LJubljana, torefc 7« decembra 1943 Upravniitvo. i^ubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon St. 11-22, 31-23. 31-24 lnserauu niueiek. Ljubljana, Puccinijeva ali- ca > - leleioc St. 31-22 do 31-26 Podružnici Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 (zkliučao zastopstvo ra oglase a Italije in inozemstvo ' Pl S. A.. MILANO_ tjUčutu a> -luDi lansko pokrajino pri poštno-čekovnero ca vodu St. 17.749, za ostale kraje ttaliii? v-rvizic Conti. Corr. Post. No 11-3118 Prds - Cena t- L Iikili ritk dan razen ponedeljka Naročnina znala m e * e £ n o Lu 18.—, a inozemstvo vključno * »Ponedeljskim Jutrom« Lii 36.50. Uredoiitvo t Ljubljana. Puccinijeva ulica it. 5. — Telefon faer. 31-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi se ne vračajo. Wieder ssw}efisehe AngrISfe im grossen Dnjepr-Bogen In heftigen Panzerkampfen 80 Sowjetpanzer abgeschossen — Wie-derholte feindliche AngriHe bei Tscherkassy abgeschlagen Sovvjetpanzer abge- Aur dem Fiihrerha«ptquartier, 6. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Ani der Krim setzten die Sovvjets ihre fsturken Angriffe nordostlich Kertsch den ganzen Tatr iiber fort. Sie wurden mit vrirknngsvoiier Unterstiitzung durch Ar-tnierie und Sturmgesehiitze grosstenteils borci t s vor den eigenen Stellungen zerschlagen und dabei 25 feindliche Panzer vernichtet oder bevvegungsunfiihig ge-schosson. Siidlich Kertsch rnachte der Angriff ru-m&nlscher Truppen vveitere Fortschritte, Der feindliche Landekopf vvurde vvesent-Bch eingeengt. Im grossen Dnjeprbogen nahm der Feind bei starkem Schneefcreiben mit iiberlege-nen Krnft<-n seine Angriffe v.ieder auf. ?qe vrurd * nordostliefi »rad nordvvestlieh Krivvoi R<»g sovvie siidvvestlich Krement-sclnig in heftigen, bis in (lle Dnnkelheit fortgesetzten Kiimpfen abgevvehrt. An emer Einbruchssteile entvvickelten sich heftige Panzerkampfe, die noch im Gan-ge si n d. Insgesamt vvurden in diesem naum gestern 80 scnossen. Bei TsoJ-?rkassy sehlugem unsere Truppen wiederh0lte Angriffe ab und vernich-teten weitere, in den Kiimpfen der Vorta-ge angesehnittene feindliche Kampfgruppen. m diesem Frontiabsehnitt hat sich die mosellandische 72. Infanteriedivision unter Fiihrung von Oberst Hohn zu-sammen mit Teilen der SS-Panzerdivision »Wiking« und Einheiten der 10. Flakdivi-sion durch vorbildliche kampferische Hal-tung in den tagelang hin- und hervvogen-den Kiimpfen besonders ausgezeichnet. Von der iibrigen Ostfront vverden leh-haftere ortliche Kampfe nur noch aus den Abschnitten nordvvestlieh Gomel und vvestlieh Nevvel gemeldet. In Siiditalien kam es gostom bei anhal-tend sehiechtem Wetter nur in einigen Frontabschnitten zu iebhaften ortlichen Gefeehen. Dabei vvurden seehs Panzer aus einer feindlichen Kampfgruppe abgeschos-sen, die an der Adriatiselicn Kiiste gegen unsere Stellungen vorfiihlten. Boji m fužnoiiallfanukem bojišču Sovražnikova ofenziva, vodena t egemsmimi materijalmmi sredstvi, nI doveS2a do pričakovanega uspeha — Izredno visoke žrtve sovražnika Berlin, 6. dec. DNB. Po ustavitvi brezuspešnega ameriškega velenapada v vzhodnem odseku južnoitalijanskega bojišča so bili do konca novembra v Italiji samo mestoma krajevni boji. Od 28. novembra pa napada sovražnik p«onovno na številnih'mestih, posebno na zapadnem in vzhodnem odseku, z močnimi silami. Na desnem krilu bojišča do zapadnih obronkov centra.ln;h Apeninov so bih doslej napadi severoameriških čet v splošnem samo krajevnega pomena. Vsi ti napadi so bili usmerjeni posebno proti važnim odsekom postojank, ki nam jih je poizkušal sovražnik po izredno močni topniški predpripravi odvzeti. Prav posebno je vedno znova naskakoval južnozapadno od Mignana ležeči skoraj 1000 m visoki Monte Camino, južnozapadno od Venafra po naših četah zasedeno 1000—1200 m visoko pogorje in vzdolž ceste od M;gnana do SassSna. Vsi ti napadi so bul prestre-ženi in je sovražnik utrpel zaradi nemškega strnjenega oimia in takojšnjih ptfo-tisuhkov občutne izgube. Medtem ko na srednjem odseku vlada ge vedno zatišje, se je pričel na vzhodnem odseku pričakovani velenapad angleške osme armade proti skrajnemu levemu krilu nemških položajev in to na ozkem odseku med obalo in vzhodnimi pobočji centralnih Apeninov. Le tu so Angleži na-->adli z močnimi silami. Hoteli so si izsiliti flrodor skozi levo nemško krilo, omajati fronto in prodreti proti severu do cest, ki vodijo skozi centralne Apenine proti Rimu. Potem ko je sovražnik po številnih, za njega, z velikimi izgubami zvezanih spopadih. potisnil nemške prednje straže nazaj severozapadno od doline Sangro. se je z močnimi pehotnimi in oklopnimi silami približal tik do najsprednejših nemških položajev. Svoj velenaflad je pričel dne 29. novembra po večurnem strahovitem topniškem obstreljevanju in po divjih v tem dnevu 5e šestdesetkrat ponavljajočih letalskih napRdih. Po daljšem času so se An- gležem posrečili vdori v nemške postojanke, ki so jih pa nemške čete s takojšnjim posegom zajezile. Ti napadi so se nadaljevali brez odmera in je sovražniku sicer uspelo razširiti svoje vdore, vendar pa ni dosege! svojega cilja: predretj nemško vzhodno krilo. Iz bližnjih zapornih postojank je tolkel napadajočega Angleža ponovno tako močan obrambni ogenj, da so morali sovražniki na tla in so na tem ozemlju, ki ne nurli nobenega kritja, utrpeli najtežje izgube. S stalno ogromno potrošnjo municije in močnimi letalskimi napadi so poizkušali nadaljevati z napadom ter so tudi dovedli nove rezerve. Poseg nemškega letalstva in novo nemške rezerve pa so odvzeli sovražnikovemu napadu vso prodorno silo ter je bil dne 3. decembra zvečer sovražnikov napad zaustavljen pred našimi višinskimi postojankami in z nemškim protisunkom zopet zaseden mimogrede izgubljen kraj. V sedemdnevnih in po temeljitih predpripravah z največjimi silami in materialom pori vzeti ofenzivi je sovražniku uspelo na ozki. fronti zasesti. štiri do največ devet kilometrov ozemlja. Ta osvojitev pn. ga je stala izredno velike krvave žrtve in izgubo ogromnih količin municije in ostalega gradiva. Sedaj stojijo Angleži pred novimi nemškimi postojankami v globini glavnegabojišča in sleherni nadaljnji napad jih bo stal nove krvave žrtve ter bodo zanj potrebovali oeromne količine municije in vojnega gradiva. Le-to pa kaj težko dovažajo po dolgih oskrbovalnih pjoteh in so pri tem izpostavljeni učinkovitim napadom nemškega letalstva, kakor se je to v zadnjem času izkazalo v Ora-nu, Alžiru in Bariju. Baš z c-zirom na sestanek Roosevelta. Churchilla in Stalina v Teheranu so An-gloameričani objavili, da bodo za bož'č že v Rimu. Mnoga pota vodilo v Rim. Le-ta so sicer, kakor je že rekel angleški general Alexander. vsa podminirana. M1 pa lahko s ponosom še dcp-olnimo ta stavek z ugotovitvijo, da ta pota razen tep dov, v katerih je bilo v neki sovražnikovi skupini sestreljenih 6 oklopnikov, ki so ob jadranski obali tipali proti našim postojankam. bmzmpzšm sovjetski prodorni poizkusi zapadno ed Smolenska Uspešna obr^isba sovražnih napadov pri Kremenžngu in čes.tasI3s — Na več odsekih uspešni nemški protinapadi Skpilim ofenziva proti nemškim zavetnikom S jsrcpagandnind etairavaim b! radi spraviti na kolena Bolgarijo, Rumunijo in Madžarski® Stockholm, 6. dec. DNB. Velika slepilna ofenziva »zaveznikov« ni usmerjena zgolj proti Nemčiji in njeni odporni s;li. temveč v veliki meri tudi proti njenim zaveznikom. Tako p*'še posebni dopisnik Reuterja v Washingtonu, da v ameriškem glavnem mestu vse kaže, d'a bodo pričeli Angloame-ričani z velikim agitae jskim pohodom, ki naj dovede do kap'tulacije Bolgarije, Ru-munije in Madžarske. Primer Italije, ki jo po »brezpogojni kapitulaciji« sedaj njeni vvashingtonski in londonski tirani temeljito izkoriščajo, je za vse ostale zaveznike Nemčije tako dobro opozorilo, da ne bo možno najti v teh deželah izdajalcev Ba-doglijevega kova. Konferenca obupancev Beograd, 6. dec DNB. Pod naslovom »Konferenca obupancev« piše dr. Spalajkorič v listu »Ncvo Vreme« o konferenci v Iranu, da je StaFn pod izgovorom skrajšanja vojne nastavil svojima zaveznikoma nož na