OSREDNJA KNJIŽNICA
P.R.126
PPImurSKI dnevnik
\
totema plačana v gotomna	<IW. i.
Abb. postaie I gruppo < .CUH 400 IIT
Lelo XXXVII. Št. 266 (11.088)
TRST, torek, 10. novembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* t Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
temeljne smotre prizadevanj KPI: mir in nov svetovni gospodarski red, boj proti inflaciji in recesiji, pravilno in učinkovito delovanje ustanov,
k , i
NEDELJSKA GOVORA TAJNIKA KPI IN PODTAJNIKA KD
Berlinguer o nevarnostih za mir
• v •	• fi ••• • i	•••
m bo]u proti inflaciji in korupciji
Reakcije socialistične levice na zahtevo Vittorina Colomba, naj PSI razbije levičarske krajevne uprave
RDI — Čeprav označujejo politični začetek tedna v glavnem zunanjepolitični stiki (Gandhijeva v Rimu, Spadolini v Londonu, Crasi v Budimpešti; so lurli notranji problemi na dnevnem redu razprav in polemik med italijanskimi strankami. Veliko pozornost je vzbudil na primer nedeljski govor tajnika KPI Berlinguerja na običajnem letnem srečanju z rimskimi komunisti v gledališču Adriano, ostre reakcije zlastsi v socialistični levici pa je izzval nedeljski nastop podtajnika KD Vit-
torna Colomba v Bologni.
Izhajajoč iz izkušenj komaj o-pravljenega obiska v Srednji Ameriki je Berlimruer najprej obravnaval mednarodne razmere, ki jih o-niačnje stalno slabšanje odnosov in naraščanje nevarnosti za mir. Za tak negativen razvoj je tajnik KPI krivil skoraj v enaki meri SZ, pri č-mer je ponovil »odločno obsodbo* intervencije v Afganistanu in «dru gib dejanj* v nasprotju s politiko popuščanja napetosti, po drugi strani pa ZDA, katere novi voditelji skoraj vsak dan ponavljajo grožnje in sprejemajo odločitve, ki večajo nevarnost volne.
G!“de svojih stikov z voditelji naprednih gibanj na Kubi. v Nikara-Pui in v Mehiki, je Berlinguer zatrdil, da prvim dvem ZDA grozijo z intervencijo, poudaril pa je. da vse
naj bi KD ponudila Craxiju predsedstvo vlade v zameno za razbitje levičarskih uprav, ki vodijo vse večje občine v Italiji.
v ozadju.
Ko je Berlinguer ponovil, da je poglavitni vzrok za zaostritev mednarodne krize blokovsko tekmovanje med ZDA in SZ. je pozval vse miroljubne sile, od komunističnih in socialističnih strank do verskih organizacij, k okrepitvi pritiska na vlade vseh držav za popuščanje napetosti, zajezitev oboroževalne tekme, v podporo prizadevanjem neuvrščenih. Velikega pomena so s tem v zvezi nova gibanja za mir. ki so se pokazala v množičnih manifestacijah v vsej Evropi.
Ko je prešel k obravnavi notranjih razmer je Berlinguei najprej naglasil, da je gospodarska kriza v Italiji še hujša kot drugod, ker jo zaostruje izkrivljeni tip razvoja, ki ga je narekoval sistem oblasti KD. Ta ,ie povzročil ne le škandale in korupcijo, ampak tudi nedelovanje javnih ustanov. Treba je premagati inflacijo, je poudaril tajnik KPI, toda tudi brezposelnost, saj .je razraščanje tako ene kot druge nevarno za italijansko demokracijo. V tem okviru je ostro obsodil gospodarsko politiko vlade, ker nalaga vse žrtve za izhod iz krize manj premožnim slojem, medtem ko nima poguma rezati v rak potrate, za.iedavstva, privilegij in klientelizmov.
Napovedal je zato ostro politično opozicijo vladnim proračunskim dokumentom v parlamentu, pri čemer je pa zavrnil poskuse, da bi vpletli KPI v manevre proti Spadoliniiu v strankah večine. V sklepu
Donat Cattinov pristaš, demokr-šcanski podtajnik Vittorino Colom-bo pa je imel v Bologni povsem drugačen poseg. Pustil je vnemar velike svetovne ali italijanske probleme in se zavzel predvsem za povratek KD na oblast tudi v tistih krajevnih upravah, ki jih vodijo družno levičarske sile. Predlagal je enostavno PSI, naj v okviru iskanju ^železnega pakta* s KD razbije občinske odbore s KPI v največjih mestih in povsod sestavlja levosredinske u-prave, oziroma zavezništva s KD, PRI, PSDI in PLI po kopitu vladne koalicije. Zastopniki socialistične 'evice CcvaHa, Landolfi in drugi, zavračajo tako »instrumentalno* pojmovanje sodelovanja, po katerem
RIM — Na sedežu notranjega ministrstva so včeraj dosegli sporazum o delovni pogodbi za vasilce. Zato so tudi preklicali za četrtek napovedano stavko,
Tajnik KPI Berlinguer
področje Srednje Amerike postaja »nevralgično* nič manj kot Bližnji vzhod, ker Reaganova uprava podpira najbolj nazadnjaške režime,
Proti katerim, njihovi korupciji in krvavemu tlačenju so prisiljeni tamkajšnji narodi boriti neizprosen boj.
Tem gibanjem izraža KPI solidarnost, kot so storile na primer tudi vlade nekaterih držav fmed njimi Francije in Mehike), medtem ko se italijanska država drži sramežljivo
ZA KRITJE 2.000 MILIJARD LIR PRIMANJKLJAJA
V
Že ta teden odlok o novih davščinah
Napovedani dodatni občinski davki za skupno 900 milijard lir
Založnik Rizzoli začel postopek za množične odpuste
MILAN — Vodstvo založbe »Rizzoli — Corriere della sera* je u-radno sporočilo sindikatom novinarjev in tiskarjev, da namerava odpustiti na milanskem območju 393 tiskarjev in 78 časnikarjev dnev nika «L'occhio», v Genovi pa 90 tiskarskih delavcev in 50 novinarjev časnika «11 Lavoro*. Sindikalisti časnikarjev in askarjev so z nujne seje v Rimu poudarili, da ravnanje založnika potrjuje nujnost odličnega odgovora s četrtkovo vsedržavno stavko.
Danes srečanje držav Zaliva
BEJRUT — V Riadu se bodo danes sestali voditelji šestih držav Arabskega zaliva, ki bodo razpravljali o predlogu Saudske Arabije za miroljubno rešitev bližnjevzhodnega zapleta. Na tem srečanju naj bi Saudska Arabija, Kuvajt, Katar. Bahrein, Arabski emirati in Oman izdelali enotno stališče o tem vprašanju pred bližnjim arabskim vrhom v Fesu,
V Izraelu so tudi včeraj nadalje vali z obtožbami proti ZDA in KGS, ki naj bi se po njihovem mnenju preveč približale stališčem Arabcev in naj bi celo pritiskale na Izrael, naj sprejme- omenjeni predlog Saudske Arabije. Begin je včeraj med drugim poudaril, da so Izraelci že veliko žrtvovali za mir na Bližnjem vzhodu-m da ne morejo dovoliti ustanovitve šaniostoj1 ne palestinske država. Pri tem ie opozoril na Palestince, ki živijo v Libanonu, le-ti naj bi izkoristili 'sedanjo prekinitev spopadov v tej državi za oboroževanje ir naj bi pred stavljali veliko nevarnost za Izrael.
