kraškem stavbarstvu s posebnim poudarkom na obnavljanju značilnih hiš in to ob sodelovanju italijanskih in slovenskih
Motiv Neve Gasparo
Vtisi Claudia Bertazzonija, ki se je v nedeljo vrnil v Trst
»Pustolovščina, ki jo moram v celoti še dojeti«
Več kot 350 motoristov in vespistov s Tržaškega je v nedeljo pričakalo na mejnem prehodu pri Fernetičih 28-letnega someščana Claudia Bertazzoni ja, ki se je po enem letu pustolovščin končno vrnil v rojstni Trst. Ocjpotoval je v začetku oktobra lani na krovu 14-metrske jahte Sabaloo proti Avstraliji, kamor je prispel po sedmih mesecih plovbe. Po treh mesecih priprav in počitka se je 5. avgusta letos začela povratna pot; tokrat z vespo.
Ko se je v nedeljo znašel v objemu sorodnikov, prijateljev in članov tržaških moto - klubov, ki so zanj priredili spektakularen sprevod po tržaških ulicah, je bil Bertazzoni nadvse ganjen. Kot je pozneje povedal na kratki tiskovni konferenci, si sploh ni pričakoval, da ga bo na Trgu Unità pričakala večtisočglava množica in pa predstavniki oblasti — prefekt Marro-su in občinski odbornik Vattovani — ki so mu izročili plaketo priznanja mesta Trst.
Za sabo ima 21 tisoč prevoženih kilometrov in pa toliko vtisov, da bodo verjetno porodili knjigo o tem popotovanju okrog sveta. Iz Melburna ga je namreč pot vodila skozi kilometre in kilometre puščave, kjer ni bilo vode, goriva, sence... še najbolj ga je skrbelo, da bi mu v taki pustinji, kjer je bilo do naslednjega naseljenega kraja tudi 500 kilometrov, odpovedala vespa. Toda to se na srečo ni zgodilo. Mala »osa« se je odlično obnesla, tako da ni zamenjal niti žice. Iz Avstralije je nato vzletel proti Sin-gapuru, od koder se je odpravil čez Malajski polotok. Od tu ga je tovorna ladja prepeljala do Madrasa, kajti poti čez Birmani jo mu niso dovolili. V Madrasu, v južni Indiji, se je
Claudio Bertazzoni ob prehodu čez mejo pri Fernetičih
pravzaprav začela »resnična« avantura, ki mu je pustila, kot je povedal v nedeljo, globoke psihološke vtise. V New Delhi je prispel dan po atentatu na Indirò Gandhi, tako da se je znašel v vrtincu nasilja in obračunavanja med verskimi skrajneži. V tistih dneh, je povedal, je bilo ubitih samo v New Delhiju okrog 600 ljudi. V pogovoru je Bertazzoni sicer zanikal, da bi kdaj bil v resnični smrtni nevarnosti, čeprav je prepričan, da je imel veliko sreče.
Ko smo ga vprašali za najgloblje vtise, je brez omahovanja naštel tri: obraz indijskega otroka, ki je od daleč spominjal na črnskega, v resnici pa je sedelo na njem na stotine muh; druga podoba: na ulici je ležalo že na poln strohnjeno truplo, okrog njega pa so se igrali otroci ; in še: čisto indijsko jutro, ki ga razpara muezinovo vabilo k molitvi. Toda tudi Iran mu je pustil v spominu
neizbrisne sledove. Komeinijevi vojaki so ga vsakih 200 kilometrov ustavljali in pregledovali ter pri tem spraševali, kaj misli o islamski revoluciji. Na odgovor, da vse najboljše, so ga z nasmehom spustili naprej in mu zraven še darovali Komeinijev koledarček. Bertazzoni si je oddahnil, saj je imel v čeladi skrite bankovce, ki bi jih po iranskem zakonu ne mogel imeti pri sebi. Z denarjem je mladi Tržačan imel precej težav, čeprav je življenje v Indiji relativno poceni posebnih luksuzev pa tudi ne nudi. Da bi si zagotovil nadaljnje potova nje, je vsekakor prodal precejšen del svoje prtljage: šotor, dele obleke, pripravo za kuhanje in podobno.
Kaj pa sedaj, ko je sklenil to dogodivščino? »Sem kot bel list,« je od govoril Bertazzoni. »V naslednjih mesecih bom sestavil mozaik barv, vtisov, dišav, spominov, ki jih sedaj i-mam popolnoma razpršene. Razumeti
moram, kaj mi je pravzaprav nudilo to potovanje, kakšen smisel je i-melo: sem res bil svetovni popotnik, ali sem se le potepal? Sem sedaj boljši, bogatejši, ali sem ostal kot prej? Zame je vsekakor svet avan ture vedno zelo blizu, saj sem po poklicu — čeprav sem diplomiral iz računalništva skipper.« Bertazzoni je namreč že vrsto let vodil razne jahte po križarjenju vzdolž obal Sredozemskega morja. Na krovu Saba-looja, s katerim je v družbi dveh prijateljev plul iz Trsta do Avstralije, pa je spoznal tudi Atlantski in Tihi ocean. Kaj je bolj nevarno: morje ali vožnja z vespo? Morje, pravi njegova izkušnja, še posebno Sredozemsko, ki je v primerjavi s Tihim oceanom nepredvidljivo.
Vse je lepo, če se dobro konča, pravi italijanski pregovor. Tako velja tudi za Bertazzoiiija, saj je sedaj, čeprav trenutno dvomi, bogat za izkušnjo, ki jo v našem mestu imajo le redki. Pa vendar je v zadovoljstvu tudi ost in kanček razočaranja. Dolga pot čez oceane, proti Avstraliji, se je namreč začela s tihim upanjem, da bi tamkaj lahko dobil državljanstvo in začel s trgovino z ladijsko o-prcmo. Vse kaže, da mu okoliščine, kljub njegovi vztrajnosti in optimizmu, niso bile naklonjene, tako da se je odločil za povratek. Da pa ne bi bil preveč banalen, si je omislil potovanje z vespo, ki mu jo je nudila avstralska podružnica tovarne Piaggio. Vespa bo sedaj romala v muzej tovarne, Bertazzoniju pa so že obljubili novo, saj si jo je zaslužil. »Toda pustite me vsaj še pet minut samega z njo,« je bila njegova zadnja želja, potem ko je v nedeljo množično slavje bilo mimo. NADJA FILIPČIČ
skladbe uvrščajo v svoje programe vsi slovenski zbori.
Še pred začetkom koncerta je imel govor o Vasiliju Mirku in njegovem pomenu kot skladatelju, kritiku ter glasbenem pedagogu Bruno Rupel, ki je tudi prijetno in smiselno povezoval celotno prireditev, ki je v drugem delu obsegala nastop zbora, ki ga dobro in uspešno vodi pevovodja Evgen Prinčič. Zbor je zelo doživeto, pevsko dobro uglašeno, lahko rečemo tudi dovršeno, zapel devet narodnih in umetnih pesmi v priredbi znanih slovenskih skladateljev• in sicer: »Tiha noč«, »Verzi«, »Sinoči me dekle je vprašalo«, »Pesem e galebu«, »Podgorski mornarji«, »Temna noč«, »Igraj kolce«, »Dremlje«, »Bratci veseli vsi« in na koncu, na splošno željo, dodal še »Zdravljico«.
Moramo reči, da se je zbor, ki je bil zaradi bolezni nekaterih članov nekoliko okrnjen, za ta nastop dobro pripravil, izbral pesmi, ki so mu glasovno odgovarjale in dokazal, da so se tudi mladi pevci glasovno že dobro vključili v celoto.
Ob koncu so pevci, poleg navdušenega oplavza, prejeli še čestitke in cvetje KD Prosek - Kontovel in podružnice glasbene šole GM s Proseka. V nedeljo dopoldne pa je delegacija zbora odšla v Ljubljano, kjer je položila cvetje na grob Vasilija Mirka.
Poziv SDGZ
Parlamentarna debata v zvezi z zakonskim predlogom Visentini ponovno dokazuje, da upravni organi nočejo rešiti načelnih in sistematskih problemov, ki tarejo in zavirajo delovanje raznih gospodarskih kategorij v državi. Sprejetje zakona bi ogrožalo obstoj mnogih podjetij, ker ne u-pošteva specifičnosti delovanja o-brtnikov, trgovcev in gostincev. Zaradi tega v dogovoru z vsedržavnimi strokovnimi organizacijami Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva vse svoje člane, da se polnoštevilno pridružijo napovedani stavki in da zaprejo svoje obrate v četrtek, 13. 12. od 8. do 12. ure.
Davidu Malalanu priznanje Društva za Združene narode SRS
Društvo za Združene narode republike Slovenije je včeraj popoldne na posebni slovesnosti podelilo priznanje Davidu Malalanu iz Trebč, ki je v novembru z uspehom opravil diplomo v Ljubljani in sicer z diplomsko nalogo »Mehanizmi za implementacijo mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in slovenska narodnostna skupnost v Italiji«. Zaradi tematike je bilo omenjeno diplomsko delo predlagano za nagradni razpis dr. Slavka Zoreta. Davidu Malalanu gredo ob tem priznanju naše iskrene čestitke.
Režiserju Giraldiju nagrada
»Giuseppe Fava«
Združenje sicilskih novinarjev je včeraj podelilo nagrado »Giuseppe Fava« tržaškemu režiserju Francu Giraldiju za televizijski film »Moj sin ne zng. brati«, ki je bil posnet po scenariju Uga Pirra. V glavni vlogi je nastopil igralec tržaškega porekla Omero Antonutti. Sicilski novinarji podeljujejo to nagrado v spomin na kolego Giuseppa Favo, ki je padel pod streli mafijskih zločincev.
Srečanje političnih in sindikalnih sil « problematiki javnega industrijskega sektorja
Ohraniti temeljno enotnost stališč in nadaljevati pogajanja z vlado in IRI
Na pobudo tržaškega Rdečega križa
Tudi pri nas prostovoljna služba sa civilno zaščito
Gospodarskega razvoja v Furlaniji ' Julijski krajini in zlasti v tržaški in Soriški pokrajini si ni mogoče zamisl-‘i brez podjetij z državno udeležbo, bi so bila ustvarjena prav za proizvodno oživitev in utrditev obmejnih Pokrajin. Ob tem pa ne gre samo za sanacijo hude krize, v kateri se že nekaj let nahajajo ta podjetja, temveč tudi za načrtovanje in uresničevanje njihovega razvoja v prihodnosti.
To je osnovna ugotovitev včerajšnjega širokega srečanja predstavnikov krajevnih uprav, tržaških in gorkih parlamentarcev, političnih sil •n sindikalnih vodstev ter seveda zastopnikov deželne vlade, ki je sestanek sklicala. Resnici na ljubo je treba poudariti, da so ga pred dvema tednoma že nameravali prirediti sindikati, pa je pobuda zaradi zadržanosti večine povabljencev odpadla, oziroma se je skrčila le na tiskovno konference sindikata CGIL.
Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je uvodoma včerajšnjo razpravo označil kot priložnost za preverjanje Položaja po preteku petih mesecev od načelnega sporazuma, ki so ga 4. ju-hja letos zastopniki političnih in gospodarskih sil naše dežele dosegli s Predstavniki rimske vlade oziroma vpdstva ustanove IRI. Po drugi strani Pa je bilo srečanje sklicano za dogovor o nadaljnjih konkretnih kolkih za rešitev odprtih vprašanj o “sodi javnega proizvodnega sektorja jto Tržaškem in Goriškem. Odbornika Rinaldi in Francescutto sta podrobneje orisala trenutne razmere in Poudarila nekatere pozitivne premike,
zlasti kar zadeva štiri bistvene točke julijskega načelnega dogovora, ki se nanašajo na razvoj področja inf or : ma tike, znanstvenih in tehnoloških raziskav, zaposlovanja delovne sile in organizacije konference o javnem industrijskem sektorju. Odbornika sta se ustavila pri posameznih proizvodnih enotah in zlasti pozitivno ocenila finančni zalogaj 220 milijard, kolikor jih je vlada vnesla v finančni zakon 1985 za obmejno območje, ter drugih 70 milijard, ki jih je dežela določila v globalni fond za ustvarjanje novih proizvodnih dejavnosti in delovnih mest.
V razvejano in na čase polemično razpravo so posegli parlamentarci Cuffaro, Jelka Gerbec, Rebula in Coloni, tržaški in tržiški župan, predsednik tržaške pokrajine Marchio in
seveda zastopniki sindikatov CGIL, CISL in LIL. če je bila razprava dokaj deljena zlasti kar zadeva dosedanje uspehe ali neuspehe v prizadevanjih za rešitev položaja javnega sektorja po 4. juliju, so si bili govorniki enotni v oceni veljavnosti skupnega stališča, ki so ga dosegli pred odhodom na poletno rimsko srečanje. Strinjali so se tudi z neodložljivo nujnostjo novega srečanja z zastopniki vlade in predsedstva IRI, za kar so Cuffaro, Gerbčeva in Coloni zagotovili tudi svoja osebna prizadevanja. Pri tem pa je bilo tudi poudarjeno, da nakazane milijarde nikakor ne smejo predstavljati nadomestila za dokončno rešitev problema sanacije in novega razvojnega razmaha tržaških in goriških podjetij z državno udeležbo, (vb)
Tržaška sekcija organizacije Italijanskega rdečega križa je včeraj u-radno spovedala javnosti bližnjo u-stanovitev službe prostovoljcev za civilno zaščito. Gre za pomembno pobudo, katere cilj je zagotovitev zdravniške pomoči prebivalstvu v primeru hudih naravnih nezgod.
Duhovni oče te zamisli je dr. Walter Zalukar, operativni predstavnik CRI ter specialist za urgentno medicino, ki ima že velike zasluge pri razvoju tržaške službe prve pomoči. Bridke življenjske izkušnje, ki so nam jih navrgle velike naravne katastrofe kot npr. potresi, zemeljski u-sadi, plazovi in poplave, so glasno klicale po ustanovitvi prostovoljne službe za prvo pomoč, ki naj bi jo odlikovali nagel poseg, velika učinkovitost ter seveda temeljita strokovna priprava njenih članov, ki naj bi poleg osnov hitre zdravniške pomoči obvladali tudi uporabo nekaterih poglavitnih medicinskih aparatov in naprav. Nova služba naj bi hkrati o-mogočala uspešno vzporeditev pomoči, ki v mnogih primerih ni bila ravno zgledna.
V novo službo prostovoljcev imajo vstop vsi občani, ki so dopolnili 16 let. Prostovoljci (in prostovoljke) bodo obiskovali strokovno usposoblje-valne tečaje, na katerih se bodo iz-vežbali v prvi pomoči ter v treznem presojanju okoliščin nesreče. Tečaje bo vodilo izkušeno osebje tržaškega Rdečega križa, ki že dolgo slovi po svoji poklicni resnosti in učinkovitosti. Tečajniki bodo nabrano znanje prezkusili tudi v praksi, bodisi s priložnostnimi vajami, bodisi z občasno udeležbo na rešilnih akcijah, vendar pa bodo na rešilca smeli le polnoletni tečajniki.
Interesenti se lahko obrnejo na sedež 'Rdečega križa na Trgu Sansovi-no 3 (tel. 794528), vsak delavnik od
17.	do 19. uri, kajti vpisovanje je že v teku. Tečaj se bo pričel sredi januarja in pobudniki te človekoljubne zamisli so prepričani, da bodo mnogi občani radi stopili v vrste novoustanovljene službe, ki je pri nas zagledala luč sveta z veliko zamudo. Prva pomoč je bila v očeh povprečnega meščana doslej vse preveč le domena »zaposlenih«. S to vejo zdravniške o-skrbe so se pobliže seznanili le člani mladinskih skavtskih in taborniških organizacij : v šolskih klopeh je bila očitno odveč. Kdo ve, morda pa bodo prostovoljci prve pomoči nekega dne prav nam rešili življenje, zato se pobudi tržaškega Rdečega križa pridružujemo s hvaležno pozornostjo in solidarnostjo.
Letni občni zbor
družinskih
posvetovalnic
Krajevna zdravstveno enota št. 1 v Trstu sporoča, da bosta nocoj ob
18.	uri na sedežu družinskih posvetovalnic na Kjadinu - Rocolu, Ul. Mau-roner 2, ter pri Valmauri, Ul. Vaiami ra 7, letna občna zbora porabnikov. Na srečanju bodo opravili o-bračun minule sezone ter sestavili načrt bodočega delovanja. Na Kjadinu -Rocolu bodo ob tej priložnosti priredili tudi srečanje z razpravo o nasilju v družini in družbi ter o njegovih pravnih, psiholoških in družbenih vidikih. Razgovor bo vodila pravnica Roberta Rustja.
Udeleženci včerajšnjega srečanja v Hotelu Europa
Tudi včeraj na Katinari pouk še vedno na hodniku
Kljub svečanim obljubam in zavzemanju tržaškega podprefekta, da bi prostorsko stisko na katinarski osnovni šoli čimprej rešili, se tudi včeraj položaj ni spremenil. Slovenski otroci so sledili pouku na hodniku, kajti ravnatelj italijanske šole ni odredil preselitve enega razreda v učilnico bivše policijske kasarne, kjer so se sicer dela nadaljevala tudi v soboto, ko je bil prazničen dan.
Včeraj nam je didaktična ravnateljica Lučka Križmanova povedala, da ji je ravnatelj italijanske šole Maggi nekaj pred 14. uro sporočil, da še ni prejel pooblastila vodje higienskega urada dr. Botteghel-•ija in da z vselitvijo — vsaj za včerajšnji dan — torej ne bo nič. Starši se pri tem sprašujejo, če se ni morda spet kaj zataknilo, obenem pa ugotavljajo, da bi se ob dobri politični volji resnično stvari lahko Premaknile z mrtve točke že veliko prej, saj za postavljanje prometnih tabel ni bilo treba čakati na prazničen dan, po treh mesecih zavlja-čevanja in »tehničnih« zaprek.