goltanec in od njiju zahteval, da posilita Turčijo. Sta!;nu se mudi. Ren mu je mnogo predaleč in Balkan je do'h po silovitem tomkkem in minskem obstrejevanju z bataljoni in polki s številnimi, v zaporednih valovih izvedenimi napadi, ki pa so bili v b-stvu vsi ohranjeni. Kjer je delem sovjetskih čet u-spelo prodreti v nemške položaje, so bile kmalu uničene. Po očiščenju sovražnikovega vdornega mesta severno od Babinovi-čev je stara lojna črta zopet trdno v nemških lokah. Zapadno od Nevela so naleteli nemški napadi na zelo ogorčen sovjetski odpor. Kljub temu sd si pridobile nemške čete novo ozemlje in so odbile štev-ine z oklepniki izvršene boljševiške p: otinupaie. V teh bojih je uničilo protitankovsko orožje izmed 23 napadajočLh oklepnikov 14 bojnih voz in onesposobilo za gibanje 4 nadah.nje. Skupno je bilo, kot je že poročalo vojno poročilo, na odseku eneg . samega nemškega armadnega zbora sestreljenih 24 bojnih voz, 4 nalaljnji pa so bili hudo poškodo. vani. Nemško letalstvo je kljub neugodnemu vremenu nadaljevalo na področju pii čerkasih in južno od Kremenčuga z napadi na sovražne čete, nove posojanje in zi.irali-faca so rjetskili oklopnišidh sil. Severnozapadno ol Nevela so hitre bojne jate v nizkih napadih zabeležile zelo ".ober uspeh. V noči na, soboto so bombardirala bojni letala žeieznišlu promet na progi 7-aporcž-je—Kijev s številnimi bombami. Štiri sovražnikovi tovorni vlaki so bila z?ustavljeni, mnogo vagonov pa je bilo uničenih ali zažganih- Japeitski odgovor na anglosaška slepila Od 17* oktobra do 3. G&ceirsbra so potopili 55 s*m*ažn£h vojnih in prevoznih ladij ter uničili 592 sovražnih letal Tokio, 6. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Od izkrcanja Američanov na otoku Mono v Salomonski skupini dne 27. oktobra do 3. decembra, ko je bila šesia letalska hitita pri Bougainvillu. so na podlagi poročil cesarskega glavnega stana japonske mornariške letalske sile in japonska mornarica potopili skupno 55 sovražnikovih vojnih in prevoznih ladij, 38 do 39 vojnih in prevoznih ladij poškodovali ter sestrelili 576 sovražnikovih letal, 16 pa jih uničili na zemlji. Razen tega je bilo potopljenih nad 40 sovražnikovih izkrcevalnih čolnov, večje število iz-krcevalnih čolnov in drugih vozil pa poškodovanih. V posameznem je bilo potopljenih: 5 bojnih ladij, 8 letalonosilk, 7 venkih kri-žark, 9 križark, 4 križarke ali večji rušilci, 8 rušilcev. 1 vojna ladja neugotovlje-nega razreda, 10 velikih prevoznih ladij in tri srednje velike prevozne ladje Japonci so izgubili 2 rušilca, ki sta bila potopljena, in 2 križarki. ki sta utrpeli lažje poškodbe,. 138 japonskih letal je bilo izgubljenih, 7 pa poškodovanih. To so dejstva in tako izgleda odgovor Japonske na smešne čenče in grožnje sleparjev narodov in vojnih zločincev, ki so baš sedaj »čenčali« v Kairu o uničujočih udarcih proti Japonski. Udarci, ki jih zadaja Japonska tem hinavcem in zločincem, so vsekakor »uničujoči«. Nov velik japonski uspeh T°kio, 6. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Cesarski glavni stan je v ponedeljek objavil: L V nedeljo zjutraj je poskušalo okoli 100 sovražnih letal bombardirati naše oporišče na Marshallovih otokih. Japonske letalske sile in mornarica so uspešno odbile sovražnika in sestrelile 20 napada-jočih letaL Na japonskih napravah na zemlji je nastalo nekai škode. 2. Cesarske mornariške letalske sile so zvečer istega' dne napadle v vodovju severno vzh odno od Marshallovih otokov sovražnikov pomorski oddelek in prizadejale sovražniku uničujoč udarec. Pri tej operaciji so bili doseženi sledeči uspehi: Srednje velika letalonosilka in velika križarka sta bili takoj potopljeni. Velika letalonosilka in ena križarka sta bili hudo poškodovani in sta se zelo verjetno potopili Pri tem so japonci izgifbili 6 letal, ki se Še niso vrnila na svoja oporišča. Ta letalska bitka se bo imenovala »Letalska bitka pri Marshallovih otokih«. Rudarska stavka v Angliji Stockholm, 5. dec. DNB. V premogovniku Benrborough (Južni YorkShire) je v soboto vsled premajhnih plač stopilo 2000 rudarjev v stavko. Zopet stavka v ameriških ladjedelnicah Madrid, 5. dec. DNB. Iz Washingtona javljajo, da so Itekaikanci v štirih ladjedelnicah tvrlke Henry KaLsar iz neaado-voljstva zaradi splošnih delovnih pogojev stopili v stavko, Kratke vestS »vsega sveta Stockholm, 5. dec. DNB. Po Tassovi vesti objavlja predsedništvo vrhovnega sveta .Sovjetske zvze 2 »globoko da je umri Emeljan J ar osla v« »ci. Sovjetski žid Hulvtanann-JarosUvuld j« bU predsednik proelul-e boljševike rrez* bresvereev. Carigrad. 6 dec DNB V nedeljo je 1 letalom odpotoval iz Canl3ch, Steinsberg, VVeinbaum, Nahamkes, katerim bi rusko ljudstvo nikoli ne zaupalo in jim ne bi nikoli sledilo. V samem začetku ruske revolucije je tedaj bilo ogromno sleparstvo židovskega plemena, ki je zatajilo svoje poreklo, da je lahko ribarilo v kalnem. Ped to ponarejeno zastavo se je izvoljeno ljudstvo Izraela polastilo oslabljene Rusije, proglasilo Mordohajevo, t. j lUsrk-sovo doktrino za državno vero v Rusiji ter začelo na temelju zahtev mednarodnega komunizma uničevati osnove ruskega naroda. Zatrlo je cerkev, iztrebilo intel gen-co, pobilo med meščansko vojno na milijone poštenih ruskih domoljubov, razbilo državo ter se polastilo ne samo vrhovne oblast; v državi, marveč tudj vsega bogastva ogromne države, za kar je Židom v prvi vrsti tudj šlo. Ob teh dogodkih je Rusija padla, da globlje ni bilo mogoče. Ob znanem razkolu boljševiške stranke v I. 1928 do 1928 je mnogo Židov stavilo na Trockega, nakar jih je Stalin odstranil z vsemi možnimi sredstvi. Tega pojava pa ni smatrati kot akcijo proti Izraelcem, marveč je bil to le notranji obračun med levičarji in desničarji v komunistični stranki. Na mesta odžaganih Židov je Stalin posadil druge Žide, ki so bil? toliko oprezni. da niso drli za Trookjm. Litvinov, Majski, Kaganovič in mnogi drugi so zopet !>od ruskimi krinkam; predstavljali židovsko pasmo. Staiin ni bil v tem pogledu prav nič izbirčen in si je izbral za ženo celo hčer Lazarja Kaganoviča. Morda se ja v notranji politiki Sovjetske zveze res nekoliko zmanjšal židovski vpliv, zato je pa> zunanji komisariat dobil izraziti značaj židovske domene. Zarota proti Evropi je s tem popolna, kajti tudi v britanski državni politiki so židje odločilni že od Disraedija dalje. Sir Samuel in Hore-Belisha sta dva Žida, ki sla se v Angliji povzpela do najvišjega mesta, da ne govorimo o iordu Readingu, ki je bil postal celo indijski podkralj. Znani vodja britanskih delovnih strokovnih zvez sir Valter Citrin je takisto Žid in sicer potomce rodbine poljskih aH ruskih Židov. Ta hebrejska veličina je bila pred vojno znana kot ogorčen nasprotnik komunizma, v izpremenjenih prilikah pa se je mož prelevil v prijatelja boljševikov, kar ljudem židovskega značaja ne dela posebnih težav. Zavezniške družbe tudi v ničemer ne kali Roosevrdtova okolica. Predsednik sam sicer ni Žid, zato pa so njegovi ožji sodelavci skoro brez izjeme Rebrejci, ki delujejo izključno po navodilih Guggenheima, Schiffa, Openheimerja ia drugih mogočni-kov ameriškega plutokratskega sveta. Vsa ta mednarodna židovska klika deluje sedaj roko v roki proti Evropi, ki se je z nemško pomočjo otresla židovske nadvlade. Razumljivo je, da se ves srd Izraelcev komunističnega ali plutokratskega soja osre-dotoča na Nemčijo, saj je odtod nastopila misel antisemitizma svojo zmagovito pot po Evropi in na pobudo Nemčije so bile očiščene hebrejskega življa razne dežele, kjer je bila židovska gospodarska in politična moč tako očitna, da so bili državni narodi le nekaki gostje v lastni domovini, ter so imeli le toliko pravic, kolikor jim jih je milostno ta začasno prepuščal Žid. Nemčija se je prva zbudila iz o pašne dre-mavice ter začela po Fiihrerjevem nauku čistiti državo in narodno občestvo palestinske primesi Odpor proti židovstvu, ki je pr! vseh arijskih narodih latenten, je pod vodstvom nemškega narodnega socializma začel zmagovit« prodirati tudi pri drugih narodih. Hebrejci so takoj spoznali opas-nost, ki je pretila