Poleg tega gre omeniti tudi vest saudske tiskovne agencije, da so izraelska letala kršila /začni štor Saudske Arabije.
RIM — Rimsko združenje zveze za enostransko razorožitev je darovalo obrambnemu ministru Lago-riu torto za njegov 56. rojstni dan. Nanjo pa so rimski pacifisti postavili 112 svečic v obliki jedrskih raket. Daru so še priložili pisemce, v katerem seznanjajo ministra z nesmiselnostjo njegovih izbir o nameščanju jedrskih raket v Italiji. Zgolj po naključju bodo v Comisu nastavili 112 raket, dvakrat toliko, kot je včeraj Lagorio dopolnil let.
GOVOR INDIRE GANDHI NA KONFERENCI FAO V RIMU
Medsebojna odvisnost vseh držav sveta
Prvi uradni pogovor s Spadolinijem in Colombom - Gandhijevo sprejel tudi papež
(Telefoto AP)
....................................................................................................................................................................................ima
SREČANJE MED ITALIJANSKIM IN BRITANSKIM PREMIEROM V LONDONU
Pogovori Thatcher-Spadolini o problemih enotnosti EGS
Sodelovanje Italije in Velike Britanije pri sestavi mirovnih sil na Sinaju možno le ob privolitvi celotne «deseterice»
LONDON — Utrditev gospodarskega ln političnega sodelovanja med članicami evropske »deseterice* je bila osrednja tema včerajšnjih pogovorov v Londonu med italijanskim ministrskim predsednikom Spadolinijem in britanskim premierom Thatcherjevo ter med italijanskim zunanjim ministrom Colombom in njegovim britanskim kolegom Carringtenora.
Še posebno podrobno so obdelali
jo severne države prevelike zaloge živil, kmetijstvo sredozemskih držav pa je premalo zaščiteno. Italija in Velika Britanija si bosta na prihodnjem srečanju v Londonu prizadevali pri iskanju rešitev za ta vprašanja. Italija
BEOGRAD — Osem mrtvih in številni ranjeni je tragični obračun prometne nesreči pri Peči na Kosovu, kjer je neki avtobus strmogla-
Za poljsko vlado tristransko srečanje nadvse pozitivno
VARŠAVA — Pred predsedstvom armadnega generala Wojcecha Ja-ruzelskega se je včeraj sestala poljska vlada, ki .je nadvse pozitivno ocenila nedavno tristransko srečanje med voditelji partije. Solidarnosti in Cerkve. «Rezultati tega srečanja odražajo smernice devetega kongresa PZDP in četriega plenuma CK*. Vlada je tudi poudarila svojo iskreno voljo, da bo tristransko srečanje »obrodilo pozitivne plodove za bodočnost LR Poljske.*
NA POVABILO PREDSEDNIKA CEAUSESCA
Kraigher odpotoval na obisk v Romunijo
V Bukarešti tudi sekretar la zunanje zadeve Vrhovec
RIM — Vlada bo z odlokom odo brila sklep o dodatnih davkih /a Mitje večjih izdatkov ki bodo predvideni v finančnem »akor.u, o katc vem v teh dneh razpravi laic v senatu, Tozadevni odlok bi vlada lah *° sprejela že ta teden verjetno v neiek m običajni si ji vlade Vse “Oval naj bi vse tiste predloge, ki so jih napovedali prejšnji ttclck: Povišanje davkov ILOR in IR PEG, Podražitev prometne takse in še nekatere druge davščine. Na t i na cin naj bi država pridobila oribliž-no 2.000 milijard lir.
Po drugi strani pa je včeraj se-Ooina komisija, odobrim 4. člen ti Poučnega zakona, ki zadeva finan-oe krajevnih uprav ii- povečale /a Lfittu milijard lir znesek, ki je bil Prvotno predviden v zakonskem netilu. Za dodatnih 906 milijard bo-"0 morale poskrbeti občinske upra 's same s povišanjem občinskih davščin in vlada bo v ti m smislu Pred)ožila osnutek zakona.
Najprej bo torej sprejet sklep o dodatnih davkih za 2.00" nilijurd P'-- Kot rečeni), bo do tega sklopa Prišlo verjetno že v h; te k in ga bedo sprejmi % zakonskim odlokom ‘>ar pomeni, da bo začel veliati ta k°.i. Medtem bo šel finančni zakon *v6io pot in l)o verjetno odobren Pred koncem leta. kar i.omrni. da bedo izdatki že uzakonjeni, dohod k* Pa ne. ker pnrl-unent medtem Pe bo ratificiral vladnega odloka o Povili davkih. Povsem možno ie. da b° vladni odlok modi ■ -m zapadel in “a bodo morali, za kritje že spre •ittih izdatkov, odobriti nov odlok.
Skratka, tudi letos bo šel pusto po že ustaljenem kalupu in Piinio lahko pričakujemo običajno ^pDvoletno darilo*, s kakršnim nas
*• Peka.i let »osreču je* vlada ■ —
pobude bližnjevzhodnega zapleta in sodelovanje štirih držav članic EGS (Italije, Velike Britanije, Bel gije in Francije) pri sestavi mednarodnih »mirovnih sil* na Sinaju.
To sodelovanje je pogojeno s privolitvijo vseh članic EGS, sta poudarila Spadolini in Thatcherjeva, in pri sprejemanju te odločitve so prav tako sodelovale vse članice.
Kljub sodelovanju pri uresničevanju campdavidskih sporazumov se ne nameravajo te države odpovedati beneškim izjavam, ld so sicer v na-1 vil v stometrski prepad, sprotju z omenjenim sporazumom.
Prav tako sta ministrska predsednika Velike Britanije in Italije poudarila pomen Fahdovega predloga za miroljubno rešitev izraelsko - a-rabskih sporov, ki naj bi imel precej skupnega s predlogi »deseterice*. To še posebej velja za tiste točke, ki se nanašajo na miroljubno sožitje med Izraelci in Arabci.
Spadolini in Thatcherjeva sta se zaustavila tudi pri vprašanjih popuščanja napetosti in sta izrazila upanje, da bodo ženevski pogovori o evroraketah ponovno vzpostavili zaupanje med Vzhodom in Zahodom.
Med peturnimi pogovori sta prva ministra pretresla tudi vse pomembnejše probleme v okviru EGS, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem srečanju voditeljev »deseterice*, ki bo 26. novembra v Londonu. Spadolini in Colombo sta se seznanila z britanskimi reakcijami na italijansko - nemški predlog za o-živitev skupnosti, ki predvideva večje politično in gospodarsko sodelovanje med članicami. Spadolini in Thatcherjeva sta poudarila, da bo treba ta vprašanja začeti reševati globalno in odpraviti neravnovesja v gospodarstvu držav članic EGS, ki so predvsem posledica pomanjkanja enotnih odločitev. Izjemo predstavlja le kmetijstvo, kjer sicer beleži-1 Predsednik italijanske vlade Spadolini in minister Colombo pri premiera Thatcherjevi
BUKAREŠTA - Predsednik pred sedstva SFRJ Sergej Kraigher je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v SR Romunijo na povabilo predsednika republike Nikolaja Ceausesca, ki mu je zaželel toplo dobrodošlico na mednarodnem letališču Otopeni. Po prisrčnem pozdravu je predsednik Ceausescu seznanil gosta z romunskimi osebnostmi, ki so bile na slavnostnem sprejemu. Med njimi so bili predsednik ministrskega sveta Die Verdet, podpredsednik državnega sveta George Radulescu, člani političnega izvršnega komiteja CK RKP Josif Bane, Virgile Cezacu, Ion Patan in Gheor-ge Pana, zatem podpredsednik vlade in minister za zunanjo trgovino Comel Burtica, zunanji minister Stefan Anclrei, predsednik velike ljudske skupščine Nicolae Giosan, mi-
ne glede na to, kdo ji predseduje — na dan 30. decembra, to ie takrat. ko ministrom s proračunski mi težavami teče voda v grlo. državljani pa, s trinajsto plačo v žepu in evforično razpoloženi, ker pač še nekoliko verjamejo željam, da bo r.ovo leto boljše, <cga udarca ne občutijo preveč hudo.