Štirje Tržačani za rešetkami zaradi razpečevanja mamil
, V noči od nedelje r«a ponedeljek so karabinjerji aretirali štiri mlade TV J*čane in jih obtožili posesti ter raz-S^vanja mamil. Gre za 18-letnega elavca Danieleja Corda (Ul. Salvia 19-letnega mesarja Daria Visko-
palaetov so povzročili pravi direndaj, toda edino, kar je bilo za njihov okus je bila peščica kovancev, ki so jih hranili v skrinjicah za misijonske namene.
Zja (U1- Di Peco 13/4), 19-letnega	y molnripril V uvtn
ae|avca Silvana Mainanti ju in 25-let-	Li mOtOrJCm V aVlO
?Sa poklicnega jahača Maria Cola : cl?a iz Ul. Belpoggio 11. Aretacija fT bila končna faza preiskave, ki je rajala že nekaj mesecev, .karabinjerjem je tokrat prišlo na ent’ 50 omenjena četverica vsaj nkjrat tedensko in izmenoma podaja Verono ali Padovo, od koder se g. ača s heroinom in hašišem. Koline sicer niso bile astronomske, kot da med drugim sklepati ob količita’ ki so jo karabinjerji zaplenili ed aretacijo. 10 gramov hašiša in 7 (v?ov heroine. V past je trojica . nia - Viskovic - Mainanti padla o-ng 2. ure v Miramarskiem drevo-do Ui k° 80 karabinjerji ustavili Cor-čaL ^nc*a beta- s katerim so se vra-jfl1 *z nakupov«. Po zasliševanju se Col V • koronejskih zaporih znašel še larich, o katerem preiskovalci tr-f da je imel najtesnejše stike s sazPečevalci iz Veneta. Sodno prei-av° vodi namestnik državnega praviva Grohman.
Popadel poskus tatvine v Poštnem uradu
nprMZnanci 80 v noči med soboto in Ì0t?rJ° vdrli v poštni urad v Ul. Co-12 z očitnim namenom,, da bi pestiti čimveč gotovine, vendar ciia ■ ie P°vsem propadel. Polisu: Je v nedeljo zjutraj na opozorilo (^uiovalcev hišnega bloka ugotovila, hice^ tat°vi z izvijačem odprli navoj-lo a m vhodna vrata, ni jim pa uspe-V "Prostorov, kjer je bila blagajna. Pomožnem uradu za odpošiljanje
Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 55-letnega Fabia Magrisa iz Ul. Pin-demonte 6, ki si je zlomil nogo, ko je s svojim motornim kolesom prehiteval na Ul. Giulia vrsto avtomobilov in je pri tem trčil v nasproti vozeči fiat 128. Magris se bo moral zdraviti mesec dni, voznik avtomobila Guglielmo Bosetti pa je ostal nepoškodovan.
Osmi kongres združenja bivših deportirancev
Zamenjava v pokrajinskem vodstvu ANED
V nedeljo dopoldne je bil v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares osmi pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED, ki so se ga, poleg številnih članov slovenske in i-talijanske narodnosti, udeležili tudi gostje, med temi delegacija bivših deportirancev obalno kraškega področja, v imenu katere je prinesel pozdrave Boris Kovačič, predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Arturo Calabria in Dušan Košuta, Ugo Poli v imenu tržaške federacije KPI, predsednica Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje Neva Lukeš, podžupan miljske občine Vincenzo Campagna, Alvise Barison, predsednik Tržaške letoviščarske ustanove, kot bivši deportiranci in drugi. V posegih so gostje med drugim omenili skupni izlet v taborišče Buchenvvald, ki bo 11. aprila prihodnje leto, pa željo, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med združenjem ANED in VZPI-ANFI in v bodoče tudi do ustanovitve Zveze protifašističnih združenj ter delež, so ga aktivisti, predvsem mladi, dali v narodnoosvobodilnem boju in bili zaradi tega tudi najštevilnejši med žrtvami nacističnih taborišč.
Glavno poročilo je imel na kongresu dosedanji predsednik Giovanni Posto gna, ki je med drugim najavil svoj odstop iz te funkcije zaradi svoje starosti. Celotno poročilo je nato prebral Ferdinand Zidar, ki se je dotaknil številnih mednarodnih problemov, zaustavil pa se predvsem pri problemih, ki zadevajo Trst in njegov politični položaj, ki ga ogrožajo, je dejal fašisti ter šovinistično na-
M	■ ■
I V,,r ™GRESS0 ANED
JLunJJL IA PACE, LA
uEMOCRAZW A I IRFDTA

^MOCRAM, LA LIBERTA
v VIH KONGRES ZBONT —*■ x U MIR.
‘"IBfr
lisliÈl
mI«(|
fsHK 4f«|!
šlfffpiil«»
strojene sile, ki so proti slovenskemu prebivalstvu in proti tem da bi to prebivalstvo prišlo končno do svoje zakonske zaščite. Omenil je velik u-speh letošnje manifestacije v Trstu ob 40-obletnici začetka delovanja krematorija v tržaški Rižarni in pomen številnih obiskov iz raznih krajev I-talije in Jugoslavije v temi kraju groze in smrti. Naše združenje, je še dejal, se je tudi v mednarodnem merilu udeležilo proslav in manifestacij za mir in sožitje, tako v Jugoslaviji in v Avstriji ter tesno sodeluje z Zvezo združenj borcev Slovenije, posebno, je dejal, s tovariši s koprskega področja.
Pozdravom in diskusiji so sledile še volitve novega pokrajinslj>ga Vodstva, ki ga bo, kot predsednik odslej vodil Ferdinand Zidar, ki je skupno z Abele Sabom, vsedržavnim tajnikom ANED, Ljubom Susičem in Giovanni-
Skozi luknjo v zidu vlomili v trgovino in odnesli 40 dragocenih krznenih plaščev
Vrednost plena znaša okrog 60 do 70 milijonov lir
Kakih štirideset krznenih plaščev za skupno vrednost 60 ali 70 milijonov lir je plen, ki so ga neznanci, vsekakor pa izkušeni in dobro opremljeni tatovi odnesli iz trgovine Meditai Del Rosso v Ul. Mazzini 42, v katero so vlomili skozi luknjo v zidu. Za *edaj ni točno znano, kdaj so izvedli tatinski podvig, vsekakor pa je to bilo ponoči med petkom zvečer, ko so trgovino zaprli, in danes zjutraj, ko se je lastnica, 58-letna Nives Zanotta iz Ul. Romagna 24, zavedla kraje.
Tatovi, ki so očitno dobro znali, kje so bili shranjeni najbolj dragoceni krzni plašči — namreč v skladišču delavnice tik za trgovino — so z lahkoto vdrli v vežo poslopja v Ul. Imbriani 6, tu pa so vlomili v skladišče lakov za čevlje, last 52-letne Li vic Fonda, ki je tudi lastnica trgovine čevljev Tabor v Ul. S. Lazzaro 6. Vrata
skladišča, kot rečeno, niso nudila pretiranega odpora vlomilcem, ki so se nato lotili dela. Najprej so z vojaško odejo, ki so jo našli v skladišču, zasenčili okno, da ne bi bilo videti luči, nato pa so z železnim drogom, večjim izvijačem in varilnim ognjem preluknjali steno in nato še pol centimetra debelo jekleno ploščo, ki je zapirala dohod v prodajalno krznenih plaščev. Tu so odnesli vse krznene plašče, ki so bili v skladišču, medtem ko so zanemarili one v sami trgovini, ki so bili manjše vrednosti, še prej so odklopili alarmno napravo.
Kot rečeno, se je lastnica zavedla kraje šele včeraj zjutraj, ko je odprla trgovino. Na kraj so prihiteli šef letečega oddelka dr. Padulano in znanstvena policija. Ukradena krzna so bila samo delno zavarovana.

jem Postogno tudi predsedoval in vodil celotni potek kongresa. Udeleženci kongresa so ob koncu sprejeli tudi osnutek resolucije, ki vsebuje nadaljnje smernice delovanja združenja, ki pa ga mora dokončno izdelati in odobriti še novoizvoljeni odbor.
Na sliki: predsedstvo kongresa.
Po kratki bolezni nas je zapustila draga mama, nona in teta
Amalija Kočevar vd. Knez
Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 13.30 iz tržiške bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Žalujoči: hči in sinovi z družinami.
Prečnik, Trnovca, Verona, Gorjansko in Sežana, 11. decembra 1984
T	Zapustila nas je naša dra-
• ga mama
Emilia Vremez vd. Hrovatin
Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v o-pensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: sin Renato, hčere Lexa, Mila in Nora, nevesta, zeti, vnuki ter drugo sorodstvo.
Posebna zahvala sestrični Nesti za ljubeznivo pomoč.
Trst, 11. decembra 1984
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
Slavje petdesetletnikov
s Proseka in Konto ve la
Petdesetletniki s Proseka in Kontovela so imeli pred kratkim svoje slavje. Ob tej priložnosti so tudi položili cvetje pred spomenik sovaščanom, ki so v NOB darovali svoja življenja za boljšo bodočnost.
Slovenski likovniki v Babni hiši
Kot smo že poročali, so imeli v soboto zvečer v ricmanjski Babni hiši prijeten kulturni večer, na katerem so ob sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov odprli kolektivno razstavo 31 članov tega društva. Na sliki: posnetek s sobotne otvoritve.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda vabi vse otroke od 5. do 10. leta starosti, naj se pridružijo novemu otroškemu pevskemu zboru. Prvi sestanek s starši otrok in zborovodjo bo v soboto, 15. t. m., ob 15.30 v društvenem prostoru v Saležu. Informacije po telefonu na št. 229-127 od 14. do 15. ure.
Slovenski klub (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr.): danes, 11. t. m., ob 20.30 SOSEDNJI KRAJI IN LJUDJE - večer z NEVO LUKEŠ in njenimi sodelavci ob 30-letnici uspešne nedeljske oddaje na Radiu Koper.
SKD I. Gruden in KD Vesna prirejata predvajanje zadnjega filma Aljoše Žerjala »Tibet«. Jutri. 12. decembra, ob 20.30 v Grudnovi dvorani v Nabrežini in v četrtek, 13. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira predvajanje diapozitivov o izletu po Turčiji. Predvaja M. Magajna danes, 11. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani.
SPDT vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili trekkinga pod An^pumami v Himalaji, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 11. t. m., na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.) ob 20. uri.
KD I. Grbec priredi 14. decembra ob 20. uri v društvenih prostorih RAZSTAVO MILKA BAMBIČA in koncert PIANISTKE VILME PADOVAN. Vab ljeni!
razna obvestila
Slovenski taborniki v Italiji RMV -Trst in Gorica sklicujejo redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. t. m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SKD Tabor - knjižnica P. Tomažič in tovariši: jutri, 12. decembra, v Prosvet nem domu na Opčinah ob 20. uri okrogla miza na temo »Kaj nam pomeni enotnost». Sodelovali bodo člani enotne slovenske delegacije.
Taborniki RMV, družini iz dolinske občine in mestnega središča, vabijo starše svojih članov na razgovor o taborjenju in o bodočem delovanju organizacije. Sestanek bo danes, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu.
Consorzio agrario v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki odkupujejo gorivo za kmetijske stroje, da ga lahko dvignejo pri bencinski črpalki v Ul. Flavia 12 -Trst, tel. 812-311. Gorivo je mogoče dvigniti vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Odbor za šolstvo pri SKGZ prireja v četrtek, 13. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, RAZPRAVO O POMENU BOJKOTA NA SUŽNJIH VOUTVAH V OKRAJNE IN POKRAJINSKE ŠOLSKE SVETE.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 11. decembra DANIJEL
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.45 — Luna vzide ob 19.04 in zatone ob 10.31.
Jutri, SREDA, 12. decembra ALJOŠA
Vreme včeraj: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1027,1 mb pada, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 46 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIU SO SE: Alberto Vamerin, E-rica Criscuolo, Benito Caris, Elisa Villani, Giulia Canziani, Raquel Raizel Marton.
UMRLI SO: 63-letna Laura Bencina por. Benko, 87-letna Maria Macovez vd. Zadaricchio, 87-letna Bruna Kanzler, 65-letni Domenico Colacino, 44-letna Maria Gioia Panizzon por. Viezzoli, 43-letni Vinicio Mariani, 69-letni Ernesto Fa-vretto, 87-letni Luciano De Rossi, 91-letna Bernardina Collaucig vd. Lovrich, 83-letna Maria Magina vd. Crosilla, 74-letna Olimpia Fichfach vd. Guglia, 84-letna Natalia Luglio, 80-letni Albino Zorzenon, 70-letni Enrico Buresch, 75-letni Carlo Culiat, 81-letna Rosa Bonac-corso vd. Molino, 46-letni Dino Zulian, 72-letna Martire Mardirossian, 71-letni Sergio Stermin, 84-letna Genoveffa Cor-bascio vd. Soldini, 46-letni Sergio Borghese, 77-letna Eleonora Miani vd. Rusconi, 76-letni Olivo Martini, 82-letni Pietro Radivo, 78-letna Raffaella Saksida, 77-Ietni Luigi Kersevan, 83-letna Santina Brecevich vd. Magliano, 81-letni Luciano Damiani, 69-letna Nerina Tas-sini por. de Leitenburg Cobenzl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
šolske vesti
Vodstvo dopolnilnih tečajev IRRSAÈ
sporoča, da bo danes, 11. t. m., ob 16. uri na liceju F. Prešeren nadaljevanje tečaja o folklornih plesih, ki ga vodi Nadja Kriščak. Vabljeni vsi profesorji!
5^!™lnoSK° "GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
IVANKA HERGOLD
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
Krstna uprizoritev Režija: BORIS KOBAL
PREMIERA:
v petek, 14. t. m., ob 20.30 -abonma red A - premierski;
PONOVITVE:
v soboto, 15. t. m., ob 20.30 -abonma red B - prva sobota po premieri;
v nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri -abonma red C - prva nedelja po premieri;
v ponedeljek, 17. t. m., ob 16. uri - abonma red I - mladinski;
v torek, 18. t. m., ob 16. uri -abonma red H - mladinski,
gledališča
VERDI
V	petek, 14. t. n>., ob 20. uri, red C/E, osma predstava opere »Orfej in Evridika« C. W. Glucka. Dirigent Jose Col-lado, režiser Alberto Fassini.
ROSSETTI
Danes, 11. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Shakespearjevo delo »Hamlet«. Režija: G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Do 16. t. m., bo v gledališču Cristallo na sporedu »Tango viennese« Petra Tur-rinija. Nastopata Ariella Reggio in Dario Penne. Predstave so vsak dan ob 20.30, ob nedeljah ob 16. uri, v ponedeljkih počitek. Vstopnice so v prodaji pri UTAT, Pasaža Protti 2. Za informacije telefonirati na tel. št. 741-475, La Contrada.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	petek, 14. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Koncert v spomin Fritza Reinerja.
Okrogla dvorana
Danes, 11. t. m., ob 19.30: Kekčeva adolescenca. KUD Koseski.
V	četrtek, 13. t. m., ob 19. uri: Literarni večer Branka Rudolfa.
Mala dvorana
Danes, 11. decembra, ob 19.30: Mladi mladim. Marija Antič - violina, Lidija Stamkovič - klavir.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, II. decembra, ob 8.30: F. Rudolf »Gozdne živali«. Predstava za osnovno šolo Bilje.
Danes, 11. t. m., ob 11. uri: I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joannes«. Predstava za Srednji lesarski šolski center in Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Upravni odbor in osebje Narodne in študijske knjižnice i-skreno čestitata svojemu dolgoletnemu predsedniku
dr. FRANCU ŠKERLJU
ob prejemu odličja boja in dela SKGZ.
kino
Ariston 16.00 — 22.00 »Orwell 1984«. Režija M. Radford. R. Burton, J. Hurt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 — 22.00 »Un corpo che urla di piacere e di lussuria«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Domani mi sposo«. J. Calà, M. Cariucci, I. Ferrari, K. Huff.
Excelsior 17.30, 19.45, 22.15 »Per vincere domani - The karate Kid«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Telefonate erotiche di una matrigna«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Liquid sky«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Fenomeni paranormali incontrollabili«.
Mignon 17.00 — 22.15 »Top secret!«.
Aurora 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. H. Ford.
Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ragazze erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Conoscenza carnale«. J. Nicholson.
Radio 15.30 — 21.30 »Casanova«. Pre-
Alcione 16.00 — 22.00 »La traviata«, povedan mladini pod 18. letom.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na srečanje s pesnikom
CIRILOM ZLOBCEM
»Kultura in politika v Jugoslaviji danes«
Trst - Trgovinska zbornica, Ul. S. Nicolò 7 - četrtek, 13. decembra 1984, ob 18. uri.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sklicuje
4. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v sredo, 19. decembra 1984, ob 19.30 na sedežu zavoda - Ulica Carducci 8/II.
Dnevni red:
1.	poročilo predsednika;
2.	poročilo ravnatelja;
3.	obračun in predračun;
4.	poročilo nadzornega odbora;
5.	razprava;
6.	razno.
BORISU in NEJKI ob .rojstvu dvojčkov
KATARINE in JERNEJA
t.
čestitata Marija in Silvij.
	LOTERIJA				
BARI	90	27	2	64	16
CAGLIARI	57	59	11	55,	61
FIRENCE	48	45	35	55	40
GENOVA	68	84	89	72	44
MILAN	89	73	7	64	84
NEAPELJ	48	88	64	70	76
PALERMO	25	63	31	75	24
RIM	39	80	86	30	53
TURIN	6	34	84	82	85
BENETKE	12 72 ENALOTTO		25	21	73
2 X X	2 2 X	1 KVOTE 12 — 31.420.000 lir 11 —	1.118.000	lir 10 —	102.500	lir		L X	1	1 2 2	
mali oglasi
PRODAJAM domač krompir. Mario Devetak, Ul. Zanetti, Sovodnje, tel. (ob uri kosila) 0481/882-112.