njihovi nadvladi. Vedeli so, da imajo močno zaslombo v Ameriki, na Angleškem in v Sovjetski ivezi. V teb treh državah so ojačili svoje postojanke, začeli silovito gonjo ter končno le dosegi;, da so omenjene tri države vsilile Nemčiji vojno z namenom, da bi se židje dokončno polastili Evrope ali da bi vsaj zopet zavzeli izgubljene položaje. Vendar pa na vso srečo za evropske narode tudi nova zveaa med boljševizmom In plntokracijo nima dovolj sile, da ustvari v Evropi židovsko gospostvo. Za dosego gospostva je treba borbe, treba je požrtvovalnosti in samozatajevanja. Za vse to pa Žid po svoji prirodi nima razumevanja ter želi, da bi mu drugi narodi izvojer vali ono lužici jo v svetu, ki jo Izraelcem obeta talmud. Kakor lahko ugotavljamo, je žldov&ko-botjševiško-plutokrateka vojna že izgubljena in Židom so se zopet enkrat ponesrečile njihove nakane, spraviti krščanske narode pod svoj jarem. F. L. Zatemnitev od 17- do 6.301 , k ITE USMILJENI IN USMILJENJE BOSTE B0S1GLI f Na kal misliti? V soboto zvečer je govoril po radiu predsednik odbora za Zimsko pomoč g. Narte Velikonja. Izvajal je: Težko je po vsem, kar ste slišal', povedati kaj novega Kako gledam jaz to stvar? Naj rajši povem zgodbe. Leta 1913. je neki d ;ak pomagal na Mljetu skromni ženici pi njenem naporu. S.učajno. Kot dijak, ž? ga je v svoji gostoljubnost' prisilila, vstopil G >-stila g3 je. gostila {.o skra nih možnostih. Dr-.k se je ob slovu-u -e-uu «.č'i'l.i »Ne smete msliti. da to velja vam.'« ;ie dej: la ženica. »Bogve katera mati bo pogostila mojega otroka? Morda ga bodo pogostil-" pri vas doma!« Dijak se je besedam široko in objestno zasmejal, kajti M'jet je le preveč daleč od Trnovskega gozda. Let-: 1917. je prišel v Trnovski gozd polk in neki četi je bila nakazana hiša v bregu. Dalmatnski vojak "'e postal ob imenu po- I zoren. Saj je bila hiša dom enega študenta in f nt vojak je bil sin one žen^e gostiteljice ... Pred vojno smo se tudi šli Zimsko pomoč. Neki nrlijonar je namreč daroval pet kovačev. Zato pravim, da smo se šli Bil je na ta svoj dar celo zelo ponosen, njegovo ime je moralo priti v časopis. Kro-hotal se ;'e, ker sem t: krat zapisal, da beda lahko zadene vsakogar. Ce bi bil znesek potisočerl, bi tega ne bil občutil. Leta 1942. je izgubil vse svoje premoženje. S solzami v očeh se je zahva- Ij€ eval, ker je bil deležen podpore petih sto-takov. žal nismo zmogli večje vsote ter smo zar. d: pičlih sredstev mogli njegov dar samo podesetoriti. V Pa.kracu sem slišal prid garja. Pridigal je o bogatem vrtnarju ki je imel r.a vrtu polno jabo'k. Pcvab 1 ;'e na s:dje vse vaške otroke, toda rekel jim je: »Tu lahko jeste, kolikor hočete- samo z vrta m' ne smete nesti n:če3ar!« Otroci so ubogali in jedli. Vsi? Ne. čr-nclasi Milanček ne. Skrivaj je metal jabolka. najboljša jabolka čez ograjo Vprašali so ga, zakaj. »Da bom imel tudi na oni | strani kaj!« Mislite torej na to, ko bo Zimska pomoč ' trkala na vaša vrata, mislite na tri stvari: Bog ve, katera mati bo mojemu otroku izkazala debroto? Bo^ ve, kdaj bom sani potreben ? Do smrti nihče ne ve! In če sj veren ali neveren, vendar pomisli, da gredo dobra dela edino debra dela po smrti s tebuj. če si popolnoma neveren, ;x>tem vsaj pomisli, iia gredo dobra dela v zgodovino s teboj. Kadar daješ potrebnemu in vrednemu, misij, ;ia prosi tvoj otrok, kadar fiaješ potrebnemu i« vrednemu, misli, d3 si to ti sani! Zato ne bodi tvoj dar samo milodar, da se pač odkrižaš nadlege, temveč tvoj da? bodi v človeškem občestvu o'7kiip za tvojo socialno dolžnost. Na Kritne m fesrlfo nemški iss mm Nesiiško letalstvo ssa vzIiojSaseiss bsjiitii ze«!® alstžvno Mir na podroeju zapadno M Smolenska Urednik France Kremžar, sestdesetletnik V soboto 4. t. m. je obha;al SOletnico rojstva znani Slovenski novnar in javni delavec g. France Kremžar, dolgoletni urednik »Slovenca« in »Domoljuba«. Jubilant spada med n jvidr.ejše slovenske no- j vinarje. Doma je iz Cerovice pri Lit'ji ' gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo j na dunajski univerzi. Kot javn' delavec pa je rzšel iz šole pokojnega J neza Ev. Kreka velikega narfcdnega in soc'alnega učitelja in vodtaika. V spoznanju, da bo lahko takrat med nami še mJed1m socialnim stremljenjem najbolje služil kot novinar, je stop'] leta 1905. v uredniški zbor »Slovenca«. Na pobudo J. E. Kreka je čez par let odšel v Gorico, kjer je urejeval tamošn-'a lista •Gorica? in »Primorski l:st«, obenem pa na n"rodni in katoliški podlagi organ*ziral slovensko delavstvo. Ustanovil o ev. Za takšen razvoj pa take. ugotavlja izjava, nosijo zavezniki Jokajsnjo sokrivdo. Umrli so nam naša mama erezna kregar roj. BITENC Zlata mama ležijo v mrtvašnici splošne bolnice v Ljubljani, kjer bo truplo blagoslovljeno v torek ob 3. popoldne, nakar bodo prepeljani na svoj dom v št. Vidu nad Ljubljano. . St. Vid, Ljubljana, Kranj, 6. decembra 1943. ANDREJ KREGAR, mož REZI, VIKTOR, IVAN, MIRKO, M1CI, otroci LADO RIHAR, FRANC KONJEDIČ, ANA, LENČKA, zeta in snahi JAKA, PAVLE, HENRIK, MICKA, bratje in sestra MTHA. JURIJ, MAJDA, JANEZ, MARTINA, GIZELA, METKA, FRANCI, VIKTOR, vnnki in vnukinje Japour*5 bombardirali Kalkuto Tokio, 6. dec. DNB. (Vzhodno azijska služ.ba>. Cesarski glavni stan je v ponedeljek objavil: Cesareke vo.ine in mornariške letalske sile so v nedeljo -kupno napadle Kalkuto. Oddelki so bombardirali sovražnikove v pristanišču zasidrane ladje ter pristaniške naprave in obenem napadle 40 sovražnikovih lovcev. Pri tem so cesarske letalske sile do?egle sledeče uspehe: Tri velike prevozne, ladje so bile poškodovane in zažgane. Razen tega so b'le z ognjem uničene pristaniške naprave in številna, skladišča Dve prevozni ladji sta bili poškodovani in dve sovražnikovi letali sestreljeni. Japonci so izgubili dve letali. ki sta se verjetno vrgli na svoje cilje. GOSPODARSKE VESTI = Pomično posoj lo na RXadž*r*kcn-». I Madžarski finančni min;ster je napovedal ' em;sijo novega notranjega posojla v zne-; sku 200 milijonov pengov. ki se bo pri 25-1 letni amoert:zac'jski dobi obrestovalo s i Zrfr. Posojrlo bo razpisano še pred boži-j čem Obveznice se bodo glasile na rtmi-1 co. pr; čemer bo tako za elavn'co. kakor tudi za plačilo- obresti veljala vsakokratna cena pšerice. Ta znaša trenutno 40 ; pergov za meterski stet. Na osnovi gor-! n^e cene bo celotno posojilo u-strezalo ko-I ličini 5 milijonov meterskih stotov pše-i niče. — V Franciji Se \T>ramejo premeta Reichskreditkassenseheine. Po rareclbi vrhovnega poveljstva vojske z dne 3 8. maja 1940. veljajo v Franciji Reichskred t-kas^ensohene kot zakonito plačiiro sredstvo. Ker pa je sedaj v prometu dovolj bankovcev Francoske banke, ni več potrebno. da bi ostali v cbtoku Reichskredt-kassenscheine. ki se morajo do 15. decembra t. 1. zamenjati, kolikor so še v prometu. = Motorizacija v Španiji. Po končani državljanski vojn- se je število avtomob -lov v §pnnij-i pričelo zopet nag'o dvigati. Po zadnjh uradnih pod tkih je v Španiji registriran h 400.500 motornih vezil od tega največ v mestu Ba-celO"i (75023) in v glavnem mestu Madridu (63.848). Ker se bencin dodeluje zaradi nezadostne rskrbe le za potrošnjo vosil. ki 'majo mnn: kakor 18 konjskih s'l. je trenutno v prometu s:-mo 123.5G0 avtomobil:v. Obvestilo ? Frzvrdci" D ilitsv ko%t?n;a Kostanj na odrezek št. 7 n IV. d,>datne živilske nakazn ce za mladino do 18 iet starosti prodaja tudi B Pevec (Medvedova ul.) Hišni starešine protiletalske zaščite! Pre-pučajte se, če je zaklonišče v redu in pod-a-trešje izpraznjeno. Plinski m vedovodni zapirači morajo biti vedno prosti in lahlio dostopni. Pazite na to sedej, ko dovažaie kurivo. • •»♦»« ...................... Pismo is Sežane Sežana, v začetku decembra. Sežana, ki je menda najlepša in najprijaznejša naselbina na tem delu Krasa, je na novo oživela. Tega, kar imamo sedaj, nismo imeli ves čas badolj evs:e vlade. Scžaniii, ki smo zadnja leta cioživeli marsikatero gorje, smo se sedaj oddahnilL Naše poslovno, kupčijsko in delovno življenje gre svojo pot. Slej ko prej je neuše najvažnejše in najbližje gospodarsko ter upravno središče