Medtem pa bo seveda stekel postopek za odobritev zakona, ki bo priznaval občinam večje dohodke.
Tn tu že govore o dodatnih 10 lirah pri kilovatni uri, o podražitvi pristojbin za odvažanje smeti, ipor-da o povišan ju davka INVIM. Skratka, kamorkoli se ozremo, plačati bomo morali več.
................................................
rtlster za ljudsko obrambo general poročnik Konstantin Olteanu iri druge osebnosti.
Skupaj s Sergejem Kraigherjem so v Bukarešto ‘dopotovali zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, z.vezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar in drugi.
Na sprejemu je bil tudi jugoslovanski veleposlanik Trifun Nikolič z osebjem veleposlaništva. V snežnem metežu je predsednik predsedstva Sergej Kraigher v navzočnosti svojega gostitelja sprejel raport poveljnika častnega batai/ona. žatem pa so zaigrali državni himni in izstrelili topovske salve v čast gosta iz, Jugoslavije. Kraigher in Ceausescu sta si zatem ogledala slavnostni mimohod častnega bataljona in vojaškega orkestra.
Kolona avtomobilov je zatem krenila proti Bukarešti, kjer so se včeraj popoldne začeli prvi uradni jugoslovansko - romunski pogovori, caterim obe državi namenjata veli-co pozornost. Predstavnik zveznega iekretariata za zunanje zadeve je pred Kraigherjevim ohodom dejal, ia je obisk odraz visoke stopnje ivostranskih odnosov in vsestranskega sodelovanja na temeljih do-nrpga sosedstva in medsebojnega spoštovanja, kar je nezdružljivo povezano s predsednikoma Titom in Ceausescom. Glasnik ZSZZ je tudi poudaril sorodnost stališč in skupne interese rta mednarodni ravni in izrazil prepričanje, da bedo pogovori pomenili novo spodbudo za pospešitev sodelovanja med državama in da bodo prispevali h krepitvi miru in stabilnosti v tem območju in v širših- razsežnostih, (dd)
(Telefoto AP)

RIM — »Za ceno ene samcate medcelinske rakete bi lahko zasadili 200 milijonov dreves, namakali en milijon hektarov zemljišč, prehranili 50 milijonov podhranjenih otrok v državah v razvojn, knpili en milijon ton umetnih gnojil, en milijon naprav za proizvodnjo bioplina, 65 tisoč zdravstvenih centrov in 34 tisoč šol*. Tragično ugotovitev, ob kateri bi se moralo zamisliti vse človeštvo, je posredovala v svojem govora na 21. konferenci FAO v Rimu predsednica indijske vlade Indira Gandhi.
Gandhijeva pa se ni omejila samo na obsojanje oboroževalne politike, za katero človeštvo dnevno porabi grozljivi znesek 1,3 milijarde dolarjev, nakazala je predvsem glavna vprašanja prehrambene politike v svetu. »Človeštvo si ne bo zagotovilo ne prehrambene gotovosti in niti ne bo odpravilo lakote in podhranjenosti, dokler ne bodo držav* spoznale, da živijo v medseboj povezani celoti*. Za Gandhijevo je blagostanje vsake države tesno odvisno od blagostanja v svetu. Misel o medsebojni odvisnosti vseh držav je bila vedno prisotna v posegu predsednice indijske vlade, ki je obsodila nemožnost mednarodne skupnosti v organizaciji smotrne trgovine z živili. »Ko je pridelek dober, je dejala Gandhijeva, ceno bliskovito padejo, ko je letina slaba, .je tržišče tako pogojeno, da imajo glavne dobičke trgovci in posrednici, ne pa pridelovalci*.
Predsednica indijske vlade je tudi obžalovala, da niso sklenili novega svetovnega sporazuma o žitu. Glavni prizvajalci se nočejo odpovedati dobičkom prostega tržišča, žito jim še vedno služi kot orožje političnega pritiska. Vse to skupaj « povečanim protekcionizmom ogroža po mnenju Gandhijeve gospodarstvo in možnosti razvoja najrevnejših državi.
Ob njenem prihodu na tridnevni uradni obisk v Italijo sta Indiro Gandhi na rimskem letališču Fiumi-cjno dočakala predsednik italijanske vlade Spadolini in zunanji minister Colombo. Z njim* se j* Gandhijeva pogovarjala le pol ure, saj sta kasneje Spadolini in Colombo odletela v London.
že na tem prvem srečanju pa so si izmenjali mnenja o dvostranskem sodelovanju med Indijo in Italijo. Podobno kot kasneje na konferenci FAO je tudi tu Indira Gandhi govorila o vprašanjih prehrane v svetu. Prav tako so si izmenjali mnenja o dialogu med Severom in Jugom v luči cancunske konference. Jndba Gandhi je pohvalno ocenila dosedanje italijanske pobude v boju proti lakoti in podhranjenosti v svetu.
Po tem prvem srečanju se bo predsednica indijske vlade ponovno pogovarjala s Spadolinijem in Colombom danes in jutri. Prav gotovo bo poleg mednarodnih vpraša -j glavna tema bodočih pogovorov
Albanija je zlorabila prizadevanja SFRJ za vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov
PRIŠTINA — Na sobotni seji pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova so razpravljali o gospodarskem položaju v pokrajini in o nalogati v zvezi z ekonomsko stabiliza cijo. Med razpravljavci na deseturni seji predsedstva pokrajinskega komiteja^ ZK Ko sova je bil tudi član predsedstva PK ZK Kosova Ilija Kurteshi, ki je opomnil na nekatere govore na kongresu albanske partije in v zvezi s tem med drugim dejal:
«Tp dni je bilo na kongresu albanske par tije dela znova slišati izjave najodgovornejših ljudi v albanskem vodstvu o podpori nosilcem in organizatorjem sovražnih demonstracij na Kosovu ter o domnevni skrbi za del albanskega nat oda, Id živi na Kosovu in v
Jugoslaviji. Enver Hoxlja in drugi funkcionarji albanske partije , dela govorijo o slavni preteklosti, revoluciji in boju proti fašizmu in skupnim sovražnikom, potvarjajo zgodovinska dejstva in se Zatekajo k neresničnim izjavam ter pri tem izrabljajo tudi pogovore s tovarišem Titom, z demagoškimi gesli in domnevnim zanimanjem za razvoj dobrih sosedskih odnosov pa želijo prikriti prave cilje in interese, za katere se zavzemajo. Dobro bi bilo, ko bi si sami ogledali svoje izjave in ocene o naših odnosih do leta 1948 in resolucije informbiroja Odnos albanskega vodstva do Jugoslavije in Kosova po resoluciji informbiroja je močno škodoval jugoslo-vansko-albanskim odnosom, še zlasti albanskemu narodu na Kosovu.