PRODAM fiat panda 45, 1. 1980, prevoženih 29.000 km: 4.500.000 lir. Tel. na št. 824-064.
PRODAM alfa sud, rdeče barve in 4	|
vrat, 1. 1979, prevoženih 6.500 km: 3.300.000 lir. Tel. 826-084.
PRODAM dva ladijska kompasa shunto F 110, dva spinakerja 0,75 in 0,50 vsak po 105 kv. m, radijski sprejemnik sailor R 108 z radiogoniometrom in z vgrajenim kompasom. Telefonirati v večernih urah na št. 229-126.
PRODAM golf letnik ’75, v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-320.
OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Mačkoljah - Križpot 122, Stanislav Novak. Toči belo in črno vino ter ima domače klobase.
GORIŠKA SEKCIJA mednarodnega skla- * da za naravo WWF išče dobrotnika, ki bi ji lahko podaril stari pisalni stroj. Ponudbe sporočiti v večernih urah na tel. št. 0481/882-244.
V NAJEM dajem prostor, primeren za skladišče, 40 kv. m v Dolini. Tel. na Št. 040/228-390.
LEKCIJE iz matematike in fizike daje izkušeni inštruktor. Informacije po tel. na št. 003865/21972.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44. Opčine - Trst.
KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119.
menjalnica
10. 12. 1984
Ameriški dolar							1.895.—
Kanadski dolar							1.420.—
švicarski frank							744.— '
Danska krona .							170.—
Norveška krona							211,—
švedska krona .							214.-
Holandski fiorini							544.—
Francoski frank							199.—
Belgijski frank							29.—
Funt šterling .							2.280.—
Irski šterling .							1.900.-
Nemška marka							614.50
Avstrijski šiling							87.-
Portugalski eskudo							11.—
Japonski jen .							6.—
Španska pezeta							10.—
Avstralski dolar							1.400,—
Grška drahma .							14,-
Debeli dinar							8,—
Drobni dinar							7.-
BS®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TM6T - ULICA F-FILZI IO - CZ2 B1-AAB
W4HWS
Igrača je otroku resna stvar
ORVISI
zanj ima najlepši dar
TRST
UL. PONCHIELLI 3
MHIH

ITALIJANSKI OLIMPIJSKI ODBOR
si igral Enalotto ?
Z igro ENALOTTO
LAHKO ZMAGAŠ VSAK TEDEN, ČE ZADENEŠ
12, H IN 10 TOČK
igraj Enalotto
Slike, ki niso le spomin
Benetke, 14. 7.
Prepričani smo, da ste bili že na na Trgu sv. Marka v Benetkah in tudi pri znamenitem zvoniku, ki se dviguje 99,78 m visoko. Malokdo pa ve, da je tisti zvonik pravzaprav le kopija starejšega, ki se je prav na istem mestu šopiril tisoč let, do tistega 14. julija 1902, ko se je sesul skorajda v prah. Bilo je ob 9.52 in le naključju gre zahvala, da ni bilo ne mrtvih ne ranjenih. Nekako leta 900 so ga začeli dvigovati in dela so napredovala počasi, celih pet stoletij. Vendar pa so ga strele, potresi. zob časa tako zamajali, da so se morati odločiti za krepka popravila, zadnjič leta 1880. Takrat pa je bilo že prepozno: zvonik se je začel zmeraj bolj nagibati, razpoke so zazijale v med sabo slabo vezanih kamnih, da se je naposled vse sku paj zrušilo. Dvanajst let po dogodku, ki je presunil ves svet, so dokončali novega, enakega, tokrat ta k ega, da bo vztrajal morda dlje od tisoč let.
Za tiste, ki .o jim všeč številke, jih navedemo nekaj : na novo so poleg starih zakoličili 3076 drugih hrastovih kolov, da bi nanje postavili nov zvonik, za katerega so porabili 15.000 stotov cementa, 42.000 kg železa in 1.615 ku bičnih metrov istrskega kamna za skupno težo 4.360.000 kg. Vse skupaj tehta nekako osem milijonov o-semsto tisoč kg, okoli tri milijone sto tisoč kil manj od prejšnjega, kar daje upati, da bomo novega u-
1902, ob 9.52
živali še dolgo let. In še zadnji podatek : izdatek za postavitev novega zvonika je znašal 2.200.000 lir, nekako 22.000 lir za vsak meter viši ne. Koliko milimetrov zvonika pa bi zgradili danes spričo inflacije in vrtoglavih stroškov? (Sliki iz zbirke Filipa Fischerja)
Teater in teatralnost
Od nekdaj mi je bila tale ženska všeč. Eleonora Duse je še danes mit, pa čeprav je že minilo šestdeset let od .ljene smrti in celo 110 *et od tiste gledališke predstave v veronski Areni, ko se je uveljavila s svojo Julijo. Od takrat ni nikoli Prekinila svojega umetniškega vzpo-m* in žela uspehe vse tja do leta 1909, ko se je umaknila z odra. Pa

še enajst let kasneje je spet stopila na odrske deske in se podala na turneje, ki so jo dodobra izčrpale, tako da jo je doletela smrt leta 1924 v daljnem Pittsburghu.
Gabriele D’Annunzio, pet let mlajši dolgoletni prijatelj Eleonore Duse, pa mi ne vzbuja prav -velikih občutkov simpatije. Tu ne gre toliko za njegov literarni opus, ki je -- hošeč nočeš — del italijanske literature in ga ni mogoče ne upoštevati; gre 'a človeka, ki mu je Nietzsche nakazal model, po katerem se je potem vedel: model nad človeka je bil po meri zanj in primeren za vsakršno retorično rabo.
Retorike pri njem res ne pogrešamo, kot ne pogrešamo podjetno s ti: njegov polet na Dunaj med prvo vojno in njegova zloglasna reš-ka avantura to le potrjujeta. Leta 1921 se je »upokojil« in začel graditi svoj mit in mavzolej »Vitto-riale degli Italiani«. D’Annunzio je odlično ustrezal fašizmu in fašistični propagandi ; leta 1924 so mu po delili naslov »principe di Montene voso« in ga tik pred smrtjo postavili za predsednika italijanske akademije. (Sliki iz zbirke Filipa Fischerja)
FILIP FISCHER .
Sìumc li nuoto Pont«? ài tanfi ne «mh'Cntd
eh# dioidt* riialia dallo lu(jo*l<K>Ui

radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
14.05	II mondo di Quark
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1
14.00	Pronto. . . Raffaella? -
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šola in vzgoja: Ženski dogodek
16.25	Zimski šport: Kranjska gora -Svetovni pokal v slalomu
17.(KI Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Tom Story - Risan film
17.25	Iz zoološkega vrta
17.50	Clap clap - Glasbena oddaja 18.20 Spaziolibero:
18.40 II fiuto di Sherlock Holmes -
18.50	Italia sera - Dogodki in osebnosti
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Posebnosti Dnevnika 1 - »Attentato al papa: un’inchiesta che scotta«
21.25	Hit '84 - Popevke
22.25	Dnevnik
22.35	Storia milanese di una dinastia di marionettisti
Drugi kanal
9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v slalomu	*
11.30	Televideo
11.55	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2
13.30	Capitol - TV serija
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju
12.20 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju
14.40	Teletekst RTV Ljubljana
14.45	Šolska TV: Ustvarjanje Titove Jugoslavije
16.00	Poročila
16.15 Svetovni pokal v smučanju
17.35 Z besedo in sliko: Nana, mala opica, otroška serija
17.55	Republiška revija MPZ - Zagorje 84 - Glasbena oddaja
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Ohranitev njork - Kratek film
18.55	Knjiga
19.10 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30 Dnevnik
20.00	J. Romains: Nekaj ljudi dobre volje - Nadaljevanka
21.00	Aktualno : Dve univerzi - Ena reforma
Koper
11.45	in 12.20 Smučanje : Moški veleslalom
14.00	TV novice
14.05 Za uho in oko
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	II jolly è impazzito - Film
11.30	Tuttinfamiglia - Kviz
12.10	Bis Kviz
12.45 □ pranzo è servito - Kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere
16.30	Buck Rogers - TV film
17.30	Tarzan - TV film
18.30	Help - Glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - Kviz
20.25	Dallas TV film
21.25	Dynasty - TV film
23.25	Anastasia - Film
RETEQUATTRO
8.30 Brillante - TV novela 9.20 In casa Lawrence - TV film
10.10	Alice - TV film
10.30	Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.05 In casa Lawrence - TV film
16.10	Mr. Abbott e famiglia
16.30	La battaglia dei pianeti
17.00	Masters i dominatori dell’universo
17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela
19.25	M’ama non m’ama - igra
20.25	Delitto al ristorante cinese
22.30	Kazinsky - TV film 23-30 Lampi nel sole - Film
1.00	Hawaii Squadra Cinque Zero
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Non desiderare la donna d’altri Film
11.30	Sanford & Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford
TELEVIZIJA
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem : Aktualnosti, igre
14.45	Musikit - Nagradna igra
16.00	Risan film
16.25 Šola in vzgoja : Gledališče za mladino
16.55	Due e simpatia: Ana Karenina
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.20	Dnevnik 2 - šport
18.30	L’ispettore Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	Hombre - Film
22.20	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	Filmske novosti
22.35	Dnevnik 2 - Dossier : Dokument tedna
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.55	Milanski glasbeni popoldnevi
16.10	Šola in vzgoja: Televizija in mladina
16.40	Šola in vzgoja : Druga plat
17.10	Dadaumpa - TV variete 18.15 L’Orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželni programi LuttazzijéV koncert
20.05 Šola in vzgoja - Dokumentarec o vesolju
20.30	3 Sette - Rubrika Dnevnika 3
21.30	Torkov koncert : Grace Bumbry in Shirley Verrett
23.00	Dnevnik 3
23.35	Jacques Offenbach
14.35 TV film iz serije »Medicai center«
15.30	Zapuščina redovnice
16.40 Naia proti bogu morja in boginji gora - TV film 17.05 Oblikovanje prihodnosti
17.30	TV film iz serije »Baileyeve dogodivščine«
17.55 TV novice
18.00	Rdeča hiša - Nadaljevanka
19.00	Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Pokrajinski kongres ANED GORICA — Boj proti varozi GRADIŠČE OB SOČI — Razstava nevsakdanjih zbirk
TRST — Danilo Jejčič v TK Galeriji TRST — 60 let barkovljanske Sirene
19.30 TVD Stičišče
19.45 Arura - Vpogled v tibetansko medicino
20.20	Smučanje: Moški veleslalom
21.20	Dvori življenja na Zemlji 22.20' TVD - Vse danes
22.35 Zdravnik in pacient
23.20	Gost - TV film iz serije Alfred Hitchcock predstavlja
15.30	Sanford & Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
I» specchio magico - Risanke Nana Supergirl - Risanke Il tulipano nero - Risanke
17.40	La donna bionica - TV film
18.40	Charlie’s Angels - TV film 19.50 Lady Georgie - Risanke
20.25	A-Tcam TV film
21.25	Simon & Simon - TV film
22.30	Masquerade - TV film
23.30	Šport: Košarka 1.00 Cannon - TV film
TELEPADOVA
15.00	Cadetto il principe dei mostri - Risanke
16.00	II mio amico marziano
17.00	Flash Gordon Risanke
17.30	Gatchman - Risanke
18.00	Lamu - Risanke
18.30	Lupin ni. Risanke
19.00	Candy Candy - Risanke
19.20	Marcia nuziale - TV film
19.50	Mama Linda - TV film
20.20	II paramedico - Film
22.20	Šport: Catch
23.30	Una volta di troppo - Film
TRIVENETA
12.50	Hawk l’indiano - TV film
14.00	TV film
14.30	Simbad il marinaio - Film
16.00	Filmski spored
16.30	Risani filmi
17.00	Ttie Fiying Kiwi - TV film
17.30	Izložba dragocenosti
20.00	Filmski spored
20.30	Squadra speciale con licenza di sterminio - Film
22.00	Izložba dragocenosti
TELEFRIULI
16.50	I fantastici 4 - Risanke
17.15	Robottino - Risanke
17.40	Mechander Robot - Risanke 18.05 Shogun - Risanke
18.30	Avventure di frontiera
19.00	in 20.00 Veronica il volto dell’amore - TV film
20.30	Amore pensami - Film
22.15	Nogomet: Pisa - Triestina
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše; Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Dosje Koprivišče; 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00-13.00 Dopoldanski program; Glasbeni mozaik ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni pot puri ; 12.00 Sestanek ob 12.00: Proti filmskemu ustvarjanju; 12.30 Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim;
16.00	Športna tribuna ; 16.30 Glasbeni listi ; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba ; 18.00 Slovenska dela na mednarodnih natečajih: Drago Jančar: »Izpoved hudodelca«; 18.50 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; Med glasbo; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe: pesmi in plesi ; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.35	Glasbeni umetniki: na 21. opatijski tribuni - Hubert Bergant - 50-letnica ; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček ; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music ; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna ; 10.10 Šola in vzgoja ; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Besede in glasba; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; Popoldanski spored: popevke; 14.45 Casadei Sonora;
15.00	Svet ustvarjajo ženske; 15.45 Neuvrščeni - politična oddaja ; 16.45 Savio record ; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash ; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io '84;
10.30	Popevke; 11.10 Apartheid - radijska priredba ; 11.30 II garage dei ricordi ; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasbena oddaja ; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Oblò;
16.00	II Paginone - zvočna rubrika ;
17.30	Radio 2 - Ellington 84; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba ; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Spe-cus; 20.00 Radijski oder; 20.45 Po gledališki predstavi; 21.03 Kvartet Au-ryn; 21.30 Diskoteka; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj; 8.05 Napoved programa; 8.45 Roderick Hudson H. Jamesa, 10. nadaljevanje; 9.10 Discogame; 10.00 Športna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Ho tante cose da dirvi - novela ; 15.42 Omnibus ; 18.32 in 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131 -nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov:
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki ; 14.05 V korak z mladimi;
14.35	Revija mladinskih pevskih zborov; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba;
18.00	Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov ; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna od-' da ja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe.
ZASEBNE POSTAJE
Bojkotirali pa bomo volitve v okrajne svete
V nedeljo tudi na slovenskih šolah volitve za obnovo zavodnih svetov
Starši, dijaki, profesorji ter neučno osebje slovenskih srednjih šol bodo v nedeljo in ponedeljek volili svoje za stopnike v zavodne svete. Tudi ob tej priliki se bodo vse komponente slo venske šole vzdržale volitev v pokra j inske oz. okrajne šolske svete. Boj kot je v znak protesta ker nam n šolska oblast dala samostojnega slo venskega šolskega okraja. Zaradi te ga bomo tudi tokrat volili le zastopnike v zavodni svet. Volišča bodo odprta v nedeljo od 8. do 20. ure in v ponedeljek, od 8. do 13.30. To na vsaki šoli. Profesorji bodo nekaj dni prej, jutri, 13. decembra, v dopoldanskem času volili svoje zastopnike v deželno komisijo za vprašanja slovenskega šolstva.
Na liceju Primož Trubar bodo starši izvolili tri zastopnike, prav toliko dijaki. Za starše kandidirajo: Alojz Bednarich, Karel Bresciani, Edmund Cossutta, Anamarija Budhna - Roner, Irena Vetrih - Bertolini, Tatjana Mosetti - Rincili. Za dijake kandidirajo: David Bresciani, Aleš Cej, Marino Cociancig, Igor Pahor, Nadja Rebec in Mitja Rupel.
Na učiteljišču Simon Gregorčič bodo starši prav tako izvolili tri za-
stopnike, enako število dijaki. Kandidirajo naslednji starši: Tatjana Čuk, Marta Bizjak, Niko Mermolja, Tereza Perissutti in Oskar Ussai. Za dijake kandidirajo: Serena Zorn, Mirjam Černič, Emanuel Ferfolja, Peter Grusovin, Erika Kojanec in Marko Temon.
Na trgovskem zavodu Ivan Cankar bo izvoljeno enako število staršev in dijakov kot na drugih šolah. Starši -kandidati so naslednji: Vid Primožič, Severina Baldan - Peric, Božica Humar - Škrt, Dario Leghissa, Dezide-rij Cotič in Jožica Volčič - Madrič. Dijaki - kandidati pa: Robert Cotič, Julijan Čaudek, Andrej Vogrič, Aleš Fajt, Vasil Korošec in Luiza Gergolet.
Na nižji srednji šoli Ivan Trinko bodo starši izvolili šest zastopnikov. Dijaki tu ne volijo. Starši bodo lahko izbirali med naslednjimi kandidati: Damijan Paulin, Branko Kuzmin, Ernesto Quinzi, Majda Mozetič - Makuc, Mario Černič, Nataša Paulin - Pelerin, Severino Klede, Branka Koren -Frandolič, Hadrijan Corsi, Emil Ra-detič, Alojz Buzzinellf in Ivan Flo-renin.
Na vsaki od omenjenih šol bodo profesorji izvolili svojih šest kandidatov,
po enega zastopnika pa tudi neučno osebje. V zavodni svet pride avtomatično tudi ravnatelj šole.
Dar Kmečke banke klubu »Cuore amico«
Klub »Cuore amico«, ki deluje v okviru centra za boj proti srčnim boleznim v goriški bolnišnici se zahvaljuje Kmečki banki v Gorici za človekoljubno darilo, ki ga je ta dala njihovi organizaciji.
SIP ojačila naprave v Špetru
Družba SIP je v zadnjih dneh namestila v Špetru ob Soči novo telefonsko minicuntralo, ki bo. skupaj z že obstoječo, lahko ugodila potrebam 400 novih naročnikov. Obenem zaključujejo z deli za postavitev kab ljev v Špetru, medtem ko jih bodo v bližnjem Casseglianu predvidoma postavili v prvih mesecih prihodnjega leta.