Trst, ki imamo z njun vsak .od dvojno železniško zvezo. Normalnega življenja pa ne omogoča samo redni železniški, ampak tudi avtobusni promet. Iz Tr^ia vozi namreč vsak dan skozi Sežano, Senožeče in Razdrto do Postojne avtobus. Zjutraj piespe v Sežano okoli 8, po-jx>idan pa okoli pol 17. Savel a imamo Se-žanci svoje reelno opravke tudi v Postojni, ki imamo z njo. kakor omenjeno, dobre in zaiiesljive avtobusne zveze. Letina, v sežansld okolici je bila letos precej dobra. Posebno sadja je bilo mnogo, v prvi vrsti jabolk. Na slabžem pa smo bili giele fižola. Ponekod ga zar:uii suš-3 spiOh ni bilo. Tudi z letošnjo kapljico terana se moramo pohvaliti, saj je znano, da je Sežana poleg Toma j a, Dutovelj, Av. berja in Komna eno izmed naših najvarnejših središč terana. Letofmji pridelek je bil precej dober in tudi povpraševanje po njem je šo zmerom zelo živaimo. Šolski pouk v rodnem jeziku se bo v kratkem pričel. Pouk bo v dosedanjem I šolskem poslopju. Za učiJa in knjige je 7 glavnem že poskrbljeno. Napiai na trgovinah kolikor jih ni bilo v našem jeziku, so iegirulL Ponekod so samo napisi v znanimi sežanskimi in kraškimi priimki. Posebno razveseljivo je, da je našemu jeziku zopet odprta pot v urade in upravna središča. Poeebnih lolcailnih dogodkov v zadnjem času ni bilo. Omenili je cerkveno vest, da je tižaški škof za časa izrednih sedanjih prilik imenoval sežanskega župnika men-s. Jožefa Glasarja skupno z bujskim župnikom ter pazinskim p-reštom za škofijskega delegata z zelo obsežnimi pooblastili. Sežana je šele po zJomu badoljevskega vladstva zaživela tisto življenje, ki ima do njega polno pravico. Postala je najvažnejši kupčijski in gospodarski vmesni člen med Postojno in Trstom. S tega vidika se obetal Sežani v bližnji bodočnosti zelo zadovoljiv razvoj. Vefliiikova ikmba Vodnikova družba obvešča vse svoje gg. poverjenike, člane in ljubitelje lepih knjig, da so letošnje knjige izšle. Vsak član dobi svoje knjige pri poverjeniku, pri katerem je knjige naročil. Zamudniki-člani in prijatelji lepih knjig, naročite se takoj, dokler traja zaloga Zglasite se pri svojem poverjeniku ali pa v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna) ali v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3, oziroma v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica št. 6. Do 20. decembra t. 1. izide n. de! dr. Kot-nikovega Učbenika za angleški jezik (slovnica). Prednaročnikom bo cena znižana na lir 30.—. Naročila sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici št. 3. S dni čas, da naročite »Razglednik Jutra44 za znižano ceno 28 lir. — Obsegal bo blizu 300 strani velike oblike, nad loo raznovrstnih prispevkov in mnogo izbranih slik. — Nobena družina ga ne bo mogla pogrešati — Uporabite naročilnico na 4. strani. 1 B^ Pov/atiuk iz Lsiike piii»uveduje ». .. Vidim, da sem vas spravil z opisovanjem svojih žalostnih doživljajev v ne-veselo razopoioženje. Za konec vam povem še nekaj, kar ima tiohico zabavne note, služi pa lahko lu-J. za pcučno primerjavo značajev razri. ii narodov.« Tako je prešel k zaključku svoje žalostne p«»vesti prijatelj, ki je bil interniran na j Ustiki, malem otočku severno od SiciLje, ! in se je sedaj po zlomu bidoijevcev vrnil v Ljubljano, še ix>lj radovedno sem prisluhnil in nadaljeval je: »Ko ao me premestili z Ustike na Sicilijo, - sem nekega cine sedel s svojima dvema spremljevalcema, savojskima karablnjer-jerna, v kolodvorski restavraciji prelepega velemesta Palerma. Čakali smo vlaka, Id bi me bil moral prenesti v novo domovanje. Prostori nab to polni elegatnih častnikov, — c ve: sicilskcga tadoljevstva, — odličnih dam, meščanov in spioh velikomestnega občinstva. Smeh, veselost, zabava vsepovsod. Ali trije smo sedeli pri steklenici »Barbe-re-<. Ca nam prej mine čas, in si ogledovali živehni vrvež. Kar naenkrat pa se vse silno vznsmirL Začul se je namreč silen pok: zn.menie letalskega napada. Prvemu tresku je sledilo spiušno grmenje. To ni majhna reč in prestrašil sem se, kar odkrito povem. Toda moj strah je bil ni če v v primeri s tem, ki sem ga opaž:l okoli sebe. že na prvi tresk mojih karabinjerjev ni bilo nikjer, kakor da sta se vdrla v zemljo, še danes mi ni jasno, kako more človek tako naglo izginiti. In v dvorani! Krik, vik, jok in brezglav beg. Med prvimi so planili na junaške noge omenjeni badoljevski častniki, pa vo-jaJci, nato pa so je vse usulo proti vratom z izbuljenimi očmi, vse je kričalo nerazumljive besede z izrazom groze na obrazih. Ta zmešnjava me je tako prevzela, da je bilo moje začudenje nal njo večje od strahu in občutka nevarnosti. Pozabil sem na oboje in obsedel mirao pri mizi, srkajoč odlično kapljico. Dvorana se je izpraznila in sam samcat sem obsedel sredi razdejanja pre-vrnienih miz in stolov ter razbitih steklenic in čaš. Ne čisto sam! Na drugem kancu dvorane je takisto mimo obsedel zastaven nemški podčastnik, kj se je dvignil, oprezno prestopaj in preskakoval prevrnjene stole ter sle približal moji mizi. »Ha, ali ste jih videli? Vi ste gotovo tujec,« Povedal sem mu, kdo in kaj sem, da sem interniranec in na poti iz ene luknje v drugo. »To je slabo, ali kaj zato.« Prisedel je in nadaljeval: »Našla sva se v množici .edina tujca, spoznala sva se po zelo ".anesTivih znakih. Edina sva, ki nisva ingubila glave. Pijva na najino zanimivo srečanje!« Dopila sva mojo steklenico in tudi njegova je bila že pri koncu, ko so se spet pojavili v dvorani prvi, še vedno preplašeni obrazi. Polagoma so vsi prilezli iz svojih lukenj in tuli moja dva karabinjeria sta se vrnila nekoliko povaljana in posvaljkana. Poslovila sv^i se s podča*tn'kom prav prijateljsko in mož je obžaloval moj odhod, češ da sem se tudi pri čoši izkazal kot vrl tovariS.., Rgoifgfeei * Dr. Hacha — P«* let državni predsednik češke in Moravske. Nemški listi so se minuli teden s članki spomnili pete obletnice odkar je bil za državnega pred-sedn ka češke in Moravske izvoljen dr. Emil Hacha V teh petih letih je b la usoda češke države večkrat v nevarnosti in lahko b; se bilo zgodilo, da bi bil češk narod doz vel hudo nesrečo, da se ni o pravem času našel mcž, ki je doumel politični zm sel Cehov glede na močno sosedo Nemčijo. Hacha je s svojo sposobnostjo in lo-jalrostjo češkemu narodu rešil življenje. Kake iskreno cenijo Nemci sodelovanje dr. Hache. izpričujejo obiski češkega državnega predseiin ka pri Fiihrerju, kjer je dr Hacha ponovno dokazal svojo naresnejšo voljo za sodelovanje z Velko Nemč jo. Dr. Hacha ni ie nadvse spe soben jur st. marveč tudi velik prijatelj umetnosti. Podal sc je celo na literarno polje in je 3 svojim pekojnm bratom, inženerjem prevedei Kip' ngove »Zgodbe iz Indi'e«. * Drugi zmagovalec v 250 letalskih borbah. Mladi stotnik Nowotny, ki je bil nedavno po 250 zmagah v zraku odLkovan z bidljanti k viteškemu križcu, jo zdaj dobil vrstnika. To je major Giiniher R a 1 1. ki je 28. novembra zjutraj sestrelil na vzhodni fronti svojega 250. nasprotnika, medtem ko je dan prej premagal 3 sovjetske letalce. Major Rall je trgovčev sin iz Gacgenaua na Radenskem, mladost pe. je preživel v Stuttgartu. Star je šele 25 let Pri letalstvu služi od 1938. Uveljavil se je na zapsdni fronti, na Balkanu in Kreti. potem pa na vzhodni fronti. Po 36. zrnati jo bil takratni nadporočnik sestreljen "in so ga potegnili hudo ranjenega izpod ruševin njegovega letala. Dolgo se je zdravil in čeprav je invalid, je odšel spet na fronto, kjer je dosegel zmago za zmago. Letos avgusta je kot tretji nemški lovec dosegel 200. zmago, čeprav je nato nastopalo slabo vreme, ie povišal število zmag na 250. Z viteškim križcem je bil odlikovan lani 4. septembra, s hrastovim listom lani 26. oktobra, z meči pa letos 12 septembra. * Začetek predavani na berlinski univerzi. Berlinski listi poročajo, da se je pouk na vseh fakultetah berlinske univerze obnovil v polnem obsegu v ponedeljek 6. decembra. * Dan važnih odločitev na šahovskem turnirju na Dunaju. Na KDF božičnem turnirju, o katerem smo včeraj poročali in ki se vši ob dobrem obisku občinstva, so bile v četrtem in petem kolu odigrane razburljive borbe za vodstvo.