Prizadevanje za razvoj dobrih sosedskih odnosov in sodelovanje z Albanijo tako kot z drugimi sosednimi državami je logična posledica jugoslovanske zunanje politike, številni pripadniki albanske narodnosti, ki žive v Jugoslaviji, pa naj bi bili še posebej pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti tega sodelovanja. V skladu s tem smo si zadnja leta prizadevali, da bi še bolj in še hitreje razrili vse oblike sodelovanja med Jugoslavijo in Albanijo, pri čemer je imelo Kosovo posebno vlogo. Sovražne demonstracije na Kosovu in odnos albanskega vodstva do njih pa kažejo, da' je Albanija zlorabila ta naša prizadevanja,* je dejal Hija Kur-toshi. (dd)
V INTERVJUJU ZA »ŠTERN*
Minisler UJIslcn o nasedli podmornici
BONN — Sovjetska podmornica, ki je nasedla na švedskih čereh, je na svojem krovu nosila najmanj 18 torped. med katerimi ie bila vsaj ena opremljena z jedrsko konico. To je v intervjuju za zahod-nonemški tednik »Stara- iz.iavil Šved ski zunanji minister UlHten, k: je sicer tudi dodal, da ne verjame, da .je bila podmornica oborožena s podvodnimi jedrskimi minami, čeprav bi to zagotovo izvedeli le z nasilnim vdorom v njeno notranjost.
Ullstcn ie tudi izjavil, d<t je ka pitan Guščin med zasliševanjem po trdil verzijo, po kateri nai bi podmornica zadela ob čereh po na ključju.
Predsednik Zimbabveja Mugabe v Beogradu
BEOGRAD — Predsednik vlade Zimbabveja Robert Mugabe s soprogo je včeraj dopoldne dopotoval v Beograd na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. To je prvi o-bisk Roberta Mugabeja v Jugoslaviji odkar je postal premier.
Na beograjskem letališču so u-1 Slednemu afriškemu državniku, nje-: sovi soprogi in sodelavcem prire-' dili slavnostni sprejem i visokimi častmi. Premiera Mugabeja je pričakal predsednik ZIS Vesclin Dju-ranovič s soprogo.
Obisk uglednega afriškega državnika v Beogradu ocenjujejo kot priložnost za vsestransko okrepitev dvostranskih odnosov in za konkretno dogovarjanje o vseh možnih o-blikah sodelovanja. Djuranovič in Mugabe bosta izmenjala poglede o možnih poteh za izboljšanje političnega in gospodarskega položaja v svetu, za miroljubno reševanje obstoječih križ in spopadov in izgradnjo novega svetovnega gospodarske ga reda. V Beogradu z zadovoljstvom ugotavljajo, da imata Jugoslavija in Zimbabve enake ali zelo podobne poglede o vseh ključnih svetovnih vprašanjih. Obe državi smatrajo, da lahko politika popuščanja obrodi zeželene rezultate le ob skupnih prizadevanjih in angažiranosti najširšega kroga držav, ne glede na njihovo velikost, moč in družbeno ureditev, (dd)
Sneg tudi na Siciliji
RIM — Sneg je včeraj skoraj brez izjem pobelil italijanski polotok: kjer pa je bilo vreme sončno, je pritiskal zeio hud mraz.
Bela snežna odeja je pokrila vsa območja nad 1.500 metrih. Snežilo je v Alpah in Apeninih, da so gorski prelazi zaprti, promet pa zelo oviran, snega pa ni manjkalo niti v Kalabriji in Apuliji, kjer ga je zapadlo za okoli 15 centimetrov. »Zima* je presenetila tudi Sicijce, kjer sicer največ preglavic povzroča razburkano morje, da so vse prometne zveze z otoki, kjer začenja primanjkovati hrane, prekinjene. Sicer pa je na jugu vreme nasploh oblačno.
V Venetu je bila včeraj temperatura dobesedno »polarna* in bledo sonce je bilo za pre-. bivalce le skromna uteha. Živo srebro na toplomeru je bilo vsepovsod krepko pod ničlo’: rekord so zabeležili na prelazu Pordoi z —16 stopinj. Poznavalci pa se vsaj tolažijo z dejstvom, da bo hud mraz preprečil nevarnost plazov,
Tudi vremenske napovedi ne kažejo na izboljšanje atama.' Na jugu bo še vedno oblačno s padavinami, našo deželo pa bo »obiskal* nov val hladnega zraka.
tesnejše italijansko indijsko gospodarsko sodelovanje. Trgot inska izmenjava med državama doživi ra namreč v zadnjem obdobju pravi razcvet ,V letu 1990 je o«lija uvozila iz Indije za 226,6 milijard lir blaga, prodata pa ji .ie za 206,3 milijarde lir. V letošnjem prvem polletju se je tako trgovinska izmenjava še povečala, ItaKta p* bo letos zabeležila precejšnji aktivni saldo.
Pred njenim otvoritvenim govorom na konferenci FAO .je Indiro Gandhi sprejel v Vatikanu papež Janez Pavel II. Z njim se je Gandhijeva razgovarjala 40 minut. Po srečanju je predsednica indijske vlade predstavila papežu svoji snahi in spremstvo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MA NEDELJSKEM POSVETU POD NABREŽINO
H D se sprašuje o svoji novi vlogi
Na demokrščanski skupščini prišla do izraza težnja po vračanju k nekaterim starim stališčem, ki jih je sedaj osvojila Lista za Trst
Kot bi po dolgi hoji nenadoma podvomila če je na pravi poti, se je krščanska demokracija začela ozirati okrog sebe in iskati v polmraku, če ne že v temi vrednot, vsa tista znamenja ki bi razpršila dvome in pomisleke. Od Zaccaeni-nijevih časov sem se ni toliko govorilo o prenovitvi stranke kot da nes. Krščanska demokracija je na zgodovinskem razpotiu V strankini bazi je čutiti premike. Mladi ka toliški rok je nabrusil kopja in od-Ipčno trka na vrata kraščansko-demckratske trdnjave z zahtevo, da bi na okopih zamenjal staro, skorumpirano in pomehkuženo eardo, ki .je odvrgla z obzidja nauke e-vangelijatin doslednega antikomunizma. Pa tudi marsikdo iz starejšega rodu se je naveličal škandalov, poveličevanja mita oblasti zanemarjenja n.otreb ljudstva, poglabljanja prepada med strankino bazo in njenim vodstvom, nizkotnega boja med strujami, lahkotnega kompromisarska itd. Stranko se mora spremeniti, odpreti se mora ljudstvu in sodobnim družbenim potrebam, prečistiti se mora v evangel-skem duhu in se opraviti v nrist-na oblačila katoliške in oadrazred-ne kulture. To terjajo vedno bolj glasno volilci KD in to bodi glavni argumenti bližajoče se vsedržavne skupščine, ki se to nričela 25 novembra pod geslom: «Velika ljudska stranka za novo družbo*, kot so bili tudi glavni argumenti nedeljske pokrajinske skupščine v hotelu Evropa pod Nabrežino.