Šest novih avtobusov v mestni prevozni službi
V goriškem mestnem prometu bomo kmalu videli šest novih avtobusov. Nabavilo jih je goriško mestno avtobusno podjetje. Njihova vrednost znaša nad eno milijardo lir. Denar so dobili za tri četrtine od deželne uprave, v okviru petletnega načrta obnovitve avtobusnega parka v deželi. Ostalo četrtino bo morala dati iz svojega go-riška občina, vendar dobi tudi za to ugodno posojilo. Avtobuse so zastopnikom oblasti in tisku predstavili včeraj zjutraj.
Novi avtobusi bodo v nekaterih primerih nadomestili že dotrajane. V avtobusnem podjetju pa že načrtujejo.
V priredbi ZSKD
V nedeljo v Gorici Kosovelova proslava
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo 14. januarja prihodnjega leta. Datum so določili na zadnji seji odbora ZSKP. Na tej seji so pozitivno ocenili letošnjo Cecilijanko, ki je bila po zastopstvu pevskih zborov in obisku uspešna. Vsa občila so dobro spremljala revijo, izjemo predstavljajo le italijanski dnevniki. Svoje zadovoljstvo nad obiskom in uspehom osebne razstave je izrazila tudi slikarka Veselka Šorli Puc. V zvezi ^ revijo ostaja še vedno odprto vprašanje prisotnosti strokovne komisije.
ZSKP se pripravlja na Kosovelovo proslavo, ki bo v nedeljo, 16. decembra ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici. Slavnostni govor bo imel tržaški pisatelj Boris Pahor. V programu bodo nastopili tudi recitatorji in zbor. Odprli bodo tudi razstavo Pahorjevih del.
20-letnice delovanja štandreške dramske skupine se bo ZSKP spomnila januarja s spominsko plaketo. Ob premieri Povšetovega dela »Milijonarji v oblakih« bo poskrbljeno za okroglo mizo o delovanju amaterskih skupin, razstavo slik in plakatov, nagrajevanje igralcev. Izdali bodo tudi priložnostno brošuro.
Kabaret v Dolu
Danes bo na povabilo KD »Kras« Dol - Poljane gostovala v Dolu dram-
ska skupina KD »Tabor« z Opčin z zabavno priredbo Draga Gorupa »Mali tabor starih — Beseda 84«. 60 minut kabaretskega večera sestavljajo pesmi, vici in druge »zbadljivke«. Gledalci se bodo skratka naužili enourne pristne zabave. Vse bo izvedeno v tržaškem narečjih
Relativno mlada skupina kabareti-stov vzbuja v zadnjih časih vedno več pozornosti pri publiki in je zelo priljubljena. Zato si prireditelji in nastopajoči tudi tokrat pričakujejo lep odziv gledalcev, tudi zaradi tega, ker je prireditev namenjena in primerna vsem starostim.
Kabaretni večer bo na sporedu v prostorih osnovne šole v Dolu s pričetkom ob 20.30. (zt)
Danes protestna manifestacija v Krminu
V Krminu bo danes dopoldne zborovanje proti nameravanemu zaprtju tamkajšnje bolnišnice. Približno ob 11.30 bo na glavnem trgu zborovanje z govorom župana, nato pa bodo udeleženci v sprevodu odšli do bolnišnice. Protestna akcija, s predvideno zaporo trgovin in javnih lokalov, bo trajala približno od 11. do 12.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
V Škocjanu aretacija menda zaradi ugrabitve
S Tržiškega smo včeraj izvedeli, za svojstven primer iz črne kronike, v katerem naj bi navaden občan sam vzpostavil »pravico«, potem ko so ga okradli, pri tem pa šel tako daleč, da sedaj sam sedi v zaporu pod precej hudima obtožbama. Uporabljamo pogojno obliko, ker nam policijski in sodni organi niso postregli z uradnimi informacijami, čeprav so oboji dali razumeti, da so glasovi o dogodku utemeljeni.
Po tem, kar smo izvedeli, naj bi v goriškem zaporu kakih 10 dni sedel 30-letni Oriano Bergamasco iz Škocjana (Ulica Santo spirito 22) lastnik mesnice v Pierisu. Osumljen naj bi bil ugrabitve in izsiljevanja.
Pred časom so mu menda neznanci odnesli avtoradio in nekaj drugega blaga. Zdi se, da je mož »zavohal«, kdo so tatovi. V družbi nekaterih prijateljev je zato opravil kazenski pohod: najprej naj bi tatiče ugrabili, jih nekje na skritem surovo pretepli, potem pa jim izsiljevali precej denarja, če ne bi želeli imeti še hujših posledic.
Toliko o tem, uradno sicer nepotrjenem dogodku, ki pa je v Škocjanu in bližnjih vaseh povzročil veliko hrupa. Bergamascova večdnevna odsotnost je namreč vsakomur takoj padla v oči, saj gre za zelo znanega človeka. Ne samo zaradi mesnice, pač pa tudi zaradi njegovega dela življenja, saj kaže, da se je Bergamasco rad ponašal z luksuznimi
avtomobili, očarljivimi temnopoltimi manekenkami in drugimi simboli razkošja.
Novi prostori za upokojence
Prihodnjo nedeljo bodo goriški slovenski upokojenci odprli svoj novi sedež v prostorih Šolskega doma v Ul. della Croce. Otvoritev novih prostorov bo ob 16. uri. Istočasno bp to priložnost za počastitev vseh letošnjih jubilantov, tj. članov društva, ki so letos praznovali okroglo življenjsko obletnico.
Kot so nam povedali odborniki društva, ki je v komaj dveh letih zbralo že približno 350 članov, pomenijo novi prostori pomembno pridobitev za društvo. V njih ne bodo imeli samo primernejše sobe za sestanke, pač pa bo nekak krožek, kjer se bodo lahko zbirali za igranje šaha in druge dejavnosti.
•Jutri popoldne se bo v pokrajinski palači sestala komisija pokrajinskih svetovalcev, ki so zadolženi za spremljanje dogodkov ob meji, upoštevajoč določila osimskega sporazuma. Govorili bodo o stikih med goriško pokrajinsko upravo in Unijo Italijanov iz Istre in z Reke, ki so se že pričeli pred časom, ko je bila na Goriškem v gosteh delegacija Unije.
Surov napad v Štandrežu stopnjuje občutek strahu in ogroženosti
Sobotni dogodek v Štandrežu, kjer sta dva oborožena roparja težko ranila in okradla 74-letnega upokojenca na njegovem domu — o dogodku žal poročamo šele danes, ker se je pripetil že potem ko smo redakcijo časopisa in goriške strani že zaključili — jasno kaže, da se val kriminalnih dejanj ni umiril. Ravno nasprotno, zaradi brutalnosti napada na priletnega možakarja, ki je živel sam v hišici v Ulici Monte Festa 17, bi lahko sklepali, da je še zmeraj na delu nekaj nevarnih skupin ali posameznikov, kljub temu, da je policijskim organom v zadnjem času uspelo prijeti nekaj vlomilcev.
Kaj se je pravzaprav zgodilo v soboto zvečer v hišici 74-letnega Emila Brainija? Preiskovalni organi razpolagajo žal samo z izjavami, ki jih je dal upokojenec, žrtev grobega napada in s tem, kar so povedali nekateri sosedi, ki jih je Braini zaprosil za pomoč, potem ko sta roparja z zakrinkanima obrazoma na hitro zapustila kraj in se, menda, odpeljala z avtom fiat 131 veronske registracije. Roparja, od katerih je bil menda eden oborožen s pištolo, sta v hišico vstopila brez težav, saj so bila vhodna vrata nezaklenjena. Brainija sta našla v kuhinji, v pritličju, kjer je poslušal radio. Na zelo grob način
sta od njega zahtevala denar. Od groženj sta kmalu prešla k dejanju, saj sta upokojenca zelo hudo ranila, najprej z udarci s pištolo po obrazu in najverjetneje z brcami. V bolnišnici kamor so ga prepeljali nekaj pred 21. uro, so mu zdravniki, poleg ran na glavi, ugotovili tudi nalom šestih reber.
Potem ko sta Brainija dobro obdelala sta roparja pretaknila vse predale in omare in se končno polastila razmeroma skromne vsote denarja, vsega okrog milijon lir. Preden sta odšla, nista pozabila na grožnjo: »Če pokličeš policijo, ti zažgemo hišo.«
Nekaj časa zatem se je Braini z zadnjimi močmi splazil iz hiše, skozi okno, ker sta roparja od zunaj zaklenila vhodna vrata. Pozvonil je pri sosedih, ki so se ga prvi trenutek pošteno ustrašili, saj je bil ves v krvi. Dogodki so se potem odvijali, kakor je običajno: poklicali so policijo in rešilni avtomobil, sosedi in prebivalci Ulice Monte Festa in sosednjih ulic so prišli iz hiš ter ogorčeno komentirali dogodek, zbiranje informacij itd. Medtem pa sta napadal ca imela najbrž dovolj časa, da sta se nemoteno oddaljila. Kako in v kateri smeri, samo lahko ugibamo. Dogodek je povzročil, povsem naravno,
veliko ogorčenje ne samo med štan-dreško skupnostjo, ampak nasploh. Stopnjuje se med prebivalstvom nekakšen občutek strahu in ogroženosti spričo vse pogostejših roparskih podvigov in podobnih kriminalnih dejanj. Za nekatera javnost sploh ne izve, ker občani, iz strahu pred maščevanjem, tatvine ali drugih kaznivih de jan j, ne prijavijo. Včasih so razlogi za molk drugačni. Pa bi morala biti javnost kar se da točno informirana o teh dogodkih, ne toliko zaradi pravice do informacije, ampak da bi bila opozorjena pred nevarnostjo.
Ob sobotnem dogodku se vsiljuje razmišljanje, od kod naj bi bila napadalca. Avtomobil z registrsko tablico iz Verone, ki naj bi ga zadnje dni večkrat opazili po ulicah štan-dreža je samo eden od elementov, ki ga je treba vsekakor preveriti, čudno se zdi, da bi skupina, ki prihaja iz oddaljenega kraja tako zanesljivo izbrala žrtev. In to v ulici, kjer je izhod z avtomobilom mogoč samo v eni smeri. Toliko bolj verjetno se zdi zato sodelovanje oseb, ki kraj in okoliščine dobro poznajo. Slišati je tudi drugačna razglabljanja. Tako naj bi se storilci različnih tatinskih in roparskih podvigov v našem mestu lahko skrivali med .tistimi, ki služijo vojaški rok v številnih kasarnah, bo-
disi v Gorici, bodisi v okolici. Vojaki pa se, kakor znano, na prost izhod iz kasarne, podajo lahko v civilnih oblačilih, lahko uporabljajo svoje avtomobile in druga vozila itd.
Sicer pa se število kaznivih dejanj proti premoženju občanov veča v zadnjem času tudi v nekaterih krajih v okolici Gorice. Tako so recimo na območju Števerjana v zadnjem času zabeležili krajo več avtomobilov, v enem primeru so bili tatovi tako predrzni, da so menda avto odpeljali iz zaklenjene garaže.
Lahko bi še navajali podobne primere iz drugih krajev, kar vse kaže, da se kriminalna dejavnost zaskrbljujoče veča. Razlogi so lahko različni, vendar stanje zahteva takojšen, odločen in obenem skupen odgovor: ustrezne in uspešnejše preventivne ukrepe organov, ki so zadolženi za zaščito občanov in njihovega premoženja, večjo budnost občanov samih. Povsem zgrešeno pa bi bilo, če bi klonili grožnjam in ustrahovanju.
O naraščanju kriminala v Štandrežu bodo razpravljali drevi ob 20.30 na javni izredni skupščini rajonskega sveta, ki bo v socialnem centru (bivšem otroškem vrtcu). Predvidoma bodo zastopani tudi organi javne varnosti.
kako bodo ponekod izboljšali avtobusno službo. Doslej tega niso mogli napraviti tudi zaradi preobremenjenosti sedanjega avtobusnega parka.
V zadnjih treh letih so vsa tri javna avtobusna podjetja, ki delujejo na Goriškem, to je mestno podjetje v Gorici, medobčinski avtobusni konzorcij v Tržiču ter pokrajinsko avtobusno podjetje, nabavila z deželno pomočjo kar 30 novih avtobusov. Sedaj načrtujejo združitev treh podjetij v eno samo. V to podjetje naj bi prišli še dve preostali zasebni podjetji in sicer tisto, ki vzdržuje mestni promet v Gra-dežu ter tisto, ki upravlja nekatere vožnje na relaciji Tržič - Trst. S poenotenjem bi precej zmanjšali režijske stroške, ki so sedaj zelo visoki. Pa tudi javna avtobusna služba bi pridobila, potniki pa še najbolj.
pismo uredništvu
O stavkah dijakov
Prejšnji teden so dijaki na nekaterih višjih srednjih šolah stavkali proti Pinochetovemu režimu v Latinski A-meriki. Stavka je bila 6. decembra. Dan prej so dijaki - predstavniki razredov izjavili, da se bodo tudi slovenski dijaki udeležili stavke. Profesorji so na državnem tehničnem zavodu Žiga Zois prebrali okrožnico, iz katere je bilo razvidno, da morajo starši dati dovoljenje sinu ali hčeri, da stavka, in pismeno dovoljenje morajo dijaki prinesti v šolo ob 8.20. Tisti, ki ne bo imel pismenega dovoljenja ne bo smel stavkati. Kdor pa bo stavkal, čeprav z dovoljenjem staršev, bo imel neopravičene ure. Tako so povedali profesorji. Sprašujem se: je Italija še vedno demokratična država? Ker dvomim, želim, da ne objavite mojega podpisa.
Mati dijaka na zavodu Žiga Zois.
Pripis uredništva: Poln podpis hranimo v našem uredništvu.
Jutri stavka za davčno pravičnost
Enotna sindikalna zveza je za jutri oklicala na Goriškem 2-urno splošno stavko v zadnjih dveh urah vsake izmene. Stavka bo postavila zahtevo po davčni pravičnosti, s tem, da se čimprej sprejmejo ukrepi finančnega ministra Visentinija in se zmanjša davčni pritisk na dohodke odvisnih delavcev, ki jim davki nenehno izpodjedajo kupno moč.
Sindikati pozivajo vse delavce, brezposelne in upokojence, naj se u-deležijo skupščine, ki bo v kinodvorani Excelsior v Tržiču, jutri popoldne ob 15. uri.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Savana violenta«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Pomo revolution, vizii e manie di una ex vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »II giustiziere della strada«.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 Oggetto di desiderio«.
EXCELSIOR Danes zaprto.
COMUNALE Danes zaprto.
Kova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Razkropite se, kaj zijate«.
SVOBODA 20.00 »Beg«.
DESKLE 19.30 »Flash dance«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Ob 9.30 Emma Mladovan iz bolnišnice Sv. Justa na glavno pokopališče; ob 11. uri Pavlina Kovačič iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
PRIMORSKI DNEVNIK —11. decembra 1984
šport □ stran 9
V nedeljo pred velikim številom gledalcev v 11. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige
Jadranu z dobrim skokom mestni derbi s Skedenjci
Servolana Leasest — Jadran	99:110 (40:58)
SERVOLANA LEASEST: Pieri 14 (4:7), Bubnich, Deste 4, Cumbat 6 (2:4), Toniti 24 (3:6), Sculin 16 (4:4), Rossi 15 (5:6), Furlan, Briganti 15 (1:4), Crevatin 5 (1:2).
JADRAN: K. Stare 21 (5:7), Ban 38 (9:9), Čuk 19 (1:3), Raubcr 8 (2:2), I. Starc 10 (2:5), Gulič 6 (2:3), Daneu 6 (2:4), Žerjal, Sosič, Vremec 2 (2:2).
SODNIKA: Chiarella (Gorica) in Fortunati (Videm). OSEBNE NAPAKE: Servolana 29, Jadran 25. PET OSEBNIH NAPAK. Ban (36), Rossi (38), Čuk (39), Crevatin (40). PROSTI METI: Servolana 20:33, Jadran 25:35. 3 TOČKE: Ban 1, Tonut 1. GLEDALCEV: 2.000.
Jadranovi košarkarji so si mestni derbi s Sorvolano Leasest zagotovili že po 15 minutah igre. Le dotlej je namreč škedenjcem uspelo enakovredno boriti se z našimi košarkarji, ki pa so v eni minuti od 31:35 povedli na 31:40 in odtlej je njihova prednost skokovito rastla.
Jadran v številkah METI 2 TOČKI: Ban 13:16; Čuk 9:12; K. Starc 8:12; I. Starc 4:8; Rau-ber 3:10; Daneu 2:9; Žerjal 0:1; Gulič 2:6; Sosič 0:2. 3 TOČKE: Ban 1:2; I. Starc 0:1; Gulič 0:2. SKOKI. Ban 3 v obrambi, 8 v napadu; Čuk 5, 1; K. Starc 6, 1; I. Starc 0, 1; Rauber 3, 2; Daneu 8, 3; Gulič 2, 3; Vremec 1, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Ban 2, 1; Čuk 3, 5; K. Starc 4, 1; I. Starc 3, 3; Rauber 2, 1; Daneu 1, 1; Žerjal 2, 1; Gulič 1. 2; Sosič 1, 0; Vremec 1, 0. BLOKADE: čuk 2, Rauber 1. ASISTENCE: Ban 3; čuk 1; K. Starc 1; I. Starc 3; Žerjal 1; Gulič 2; Sosič 2.
(Pripravil: M. Oblak)
Jasno je bilo, da je v tem srečanju odločal skok. Jadranovci so nam-reč povsem »preskakali« svoje tekmece. ki so se sicer požrtvovalno borili, proti višjim jadranovcem pa so bili brez moči. Z odličnim skokom so naši košarkarji tako polovili vse odbite žoge in so nato lahko razvili hitre protinapade, ki jih je v glavnem vodil razpoloženi Klavdij Starc, ki je bil v tem delu tekme, ob odličnem Marku Banu, tudi najboljši mož na igrišču.