■ Dosedanji prvak v tabeli dr. Maier je v četrtem kolu izgubil proti vsem pričakovanjem proti Ham-buržanu Sahlmannu. Tudi v petem kolu ga je porazil Dauenfeld. Zelo zanimiv dvoboj je nudila igra Muller—Dalia, ki jo je rutiniranejši Muller odločil v svojo korist. V petem kolu je presenetil Niisken z zmago nad Sah!mannom. Rezultati četrtega kola so: Riedmiller—Dauenfeld remis; Muller—Dalia 1:0; Sahlmann—dr. Maier 1:0; Niisken—Inzenhofer remis; Schmitz— KierJnger 0:1. Peto kolo- dr. Maier— Dauenfeld 0:1; Dalia — Inzenhofer 1:0: Riedmiller—Kieninger viseča; Sahlmann— Niisken 0:1; MUHer—Schmitz 1:0. * Živalstvo v Evropi je čudovito pestro. Doklej pa še ni.=mo imeli kratkega pa vendar izčrpnega pregleda. Za to je poskrbelo uredništvo »Razglednika Jutra«, ki je naprosilo stalnega sotrudnika g. inšpektorja dr. Stanka Bevka, da je napisal poljudno in zanimivo razpravo o živalstvu v Evropi Vsi b'v?te to z zanimanjem prebrali, tembolj ker je razprava poživi jena s krasnimi slikami- Nadalje vas bo močno zanimal članek o živalstvu v Rusiji in pa poročno sloveč ega severnega lovca A Ivina Peder-sena. ki nam opisuje nevarna srečanja z belimi medvedi. Vsekakor bodo ljubitelji prirodo dobili v »Razgledniku Jutra« zelo lep delež. Kdor se še ni priglasil kot na- ro^T-ii1, -i - t-, c t ^r i čimorei. * Smrt francoskega fasnpi«nega lastnika. Maurice Sarraut, solastnik franc"£kega dnevnika »Depoche« de Toulouse«, je bil pred dnevi od neznanega atentatorja na cesti ustreljen Pokojnik ie bi! brat bivšega francoskega ministrskega predsednika in notranjega ministra Alberta Sarrauta. * Dos:ej nad 7000 žrtev potresa v Tur-čijJ. Po najnovejših potresnih sunkih v Srečni" Anatoliji cenijo celokupno število človeških žrtev med zadnj'm potresom na 7000 Civilne in vojaške oblasti si orizade-vajo da bi hudo preizkušenemu prebivalstvu olajšale položaj. * Potres v območju Jadranskega morja. Potresomerni aparati v Jeni so zabeležili prošli ponedeljek ob 3. uri, 5 minut in 37 sekund zjutraj precej močan potres, čigar c-gnj-šče je domnevno bilo v krajih ob Jadranskem morju. ♦ Celo skladišče živil so odkrili v kletnih prostorih dunajske trgovke s tekstilnimi predmeti Terezije Rvp^a. Ko so pie-luknjaJLi zacl zaradi zgradbe hišnega zaklonišča so našli zazidano znatno množino jajc, 'čiste svinjske masti, prave bra^LsAi nave, kaKava, bele pšenične moke, zdi oba, siaukorja, medu, soli, riža, stročnic, kon-denziranega mleka in r^anh kcnzeiv. Vse skupaj je tehtalo nad 300 kg. Poleg tega je trgovka zazidala veiiko množino vste-kleničenega vina in celo ^aiogo usnjenih torbic. Odkiili so tudi zalogo voine .n ia--11J1 prej. Ghtoženka se je morala, zaiadi skrivanja nakopičenega blaga zagovarjati prod sodiščem, kjer je izja.iia, da s* je najdene predmete deloma ^r. t-gada, delom-pa si jih je pridobila že pred vojne d..b j. Navzlic temu je sodn-k odredi! *apie-.:bj živ jI v korist države. Rypo pa je obsodi nn 3 leta ječe in 20.000 mark globe. u._ vse h-šne posestnike ;n Ustnike zemljišč spet poziva mestno poglavarstvo, di morajo osnažiti hodnike hi pešpoti, kad.r zapade sneg, vsaj do 7. ure z jut-, a j. Kadar gre sneg podnevi pa moiajo gosp-aarj'' poskrbeti za snaženje hodnikov pred svojimi stavbami in zemlj-šii po večkrat na dan. Spravljanje snega in snaženje. hodnikov o pravem času je zlasti dandanašnji v interesu vsega preoivaistva, posebno pa aa onega, ki ima slabo obutev. Pri zadnjem snegu je večina gospodarjev strnila svojo dolžnost, pač pa je biio mogoče op žiti okoli Tabora, da lastniki nekatezih vil niso odmetali snega s hodnikov ter so raje pustili svoje sosede, da so hodili po brozgi za kar iim gotovo niso bili hvaležni. Hišni posestniki naj znova pregledajo in popravijo strešne žlebove in opore za sneg nn strehah. Pri zadnjem snesru je lahko vsak hišni gospodar ugotovil, če so vse pravkar omenjene strešne naprave v relu. Z mnogih streh je spet zdroal sneg ter zaprl cesto. Zaenkrat sicer to še ni povzročilo nobenih hujših posledic, ker je bilo malo snega, ob večjem snegu pa lahko raz streh zdrsneni sneg povzroči mimoidočim težke poško ,.be. obenem pa tudi resno ovira promet. Za vse nesreče in za sleherno ovirane prometa bodo zadele posledice tistega, ki j h je z malomarnostjo zakrivil. Ob pole lici morajo biti hodniki posuti tudi vsaj do 7. ure zjutraj z žaganjem, pepelom ali peskom, ker je prav tako odgovoren liiišni posestnik za vse nesreče, ki se zgode na poledenelem hodniku pred njegovim posestvom. Mestno poglavarstvo opominja vse Ivšne gospodari, je in posestnike zemljišč ob javnih cestah naj vestno izpolnujejo svoje dolžnosti v lastno in splošno korist. u— Vodnikova družba obvešča vse svoje poverjenike, člane in ljubitelje lepih knjig, da so izšle letošnje knjige. Vsak član prejme svoje knjige pri peverjniku, pri katerem je knjige naročil. Clani-zamudniki in prijatelji lepih knjig, naročite se takoj, dokler traja zaloga! Zglasite se pri svojem poverjeniku ali pa v pisarni Vodnikove družbe, Narodna tiskarna, aii v knjigarni Tiskovne zadruge. Šelenburgova 3, ali v knjigarni Učiteljske tiskarne. Frančiškanska 6. u—- Blagajna davčne ip*-air. iožn eah na pošti. Kinematografi naj si za navedene dni preskrbe pravočasno zadostno število vstopnic. u— Na III. mGškj realni gimnaziji v Ljubljani se bo nadaljevat pouk v drugem in tretjem nadstropju v šolskem poslopju za Bežigradom v četrtek 9. deaembra ob 8. za višje razrede, v petek, 10. decembra ob 8. za nižje razrede. Za učence od 5. do 3. razreda bo pouk v četrtek po doseda njem urniku za četrtek, za učence od 1-do 4. razreda pa v petek po dosedanjem urniku za petek. Vstop v šolsko poslopje je samo pri stranskem vhodu iz Peričeve ulice. — Ravnateljstvo. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča učence da se bo pouk zopet pričel v četrtek dne 9. decembra popoldne in se začasno vršil po tero-ie redu: V ponedeljek dopoldne za lazrede 5—8, v torek dopoldne za razrede 1—4, v sredo dopoldne za razrede 5—8. v četrtek popoldne za razrede 1—4. v petek popoldne za razrede 5—8, v soboto popoldne za razrede 1—4. Ta teden bo pouk še po starem urniku (četrtkovem, petkovem in sobotnem). Dostop v poslopje je učencem in civilnim osebam ki imajo oprav- Opozorilo! Opozarjamo p. n. Konzumente, da je Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana - Moste, stavil v promet škatle z napisom »Pravi t^ranckov dodatek kavi« po kg. katere pa ne vsebujejo našega Izdelka Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temno-modre barve kot sta dva trakova m površina na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim ie na škatlah, kt jih je stavil v promet Sedlar Ivan. barva mlinčka črna. a trakova m površina pa temno-modre barve. Škatle Sedlarja Ivana sploh ne vse-oujejo niti najmanjšega odstotka ci-korije. temveč so napolnjene z neko drugo mešanico Proti Sedlarju Ivanu smo radi gor-;2ga iivedii sodni postopek FRANCK INDUSTRIJA KAVOVINA f>. D., prej Hinka Francka Sinovi d. d. Zagreb ka v gimnaziji, dovoljen samo pri stranskem vhodu. Ravnateljstvo obenem obvešča tiste učence, Id niso uspeli pri tečajnih izpitih, da smejo po odlokr pokrajinske uprave IV. it. 8042/1 od 29. novembra 1943 obiskovati pouk. Ti učenci naj se ob prihodu iaviio ravnateljstvu. u— Firoež za obrtnike. Pokrajinski gospodarski svet opozarja, da je na razpolago večja količina firreža za. nakaz Io obrtnikom. Interesenti, zlasti miz rji 'n slikarji, ki bi fimc-ž pet: ebovali zz. svoj obrat in želel' dobiti nakazilo, morajo vložiti p smeno prošnjo z označbo količine in z navedbo, za katera konkretna dela potrebujejo dotično količino. Prošnjo je nasloviti na Pokrajinsk-' gospodarski svet. ki tx< vsakega prosilca pismeno obvestil o nakazilu. u— Za Rdeči Križ je darovala rodbina Trost lir 250 za odkup cvetja na grob Stepic Dušana u— Za stare onemele Ljubljančane v mestnem zavetfšču je podarila družim-Djinov^ki iz Beograda 200 lir v počastitev spomina pok. direktorja g Branka Kosti-ča Mestno županstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Nesreče. Z voza je padla in si zlomila desnico 331etna žena posestnika Neža Prijatljeva iz Sodraž:ce. z ročno granato, ki jo je našel na pol u, se je ponesrečil 14-letni gojenec deškega vzgajališča v Ljubljani Sifvo Novak. Eksplodirala mu je v reki in ga hudo ranila na lev;ci. Z zidarskega odra je padel ;n dobil notronje poškodbe loietni dijak Milan Adamič iz J-ijub-I Ijane, ko je na neki stavbi v Rožm dolini 1 prenašal opeko. 