Na Tržaškem je se razlog več. da si stranka temeljito izpraša vest. Ta razlog je v specifičnosti našega mesta, ki ie obrodila atipični ooiav Liste za Trst. in v bližajočih se predhodnih upravnih volitvah. «Po podpisu osimskega sporazuma je postala naša stranka giešn! Kozel za vse, kar se zgodi* je dejal oa primer pokrajinski tajnik Cosl 'vich v svojem uvodnem posegu na nedeljski skupščini. In to so s še restroj-šimi ugotovitvami potrdil: člani stranke, ki so se v precejšnjem številu in v zastopstvu vseh sekcij in strankinih organizacij udeležili razprave. «KD mora zato najti v Trstu novo vlogo, saj ost a ? naša dejanska moč večja od tirie. ki se kaže po volilnih rezultatih*, je dejal Co-slovich
Toda v čem naj bi bila ta nova vloga? Skupščina sama ie pokazala dve plati, ki tvorita sicer dokaj harmonično celoto. Na eni strani glas mladih, ki imajo bolj pred očmi vsedržavno raven in ki terjajo z besedami italijanskih škofov, «da se privede krščanski nauk jz zakristij in privatnih krogov* ter z besedami papeža Janezjj*- XXIII., «da se sledi znamenju časa*. To z drugimi besedami pomeni, da mora stranka odpreti vrata vse močnejšim in odločnejšim mladinskim gibanjem.
Na drugi strani so razočarani starejši volilci, ki so bolj zazrti na krajevno dogajanje in ki odkrito obtožujejo stranko hudin napak in pomanjkljivosti. Tako je dolgoletni zvest član stranke, ki je pred letom dni iz nje izstopil z utemeljitvijo, da «ne prenaša več goljufij pri včlanjevanju, tatvin in malver zacij pri javnem upravljanju, ime novanj nekompetentnih ljudi na predsedniška mesta, brezvestnega emarginiranja preveč kritičnih članov in predvsem 'Kitnega kritja vseh teh grdobij*, podvomil v demokratičnost in Krščanskost KD.
Še več očitkov na je šlo na račun političnih napak začenši s podpisom osimskega sporazuma. V teku razprave je prišel ta očitek večkrat na dan (Pellarini, Grassi, Penta, Sauli). Večina se .je nadalje izrekla proti vsakršnemu sodelovanju s komunisti in za zmerno sodelovanja z laičnimi strankami Slišati je bilo tudi nekai glasov v obrambo italijanstva lrsta (Grassi, Pellarini, ki je zaradi svojega pa triotizma edini požet navdušen a-plavz «na odprtem odru*). Sauliie-va je v tipičnem listarskem slogu ostro kritizirala poročanje tržaškega italijanskega dnevnika in se vprašala, ali je njegov novi odgo v orni urednik, od katerega se je toliko pričakovalo, katoličan ali komunist. Glede prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti na tem po dročju pa ni bilo besedice, če izvzamemo poseg Pellarini ja, ki je dejal, da nima KD nikomur zavidati, kar zadeva obrambo manj šin, a da mora biti prva tudi po patriotičnem čutu.	.
Skratka, težnja članstva KD ie, da stranka pridobi nazaj pozicije, ki ji jih je odvzela LpT. ob tem pa ostaja itali;anstvo Trsta žal še vedno eden od pomembnih členov določene logike. Mar je torej nova vloga tržaške KD v tem? Poslanec Belci je sicer nekoliko popravil splošen vtis. ko ie de-al. da je na še področje stičišče različnih ljudi in da je v težnii po miru. sožitiu in popuščanju napetosti zgodovinsko poslanstvo Trsta, ki mora gledati. da se odpre evropskim tokovom in izvede pomembne načrte za gospodarski in družbeni preporod teh krajev. Vendar dokončnega odgovora o bodoči politični hniu ni bilo. Večina ie bila vsekakor mnenja da je treba upoštevat' mne-nia in zahteve volilne baze. V tem smislu se ie izrekel tud' poslanec Tombesi, in to nostavko obsega tu di zaključni dokument, ki ga ie obrazložil svetovale Richetti.
Zelo splošen ie bil v svojem za ključnem poročilu tudi elan vsedr-žavnega vodstva stranke Sanese ki je zagotovil leto. «da se bo skušalo na vsedržavni skupščini še kako uvel'a viti tiste iežn ie in zahteve. ki bodo orišle iz oeriferiie: predvsem pa. da se bc skušalo začeti z uresn^evanfem tistega, kar zahtevajo volilci, in ne. kar je v osebni koristi izvoljenih*, (dk)
Zaključni dokument KD o Osimu in o manjšini
Včeraj so objavili dokument, ki so ga odobrili ob zaključku nedeljske pokrajinske skupščine in ki ga bodo dali v pretres de želni in nato vsedržavni skupščini Krščanske demokracije. Dokument obravnava najprej notranje probleme, nato pa specifično krajevne ter med drugim posveča en odstavek vprašanjem odnosov z Jugoslavijo in zaščite slovenske narodnostne manjšine.
V nasprotju s stališči, ki so prišla do izraza med razpravo, dokument poudarja, da so bile "temeljne izbire Osima zgodovinsko zrele in vsekakor neizogibne*, da pa obstajajo še vedno "odpori, ki grozijo, da spravijo politično in kulturno ozračje v mestu, ki je poklicano, da je istočasno italijansko mesto in mesto srečanja, nazaj za desetletja*. Zato je treba kulturne odnose z Jugoslavijo ohraniti. gospodarske pa "okrepiti in dvigniti z ravnovesjem in brez ekskluzivizmov*. "Slovensko manjšino — je tudi rečeno v dokumentu — je treba zaščititi z organskim zakonom, ki naj zapečati njihove pravice in dolžnosti brez pretiravanj, ki jih vsebujejo drugi predlogi (osnutka KPI in Gruber Bencove)*. "Eksperimentalno lokacijo mešane cone pri Ospu je treba mestu predlagati, ne pa vsiliti*. In končno, se zaključuje ta del dokumenta, «je treba slediti problemom italijanske prisotnosti v Istri ter onim, ki so povezani z odškodnino za zapuščeno imovino*.
Pokrajinsko vodstvo enotne sin dikalne zveze CGIL-CISL-UIL je naslovilo krajevnim, deželnim in vsedržavnim upraviteljem zahtevo, naj se vendar lotijo učinkovite politike nadzorovanja nadrobnih cen v o-brambo draginji najbolj izpostavljenih družbenih slojev. Sindikati dejansko iznašajo predloge, s katerimi so hvalevredno prišli na dan že oktobra 1980; če jih morajo sedaj ponoviti, je očitno, da je bilo v letu dni prav malo ali skoraj nič storjenega za ublažitev inflacije, tako niti ne z ukrepi Spadoli-nijeve vlade, ki jih listina CGIL-CISL-UIL označuje kot brezkoristne.
Zakaj? Prvič, ker ti ukrepi ne predvidevajo nikakršnega pregona zoper kršilce zakonskih predpisov glede oblikovanja cen. Drugič, ker znaša razpon med cenami enemu in istemu živilskemu izdelku v raznih krajih Italije tudi do M odstotkov. Tretjič pa, ker tako imenovana vrhnja meja dovoljenih cen sloni na poprečju višjih cen in ne na e-dinem pravem poprečju med najnižjimi in najvišjimi cenami; ta
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMflllllllllllllllllllMIIIMIIIimillllllllllMMIIIIIIMIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIimilllllltlllllllll
POTEM KO STA ISTAT IN VLADA SPREJELI VEČJI DEL NJIHOVIH ZAHTEV
Tržaški popisovalci redno pobirajo po domovih izpolnjene popisne poie
V rajonskih uradih se je v nedeljo in včeraj nakopičilo na tisoče obrazcev Negodovanje občinskih uslužbencev - Kdaj bodo dokončno znani rezultati popisa?