Po visokem vodstvu v prvem polčasu so jadranovci z dobro in učinkovito igro nadaljevali tudi v drugem tako da so si priigrali visoko vodstvo 25 točk (80:55 v 27. min.). Marko Ban je bil za nasprotnike še na-
prej neustavljiv, Čuk se je izkazal z nekaterimi efektnimi koši, pa tudi o-stali so igrali zanesljivo in postregli svojim številnim navijačem tudi z nekaterimi atraktivnimi potezami.
Ob visokem vodstvu je Jadranov trener Andrej Žagar izvedel nekaj menjav, tako da je škedenjsko moštvo znižalo zaostanek.
»Marsikdo se je čudil ob teh menjavah. Tudi sam ne bi tako ravnal, če ne bi to dopuščali razpleti na igrišču. Visoko smo vodili. Kaj bi proti Servolani iskali koš-razliko, bolj važ no je bilo, da stopijo na igrišče vsi
Pisa - Triestina 1:1 (0:1 )
STRELCA: v 19. min. De Falco, v 55. min, Baldieri.
PISA: Marnimi, Armenise, Volpeci-na; Chili, Ipsaro, Caneo, Berggreen, Mariani, Kieft, Giovanelli, Baldieri (od 68. min, G alb).
TRIESTINA:	Bistazzoni, Bagnato,
Cerone, Costantini (od 81. min. Gam-berini), Biagini, Braghin, De Falco, Braglia (od 67. min. Moro), Romano, Vailati, D’Ottavio.
PISA — Triestini je končno uspelo prekiniti čmo serijo negativnih rezultatov na gostovanjih in proti vodilni Pisi zaigrati dobro, kar ji je prineslo zasluženo točko.
Tržačani v nedeljo niso igrali o brambno in so bili v napadu precej nevarni. Posledica tega je bil tudi vodilni gol De Falca, ki je imel ob koncu polčasa še eno priložnost za povečanje rezultata, ki pa je ni izkoristil. V drugem delu je Pisa močno priti-
igralci, saj naša zmaga ni bila nikoli v dvomu,« je po srečanju dejal Jadranov trener Žagar.
V nedeljo je škedenjsko moštvo vo dii Franco Stibiel, ker je bil glavni trener Martini izključen.
Stibiel pa je po srečanju dejal: »Ko smo še uspeli zdržati Jadranov tem po igre, smo se z jadranovci tudi e-nakovredno borili. Pod košema pa nismo imeli kaj iskati in vsi naši napori so bili zaman. Fantje so se srčno in požrtvovalno vrgli v boj. Proti višjim jadranovcem pa je bilo vse za man. Mislim, da je številno občinstvo prišlo na svoj račun. Srečanje je bilo še kar na zadovoljivi tehnični ravni. Več je bilo tudi atraktivnih potez, pa tudi visok rezultat je za tak ambient kot nalašč.«
Mestni derbi je torej mimo. Jadran je pospravil nov par točk, s katerim se je še više povzpel na prvenstveni lestvici. Sedaj pa čaka naše košarkarje srečanje proti Fulgor ju iz For-lija. Naši so zopet favoriti.
(B. Lakovič)
snila in izenačila z Baldierijem.
IZIDI 13. KOLA: Cagliari - Arezzo 4:1; Campobasso - Parma 3:1; Cesena - Taranto 4:2; Empoli - Padova 1:0; Genoa - Catania 0:0; Lecce - Bologna 0:0; Perugia - Bari 1:1; Pescara - Sambenedettese 1:0; Pisa - Triestina 1:1; Varese - Monza 2:1.
LESTVICA: Pisa 20, Bari 19, Catania 16, Perugia, Lecce 15, Monza, Genoa, Triestina, Bologan, Arezzo, Empoli 13, Cesena, Varese, Pescara 12, Padova, Sambenedettese. Taranto 11, Cagliari, Campcfcasso 9, Parma 8. (Cesena in Triestina imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (16.12.): Arezzo - Genoa; Bari - Pisa; Campobasso - Cagliari; Cesena - Varese; Monza - Bologna ; Padova - Pescara ; Parma - Lecce; Sambenedettese - Empoli; Taranto - Catania ; Triestina - Perugia.
V drugi italijanski nogometni ligi
Triestina remizirala
V 12. kolu italijanske košarkarske A-l lige
Stefanel poražen v Bologni
Po zmagi nad Ciaocremom je Banco ri>ma spet sama na vrhu lestvice, šaj je izgubil tudi Bertoni. V nedeljskem kolu je vladalo največ zanimanja za oastop novega Američana pri Sima-CU Carrolla, ki pa je pred domačimi Sledalci popolnoma razočaral
^°ga - Stefanel 81:72 (38:34)
YOGA: Gualco 12, J. Douglas 27, 'atti 4, L. Douglas 4, Pedlacani 8, Vi-oinelli 8, Jacopini 8, Bergamotti 2.
STEFANEL: Fischetto 10, Coleman 1®> Vitez 6, Colmani 2, Dilton 15, Bo-bicchio 6, Bertolotti 14, Lanza 3.
IZIDI 12. KOLA: Simac - Indesit
92:99; Jollycolombani Peroni 101:88; Mu Lat - Granarolo 93:82; Riunite R. Emilia - Bertoni 77:70; Australian Man' 78:98; Yoga - Stefanel 81:72; Bancoroma - Ciaocrem 104:87; Scavolini - Honky 101:91.
LESTVICA: Bancoroma 18, Riunite, Mu Lat, Ciaocrem, Borioni 16, Simac, Jollycolombani 14, Indesit, Granarolo, Peroni 12, Scavolini, Marr, Stefanel 10, Australian, Yoga 6, Honky 2.
A 2 LIGA
Reyer - Segafredo 85:79 (45:43)
SEGAFREDO: Biaggi 9, King 19, Sfi-
ligoi 6, Ardessi 14, Mayfield 19, Bon 7, Nobile, Bullara 5.
IZIDI 12. KOLA: Latini - Popper 90:79; OTC - Master V. 100:84; Re yer - Segafredo 85:79; Landsystem -Brescia 74:95; Fermi - Viola 106:128; Benetton - Mister Day 96:75; American Eagle - Cida 91:80; Spondilatte -Succhi G. 90:87.
LESTVICA: OTC 18, Viola, Reyer, Brescia 16, Segafredo, American Eagle, Benetton, Latini, Fermi 14, Spondilatte, Cida 12, Mister Day 10, Popper, Succhi G., Landsystem, Master V. 6.
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
IZIDI 12. KOLA
Servolana Leasest - JADRAN 99:110 Fulgor Forlì - Ccam Bologna 93:101 B. Ravenna - Cavcja Forlì 66:60 Ball. Vicenza - Udine Nord 72:63 Virtus PD - Italmonfalcone 86:78 Stefanel TV - Tre Stelle MO 103:89 Basket Oderzo - B. Fidenza 76:71 San Dona - Castelfranco 77:57
PRIHODNJE KOLO (15. 12.) JADRAN - Fulgor Forti (1 |. 12. ob 21. uri); CEAM BO - Vicenza; Castelfranco - Ser. Leasest; Cave ja . Fidenza; Italmonfalcone - Tre Stelle MO; Udine Nord - Oderzo; Stefanel TV - Virtus PD; San Dima -B. Ravenna.
LESTVICA
1. Vicenza	11	10	1	862:774	20
2. Stefanel	11	8	3	1049:912	16
3. Udine N.	11	8	3	894:837	16
4. Virtus PD	11	8	3	912:866	16
5. Fidenza	11	7	4	883:836	14
6. JADRAN	11	6	5	962:904	12
7. San Donà	11	6	5	905:882	12
8. Castel.co	11	6	5	824:845	12
9. Ravenna	11	5	6	816:902	10
10. Oderzo	11	4	7	871:915	8
11. Fulgor	11	4	7	825:903	8
12. CEAM BO	11	4	7	892:909	6
13. Italmonf.	11	3	8	892:909	6
14. Tre Stelle	11	3	8	906:925	6
13. Servolana	11	3	8	919:993	6
16. Caveja	11	3	8	914:995	6
JADRANOVI STRELCI: Ban 288 (84:99); Čuk 177 (13:28); Rauber 124 (22:30); K. Starc 103 (19:38); I. Starc 95 (15:30); Gulič 58 (9:18); Daneu 47 (9:15); Žerjal 40 (12:16); Sosič 15 (5:7); Vremec 15 (4:5).
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Prvi del prvenstva končan
Komentar FRANCI BOŽIČ
V	zadnjem kolu prvoligaškega pr venstva so jugoslovanski elitni Ugasi dosegli rekordnih 29 golov ali v povprečju več kot tri na tekmo. Gledalci so tokrat zares prišli na račun, videli so namreč točo golov in kar dobre igre. Presenečenj pa vendarle ni bilo. še najodmevnejšo zmago je zabeležil sarajevski Željezničar s Partizanom — 4:0. To je bil tudi spo pad edinih jugoslovanskih klubov, ki sta še v konkurenci za pokal UEFA.
V	ospredju pozornosti je bil zagrebški derbi med Dinamom in Hajdukom, ki si ga je ogledalo nad 50 tisoč gledalcev. Bilo je 2:0. Spličani so z dvema goloma Sliškoviča vodili, nato pa se je dvakrat med strelce vpisal še odlični Mlinarič. Tekma je bila izredno razburljiva vse do 90. minute, vzdušje pa na vrhuncu. Zagrebčani so igrali bolje, Spličani pa so bili nevarnejši. Dinamo je pravzaprav rešil odlični vratar Stojič, ki je v zadnjih minutah ubranil dva silovita strela z neposredne bližine. Po kakovosti pa igra ni bila vrhunska, igralci so sicer veliko tekli, toda bravuroznih potez je bilo bolj malo. V posebno težkem položaju je bil trener Dinama Ivič, ki je po rodu Spličan, z njim pa so povezani največji Hajdukovi u-spehi, tokrat pa je sedel na klopi Dinama. Ivič je spet na dobri poti, po prihodu je dobesedno preporodil, sicer le povprečno zagrebško moštvo.
V Beogradu pa sta igrala branilec naslova Crvena zvezda in jesenski prvak Sarajevo. Vodilni na lestvici je doživel najhujši poraz, lahko pa bi bilo še huje, kajti častni zadetek so go st je dosegli po grobi napaki Mileto viča. Eden izmed strelcev je bil tudi reprezentant Miloš Šestič, ki se je
poslovil od jugoslovanskih igrišč, odhaja namreč v Grčijo, skupaj z njim pa tudi dirigent Crvene zvezde Ja-njanin. Poslovil pa se je tudi Ajdovec Adrijan Fegic. Najboljši igralec Ri-jeke odhaja v Belgijo in v pičlih 19 minutah pa je tokrat na Kantridi dosegel kar dva gola v igri z Osijekom. Zadnje tri so dosegli Gračan, Rad-manovič in Malbaša, zares škoda pa je, da bo reško moštvo spomladi oslabljeno. Blestel pa je t\di sarajevski Željezničar. Baljič, Škoro, Mihajlovič in Bahtič so bili strelci za Sarajevčane s Partizanom, ki po brodolomu v pokalu UEFA z Videotonom doživlja težke čase. Na vsak način je treba na obe sarajevski moštvi resno računati, zdi se, da jima vsaj uvrstitev v pokal UEFA ne more uiti.
Med strelci je na prvem mestu Spličan Zlatko Vujovič s 16 goli ali skoraj z enim golom na tekmo. Najbližje za njim je mladi Pančev iz Vardarja z 12 goli, tokrat je dosegel gol z Veležem, gotovo pa lahko še računa tudi na strelski naslov, kajti znan je po tem, da gole dosega v serijah. Deset golov je dosegel golge-ter jesenskega prvaka " Musemič,^ po osem pa sta jih dosegla Bartovič in Bahtič. Spomladi velja računati še na Zagrebčana Čerina, ki je igral le dobro polovico prvenstva, dosegel pa je sedem golov.
IZIDI 17. KOLA: Iskra - Vojvodina 1:1; Vardar - Velež 2:0; Crvena zvezda - Sarajevo 4:1; Sutjeska - Radni-čki 1:0; Rijeka - Osijek 5:0; Dinamo (V) - Priština 2:1; Sloboda - Bu-dličnost 2:1; Željezničar - Partizan 4:0; Dinamo (Z) - Hajduk 2:2.
LESTVICA: Sarajevo 25, Hajduk 23, Željezničar 20, Partizan, Vardar 18, Rijeka, Dinamo (Z), Osijek in Buduč-nost 17, Crvena zvezda, Velež, Sloboda 16, Iskra, Radnički 15, Priština, Sutjeska, Vojvodina 14, Dinamo (V) 12.
Vrsta presenečenj na 26. redni šahovski olimpiadi v Solunu
Jugoslovanska reprezentanca med
Jugoslovanska reprezentanca je na Šahovski olimpiadi v Solunu z deiitvi-Ju osmega do štirinajstega mesta došola izrazit neuspeh, posebno če upoštevamo optimistične napovedi pred olimpiade samo. Po tem polomu pa moramo sedaj trezno vprašati, če Jugoslavija sploh še šahovska vele-
totocalcio

Cagliari - Arezzo	1
Campobasso - Parma	1
Cesena - Taranto	1
Kntpoli . Padova	1
Genoa - Catania	X
Lecce - Bologna	X
£erugia - Bari	X
Pescara - Sambenedettese	1
Pisa - Triestina	X
Varese . Monza
Carrarese - Brescia	X
Casertana - Cosenza
Pano - Civitanovese	X
KVOTE
\ì ( 4869 dobitnikov) - 1.406.000 lir c 09.682 dobitnikov) .	85.000 lir
sila in če si bo v bližnji bodočnosti sploh še sposobna pridobiti nekdanji ugled, ki ji pravzaprav pritiče.
Kje lahko pravzaprav iščemo raz toge poloma? Zvezni kaplan Bruno Parma je pač zbral najboljše šahiste, ki jih nudi jugoslovanski šah, z izjemo Popoviča, ki mu je toga interpretacija jugoslovanskega šahovskega pravilnika preprečila nastop v Solunu. Jugoslovanske barve so branih Ljubojevič, Nikolič, Kurajica, Marjanovič in Kovačevič. Praktično vsi razen morda Kovačeviča so iz enega ali drugega razloga razočarati, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, dokazali so tudi, da so na ekipno igro olimpiade ta-ko- psihološko kot tudi teoretično zelo slabo pripravljeni. Ekipe, kot so Anglija s svojimi mladimi in ambicioznimi šahisti — Miles, Nunn, Short, Speelman, Chandler itd., ali pa ZDA (Džinžigašvili, Browne), in še Romunija, Madžarska, ZRN, pa tudi Islandija, Kitajska, Kuba in Francija so dokazale, kako je treba resno in profesionalno pristopiti do takega tekmovanja kot je olimpiada.
Da ne govorimo o Sovjetski zvezi. Ta je nastopila brez svojih špic — Karpova in Kasparova, pa je z mlado postavo, ki jo je vodil Beljavski, prepričljivo zmagala ter dokazala, da je sovjetski šahovski stroj skoraj brezhiben. Predstavniki največje šahovske velesile so- si celo lahko dovolili nekaj spodrsljajev, kot je bil nepričakovan poraz z ZDA ati pa vrsta najtesnejših zmag s povprečnimi nasprotniki, ne da bi jim to ogrožalo najvišjo uvrstitev.
Drugo mesto je zasluženo osvojila ekipa Anglije, ki je za zmagovalci zaostala kar štiri točke, zato pa Je imela celi dve točki pred tretjeuvršče-nimi Američani. Končni vrstni red je povsem pravičen, saj vemo odraža dogajanje v Solunu. Četrto mesto Madžarske je prav gotovo razočaranje, saj so bili Madžari s svojim vrhunskim igralskim kadrom (Portiseli, Ribli, Sax, Adorjan itd.) največji favoriti za osvojitev srebra, vendar pa so si drugo mesto zapraviti sami zaradi razprtij v notranjosti ekipe.
Razočarati so tudi Nizozemci s Tim-
največjimi razočaranji
manam in Čehoslovaki s Hortom na čelu, pa tudi Argentinci in Danci. Sicer pa je ta olimpiada dokazala, da v svetovnem šahu raste nova realnost mladih in ambicioznih ekip kot so v prvi vrsti Islandija, pa tudi Kuba, Kitajska in Francija, ki jo sedaj vodi bivši svetovni prvak Spassiti, ki že dalj časa živi v Parizu in je že pred časom dobil francosko državljanstvo. Italijanska državna reprezentanca deti 24. do 30. mesto s švedsko. Norveško, Španijo, Grčijo A. Kolumbijo in Portugalsko, kar je pravzaprav uspeh.
Za šalo pa poglejmo še rep lestvice: 85. mesto Bermude, 86. Mati, 87. San Marino in 88. Palestina.
KONČNA LESTVICA: 1. Sovjetska zveza 41 točk, 2. Anglija 37, 3. ZDA 35, 4. Madžarska 34,5, 5. Romunija 33, 6. Zahodna Nemčija 32,5, 7. Francija 32,5, 8. Jugoslavija 32, 9. Nizozemska 32, 10. Kuba 32 itd.
Prvih šest ekip se je uvrstilo na prvo svetovno ekipno šahovsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Švici. Naslednja šahovska olimpiada bo v Združenih arabskih emiratih čez dve leti.
leta 1988 pa bo spet v Solunu.
Žensko šahovsko olimpiade je letos ponovno premočno osvojila ekipa Sovjetske zveze, saj je za cele štiri točke in pol prehitela Bolgarijo, za pet pa tretjeuvrščeno Romunijo. Jugoslavija je osvojila končno deveto mesto.