151etni hčerki posestnika ! Mariji Keiblovi iz Ljubljane je padel n3 i desno nogo železen drog in ji jo zlomil. Tud; 571etni delavec Aleksander Trškan iz Ljubljane si je zlomil desno nogo, ko mu je padel nanjo hlod. I61etni di ak Ivan Mur-šč iz Ljubljane se je s šipo porezal po desnici. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljublj-nske splošne boln šnice. u— Nalivna peresa, boljša, b-o ohranjena kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdk,-EVEREST Prešernova ulica 44. u— Zahtevajte Amidon tablete proti glavobolu, nevralgiji, hripi, influenci, ciis-menoreij in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. Z Gctrenpfcega živ'jer«e in ^rort. V novembru je stanovski urad v Kranju zabeležil 30 rojstev in samo 6 smrtnih primerov. V Cerkljah so v novembru zabeležili 6 rojstev in 2 smrti, številke stanovskih uradov pričajo od meseca do meseca e zdravem življenju na Gcrenjskem, kjer ie presežek rojstev skoraj povsod večji kakor število mrtvili pjimerov. — V Radovljici je umrl 77 letn; Anton Mrak, ki je bi! ugleden posestnik in svoj čas župan v radovljiški okolici. Dunajski kvartet, ki ga tvorijo filhar-meniki Anton Kamper. Kare! Marija Ti-tze. Erik Weiss in Franc Kvarda, so gostovali v Celovcu. Kvartet je žel izredno močan uspeh. V Dravogradu je bil tovariški večer motoristov. Odd.clni vodja Pleschiutznigg iz Volšperka je pozdravil številne gostte. — Sestre Nemškega RdečSga križa ped vodstvom gospe Bernardijeve opravljajo že leto dni samarijansko službo za vojake na dravograjskem kolodvoru, številni vojaki, ki prispejo s poslednjimi vlaki in nimajo priključka, dobijo streho in posteljo v prenočišču RK. jini tua nei>r«ča. V Selcah je padel po domačih stopnicah 82-letni posestnik Ja-cob Cenčič tako nesrečno, da, je kmalu podlegel poškodbam. žrtev električnega toka je postal 23 letni rudar Kristijan Gostenčnik v rne-.žiškem rudniku. Pri vhodu v rov je imel opravka z jamsko lokomotivo pa je prišel z obema rokama v stik z električnim tokom in je obležal na mestu mrtev. Spodnje štajersko Odlikovan' biambovci. V mariborski rvazini so bili pred dnevi odlikovani nekateri brambovci zaradi uspešnega nastopa proti banditom. Odlikova-.ee je nagovoril uradni vodja Braumniiiller. Na svečanosti je igral kvartet mariborskih učiteljiščnikov. Gaj junakov je bil predzadnjo nedeljo izročen svojemu namenu v Kočah. Navzo-čni so bili svojci padlih in celokupen štab krajevne skupine. Tovariš Atzier se jc spomnil padiih sinov in zaklical njihova imena nakar je sledila pesem o dobrem tovarišu. N<>va š«!a v Selnici ob Dravi. Te dni so se zbrali v dvorani nove šole v Selnici ob Dravi učitelji in učenci k otvoritveni slavnosti. Zapeli so nekaj ix*smi. poiem pa je šolski vodja pozdravil r.avzoče goste. med njimi deželna svetnika di. En-geihartha in TOscherja, okrožnega vodjo inž. Doboczkesa in šolskega svetrika Schneiderja. Šola je bila izročena v vur-s+'ii županu- Ob koncu slovesnosti so učence zaobljubili na zvestobo Hitlerju. Razstava igrač. Učenci glavne šole v Šoštanju so se odzvali klicu državnega mladinskega vodje in pod vodstvom svojih učiteljev izvršili 350 igrač za otroke iz bombardiranih krajev. Igrače so razstavili in si je otroške izdelke med drug;-mi og'edal tudi župan. Smrtna obsodba. Pred ^sebnim sodiščem v Gradcu se je moral zaradi 13 tatvin -zagovarjati 42-let.ni Franc Hojs iz Negove. Obtoženec, ki je bil že 11 krat kaznovan zaradi tatvine je vsa očitana mu dejanja zanikal. Sodišče ga je kljub temu obsodilo zaradi vseli trinajsfch tatvin in ga kot ljudskega škodljivca kaznovalo s smrtjo. Iz Trsta Smrtna k»sa. Te dni so umrli v Trstu 79 letna Terezi ja Grrntner. 85 ietna Matilda Erlacher, 14 letna Emestina Bergonja, 69 letna Alojzija Zorat-Bertos, 3G letna Ana Vattj in 43 ietni Suša. Him®n. Poročili so se v Trstu Jurij Tuta in š vilja Laura Pieri, mesar Ugo Miani in šivilja Bruna Godina, kurjač Viktor Pahor in gospKKlinja Elizabeta U20, brivec Luci-ian Boškin in gospodinja Silva Podboj. Cene kostanju Maron-' se debe na tržaškem trgu r prodaji na debelo po ""0 30 l're kilogram, v nadrobni prodaji pa po 12 lir. Kilogram kostanja velja v prodaj! n.3 debelo 8.40 lire, v nadrobni prodaji pa 9.80 iire. povožen starček. 70 letni Leopold Vin-tusi iz ulice Udine v Trstu je prečkal trg Vico. Po nesrečnem naključju je prišel pod [ilovijo in obležal s poškodbami po glavi in ievici. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer se zdravi tudi mali Dario Polesec. ki irri nn-i.-u pobil T>o s?lavi. Bojevita deklica. V uMcl Leo v Trstu sta se srečali 151etna Ada Zcrl-; in neka niena znanka Zaradi malenkostne zadev-šč ne sta se deklici sporekh in spopadli Ada je dobila precejšnje udarce po čelu in levi trer>nWci tako da se je morala zateči v tržaško bolnišnico. Ob 60.000 Ur. Lastniku gostilne >G:nna-st.ica« v Trstu je izginilo ;z gostilniških prostorov 60.000 lir. k= so bile v lista-ci. Ver etno je bil tat drbro poučen o domačih pr'likah. Gostiln:čar je prijavil zadevo varnostnim ob^stvom. Ponesrečenci. 45 letna gospodinja Elizabeta Habjan iz ulice Rismondo si je pri padcu po stopnicah ziomiia levo podlaht-nico. 11 letni Mihael Poglieri se je onesvestil zaradi uhajanja svetilnega plina, 46-letni mizar Josip Kristijan iz okoiiVe Du-tovlja si je pri cepljenju drv ranil levico, 34 letno Marjeto Lenarduc; je ugriznil popadljiv pes in ji prizadejal več poškodb. Ponesrečence so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer c-e zdravi tudi 51 letni mehanik Alojz Bu«o. ki ima poškodbe z nožem. Dobil jih je ob nekem spopadu v tržaški gostilni. Tih jubilej v Operi V soboto opoldne se je vršila aa opernem odru intimna in v vsej svoj' skromnosti prisrčna pros ava. Štirje člani opernega zbora so slavili 25 letnico svojega opernega dela. To so bil;: Helena Mauserjeva, altist-ka ženskega zbora, Avgust Ribič, bas st, France Marolt. EE. tenor in Rado PovSe, L bas. Okrog jubilantov se j§ zbralo vse operno članstvo. Slavljence je nagovoril prvi g Ado Darian generalni tajnik gle-d l šča, ki jim ;e čestital in se zahvalil za zvesto delo v in.enu uprave ter jim izročil denarna darila. Nato je govoril ravnatelj Opere g. Vilko Ukmar. ki je poudaril poleg materjalne strani predvsem duhovno vrednost požrtvovalnega dela vsakega po-samezn ka pri tvorjenju umetniških vrednot in neizbrisno st teh sledov v napiedku. G. Lojze Dre.novec je pozdravi! slavljence kot pred.sedr.Ik Združenja giedalških članov n izrekel priznanje n;ihov discipliniranosti in delavnosti v številnih predsta^ v-'-h ter jim izročil dar"la Združenja Končno jim je čestitala v imena kolegov še član ca zbora ga. Jermanova in jim izro-č.ia šopke. Eden izmed jub lantov, g. Pov-še, se je zahvalil za vse štiri in je v kratkih besedah s humori stično besedo, a s solzami ganjenosti or sai mars:katerc trpko gledališko pot, vendar sta z.