ZAHTEVA POKRAJINSKEGA VODSTVA CGIL-CISL-UIL
Oblikovanje nadrobnih cen potrebno javno nadzorovati
Ostre kritike na račun vladnih ukrepov • Bclje bi veljalo izkoristiti tržaški avtonomni račun
Enotni koordinacijski odbor pa pisovalcev, ki je bil ustanovljen v sklopu sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, je v nedeljo sklenil prekiniti stavkovno gibanje popisovalcev, ki je prejšnji teden povsem ohromilo celoten birokratski aparat popisa 1981. Vlada je torej po posvetovanju z voditelji Osrednjega zavoda za statistiko (ISTAT) privolila na nekatere zahteve popisovalcev in kot kaže v ta namen dala na razpolago še dodatna finančna sredstva. Formalno sicer ni prišlo do nobenega sporazuma, že samo dejstvo. da so skoraj povsod po državi popisovalci ponovno začeli s po-
JUTftl aVEČEfc
Manifestacija za mir v mestnem središču
V okviru pobud za mir in prijateljsko sožitje v svetu, ki se v teh dneh vršijo tako na vsedržavni kot na krajevni ravni, bo jutri zvečer v Trstu ba-klada za mir in razorožitev, ki so jo doslej podprle številne družbenopolitične organizacije in skupine. Manifestacija hoče izzveneti tudi kot obsodba vsakršne politike nasilja in moči za odpravo vseh vojaških bla kov ter proti namestitvi jedrskih raket na evropskih tleh. Udeleženci jutrišnje manifestacije se bodo zbrali ob 17.30 na Trgu Oberdan ter od tod krenili v sprevodu po mestnih ulicah do Trga Goldoni in Trga Unita, kjer se bodo nato razšli.
Doslej so to enotno pobudo za mir podprli KPI (sekcije Cu-riel, Sv. Vid, Tomažič, prista-niščnikov in Pratolongo), radikalna stranka, PDUP, Proletarska demokracija, PSI (sekcija Rocol), socialisti "Združene levice za alternativo*. CG IL, ACLI (krožek Vender), ZK MI. Kmečka zveza, Kolektiv za zdravje žensk, Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Združenje Italija - Čile, Evangeljska in Metodijska verska skupnost, ARCI (krožek pristani-ščnikov), Združenje upokojencev Stare mitnice ter mestni enotni odbor za mir.
hiranjem popisnic po domovih pa dokazuje, da se je celotna zadeva premaknila z mrtve točke. Položaj je nekoliko zapleten le na Jugu in v nekaterih večjih mestih, kjer še delujejo tako imenovani avtonomni odbori popisovalcev, ki nadaljujejo s splošno stavko. Polil ična moč teh odborov pa se z dneva v dan krha in po vsej verjetnosti bo tudi ta del popsovalcev v katkem spet nadalje« val z delom.
Tudi v Trstu so torej vsi popisa valci začeli z rednim pobiranjem obrazcev ter z izročitvijo le-teh pristojnim rajonskim uradom. Občinski komisar Siclari je prejšnji teden na srečanju z delegacijo popisovalcev obljubil, da bo storil vse, kar je v
< "H
pisovalci deležni enakih fnančnih honorarjev 'kot. .drugod po državi. Grožnja ISTAT, ki je sklenil nastopiti s trdo roko proti stavkajočim popisovalcem, pa vsaj v našem mestu doslej ni imela nobenih posledic.
V vseh rajonskih uradih se je torej v nedeljo in včeraj nakopičilo na tisoče izpolnjenih popisnih pol, kar bo gotovo še nadalje otežkočilo delo zlasti občinskih uslužbencev, ki so odgovorni za zbiranje obraz cev. Ti uslužbenci, ki jih je očitno premalo, v teh dneh krepko presegajo normalno delovno normo in še sedaj niso povsem gotovi, če jim bodo pristojni organi priznali (in tudi plačali) vse nadurno delo. V nasprotnem primeru bi utegnili tudi oni proglasiti stavkovno gibanje, ki bi v teh pogojih verjetno zadalo res smrten udarec celotnemu poteku ljudskega štetja. To dejstvo ponovno dokazuje, kako je ISTAT v celoti gledano pripravil letošnji popis, katerega organizacija je pokazala veliko pomanjklivosti.
Odgovorni občinski funkcionar nam je sinoči vsekakor zagotovil, da bodo po vsej verjetnosti do jutri popisovalci v Trstu končali s pobiranjem pol in tako točno upoštevali termin, ki ga je prvotno določila vlada. Vprašanje pa je, do kdaj bo do posamezne občine in trgovinske zbornice predale vse popisnice državnemu zavodu za statistiko, ki je že uradno zagotovil, da bodo prvi rezultati popisa znani že sredi prihodnjega leta. Pred desetimi leti so govorili približno isto, rezultate fn zaključke popisa pa so nato objavili šele čez štiri leta.
3,7 milijarde lir za šolske potrebščine
Deželna uprava je za letošnje šolsko leto dala na razpolago šolam finančno pomoč v všini 3 milijaid in 700 milijonov lir. S temi sredstvi bodo nakupili učbenike in drug didaktični material, uredili delovanje šolskih menz, itd. Posebnih prispevkov bodo deležne šole s celodnevno zaposlitvijo, šole ki jih obiskujejo umsko in telesno prizadeti otroci, in pa otroški vrtci.
okoliščina stvarno vabi tudi tiste nadrobne trgovce, ki so doslej z raznimi «posebnimi ponudbami* in podobnimi pobudami pradaja'i svoje blago po konkurenčnih, to je poprečno nižjih cenah, da te cene sedaj prilagodijo uradnemu, zakonitemu ceniku — da jih torej povišajo!
Sindikati spričo tega zahtevajo, da nadzor nad oblikovan.jem cen izvršujejo zgolj javni upravitelji, in to z že obstoječimi sredstvi, ki jih gre kvečjemu le še okrepiti ali raztegniti. Deželna uprava naj npr. s primernejšo zakonodajo, pa tudi s finančno pomočjo pospeši zadruž ne oblike tako proizvodnje kot prodaje živil. Z druge strani zahtevajo sindikati odpravo medministrskega odbora za cene (CIP) in njegovo nadomestitev z učinkovitejšim javnim organizmom za nadzorovanje cen — nekakšnim "observatorijem cen*, katerega osebje bi moralo biti strogo specializirano in prav tako strogo pripravljeno preganjati vse, ki se ne bi držali uradnih cenikov.
V	režimu svobodnega trgovanja, ki je značilen za Italijo, postane vsak nadzor nad oblikovanjem cen toliko težji, ko gre za izdelke za sebnih tovarnarjev. In vendar se tudi v tem primeru da ukrepati, menijo sindikati, recimo takole, da bi po zakonu sleherni zasebnik moral dokazati in utemeljiti vzroke na-vitja te ali one cene, če je le deležen prispevkov ali posojil iz javne blagajne.
Sindikata zveza nazadnje kritizira tržaško občino in pokrajino ter deželo, ker so se doslej vse premalo potrudile na področju politike cen, in jih zato poziva k takojšnjemu primernemu ukrepanju. V prvi vrsti naj zadolžene oblasti izdatneje izkoristijo možnosti, ki jih da-% tržaški avtonomni račun in ki so bile do sedaj zadovoljivo izkoriščene le v pogledu oskrbe z govedino. Omenjene oblasti naj bi (morda s sodelovanjem trgovinske zbornice; opravljale tudi občasne kontrole nad cenami uvoženega blaga.