DUŠAN JELINČIČ
totip
1.	— 1. Villane Kitchen
2. Apub
2.	— 1. Bondessa
2. Brandywine
3.	— 1. Boemia Sbarra
2. Almanacco
4.	— 1. Bisesti
2. Hermanu
5.	— 1. Baguio
2. Zurbaran
6.	— 1. Silver Horizon
2. Brillo KVOTE
12	( 15	dobitnikov)	-	18.032.000	lir
11	( 425	dobitnikov)	-	615.000	lir
10	(5857	dobitnikov)	-	44.000	lir
X
1
X
1
X
1
1
1
X
1
2
1
V zenski odbojkarski B ligi
Vodeči povečali prednost
naše šesterke v raznih prvenstvih
Popoln uspeh v C-2 ligi
V ženski odbojkarski B ligi tudi v 6. kolu ni prišlo do nobenih presenečenj in jih do konca prvega dela tudi ni več pričakovati. Že v prihodnjem kolu, ki bo 22. decembra, bi lahko vodeči Pordenone, Meblo in Ncrvesa tudi matematično izločile iz boja za uvrstitev v skupino za na predovanje vse ostale tekmece. Dovolj bo, da naša združena ekipa zmaga v Červinjaniu, Nervosa pa v Moglianu in brezna osmih točk ne bo več mogoče nadoknaditi. Pozornost velja torej nameniti le »boju« za končni vrstni red prvih treh, ki nato omogoča ugodnejši koledarski start v drugem delu. V tem »boju« je Meblo naredil korak nazaj, saj mu je izgubljeni set v derbiju z DMA Linea Voguc preprečil, da bi bil še naprej na prvem mestu začasne lestvice.
TAKO V DRUGI 2ENSKI ITALIJANSKI LIGI
2. podskupina IZIDI 6. KOLA
Meblo - OMA 3:1 (15:6, 6:15, 15:12, 15:11); Pordenone - Mugliano 3:0 (15:7, 15:13, 15:10); Nervesa - CerVI-gnano 3:0 (15:12, 15:5, 15:2).
LESTVICA
Pordenone	6	5	1	17:5	10
MEBLO	6	5	1	15:5	10
Nervesa	6	5	1	lik 8	10
Mogliano	6	2	4	8:14	4
Cervignano	6	15	7:17	2
OMA Linea Vogue 6	0	6	5:18	0
PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Cervignano - Meblo; OMA - Pordenone; Mogliano - Nervesa.
1. podskupina IZIDI 6. KOLA
Tregarofani Padova - Albatros Treviso 3:1; Volpe Fiesso Umberti ano -Fratte 3:0; Torrefranca Trento -Patinati Ferrara 3:0.
LESTVICA
Torrefranca TX	6	6	0	18:2	12
Tregarofani PD	6	5	1	15:8	10
Volpe Flesso	6	3	3	11:13	6
Putinati Ferrara	6	2	4	10:15	4
FYatte	6	1	5	9:17	2
Albatros TV PRIHODNJE	6 1 KOLO		5 (22.	9:17 12.)	2
Torrefranca . Albatros; Putinati -Fratte; Tregarofani - Volpe.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Borovci tokrat razočarali
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
LESTVICA
IZIDI 8. KOLA
Scoglietto - Bor Radenska 102:87 Kontovel E. Shop - Barcolana 91:95
Polet - Santos	71:79
Liberi as - Ferroviario	84:90
Intermuggia - Alabarda	81:89
Fruttetna - CUS Trst	113:76
PRIHODNJE KOLO (15. 12.)
Bor Radenska - Kontovel El. Shop (16. 12. ob 10.30 v Dolini); Barcolana - Polet (15. 12. ob 20. uri v Ul. della Valle); Ferroviario - Scoglietto; Santos - Intermuggia; Alabarda - Fruttetna; CUS Trst . Libertas.
Scoglietto - Bor Radenska 103:89 (49:50)
BOR RADENSKA: Sosič 13 (3:7), Volk 2, Klobas 13, Furlan 8, Pregare 22 (4:6), Čok 2, Kneipp 7 (1:4), Pi-ščanc, Peretti 20 (2:2), Camciani 2.
SODNIKA: Cerebuch in Schiano.
OPOMBE: PM 10:19.
Košarkarji Bora Radenske so izgubili priložnost, da bi ostali na vrhu razpredelnice. To je bil verjetno daleč
Barcolana	8	7	1	625:582	14
Alabarda	8	6	2	712:626	12
Bor Radenska	8	6	2	720:670	12
Scoglietto	8	6	2	683:623	12
Libertas	8	5	3	656:605	10
Ferroviario	8	5	3	674:6451	10
Fruttetna	8	4	4	683:585	8
Kontovel El. Shop 8		3	5	661:692	6
Santos	8	3	5	644:694	6
CUS Trst	8	2	6	603:637	4
Polet	8	1	7	472:699	2
Intermuggia	8	0	8	556:660	0
najslabši nastop borovcev v dosedanjih prvenstvenih tekmah, izkušeni domačini pa so izkoristili vse preštevilne napake naših košarkarjev in popolnoma zasluženo slavili. Borovci so odpovedali prav v hitrih protinapadih, ki bi morali biti njihovo glavno orožje, poleg tega pa so pri prenosu zapravili ogromno uporabnih žog. Lahko trdimo, da so tokrat igrali vsi pod svojimi sposobnostmi, z izjemo Peret-
tija in Pregarca, ki je zopet zaigral dobro.
V prvem delu tekme so bili Vatovčevi varovanci še v stiku z nasprotnikom, v nadaljevanju pa so popustili tudi v obrambi, tako da so igralci Scoglietta lahko zmagali s solidno razliko v koših. (Cancia)
Polet — Santos 71:79 (37:29)
POLET: Grgič 16 (2:2), Kcrpan 2, Tavcer (k) 24 (4:6), Sancin 19 (1:2), Malalan 6, Tavčar, Ferluga 2 (0:2), Semen 2.
Poletovi košarkarji so v nedeljo izgubili veliko priložnost, da dosežejo drugi par točk v letošnjem prvenstvu. Proti ekipi Santos s0 nastopili še enkrat v okrnjeni postavi, a so kljub temu igrali zelo dobro v prvem polčasu, ko so po zaslugi dobrih strelcev Sancina in. Tavčarja ter odlično igro Pavla Ferluge bili stalno v vodstvu in imeli tudi največjo prednost 13 točk. Žal se je v začetku drugega polčasa poškodoval Valter Kerpan, tako da je okrnjena Poletova klop postala še tanjša. Nasprotniki so to izkoristili in so prevzeli vodstvo v 13. min. d.p. in ga nato ob utrujenih po-letovcih obdržali do konca. Poletov-cem ne moremo nič zameriti, dali so vse od sebe, žal so izgubili predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih menjav. Dobro so igrali Grgič, Tavčar, Sancin in Ferluga. Sergij Tavčar
NAŠI STRELCI: 1. Peretti (Bor) 160, 2. B. Kneipp (Bor) 155, 3. Štoka (Kontovel E. S.) 116, 4. Ban (Kontovel E. S.) in Starc (Kontovel E. S.) 106, 6. Čuk (Kontovel E. S.) 105, 7. Pregare (Bor) in Sancin (Polet) 97, 9. L. Emili 96, 10. Grgič (Polet) in Sosič (Bor) 73.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Pomembna zmaga goriškega Doma
Dom - Edera 64:54 (27:31)
DOM: Dornik 10, Semolič 2 (2:4), Nanut, Kristjančič 9 (3:8), Bric, Uršič 13 (5:6), Cej 10, Terčič 16 (2:3), Golob 6 (0:2).
PON: Del Vesco v 16. min. d.p., Zamolo v 17. min. d.p.
SON: Dom 18, Edera 22.
Domovci so v petem kolu letošnjega promocijskega prvenstva zasluženo premagali solidno ekipo Edere. Ekipi sta se v prvem polčasu stalno izmenjavali v vodstvu, le proti koncu polčasa so naši nekoliko popustili. V uvodnih minutah drugega polčasa pa so belo-rdeči z delnim izidom 14:1 popolnoma nadigrali nasprotnike. Gostje so takrat zaigrali nekoliko bolj agresivno, toda našim je do konca uspelo obdržati vodstvo. Igra ni bila dobra, saj sta obe ekipi izgubili kopico žog. Vsekakor pa so belo-rdeči zaigrali bolj zbrano in požrtvovalno od nasprotnika in to zlasti v napadu. S to dragoceno zmago so se domovci povzpeli še na mesto višje in sicer na tretje, ki ga delijo skupno z ekipo iz Gradeža. V ostalih srečanjih petega
koda ni prišlo do presenečenj, srečanja med Polisontino in Ardito pa niso odigrali zaradi nerazpoložljivosti gostov.
IZIDI 5. KOLA: Pom - Sapa 79:65; Isontina - Corridoni 79:106; Grado -Itala 80:85; Polisontina - Ardita n.o.
LESTVICA: Itala in Pom 10, Dom in Grado 6, Polisontina, Edera in Corridoni 4, Ardita in Isontina 2, Sapa 0.
PRIHODNJE KOLO: Sapa - Isontina; Ardita - Edera; Grado - Pom; Corridoni - Polisontina; Itala - Dom (16.12. v občinski telovadnici v Gradišču s pričetkom ob 11. uri).
DOMOVI STRELCI: Terčič 60, Dornik 45, Kristjančič 43, Cej 36, Semolič, Golob 30, Podberšič 27, Uršič 23, Orzan bi Prinčič 6.
M. čubej
V petek društveni večer ŠZ Bor
ŠZ Bor proslavlja letos svojo 25-let-nico z raznimi prireditvami. Eno od teh je namenilo tudi vsem svojim čla-
nom, katerih vsekakor danes ni ravno malo.
V petek bo namreč odbor društva pripravil zabavni društveni večer za svoje člane, katerega bo vodil znani voditelj zabavnih oddaj na ljubljanski televiziji Mito Trefalt.
obvestila
TENIŠKA SEKCIJA GAJE obvešča člane in prijatelje, da bo v petek, 14. t. m„ priredila ob koncu sezone društveno večerjo pri Danevu na Opčinah. Na sporedu bo tudi nagrajevanje zmagovalcev članskega turnirja. Prijave sprejemata Karlo Rudež, tel. 763-229, in Roberto Čorbo, tel. 213420.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM organizira vadbo košarke in minlba-sketa (letniki 1971 in mlajši), ki bo ob torkih in petkih od 14.30 do 15.30 v telovadnici Kulturnega doma.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih hi petkih od 19. do 21. ure v telovadnici na liceju »Prešeren«.
Pripravil: G. Furlanič
Sobotna bera točk je bila za naše šesterke nad pričakovanji. Izbojevale so 14 od 26 možnih točk, kar je 54 odst. To je bila obenem tudi najboljša bera točk v zadnjih treh kolih, kar je pred startom drugega dela prve faze dokaj spodbudno.
Naša zastopnika v C-l ligi sta po pričakovanjih izgubila. Tokrat se je boljše odrezala Sloga, ki je vodečemu Mizar Boschiju kar sredi Bologne odvzela niz, kar pa žal nima nobene praktične koristi, še kako krvavo bi ga bil potreboval v Calderari Breg. Poraz s 3:0 je pripomogel, da so Dolinčanke zdrknile na peto mesto, tretjeuvrščeni pa ima dve točki več.
V deželni C-2 ligi so vse naše e-kipe zmagale, kar je res neponovljiv rekord. V 1. moški podskupini se je v boj za uvrstitev v skupino za napredovanje spet vključila Nuova Pallavolo, a prednost borovcev in Olympie je še zanesljiva. Spet ima nekaj možnosti v drugi podskupini tudi Val, ki je dosegel prvo zmago. Pri ženskah sta Friulexport in Kontovel Electronic Shop tretja s solidnima količnikoma v setih.
Zaradi občnega zbora FIPAV bodo v soboto vsa prvenstva prekinjena.
ŽENSKA C-1 LIGA 1. podskupina IZIDI 6. KOLA
Mizar Boschi Bologna - Sloga 3:1, Bagnaca vallo - Tomana Gradišče 3:1, Calderara Ceam - Breg 3:0.
LESTVICA
Mizar Boschi BO 6 6 0 18:4 12 Calderada Ceam	6	5	1	16:3	10
Bagnacavallo	6	3	3	10:11	6
Torriana Gradišče	6	2	4	8:13	4
BREG	6	2	4	8:14	4
SLOGA	6	0	6	3:18	0
PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Sloga - Bagnacavallo, Torriana -Calderara, Breg - Mizar Boschi.
2. podskupina IZIDI 6. KOLA
Kennedy Videm - Libertas Krmin 3:0, Virtus - Taglio di Po - Volley Conegliano 1:3, Benassi Cento - Centima Maniago 3:0.
LESTVICA:	Conegliano 12, Ken-
nedy in Virtus 8, Benassi 4, Celinia in Lib,ertas Krmin 2.
MOŠKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI 5. KOLA
Bor JIK Banka - Volley Bali Videm 3:0; Olympia Terpin Gorica -Gasilci Pordenon 3:2; Nuova Palla volo Trst - CU S Trst 3:1.
LESTVICA
CUS Trst	5	4	1	13:8	8
OLYMPIA TERPIN	5	4	1	13:11	8
BOR JIK BANKA	5	4	1	12:9	6
Nuova Pallavolo	5	2	3	10:10	4
Gasilci Pordenon 5 14 8:13 2 Volley Bali Videm 5 14 7:12 2 PRIHODNJE KOLO (22. 12.)	•
Nuova Pallavolo - Bor JIK Banka, Olympia Terpin - Volley Bali, CUS -Gasilci.
2. podskupina IZIDA 5. KOLA
Us Friuli Povoletto - ASFJR Čedad 3:1, Italcantieri Tržič - Val Štan-drež 2:3.
LESTVICA
US Fr. Povoletto	4	4
ASFJR Čedad	4	3
Rozzol Trst	4	2
VAL ŠTANDREŽ	4	1
Italcantieri Tržič	4	0
0	12:5
1	10:5
2	7:7
3	6:11
4	5:12
PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Rozzol - Povoletto, Italcantieri
8
6
4
2
0
ASFJR.
ŽENSKA C-2 LIGA 1. podskupina
IZIDI 5. KOLA
Ceramiche d’Arte - Pav Videm 2:3, Val Resia - Pastificio Cresci Gorica 0:3, Pieris - Friulexport 1:3.
LESTVICA
PAV Videm	5	5	0	15:4	10
Ceramiche d’Arte	5	3	2	12:7	6
FRIULEXPORT	5	3	2	11:7	6
Pastificio Crisci GO	5	3	2	9:9	6
CP Pieris	5	14	6:14	2
Val Resia	5	0	5	3:15	0
NOVA TRGOVINA ŠPORTNE OPREME
SVART -2
NA RAZPOLAGO BOGATA IZBIRA
PO UGODNIH CENAH
Prosek 551 — Telefon: 251040
Opčine, Narodna ul. 87 — Telefon: 213193
ImZETfU &PQRT
IMONFALCONE I
Specializirana trgovina za
SMUČI
TURNO SMUČANJE VZDRŽEVANJE SMUČI
Oh nakupu darilo za vas!
TRŽIČ - Ulica Parini 5 Telefon 0481/45735
PRIHODNJE KOLO (22. 12.)
Pieris - Ceramiche d’Arte, Val Resia - PAV Videm, Friulexport -Crisci Gorica.
2. podskupina IZIDI 5. KOLA
Fontanafredda -	Sangiorgina 2:3,
Kontovel Electronic Shop - Gorian Tržič 3:1, Martignacco - Vigonovo 2:3.
LESTVICA
Virtus Vigonovo	5	5 0	15:5	10
Martignacco	5	3 2	12:9	6
KONTOVEL E. S.	5	2 3	10:10	4
Italcantieri Gorian	5	2 3	9:11	4
Sangiorgina	5	2 3	9:13	4
Fontanafredda	5	14	7:14	2
PRIHODNJE KOLO (22. 12.)
Martignacco - Fontanafredda, Kontovel Electronic Shop - Sangiorgina, Virtus Vigonovo - Italcantieri Tržič.
MOŠKA D LIGA
1.	podskupina IZIDI 5. KOLA
Naš prapor - S. Sergio Trst 3:1, Gretta - In ter 1904 Trst 1:3, Volley Duke 80 Trst - Jamlje SOBEMA 3:0. LESTVICA
In ter 1904 Trst	5	4	1	14:5	8
Volley Duke 80 TS	5	4	1	12:6	8
NAš PRAPOR	5	4	1	12:7	8
JAMLJE SOBEMA	5	2	3	8:11	4
S. Sergio TS	5 14	7:12 2
Gretta TS	5	0	5	3:15	0
PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Volley Duke 80 - Naš prapor, Gretta - S. Sergio, Jamlje SOBEMA -Inter 1904.
2.	podskupina IZIDI 5. KOLA
Torriana - Crisci Gorica 0:3, In-trepila Mariano - Italcantieri Tržič 1:3, Libertas Turjak - Sloga 3:0.
LESTVICA
Pastificio Crisci	5	5	0	15:2	10
Italcantieri Tržič	5	4	1	12:7	8
Torriana Gradišče	5	3	2	9:10	6
Libertas Turjak	5	2	3	10:10	4
Intrepida Mariano 5 14	8:14 2
SLOGA	5	0	5	4:15	0
PRIHODNJE KOLO (22. in 23. 12) Libertas Turjak - Torriana, Intrepida - Crisci, Sloga - Italcantieri.
ŽENSKA D LIGA 1. podskupina IZIDI 5. KOLA
Sloga - Nuova Pallavolo Trst 1:3, Vivai Busa - Killjoy 0:3, Corridoni -Bor 3:0.
LESTVICA
Corridoni	5	4	1	14:5	8
BOR TRST	5	4	1	12:6	8
Nuova Pallavolo TS 5	3	2	11:9	6
Killjoy Trst	5	3	2	11:9	6
SLOGA	5 1 4 6:12 2
Vivai Busà	5 0 5 2:15 0
PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Corridoni Sloga, Vivai Busà -Nuova Pallavolo, Bor - Killjoy.
2. podskupina IZIDI 5. KOLA
CUS Trst - Volley Club Trst 3:0, Canon - Inter 1904 Trst 3:0, S. Sergio - Sovodnje Centralsped 2:3.