-enela \z njegovih besed ponos sk.omnega tvorca, ki prispeva s svoj!m ■ '"-trajnim deiom k ustvarjanju raše umetnosti, in zagotovilo zve ste Le, da hočejo še v nadalje stati na svojem Mestu kakor doslej. Ta majhna hišna slavnost je pok- zala da se votem je bilo spet vse tiho. Domačih športnih dogodkov torej ni bilo nobenih. Iz kronik, ki smo jih ob radiu lovili včeraj, bi bilo iz dosegljivega zabeležiti za naše čita-telje naslednje: V Nemčiji so na noeemetnih igriščih opravil1 bogat prvenstveni spored Največ pozornosti je veljalo obema ta čas najvidntjšima enajstoricama, in sicer državnemu prvaku Dresdner SC in pokalnemu zmagovalcu dunajski Vienni. Oba sta več kaker temeljito obračunala s svojimi nasprotnik'; medtem ko je DSC končal svojo tekmo s klubom Planitzer SC s 7:1. je Vienna skoraj prav tako zveneče (7:2) zaključ:!a svoj nastop prot: SC Wien in se obenem povzpela na drugo mesto med dunajskimi klubi. Dobro se je v nedelo držalo tudi znano moštvo LSV iz Hamburga, ki je spet popravilo obe razpoložljivi točk' m s^ še bolj okrepilo vodilni položaj v razpredelnici. Igralcem dolgoletnega prvaka Schalke 04 letejs ta posel ne gre tako od rok; tud: zadnjo nedeljo so se moral: zadovoljiti z remisom in so v skupni oceni spet zdrsnili na stopnjico niže! Izven prvenstvenih tekem je bilo ta dan še nekaj reprezentančnih tekem, med katerimi omenjamo te-le: Essen—Wuppcrtai 5:2 Han-nover—Magdeburg 4:2, Severna Šlozija—Vra-ti&lava 0:0 itd. Seveda so gornji podatki samo najkrajši izvleček. ;z kopice nedeljskih dogodkov na zele nem polju. ne glede na to, da &c bili na delu se posebej hokejisti, plavalci, boksarji in še drugi. * V Tokiju so bili organizirani nov šport nastopi med tamkaj bivajotimi nemškimi državljani in domačimi športniki. O zadnjih so znani tile izidi: v rokometu 11:11. v nogometu 10:2 in v hokeju 5:2, oba v korist Japoncev Dunajsko moštvo FAC iz Floridsdorfa je bilo povabljeno na božični turnir Fe-renevarosa v Budimpešto. Tega tekmovanja se bosta udeležili tudi enajstorici Gam-me in ena iz Kološvara. Tik pred tem tur-nirjem se bosta še enkrat sestali vojaški enajstorici Beograda in Budimpešte — zaradi obračuna za nedavni izid 7 : 2. Tudi po italijanskih nogometnih igriščih sc- polagoma spet začeli. Ono nedeljo je v Benetkah igrala reprezentanca Milana pod vodstvom znanega internacionalca Meazze in zmagala tesno z 1 : 0. Na tekmi je bil prisoten komisar CONIja Rossi in poveljnik nemških čet v Benetkah, ki je poklonil zmagovalcem lovorjev venec. Izbrano moštvo tvornice Fiat iz Torina je zmagalo v Casale nad domačo sestavo z 2 : 0. Oni dan so na plavalni prireditvi v Draždanih nastopili nekateri mladi plavalci, ki so pokazali odlične sposobnosti. Tako je na 100 m pirosto prišel prvi neki Wiedemann s časom 1:04.4. žs pred tem se je na enaki progi uveljavil neki Hesse Iz Magdeburga, ki je potieboval zanjo samo 1 "03.5. Na ženskih plavalnih tekmah v Bratislavi so bile zabeležene tele najboljše znamke v treh najbolj udomačenih disci- i pnnah: 3:23.2 na 2C0 m prsno, 1:25.1 na j 100 prosto in 1:34.1 na 100 ni hrbtno. Nemški državljani, ki stalno bivajo v ! Tokiju. so nedavno nostooili v dveh pro- i pagandnih rokometnih tekmah proti do- ! maoim akademikom in zmagah obakrat ' precej visoko z 12 : 3 odnosno 14 : 4. Zlato kolajno za najboljši športni uspeh, j ki jo na Švedskem vsako leto podeljujejo že od 'eta 1925. dalje, je bila za letošnje leto pvsojena svetovnemu rekorderju Ar-ne Andeissonu. Do sedaj je to visoko odlikovanje prejelo 22 »športnikov, med njimi 7 atletov, 5 smučarjev, 2 rokoborca, 2 plavalca ter po en zastopnik še nekaterih panog. Stockholmsld siadion »Rassundo« Tki država preuredila tako, da bo v njem prostora za 60.000 gledalcev, in sicer za 20.000 na sedežih, za ostale pa na sto-jiščrn. Nehal tudi za športnike »Razglednik«, ki ga je »Jutrova« družina pripravila svojim prijateljem, čitate-ljem in naročnikom za letošnje božično darilo, seveda tudi ne bo mogel biti brez nekaj čtiva za one, ki zasledujejo v dnevnem življenju šport in telesno vzgojo. Kot primemo gradivo za takšen obzornik trajne vrednosti sta njegova sestavljalca izbrala bogato snov o rekordih in rekod; ■-jih v mnogih športnih panogah, ki jih pozna moderna doba. Pri tem sta se feve- Ljubliana. 3. dec. Sadno drevo je rastlina, ki živi zelo dolgo, desetletja na istem kraju Čeprav je število dreves na ploskovni enoti razmeroma majhno, korenine vendarle preprežejo znatni dc! zemeljske površine. Prodrejo celo v globino plasti, ki so za obdelovanje in gnojenje težko dostopne. Sadno drevje zato zelo izčrpa iz zemlje hranilne snovi in je dovajanje nadomestkov (gnoja) mnogo težje kakor prj poljskih rastlinah. Kakor pri drugih rastlinah sta tudi pri sadnem drevju redno uspevanje in zadov&lj v pridelek odvisna od zadostne količine glavnih hranilnih snovi: apnu. kalija, dušika in fosforjeve kisline, ki je vezana v zemlji. Te snovi tvorijo tudi v sadjarstvu osnovo vsake pravilne gnojitve. Apno zelo vpliva na oblikovanje sadja. Pospešuje sladkorno vsebino in vpliva skupno s kalijem na trdnost in odpomo6t lesa. T učinki &o vidni posebno pri češnji in jablani. Kalij sodeluje pri delovanju vseh drevesnih delov. Najdemo ga v lc-u listih n sadovih. S kalijem se pospešuje razvoj krepkega, zdravega listja in polaga osnove za živahno snovno izmenjavo, naglo rast in hitro zorenje. Dušik vpliva manj na kakovost rastlinskih delov, tolko bolj pa na rnnož.no pridelka. Povzroči obilno rast listja in velike sadove, sili rastline h krepki rasti, ne da bi se oziral na kakovost posameznih delov. Fosforjeva kisi na je važna ra tvorbo semen. Zato kaže posebno koščičasto sadje pravo poželjenje po tej hranilni snovi. Posledice pomanjkanja fosforjeve kisline je manj sadnih nastavkov in kasnejše zorenje sadja, ki ostane kislo. Koščičasto in pečkasto sadje potrebuje po računih strokovnjakov na la = 100m2 povprečno: 2 kg apna. 1 n pol kg kal'ja. tri četrti kg dušika in pol kg fosforjeve kisline. Tudi v sadjarstvu lahko uspešno uporabljamo naravna in umetna gnojila. Hlevski gnoj dovaja zemlji sprstenino m bakterije. Razen tega jo rahlja in zemlja postane luknjičava. T' učinki dajejo zemlji ugodne fizikalične kakovosti ki zelo ugodno vplivajo na korenine 6adnega drevja. Hlevski gnoj je zato posebno primeren, ko nanovo sadimo sadno drevje in pri intenzivnem sadjarstvu Starejša drevesa se z njim ne okoristijo posebno. Če hlevski gnoj plitvo pod-kopljemo, ne pride povsod v območju kero-nin, pri globokem kopanju, k je pa še posebno težavno, pa je razkroj pomanjkljiv. Mešanica lesnega pepela in gnojnice je za-rad svoje učinkovitosti in lahke porazdelitve dO' najglobljih korenin sedaj najpreprostejše in najkoristnejše gnojilo. Pri polnem onejenju potrebujemo na 100m2 površine sadovnjaka 20 kg lesnega pepela in 200 litrov gnojnice. S to količino dovedemo zemlji naslednje količine hranilnih snovi: gnojnica: 0.04 kg apna. 080 kilograma kalija, 0.34 kg dušika in 0 02 kg fosforjeve kisline; lesni pepel: 5.00 kg apna, 1.2 kg kalija in 050kg fosforjeve kisl.ne; skupaj: 5.04 kg apna, 2.00 kg kalija, 0.34 kg dušika in 0.52 kg fosforjeve kisl.ne. Gnojenje z gncjnico in hlevskim gnojem v pretiranih količinah more vplivati tudi škodljivo. Če primerjamo odvzem hranilnih snovi, lahko smatramo to gnojne mešanico za starejša, rodeča drevesa, ki tvorijo manj lesa in zato potrebujejo le manjše količine dušika kakor polno gnojilo. Za gnojenje mladih dreves in tam, kjer hočemo pospešit; rast lesa. je primerno, če primešamo gnojn ei 10 kg kokošjega gnoja ali 2 kg žveplenokislega amonijaka. Gnojenje z mešanicr gnojnice in lesnega pepela izvedemo tako, da izkopijemo z lopato pod drevesnim kapom 30 cm globoke in 1 ra druga od druge oddaljene jame. Vanje nasujo-mo lesnega pepela in jih n3to napolnimo z gnojnico. Če mamo zadostno količino gnojnice, smemo lesni pepel raztrositi kar po trati in' ga nato politi z gnojnico. Ta površin-ka gnojitev zahteva dvojno k&lično gnojila. Gnojnica mora b ti ob uporabi stara nekaj tednov. Če nj zmešana z deževnico ali snežnico, jo moramo pred uporabo iazredčiti z vodo v razmerju 1:4. Gnojenje z mešr.nico gnojnice in lesnega pepela izvedemo spomladi februarja do aprila, čim dopuščajo tla. in jesen od oktobra do novembra. Vsako drevo, ki daje* le tu pa tam kako letino, bi bilo treba založiti & tem naglo učinkujočim gnojilom. Boljši pride:ek bo bogato poplačal trud. Kjer ni na uporabo gnojnice n lesnega pepela. lahko na enak način uspešno uporabimo mcšanice tekočih umetnih cnujil. Za I00m2 površine sadovnjaka potrebujemo: 4 kg 40° Sne kalijeve seli. 4's kg 20°/«ne žveplenokislcga amonijaka in 4 kg l8n'oneaa superfosfata. Te kdič ne umetnih gnojil raztopimo v 200 litrih vode in jih nato raztrosimo odnosno podkop-Ijcmo, kaker smo opisali zsoraj pri mešanici gnojnice in lesnega pepela Apno rahlja težka, mrzla