Koncert v baziliki
V	okviru uglasbenih srečanj* bo v četrtek, 12. novembra, ob 18.30 v bazililci sv. Silvestra koncert daa Fededekni-Rapattoni. Violinist Rug-gero Fededegni in pianist Marco Rapattoni bosta izvajala skladbe
V NEDELJO V POLNEM KULTURNEM DOMU
Lep uspeh srečanja folklornih skupin «Čez tri gore, čez tri dole» v Trstu
Mednarodno revijo je priredila Zveza slovenskih kulturnih drrštev - Na pr. reditvi je nastopilo pet plesnih skupin - Govor podpredsednika ZSKD Nika Sirka
«Vse nastopajoče povezuje pravzaprav isti smoter: ohranitev domačega narodnega bogastva z izpriče-vanjem globoke navezanosti na del kulturne zgodovine krajev, v katerih skupine živijo,* tako je med drugim v kratkem pozdravnem govoru na tretjem mednarodnem folklornem srečanju «Čez tri gore, čez tri dole* v imenu organizatorja dejal podpredsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Niko Sirk.
Na nedeljskem srečanju je nastopilo pet skupin, ki so vse predstavile starejšo predvsem plesno ljudsko izročilo. To je bil tudi glavni ključ, po katerem je Zveza slovenskih kulturnih društev izbirala udeležence za letošnjo prireditev, ki je iz prvotnega okvira srečanj folklornih skupin treh sosednih dežel prerasla v nadvse kvalitetno soočanje starih kulturnih izročil, ki jih kljub vidnim in včasih pretežno navideznih razlik, veže veliko stičnih točk.
Takšna stična točka je letos po’eg arha:čnosti prikazane folklore bilo tudi morje. Iz tako imenovanega mediteranskega izhodišča je izsto-
pala samo črnomeljska skupina «Ze-iem Jui >j», ki pa je zastopa.a izredno boyato in dragoceno oeiokranj-sko folklorno zapuščino, ki je v slovenskem prostoru nekakšna posebnost.
Vpliv morja pa je občuten pri plesih iz Slovensse Istre, ki so jih v Kulturnem domu uvodoma odpiesali člani tržaške folklorne skupaie «Stu ledi*: v stilu plesa je namreč poudarek na valovanju in neprestanem nilianju.
Hrvaški del Istre, kjer je sicer način plesa nekoliko trši, so zasto pali mladi plesalci Kluba mladih stvaralaca iz Puie, ki so sveže, vendar v pristnem duhu in stilu, prikazali tipične plese tistega področja kot je na primer predvsem «ba-lun*.
V drugem delu nedeljske prireditve sta nastopili dve «o>toški» skupini, ki sta za tržaško občinstvo tudi predstavljali največjo in zelo top'o sprejeto novost. Najprej se je s svojim najznačilnejšim plesom, s «krč-kim tancem*, predstavila skupina «Punat* iz istoimenskega kraja na
............................................... MIMI MIHI IIII lili IIIIII
PRED NOVIM SREČANJEM C0L0MB0-VRHOVEC
Italijansko posojilo SFRJ v višini 300 milijard lir?
Razgovori tudi o blagovni izmenjavi med obmejnimi območji
Kakor je bilo napovedano ob nedavnem odprtju novega mejnega prehoda štandrež-Vrtojba na Goriškem, kjer sta bila prisotna tudi italijanski minister za zunanje zadeve E. Colombo in zvezni sekretar za zunajne zadeve J. Vrhovec, se italijanski minister Colombo sedaj odpravlja na pot v Beograd, kamor bo prispel 13. novembra.
Glasilo tukajšnje industrijske zveze naglasa, da bosta Colombo in Vrhovec na srečanju v glavnem mestu SFRJ obravnavala predvsem vprašanje dveletnega posojila v višini 300 milijard lir, ki naj bi ga Italija dovolila Jugoslaviji v dveh letnih tranšah po 150 milijard. Posojilo naj bi omogočilo Jugoslaviji nabavo industrijskih proizvodov in polizdelkov ter tehnične opreme in reprodukcijskega materiala italijan-
Mozarta, Brahmsa in Prokofieva.
amiliiiiimiitiiiiiiinmiititmimuiir tiiiiHiiiiiiiiiiMiHititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiimMifiiiiimiiiuiiiiiHiuiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu

PO 90 LETIH ZOPET SLOVENSKA PRIDIGA V TRŽAŠKI STQLNW^
'hsosn urn
Tržaški škof Bellomi pri Sv. Justu daroval zahvalno mašo v slovenščini
Gre za nadaljnji pomemben dogodek pri uveljavljanju narodnostne enakopravnosti v tržaški Cerkvi
ŠOFER PODLEGEL POŠKODBAM
V tržaški bolnici je včeraj ob 10. uri umrl 35 letni David Malcolm, britanski šofer tovornjaka TIR, ki se je v nedeljo nekaj po polnoči z vso silo zaril v spredaj vozeči izraelski tovornjak. Do nesreče je prišlo na državni cesti 202 v višini odcepa za Križ, trčenje pa je bilo tako silovito, da je kabino, v kateri je bil nesrečni šofer, pomaknilo za nekaj metrov nazaj in jo stisnilo kot harmoniko. Z veliko težavo in le ob pomoči gasilcev so reševalci lahko potegnili hudo ranjenega šoferja iz zvite pločevine, medtem
ko se je izraelski šofer le lažje ra nil, drugi voznik, ki je ob njem počival na ležalniku, pa sploh ni bil poškodovan. Karabinjerji iz Nabrežine, ki vodijo preiskavo o nesreči, so ugotovili, da je izraelski TIR imel prižgane vse obvezne luči, za pokojnega šoferja pa ne izključujejo možnosti, da je morda popil preveliko količino alkohola in da je vsekakor vozil s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro.
Na sliki (foto Magajna): razbit! tovornjak, ki ga je vozil Malcobn.
Po devetih desetletjih skoraj popolnega molka smo v nedeljo zopet slišali slovensko pridigo v stolni cerkvi sv. Justa. Trz.aški škof Lovrenc Bellomi je namreč daroval zahvalno mašo v slovenščini, obred, ki ga tržaška stolnica še ni doživela. Po nekajletnem postopnem u-vajanju slovenščine v stolnico sv. Justa, najprej po zaslugi nadškofa Cocolina (ki je bil zaradi tega deležen protestov pri italijanskih vernikih) in nato škofa Bellomi ja, je bila to prva slovenska maša. V zadnjih dveh letih je bila namreč slovenščina prisotna z nekaterimi berili ob pomembnejših cerkvenih slovesnostih in s slovenskim božičnim koncertom.
Nedeljska zahvalna maša ie bila nadvse slovesna. Pobudo zanjo so dali slovenski duhovniki, ki so predlagali škofu Bellomiiu. naj daruje maše za slovenske mernike v stolnici, to jc v cerkvi, kjer ie ško fov sedež: škof Bellomi je. kot je bilo, v nedel.jo izrecno poudarjeno, predlog z veseljem sprejel. 7udi izbira priložnosti za to maševan.ie ni naključna: šlo je. kot že rečeno, za zahvalno mašo, na kateri se kmetje zahvalijo za letni pridelek. V nedeljo so slovenski vrtnarjj s Kolonkovca prinesli v velikih jer-basih v dar letošnji pr k'el ek: povrtnine, vino, žganje: ženske iz Skednja, praznično oblečene v narodnih nošah, pa so prinesle doma pečeni kruh. K slovesnosti trenutka so prispevali svetoivanski cerkveni pevski zbor in pa skavti in skavtinje, ki so se zvrstili ob srednji ladji v špalir, škofova pridiga — seveda v slovenščini — je bila v celoti posvečena pomenu zahvalne nedelje.