LESTVICA
Canon Tržič	5	5
SOVODNJE Centi.	5	4
CUS Trst	5	3
S. Sergio TS	5	2
Volley Club Trst	5	1
Inter 1904 TS	5	0
0	15:2 10
1	13:6	8
2	10:6 6
3	9:11	4
4	4:12	2
5	1:15	0
PRIHODNJE KOLO (22. 12.)
S. Sergio - CUS, Canon - Volley Club, Sovodnje Centralsped - Inter 1904.
DEČKI
Bor — Inter 1904	3:1
(15:8, 11:15, 15:5, 15:5)
BOR: Meton, Italiano, Jablanšček, Sedmak, Gombač, Clemente, Marega in Jercog.
TRAJANJE SETOV: 15’, 17’, 14’ in 16’.
V povratnem srečanju so se mladi borovci oddolžili vrstnikom Interja za poraz v prvem delu prvenstva. Meton in soigralci so dokazali, da niso prav nič slabši od bržkone letošnjega pokrajinskega prvaka, ki je bil še nepremagan. Trener Bora Milovan Stubelj je po tekmi povedal: »Borovo ekipo sestavljajo dve generaciji. Ključna igralca sta Meton in Jablanšček, dobro je na tej važni tekmi zaigral tudi Italiano. Pohvaliti pa moram tudi mlajše, ki dobro napredujejo. Tokrat fantje niso delali večjih napak, dobra sta bila sprejem in tudi blok. Nasprotnik je telesno višji, naši pa so to pomankljivost nadoknadili z borbenostjo.« (G.F.)
DEKLICE
Sokol — CUS	3:0
(15:9, 15:9, 15:6)
SOKOL : Radetič, E. in K. Legiša, Perdec, Visentin, škerk, Passerini.
Nabrežinke so brez težav premagale nasprotnice iz Trsta. Razlika v kvaliteti je bila prevelika, da bi bil končni izid lahko kdaj dvomljiv. Čeprav so bili začetki setov izenačeni, pa so se domačinke v zaključkih vedno zbrale in brez težav slavile. (SA)
PRIMORSKI DNEVNIK — 11. decembra 1984
Šport □ -'ra- 11
Na moškem slalomu za svetovni pokal v Sestrieru
Za Zurbriggnom pravi plaz »azzurrov«
SESTRIERES — Italijanska smučarska ekipa je včeraj na moškem slalomu za svetovni pokal dosegla Pravo slavje. De Chiesa je osvojil drugo, Edalini tretje, Totsch četrto, Erlacher pa osmo mesto, tako da se v italijanskem taboru spet pojavljajo triumfalistični glasovi o »plavem plazu«. Zasluženo zmago je sicer osvojil Švicar Pirmin Zurbriggen, ki je v Prvem spustu dosegel peto, v drugem Pa prvo mesto. De Chieso je prehitel skoraj za sekundo tdr dokazal, da je v dobri formi in da bodo morali smučarski »asi« računati tudi z njim.
Bojan Križaj se postopoma vrača v formo, saj je po slabem prvem spustu dosegel končno deveto mesto. Rok Petrovič pa je v drugem spustu celo dosegel drugi najboljši čas ter končno 11. mesto, Cerkovnik pa 17. Razočarala sta Girardelli in Stenmark, ki sta smučala slabo in nato tudi odstopila. Stenmark sploh še ni osvojil točke v svetovnem pokalu, kar dokazuje,
da je favoritov za končno .zmago mnogo.
Že danes bo v Sestrieru moški veleslalom.
LESTVICA:	1. Zurbriggen (Švi.)
1’36”02; 2. De Chiesa (It.) 1’36”83; 3. Edalini (It.) 1'36”94; 4. Totsch (It.)
1’37”04; 5. Wenzel (Liecht) 1’3706 ; 6. Julen (Švi.) 1’37’’24; 7. Zoller (Av.) 1’37”34; 8. Erlacher (It.) 1’37”48; 9. Križaj (Jug.) 1'37”73 ; 10. Popange-lov (Bol.) 1’37”80.
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA: 1. Zurbriggen (Švi.) 64 točk; 2. Erlacher (It.) 50; 3. Girardelli (Luks.)
45; 4. De Chiesa 35; 5. Hangl (Šv.) 31; 6. Pramotton (It.) 29; 7. Toetsch (It.) 26; 8. Edalini (It.) in Julen (Švi.) 24; 10. Burgler (švi.) 22. točk.
V nedeljo je bjl v Davosu drugi žen ski sezonski slalom za svetovni pokal. Prvo mesto je nepričakovano osvojila Francozinja Guignardova, ki je prehitela Švicarko Hessovo in Poljakinjo M. Tlalko. Anja Zavadlal je dosegla odlično deseto mesto, Peharčeva je bila 22., Leskovškova 23 in Svetova 48.
LESTVICA ŽENSKEGA SVETOVNEGA POKALA: Hess (Švi.) 57; 2. Oertli (Švi.) 48; 3. Kiehl (ZRN) 44; 4. Haecher (ZRN) 40; 5. Guignard (Fr.) in Walliser (Švi.) 33 točk.
Potrdili Nebiola
TURIN — S polnim številom glasov so v nedeljo na občnem zboru italijanske atletske zveze ponovno izvolili za predsednika le te Prima Nebiola.
Goričani niso več sami na repu lestvice
MONTEBELLUNA — GORIZIA	0:0
GORIZIA: Attinia, Da Dalt, Zamparutti, Bertolutti, Grazzolo, Galvani, Righini, Modonutti, Pignattone (Ceccotti), Za nini, Ciani.
IZIDI 12. KOLA : Mantova - Omegna 2:2, Mira - Pordenone (prek.), Montebelluna - Gorizia 0:0, Ospitaletto - Novara (prek.), Pergocrema -Pievigina 2:2, Pro Patria Rhodense 2:2, Pro Vercelli - Fanfulla 1:1, Trento Mestre 2:0, Venezia - Virescit 1:1.
LESTVICA: Trento, Ospitaletto 16, Novara 15, Pro Vercelli, Pievigina, Mantova 14, Virescit, Mestre, Pro Patria 13, Pordenone, Fanfulla, Pergocrema 12, Montebelluna 10, Venezia 9, Rhodense 8, Gorizia, Mira! Omegna 7.
NASLEDNJE KOLO (15. 12.): Gorizia - Novara.
kratke vesti - kratke vesti
2. AL: sodnik oškodoval Zarjo
Karpov prosil
za odločitev
MOSKVA — Na prošnjo Anatoli j a Karpova so včeraj odložili 32. partijo šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka. Kot je znano, Kar-P°v vodi proti Kasparovu s 5:0 ob ■*8 remijih.
Poraz Gibone
V nedeljo so igrali še dve zaostali tekmi 8. kola v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Gibona je izgubila v Zadru z 80:83, C. zvezda je v toestnem derbiju premagala Radnički s 101:80.
LESTVICA: C. zvezda 14; Gibona ln Zadar 12; Partizan, Bosna in Bo-fac 10; Jugoplastika 8; Budučnost *n šibenka 6; Radnički 4; IMT in Sloga 2.
Wilanderju »Avstralija«
MELBOURNE — Šved Mats Wilan-der je osvojil mednarodno teniško prvenstvo Avstralije. V finalu je premagal Južnoafričana Curena s 6:7, 6:4, 7:6, 6:2. V ženskem finalu je Američanka Chris Evert - Lloyd odpravila Čehoslovakinjo Sukovo.
Medcelinski pokal
TOKIO — Z zadetkom, ki ga je že v 6. minuti dosegel Percudani, je argentinsko nogometno moštvo Inde-pendiente premagalo angleški Liverpool z 1:0 in tako osvojilo medcelinski pokal.
Katastrofa Fiorentine
FIRENCE — V prijateljski nogometni tekmi je Fiorentina doma izgubila proti kijevskemu Dinamu kar z 0:5 (0:2).
Zarja — Zaule 0:2 (0:1)
STRELCA : Atena v 40. min. in Milanese v 90. min.
ZARJA: Racman, Gotti (Tognetti), Grgič, Franco, Gabrielli, Križmančič, Piščanc, Bon, Fonda, Sulčič (Udovi-cich), Sossi.
SODNIK: Zuttion iz Gradišča.
Zarja je morala po nekaterih pozitivnih rezultatih položiti orožje pred ekipo iz Žavelj in pred sodnikom. Žaveljčani so z edinima streloma v vrata odnesli celotni izkupiček, čeprav si tega niso zaslužili. Zato pa jim je priskočil na pomoč sodnik. Kaj povedati o sojenju? Če je bilo prejšnjo nedeljo nesramno, tokrat ni primernih izrazov, kajti to, kar srno videli v Bazovici, ne spada na nobeno igrišče: sodnik je popolnoma onemogočil vsako akcijo Zarje, Ba-zovcem je pokazal kar 4 rumene kar-
tone, dosodil jim je tako 11-metrov-ko, da *6o se celo nasprotniki smejali in na koncu priznal Žaveljčanom drogi gol, potem ko se je znašel Milanese kakih 10 metrov v off-sideu.
Zarjani so začeli odlično. Najlepša priložnost se je ponudila Egonu Fondi, ki ga je branilec zrušil v kazenskem prostoru, za sodnika pa je bilo vse v najlepšem redu. Kmalu nato pa je Žaveljčanom daroval 11-metrov-ko, ki so jo na srečo zapravili, toda v edini resnejši akciji so zatem povedli. Opor Zarje je bil takojšen toda vse akcije so se pri končnih strelih izjalovile.
V drugem polčasu je Zarja silovito napadala in imela nekaj ugodnih priložnosti, toda vratar gostov in smola sta opravila svoje. V zadnji minuti tekme pa so Žaveljčani v off-sideu dosegli še drugi gol. (B. Grgič)
3. AL (skupina L): Krasu derbi s Primorjem
Kras — Primorje 1:0 (1:0)
STRELEC: Volo v 43. min.
KRAS: Benvenuti, Milič, Gnezda, Lacota, Villalta, Petelin, Volo, Vida-p’ Košuta (od 37. min. Spadaro), puntar, Padovan (od 65. min. Blazina).
PRIMORJE: Colautti, Castriotta Stoka (od 87. min. Blažina), S. Husu w- Husu, Bezin, Olivo, Milkovič, Mi-Cor, Livan, Antoni.
SODNIK: Cumini iz Tržiča; RUME-.. KARTON: Puntar, Petelin, Milko-41Č- Livan, Bezin; RDEČI KARTON: Catoni, Volo.
Jf derbiju s Primorjem je Kras po sedmih zaporednih porazih znova pri-^ do zmage. Tokrat ga je vodil "andini, bivši trener Stocka in vra-ar Triestine, ko je še nastopala v A ugi.
Zahodnokraški derbi je agonistično . d na dopadljivi ravni, prikazano jSn®. alasti v drugem polčasu, pa je “°lje čimprej pozabiti. Krasova zma-j ie sicer zaslužena, saj je pokazal e nekaj več od Prosečanov, ki pa £*} Je treba pohvaliti za izredno požrtvovalnost.
Prvi polčas je pripadel rdeče-belim, I1 s° tudi povedli z res učinkovitim Prostim strelom Vola. V drugem pol-
času je za naelektreno vzdušje poskrbel sodnik, o čemer pričajo rumeni rdeča kartona. O tekmi sta nam spremljevalec Primorja Kante in bivši trener Krasa Hafner dejala naslednje;
KANTE: »Nastopili smo sicer v zelo okrnjeni postavi (celo vratar Mi cor je igral v napadu), bala pa je to naša najslabša tekma letos. Drugi polčas je povsem skvaril sodnik. Po mojem mnenju sta pri Krasu izstopala Gnezda in Milič, pri Primorju pa Bezin in Walter Husu.«
HAFNER: »Bil je to res slab derbi, vsaj glede kakovosti, k čemur je gotovo pripomogel tudi izredno slab sodnik. Zmagala je ekipa, ki ji je uspelo doseči gol. Domačinom pa bi lahko postale usodne tudi zadnje minute. Upam, da bo Krasu zmaga v spodbudo, a tudi Primorju želim, da si izboljša položaj na lestvici, saj gotovo eni in drogi lahko pokažejo dokaj več kot smo tokrat videli.«
(Z.S.)
Mladost — Staranzano 1:1
(1:1)
MLADOST; Zanier, Lakovič, Pahor, E. Gergolet (De Lutti) (D. Ger-gOlet), Marizza, Šuligoj, K. Ferfolja,
Frandolič, G. Ferfolja, Kobal, Lovrenčič.
STRELEC za Mladost: K. Ferfolja v 10. min.
Najvažnejša tekma L skupine se je končala z najbolj predvidevanim, nedoločenim rezultatom, ki pa je bil v dvomu vse do poslednje minute. Kraševci so zares čudno moštvo, saj so se z vseh svojih gostovanj vrnili z obema točkama, doma pa so ves izkupiček izbojevali le proti Primorcu.
Tekma se je za Mattiusijeve (in ne Miniussijeve, kot smo doslej pisali, za kar se oproščamo) varovance začela na najboljši način. Karlo Ferfolja je namreč že v deseti minuti s skoraj nemogoče pozicije s prostim strelom premagal nasprotnega vratarja. Po golu so gostje začeli pritiskati na Zanierova vrata, ki pa se je v nekaterih priložnostih res izkazal. Staranzano je izenačil le pet minut pred premorom z 11-metrovko.
V	drugem polčasu je bila igra hitrejša in zanimivejša. Tudi če je neodločen izid sprejemljiv rezultat, sta obe moštvi poskušali le doseči zmago in sta zato večkrat tvegali v o-brambi.
V	vrstah Mladosti so vsi igrali odlično, še zlasti Šuligoj, ki je v
neobičajni vlogi »čistilca« bil vedno na pravem mestu, vratar Zanier, branilec Lakovič ter napadalec Karlo Ferfolja. (zf)
Primorec — Fossalon 2:3 (1:1)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Bruni (od 32. min. Paolo Kralj), Modesti, Maksi Kralj, Milkovič, Edvin Kralj, Finessi, Mauro Kralj, Mule, Sullini.
STRELEC za Primorca: Sullini v 14. min. (11-metrovka) in v 84. min.
Poraz, ena izključitev, več opominov, to je vse, kar je Primorec odnesel s te zelo živčne tekme proti Fossalonu. Vrhu vsega je tudi sodnik še kar oškodoval trebensko ekipo.
Treba pa je reči, da je Fossalon vsekakor dobra enajsterica. Toda ko je Primorec povedel s Sullinijem, se je zdelo vse bolj lahko, tudi če so nasprotniki bolj napadali in remizirali v zadnjih minutah prvega polčasa. V drugem polčasu se je Primorca lotila neverjetna živčnost, kar je nasprotnik izkoristil in povedel s 1:3. Tako ni nič služil še drugi gol Sullini ja, ki je bil z Markom Kraljem eden boljših v trebenskih vrstah. Nad porazom Primorca vsekakor leži senca pristranskega sojenja, kar za trebensko ekipo žal ni novost. (Kralj)
rezultati
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F IZIDI 12. KOLA
Fortitudo - Radio Sound	1:1
C. E. Prisco - San Sergio	1:1
Aurisina - Libertas	1:2
Begliano - Stock	1:1
Giarizzole - Isonzo	0:0
Domio - Vesna	1:2
Zarja - Zaule	0:2
Opicina - CGS	1:1
LESTVICA
LESTVICA
Opicina	12	5	6	1	17: 8	16
Stock	12	5	6	1	16:10	16
Vesna	12	6	4	2	14: 9	16
Fortitudo	12	5	6	1	10: 5	16
Zaule	12	5	5	2	11: 6	15
Libertas	12	5	5	2	13:10	15
San Sergio	12	5	3	4	21:12	15
Isonzo	12	5	3	4	12:13	13
Radio Sound	12	4	4	4	11:11	12
Giarizzole	12	3	6	3	10:10	12
Domio	12	3	4	5	10:11	10
C. E. Prisco	12	0	10	2-	4: 8	10
Begliano	12	2	5	5	11:16	9
Zarja	12	1	5	6	9:20	7
CGS	12	1	4	7	11:20	6
Aurisina	12	1	1	7	11:21	6
PRIHODNJE KOLO (16.12.)
CGS - Domio, C. E. Prisco - Stock, Begliano - Fortitudo, Libertas - San Sergio, Giarizzole - Zaule, Vesna - I-sonzo, Radio Sound - Aurisina, Zarja - Opicina.
3. AMATERSKA	LIGA
Skupina 1	
IZIDI 11. KOLA	
Audax - Piedimonte	3:2
Brazzanese - Azzurra	6:0
Mariano - Medea	1:1
Visco - Juventina	1:3
Sovodnje - Jalmicco	2:3
Manzano - San Lorenzo	1:2
LESTVICA	
Mariano in San Lorenzo 18; Audax 16; Manzano in Jalmicco 12; Medea 11; Piedimonte in Brazzanese 10; So-vodnje 9; Azzurra 6; Juventina 5; Visco 3 (Sovodnje in Visco imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (16.12.) Juventina - San Lorenzo, Sovodnje
-	Audax, Jalmicco - Azzurra, Medea
-	Piedimonte, Visco - Brazzanese, Mariano - Manzano.
Skupina L IZIDI 11. KOLA Mladost - Staranzano	1:1
San Nazario - Bar bari ans	4:2
Primorec - Fossalon	2:3
San Marco - Sagrado	3:1
Kras - Primorje	1:0
Italcantieri - Fogliano	0:1
Počitek: Romana	
LESTVICA
Mladost 16; Fogliano 15; San Marco, Fossalon 14; Staranzano 13; San Nazario 12; Primorec, Sagrado, Primorje 9; Italcantieri 8; Kras 6; Romana 5; Barbari ans 0.
PRIHODNJE KC-LO (16.12.)