tla. jih ogreje in napravi tvorna. Pospešuje v zemlji tvoibc bak-terj, odpira zemeljske zaloge hrane in pospešuje ugodni učinek umetnih gne-jil. ki včasih v zemlji, kjer primanjkuje apna. nc učinkujejo prav Apno odstranjuje sprstemnrkc. kislino in pomanjkanje železa. Gnojenje z apnom ponavljamo vsako 5. dc- 8. leto. Na l a te/£e. skope zemlje damo 15 do 30 kg žeanega, v prah zdrobljenega apna: na lahko, suho zemljo pa 20 do 60 kg laporja ali drobno zmletega apnenca Poleg vsebine hran Inih snovi zelo vpliva na učinek gnojil tudi čas gnojenja. Za težka in počasi tepeča se gnojila. k:kor živalske odpadke, nežgano apno, hlevski gnoj, kompost itd. je najprimernejše, če jih dovajamo sadnemu drevju v pozni jeseni in poz mi. Črv — napovedovalec vremena i. V srednješvedski pokrajini Bergshagenu živi neki črv. ki velja po sodbi domačega prebivalstva za zanesljivega vremenskega preroka. Črv meri v dolžino 4 do 5 cm ter je bele barve, po sreči i hrbta na ima črno progo. Sredi oktobra začne ta črv izpre-minjati svojo barvo. Kadar je nastopajoča zima mrzla, se njegova črna proga spremeni v sivočrno barvo. Kadar pa se bliža mi.la zima, se pojavljajo na črvu samo črne pike na beli podlagi. Takšne pike so ljudje odkrili na tem črvu tudi v letošnji jeseni. Svedj torej sodijo, da bo letošnja zima bolj mila nego ostra. KINO SLOGA Tel. 27-30 PRIPELJITE OTROKE S SEBOJ! Maše občinstvo si je že dolgo želelo tak film, film za staro in mlado, film prav za vse, film poln življenja in zabave, film, v katerem ima glavno vlogo mali 5-letni PETERČEK ln znani priljubljeni Joe Stoeckel. — Sodelujejo: Elise Aulinger, Gabriele Reismueller, Albert Jansehek in drugi. Režija: Joe Stoeckel. Predstave ob deiavhikih: ob 15. in 17.| Ob nedeljah in praznikih: ob 10.15. 13.30. 15.30 in 17.30. — Predprodaja vstopnic. KINO UNION Telefon 22-21 Duhovita in zabavna komedija o ljubezni in zakonu SOPROGA Napisala Thea v. Harbon po oderskih komadih »Soproga« in »Zaljubljen v štiri ženske« Jennv Jugo, Wiliy Fritsch, Viktor staal, Hilde v. Stolz Ltd. Predi ve: ob 15.30 in 17.30 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Anna Dammann in Paul Hartmann v fiimu najlepše veebme! — življenjska pot slavne pianistke in podeželskega zdravnika. — Film čustev, mladosti, glasbe in plemenitosti. ItOVARSŠICA v POLETJU V ostalih vlogah: Viktorija v. Balasko, Gustav Knut in Josefine Dora Predstave ob 15. in 17.30 url Ob nedeljah ob 10., 13.30, 15.30 in 17.30 Dr. Vladimir Katičič f V Zagrebu je, kaker smo že poročali, dno 8 oktobra umrl dr Katčič. V izpopolnitev prvotnega poročila nam je dr. Fran Gosti poslal še naslednje vrstice: Pokojni je bil štiri leta inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani in leta 1926. premeščen v Zagreb. Pridobil si je mnogo zaslug za zdravstvo v naši dežel ;n ljubezen zdravnikov in uradnikov bolmšnic ter spoštovanje prebivalstva. »Zdravje«, kateremu je bil podpornik, mu je ob slovesu posvetilo članek s sliko. Takrat ljubljanska bolnišnica n' imela ravnatelja n so njegove posle vršili za to določeni primariji (seveda proti n. gradi). Prav v času, ko sem jaz vršil te dolžnosti, sme pri-rcd.li prijateljski večer za odhodmeo dr. Ka-tičiču. Iznenadil nas jc s priložnostno slovensko pesmijo, ki je bila pozneje priobčena v listu »Zdravje« in ki naj to tudi tu navedem: »Z Bogom Ljubljana, porimi vsa bela! Z Bogom dražestna kranjska dežela! Hribi m kavni, vsoki in nizki. Ljubi drugevi, srcu mi blizki! Tesno objeli srce ste Hrvata Kot lekreno vam dragega brata! Drugo sera mladost med vami doživel. Nove moči za življenje zsilil. Težko se ločiva od lepega kraja V letu tekočem, šestnajstega maja. Težke borbe me čakajo zopet, Toda pripravljen sem na ekret. Bodcm krepit k vam se prihajal Kajti zvestobe do vas ne bo nihče omajal! Imel sem poslovilni govor — vrstilo se .ic petje, igranje na klavir in tamburice — z-rekle so se še nekatere besede in napitnicc v slovo. Udeležba posetnikov z rodbinam-bila zelo velika in je jasno izpričevala priljubljenost n spoštovanje, ki si ju je pridobil. I Blagemu pokjniku bodi časten spomin! PREGRINJALO (PLTS) za otomuno krušen vzorec, popolnoma covo, se prvia 7ji 1800 lir. Ogled v trgovini n Sever. Marijin trg 2. 10099-6 KUHINJSKO OPRAVO novo. 7 komadov, prodam. Hišnik. Gosposka št. 6. 22407-S KLAV. HARMONIKO, odličen instrument na 60 basov, usodno prodam. — Rintska 20/1, srednja vrata, med 13 in 14. uro. 22033 6 POSODO za KISANJE repe dobite pri Gospo 'rrsi-.i zvezi. 22236-$ BRF70VE METLE, držaje zu lopat«, omeh itd. dobite pri Go?;odar=k: zveri, Blehveisova Č9. L,223.".-3 KORENJE za krmo. kupim ali zamenjam za blago. Ponudb" r:a osi. "d!. Jutra pod »Zamenja- «.«. 22400-7 VSE STEKLENICE sta;no kupoje in p!a'-a najboljše »Metaiia« Go-sposvetska 16. nasproti Delavskega derna 21873 7 HARMONIKO za začetnika in damsko kolo kupim. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Plažam 53«. 21953-7 STEKLENICE razne vrett. k-.;- tm^. Dot>r? plciami'1 N« VaSo ie!;o jili prjvzamemo na lomu. B. Gu--tin. Voanikor trtr il. 2. J-318M PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet tu-puiemo 6 GušUn, Vodnikov trg 2. J-324-M-7 frVlj Ji Mil' T.tL KABINET v centru mesta oddnm. Naslov v vseh posi Jutra. 2-30O-S3 OPREMLJENO SOBO s kuhinjo in kopalnico, novo. oddam v podna.em najboljšemu ];on'jdniKu. Ponudbe z ca, vedbo plačila na ogL odd. Jutra pid iPrule«. 2S40I-23 iaoc lik je izgubil dclavec od Priloga Židovska ui. do knjigarne Svenlner. Prešernova ul. do Učitel.ske knjigarne. Ker je to celomeKečni raflužek za celo družino, se pros: najditelja za vrnitev. Naslov r vseh posl. Jutra. 22403-R7 IZFOSLUJEM NAKUP in prodajo v bančnih in denarnili poslib. Vnov-čim srebrni denar in druge dragocenosti po najvišji ceni. Prevzamem tudi razno blago v komisijsko prodajo. Priporočam se za nakup in prodajo nepremičn:n. hiS, parcei itd Alojzij Pla-lilnšek Ljubljana. Krnil jeva ul. 3-1 (preje Dvo akova)., 21902-37 JEDILNE BUČE dobite v Maistrovi ulici 10. 22-237-37 KUHARICO p-vovrs:no. iščem tnkoi k tričlanski družini Plača dobra. Nastop 'takoj Starost 25 da 50 let. Poizve se: Sotenšek. Kolodvorska ulica S4. prid. 22410-la POSTREŽNICO pridno in pošteno, k: zna tudi kuhati, iščem. Delo od 7. do 17. ure. PlaSa d"bra. Naslov v vseh posl. Jutro.. 2329 Ma POSTREŽNICO pošteno, za dopoldne od 7. do 10. ure. tšfom N-iflov v vseh rcisl. .Turra. 2.400-la SLUŽKINJO ki zna nekaj kuhati iSč-m. Dloča Mira. Naslov v vseh posl. Jutra. 2240S-1«. BRIVSKEGA pomočn lta sprejmem takoj. Fmči Jenko. Frančiškanski 10. 21993-1 a VAJENKO sprejmem takoj za frizerski salon »Fanci«, Kongresni trg 3. 21997-44 SKOBELN1K. Buairski, popolnoma nov — ugodno nnprodai. Rudolf Ta. re Gledališka, ul. 12. 22301-6 STVALNI STROJI pogrerl Ji vi. šivajo ne.prej in nazaj, vezejo, krpajo, stalno na zalogi pri »Triglav* — Re,l:eva c. 16 . 23413-6 SREBRNO JEDILNO ORODJE ' Jisto srebrno. 90 omadov. v lepi kaseti, ugodno prodiun. Krasna prilika za neveste a": ženine kot p01™110 a': žično darilo Ne samudite. Ru;olf Zore Ivabljana. Gledališka ulica 12 22411-6 ZIMSKO SUKNJO predvojno bla-tro. novo, prodam. Mandeličeva ul. 15 — vrat« 18. Trnovo. 22394-6 DRVA razklane štore. la^tenjsjn tako5 za nošene, nizke, tr^ke č.evl-e št. 42^-40. RcSna dolina. C. V. št.7 22S3-6 EXPRES STROJ za kavo. v nab ljšem sta-nhi. prodam. Slamič, Go^po-svetska 6 . 22395-6 MIŠI. PCDGANB in ščurke, zanesljivo pokonča, te s gfninom. ki go dobite v drogeriji Kane. Židovska ul. 1. 23301-5 PUCH 350 ?koAli ubijete tega fanta?« se je Harry zasmejal in vrgel karto po mizi, »ali ste spet izgubili ? Pustite mojo ženo pri m'ru. Ročk, in pazite na igro. Le poglejte, spet gre en sovereign v moj žep. Daj, Dona, sedi, s to svojo prekleto hojo sem ter tja jeziš sa -.0 psa.« »Poglejte Harryju Cez ramo, Dona, da vidite, aii goljufa,« je rekel Rockingham, »časih ste naju pri p'ketu oba potolkli.« Dona je z viška zrla na njiju- na glasnega, veselega Harryja., že nekoliko zariple-ga od pijače, ki . j bil spravil vase. ob igri, ki Jo je igral, pozabljaiočega vse drugo, in Rockin