Fogliano - San Nazario, Barbari ans - Sagrado, Primorje - Primorec, Romana - Staranzano, Kras - Mladost, San Marco - Italcantieri, počitek:
Fossalon.
Skupina M IZIDI 11. KOLA
Sant’Anna - GMT	0:1
San Vito - Supere affé	0:0
Union - Chiaritola	2:2
Campanelle - Sant’Andrea 3:1 Gaja - San Luigi	1:3
Breg - Rabuiese	1:2
Roianese - Olimpia	0:3
LESTVICA
San Luigi, Olimpia 19; San Vito 16; Rabuiese 15; Supercaffè 13; Campanelle, Gaja, Breg 12; GMT 10; Chiaritola 9; Sant’Anna 5; Roianese, Sant’ Andrea 4; Union 2.
PRIHODNJE KOLO (16.12.)
Rabuiese - Olimpia, San Luigi -Breg, Sant’Andrea - Gaja, Chiaritola - Campanelle, Supercaffè - Union, GMT - San Vito, Sant’Anna - Roianese.
3. AMATERSKA LIGA: skupina I
V'SC0 — Juventina 1:3 (0:0)
STRELCA za Juventino: Lauri (11-■netrovka) in Del Negro (2).
3 U VENTINA : Di Dionisio, Chizzo-(V*1; Sturm, Medeot, Marko Krpan, tV8” (Caiazzo), Del Negro, Vižintin, "iicio, Lauri, Nanut (Robert Krpan), sv UVen^na je v Viscu izbojevala tem° ^rvo prvenstveno zmago in s skirn UsPeh°m prepustila prav furlan-nogometašem zadnje mesto na ^ci. Zmaga lahko pomeni za štan-stxn? ■ novo poglavje v tem prvenca,.’ ki J6 zanje bilo doslej dokaj ne-lu.i Vno: Tfob3 bo le odločno nada-rpati in se boriti na vsaki tekmi, je sicer tudi recept nedeljske PtvvfC .■Inventine. Gostje so namreč .vrivajah dokaj agresivno igro, kar , novost za štandrežce v tem de-haJì^t™. ko so večkrat puščali pomniku vajeti igre v roke. Tudi je t ,ava med posameznimi sektorji su ^krat bila boljša. V prvem polča-z9»rt ekiPi sicer igrali pretežno ŠtJuV' v nadaljevanju pa so bili ha u^-ci odločnejši in so spravili Kolena domačine.
Sovodnje — Jalmicco 2:0 (1:1)
STRELEC za Sovodnje: Butkovič
(2).
SOVODNJE: Gergolet, D. Visintin, R. Petejan (Košič), Tomažič, L. Visintin, E. Petejan, Grilj, Florenin, Butkovič, Čavdek, Gomišček.
Po tem neuspešnem nastopu, oziroma po seriji slabših tekem, so Sovo-denjci ob sklenitvi prvega dela prvenstva zapravili vse možnosti, da bi se lahko potegovali za najvišja mesta. Kljub porazu pa so v nedeljo Marso-novi igralci prikazali dopadljivo igro, zaradi česar je poraz zanje prehuda kazen.
V uvodnem delu tekme so domačini terensko premoč kronali z zadetkom Butkoviča, vendar so gostje le minuto kasneje izenačili. V nadaljevanju i-gre je prvi povedel Jalmicco, njegova prednost pa je trajala le minuto, ko je Butkovič drugič zatresel mrežo. Zmagoviti zadetek so gostje dosegli tri minute pred kancem. Dodajmo, da je Čavdek v sklepnih sekundah sam pred vratarjem zapravil enkratno priložnost. (Rudi)
3. AMATERSKA LIGA: skupina M
Breg — Rabuiese 1:2 (0:1)
STRELEC za Breg: Albertini v 50. •lin. (ll-mcitrovka)
BREG : Paniconi, Sa vran (od 46. min. Albertini), Strnad, Olenik, Gri-zonič, Buffa, Zonta, Mondo, M. Tul (od 80. min. Kraljič), Peroša, Grbec.
»Plavi« so naleteli na zelo žilavega in borbenega nasprotnika in tako doživeli svoj drugi zaporedni poraz. Čeprav so bili brez Lovrihe, Ferfoglie in Pavletiča, to ni razlog za tako bled nastop. V prvem polčasu so namreč igrali zelo živčno in raztrgano. Po golu gostov, ki je padel po 10 minutah, se niso dobro organizirali in so remizirali šele v drugem polčasu (po 11-metrovki).
Res je, da je bil sodnik nekoliko po-R vršen in negotov, vendar tudi to ne ’ more biti opravičilo za Brežane. Po remiju so imeli še nekaj zrelih priložnosti (v korist jim sodnik ni dosodil nedvoumne 11-metrovke), a jih niso izkoristili. Nasprotniki so odločilni gol dosegli 5 minut pred koncem po strelu z glavo. To je že tretja nedelja, da Breg prejme tak gol. (Tul)
Gaja — S. Luigi 1:3 (0:2)
STRELEC za Gajo: Lenarduzzi.
GAJA: Žagar, Kalc, Stranščak, Ba-čer, M. Rismondo, B. Rismondo, B. Grgič, M. Grgič (od 46. min. Vrše), Lenarduzzi, Alfiuri, Dubani (od 70. min. Tome).
Gaja je tokrat morala po devetih pozitivnih tekmah priznati premoč tehnično dobrega S. Lunigija. Že od vsega začetka je kazalo, da gajevcem ne b,o šlo. Gostje so stalno oblegali Žagarjeva vrata in povedli v 15. minuti po napaki domače obrambe.
V	20. min. je bila Gaja blizu izenačenja, saj se je Lenarduzzi jev strel odbil od prečke. Tekla je 30. minuta, ko so gostje znova povedli, tokrat po napaki Gajine obrambe.
V	drugem polčasu so se zeleno-ru-meni neugodno vrgli v napad, popravili svojo igro, predvsem na sredini, vendar je vse njihove upe pokopal tretji gol gostov. Sicer je Lenarduzzi takoj zatem znižal zaostanek na 1:3, vendar je bilo tekme praktično konec.
(A. Kalc)
Naši uspehi v letu 1984
Avgust
Olimpijski ogenj v Los Angelesu ni zameglil domačega dogajanja. Bolj kot podvigi Carla Lewisa je imel izreden odmev v zamejski javnosti uspeh poletovca Sama Kokorovca, ki je v Finale Emiliji postal absolutni evropski kadetski prvak v umetnostnem kotalkanju. Bil je najboljši, tako v obveznih likih, kot v prostem programu.
Državni prvak pa je v motociklistični kategoriji TTl (do 1000 cem) postal Prosečan Danilo Štoka, ki je osvojil tri od šestih preizkušenj.
Lepo uveljavitev je dosegla tudi mlada Bregova odbojkarica Lajris Žerjal, ki je bila vključena v državno reprezentanco »under 17«.
Na državnem prvenstvu v razredu europa j? Sirenina jadralka Ariana Bogateč zasedla dobro deveto mesto.
Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Ofllosi Ob delovnikih trgovski 1 modul Išir 1 st . vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18 :	Osmrtnice zahvale m sozaho po formatu
Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275 tl« 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja . L JzTT	fcrfjj flan »kanata
in tiska	Trst	^j|£|j n» iaaopian*
11. decembra 1981
Mitterrand deležen ostrih kritik desničarske opozicije
Bilo mu je samo 35 let
Francoska vlada v težavah zaradi
Pred 20 leti so Luthru
atentatov korziških separatistov
PARIZ — Zadnji konec tedna je bil za francosko vlado dokaj razburljiv, saj se je znašla pod križnim ognjem desničarske opozicije, ki ji o-čita, da je povsem nemočna ob separatističnih težnjah, ki prihajajo z vso silo na dan tako v Novi Kaledoniji, kot na Korziki in da ni storila prav nič, da bi zagotovila varnost v državi.
Povod za to kritiko so bili zadnji atentati, do katerih je prišlo konec tedna v Marseillu in v Parizu. Atentat v Marseillu, kjer je eksplozivni naboj razdejal policijski komisariat, si je prilastila korziška osvobodilna fronta: s telefonskim pozivom so obvestili redakcijo agencije AFP, da so bile v naboju 4 kile razstreliva in da zahtevajo za korziške patriote, ki
so v francoskih zaporih status političnih jetnikov. Svoj boj enačijo z bojem domačinov v Novi Kaledoniji, ki prav tako zahtevajo neodvisnost od Francije. V Parizu je prišlo do dveh atentatov, katerih tarča , sta bila sedeža nacionalizirane družbe Elf-Aqui-taine in neogolistične stranke RPR. Zabeležili so samo dokajšnjo materialno škodo, brez človeških žrtev.
Panika v Sydneyu zaradi AIDS
SYDNEY — Odkar je v tem mestu zaradi neozdravljive bolezni AIDS, ki jo prenašajo homoseksualci, umrlo 30 oseb in med njimi tudi trije otroci, ki so jim s transfuzijo dali kri homoseksualcev, se je razpasla prava histerija proti »neenakim«. Zaradi nevednosti in bojazni mnogi vidijo v tem pojavu »kazen božjo«, ki bo prenehala samo s kaznovanjem krivih. Odkar pa je nekdo odkril, da je Nostradamus za leto 1984 napovedal kugo v Sydneyu, se je začel pravi srednjeveški lov na čarovnice.
V pismih uredništvu, ki so saksonska navada, predlagajo streljanje ali kastriranje »gayev«. Po mnenju nekaterih naj bi 20.000 takšnih oseb, ki živijo v Sydneyu, preselili na oddaljeni otok. Homoseksualce množično odpuščajo iz služb. Neka tipkarica ni hotela pisati po diktatu svojega šefa — gaya, zobozdravnik pa ne popravljati zob »drugačnih«, češ da se bolezen AIDS prenaša s krvjo in slino. Preganjajo celo zdravniške ekipe, ki hočejo najti cepivo proti tej bolezni.
Ples jeklenih konjičkov
Kansas City — Samo 2.5 cm snega je potreboval fotograf agencije AP (neklonjeni so mu bili tudi / nepazljivi / šoferji) za tale posnetek.
podelili Nobela za mir
Človek, ki je boj proti rasnemu zatiranju združil z besedami o ljubezni in miru
RIM — Včeraj, 10. decembra, je poteklo dvajset let, odkar je Martin Luther King, ameriški voditelj črnskega gibanja proti izločevanju temnopoltih iz družbenega življenja, prejel Nobelovo nagrado za mir. Bilo mu je šele 35 let. Švedska akademija, ki podeljuje častni naslov, je bila mnenja, da je King med vsemi kandidati najbolj vreden tega priznanja in tako je karizmatični voditelj osvoboditve ameriških črncev v tej tekmi prehitel ameriškega predsednika Eisenhowerja, francoskega predsednika De Gaulla in zahodno-nemškega kanclerja Adenauerja.
Nekaj mesecev prej je Kinga v Vatikanu sprejel papež Pavel VI., že julija istega leta pa mu je bil predsednik Johnson osebno izročil dokument o človečanskih pravicah. Znana ameriška revija Time je njegovo fotografijo dala na naslovno stran ter ga imenovala »človeka letami, univerza v Lalu pa mu je podelila častni doktorat: King ga je prejel v zaporu, kamor so ga že dvanajstič zaprli zaradi »kaljenja javnega mirum.
Martin Luther King kljub svoji miroljubnosti ni imel lahkega življenja in le njegova teološka izobrazba — bil je namreč baptistični pastor — ga je obvarovala pred malodušjem, ko je bil na svojih javnih nastopih poleg splošnega odobravanja neredko deležen tudi glasnih kritik, odkritih groženj ter pravih bombnih napadov na svoje stanovanje.
Dne 4. aprila 1968 so v hotelu Lorraine v Memphisu odjeknili streli: bili so zadnji, ki jih je Martin Luther King čul v svojem življenju. Temnopolta Amerika se je od svojega voditelja poslovila z upornim plamenom v očeh in s stisnjenimi pestmi. Spominu velikega pokojnika se je poklonil tudi Sto-dely Carmichael, predstavnik ene najbolj skrajnih franž bojevitega črnskega gibanja Black Power, ki s Kingovimi metodami ni soglašal, a je svojega sobojevnika globoko spoštoval. Carmichael je dejal: »Kje je človek, ki bo zamenjal dr. Kinga, edinega črnca, ki je v boj proti rasnemu zatiranju stopil z besedami ljubezni in miru?m	*
Prednost poletu na Mars v vesoljskem programu ZDA
BOULDER CITY (ZDA) — Vse, ki- so a-meriški in sovjetski vesoljci v zadnjem razdobju počenjali v orbiti okoli Zemlje, predstavlja uverturo v polet na Mars. Ali se bo res zgodilo, da bo naša generacija ob obratu tisočletja, morda pa še poprej, dokačala, da bo človek stopil na površino rdečega planeta?
Ko sta se nedavno tega ameriški vsemirski strokovnjak Stephen Soff en in njegov sovjetski kolega Georgij Skrjabin pogovarjala, katera od obeh držav pripravlja takšno pustolovščino, je Skrjabin za SZ odgovoril pritrdilno. Ali je v tem pogovoru iskati vzrok, zakaj so na vseučilišču v kraju Boulder City v Coloradu sklicali šestdnevni posvet kakšnih 100 znanstvenikov v najrazličnejših vesoljskih strokah, na katerem so govorili o pripravah za polet na Mars?
Na tem posvetu so povedali, da že davno
nimajo več težav s takšnim poletom, če jim je le država ali vesoljska agencija pripravljena zagotoviti denar. Ameriško medparlamentarno društvo, ki je sklicalo ta posvet, se zaveda, da pogovori znanstvenikov niso več fantazija, ampak zelo na trdna tla postavljeno razmišljanje. Danes je gotovo, da poleta na Mars ne bo mogoče izvesti z enim samim »skokom« kot na Luno, ampak da bodo z Zemlje poslali v vesolje več ladij, ki bodo peljale dele bodoče vsemirske postaje in jih bodo v vesolju sestavili. Takšno ladjo bodo poslali na krožnico okoli Marsa, (pot od Zemlje do Marsa bodo prevozili v 6 mesecih), od koder se bodo njeni potniki z moduli spustili na njegovo površino. Potovanje na Mars bo v optimalnih pogojih trajalo 6 mesecev, v najslabših pa 24. Ker sta si Zemlja in Mars najbliže vsakih 16
mesecev, bodo morali ljudje ta čas nujno prebiti na Marsu in si za življenje ustvariti pogoje.
Na posvetu so nadalje povedali, da so z Vikingom ugotovili, da je na Marsu voda in da bi si njegovi prebivalci z avtomatskimi stroji, ki bi jih poprej poslali na Mars, zagotovili pitno vodo in iz vode pridobivali tudi kisik. Vodo bi lahko »proizvajali« tudi s stiskanjem Marsovega ozračja. Iz ogljikovega dioksida bi črpali pogonsko energijo za povratek na Zemljo, uporabili bi ga za pridelovanje hrane itd.
Nikakršnega dvoma ni, da se je začela ena izmed najbolj očarljivih pustolovščin, ki bo človeku omogočila poiskati odgovor na zapletena vprašanja, s katerimi se pri razvozlavanju zemeljske zgodovine ubadajo številni znanstveniki. Tako si nadejajo, da bo pomagala najti odgovor, kako prihaja na Zemlji do vremen-
skih sprememb in do velikih ledenih dob, kakor tudi odgovor, če so dinozavri res izumrli zaradi uranovega žarčenja, kot v zadnjem času zatrjujejo strokovnjaki. Nadalje pričakujejo potrditev podmene, da v sončnem sistemu vsakih 28 milijonov let kometi bombardirajo zemeljsko površino in povzročijo atomske eksplozije, zaradi katerih bi prišlo do ohladitve in do atomske zime, ki jo napovedujejo znanstveniki.
Amerikanci se zavedajo, da se jim lahko zgodi, če ne pohitijo, da bodo marali na vrat na nos reševati svoj ugled v novi vesoljski bitki s Sovjetsko zvezo, kot so ga morali P° prvih sovjetskih sputnikih. Zaradi tega je direktor NASA Thomas Paine ekspedicijo na Mars zapisal pod »nujno« in ji dal v vesoljskem programu ZDA popolno prednost.
L. N. Tolstoj
KAVKAŠKI UJETNIK
Ilustriral
ŽELJKO L0RDANIČ
»Alternativna« Nobelova nagrada
STOCKHOLM — »Alternativno« Nobelovo nagrado so prisodili štirim ženskam iz tretjega sveta. Zaslužile so si jo z odpiranjem delovnih mest in lajšanjem gorja prebivalstvu Bejruta. »Alternativno« Nobelovo nagrado, ki jo podeljujejo na predvečer podelitve same Nobelove nagrade, je 1981. leta ustanovil nemško - švedski'pisatelj Jakob von Uexkull s prodajo svojih znamk.
Filipinka Winefreda Geonzon, odvetnica, je ustanovi La legalno p»" moč za reveže. Wangari Maathai je postala prva univerzitetna profesorica v Keniji in se je izkazala v prehranjevanju prebivalstva. Ela Bhatt je v šestih indijskih državah ustanovila in finansirala več kuhinj, medtem ko je četrta »alternativna« nobelovka Iman Khalifeh preučevala vpliv vojnih spopadov na otroke v Bejrutu in je spisala prvo miroljubno pesem, s katero na ustih so pred nekaj meseci uprizorili prvi miroljubni pohod v Bejrutu.
dragocena darila
draguljarna 4^
v trajen spomin
cfllalalan
zlato
popravila
Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465
LINEA
LODEN
najbolj znani lodni na
«LINEA»
«Salko» -svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina
«LINEA», Ul. Carducci 4, Trst.
POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER
PHILIPS
PHILIPS
TV TV COLOR - REGISTRATORJI RADIO AVTORADIO HI-FI MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEORLGISTRATORJI originalni nadomestni deli
TRIESTE SERVIS
Ul. Petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST Tel: 2 8 1 2 5 0