Nedeljska slovesna maša pa ima še globlji pomen. Omenili smo že, da slovenske pridige pri Sv Justu ni bilo vse od leta 1891. Najprej dolgo obdobje iredentizma, nato fašizem, po vojni pa šovinizem in nacionalizem, to so bili vzroki, da slovenščina dolga desetletje ni ime la vstopa v tržaško stolnico; še več, da ie bila cerkev sv Justa kraj. na katerem je plapolal «tri-colpje* in oznanjal "neoporečno ita-liianskost Trsta*. Pesem ie pela: «Le ragazze di San Giusto, eantan tutte con ardore. o italia del mio cuore.* In še druge pesmi ki so vzbujale čut italijanskega patriotizma. so se sklicevale prav na stol nico sv. Justa, ki ie bila v tem nopledu simbol. Eden iz.med sim bolov, kjer ni bilo prostora >.a nič. kar bi ne bilo neoporečno italijansko.
Tržaška Cerkev ie že pred nekaj leti obrnila stran v knjigi svoje zgodovine in ubrala pot odprtosti
in enakopravnosti. Nedeljska maša | domu in sprožil alarm. Še preden
......... •	so prišli reševalci, so nezavestnemu
fantu z umetnim dihanjem pomagali Massimovi starši. Franca so sprejeli na oddelek za oživljanje in je izven smrtne nevarnosti. Njegovi starši so povedali, da se je odločil za usodni korak verjetno zaradi ljubezenskega razočaranja.
je bila nadaljnji dokaz, da je res tako. In bila je to, vseh aspektov slovesnosti, vendarle "navadna* maša, brez poudarjanja «izrednosti» tega dogodka, saj ie povsem naravno, da škof na a/ojem sedežu sprejme darove svojih vernikov. In, ker so ti verniki Slovenci, da se ob tem srečanju Dogovori v njihovem materinem jeziku.
Hitra pomoč rešila življenje mladega fanta
V trenutku obupa si je 21-letni Franco B. iz Trsta včeraj skušal zveti življenje. S svojim avtom fiat 850 je zavozil v gozdiček pri Banih, kjer se je hotel zadušiti z izpušnimi plini, ki jih je dovajal preko gumijaste cevi. Na srečo pa je mimo privozil 17-letni Massimo B'erluga z Opčin, ki je opazil že nezavestnega Franca B. Takoj je odprl vrata avtomobila in ga rešil iz objema smrti. Nato je s kolesom pohitel proti
Na Kjadinu in Rocolu spet anagrafski urad
V občinski izpostavi za Kjadin in Rocol (Ul. Mille 16) so zopet odprli anagrafski oddelek, ki že približno leto dni ni deloval. Kdor potrebuje to ali ono matično potrdilo, delovno knjižico ali osebno izkaznico, se lahko obrne na ustrezno okence vsak delavnik s soboto vred od 3.15 do 12. ure.
skega izvora, ustrezni sporazum pa naj bi izrecno določal izključitev potrošnega blaga.
Po nekaterih vesteh iz Rima — pravi nadalje glasilo industrijcev — naj bi italijanske banke pri zbiranju sredstev za omenjeno posojilo, naletele na določene težave in se je zato celo govorilo o možnosti, da bi bil Colombov obisk v Begradu odložen za dalši ali krajši čas. «In-formazioni Economiche Regionali* nadalje poudarja, da bosta Colcm-bo in Vrhovec vzela v pretres še številna druga vprašanja skupnega interesa, tako tudi problem medsebojne blagovne izmenjave po splošnem in po obmejnih sporazumih ter gospodarske perspektive, ki so vezane na izvajanje osimskega sporazuma iz leta 1975.
• Danes ob 9.30 se sestane deželni svet. Prhodnje dnPse bodo" sešle’tudi razne svetovalske komisije, tako na primer komisija za kmetijstvo, za javna .dela in prva komisija*-kateri bodo razpravljali o popravkih k finančnemu načrtu in proračunu za tekoče leto.
Krku. Temperamentni ples je spremljal godec, ki je istočasno igral kar na dve tipični krški piščali, ki jim pravijo «sopile».
Kot zadnji pa so nastopili člani sardinske folklorne skupine «Cam-pidano* iz kraja Assemini pri Cagliariju, ki so seveda prikazali izbor svojih domačih pesmi in plesov, ki so izredno zanimivi in privlačni, še posebej takrat, ko se petje in ples združita: nekatere plese namreč spremljajo pevci «tenores».
Pravzaprav je tako prvi kakor drugi del folklornega srečanja v Kulturnem domu sklenila ženska pevska skupina «Stu ledi*, ki je v pozdrav tudi odpela naslovno "Čez tri gore, čez tri dole*.
Ob koncu še ena misel iz govora Nika Sirka: folklorna revija, ki je bila letos, kljub velikim finančnim težavam že tretjič srečno izpeljana, je najpomembnejša tovrstna kulturna manifestacija v Trstu, javne u-stanove pa ji vsekakor posvečajo premalo pozornosti in tudi podpore.
Med občinstvom, ki je popolnoma napolnilo Kulturni dom je bil tudi vladni komisar prefekt dr. Marrosu, vicekonzul SFRJ v Trstu Nevenko Kovačič in drugi.
(bp)
• Predsednik deželnega sveta Colll je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega rektorja tržaške univerze prof, Paola Fusarolija.
POBUDA KMEČKE ZVEZE
Danes sestanek tržaških vinogradnikov
V zvezi z raznovrstnimi problemi, s katerimi se spoprijemajo naši vinogradniki tako pri obdelovanju zemije, kot pri kletarstvu in samem prodajanju pridelka, je glavni svet Kmečke zveze sklenil, da skliče javni sestanek vseh tržaških vinogradnikov. Na sestanku bo govor o ustanovitvi konzorcija za zaščito žlahtnih kultur proti toči, o ustanovitvi pokrajinske vinogradniške zadruge, o prodajni ceni vina v osmicah in na debelo ter o problemih prodaje drugih domačih pridelkov.
Sestanek bo danes ob 19.30 v prostorih Cvetličarskega centra ERSA na Proseku. Kmečka zveza pripor*-ča čim številnejšo udeležbo.
Mladinski zbor GM gostuje v Beogradu
Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta odpotuje danes zvečer, na povabilo Kulturnega društva «Ivo Lola Ribar* v Beograd, kjer bo sodeloval na slavnostnem koncertu v počastitev 35 letnice u-stanovitve Jugoslovanske izvozne in kreditne banke. Koncert bo jutri, 11. t.m., v dvorani Kolarčeve univerze.
Zaradi gostovanja v Beogradu odpade nastop zbora *• oKviru koncertnega abonmaja GM. najavljen za 13. t.m. in je preložen na 17. t.m.
Aretirali sina misovskega prvaka Alfia Morellija
Včeraj zjutraj so po zapornem nalogu rimskega preiskovalnega sodnika Cudilla aretirali v našem mestu Paola Morellija, sina deželnega svetovalca MSI Alfia Morellija, Aretirani Morelli je skupaj * drugimi znanimi neofašističnimi skrajneži, med katerimi naj bi bili tudi brata Fioravanti ter sin rimskega sodnika Alibrandija, obtožen združevanja v prevratniške namene ter prekupčevanja orožja.'Neofaši-sti naj bi v letu 1979 izvedli več ropov v bankah (Fioravanti je bil med drugim v Trstu že obsojen prav zaradi ropa, ki ga je izvedel v družbi z Robertom Cavallinijem) ter vdor v neko prodajalno orožja v Ravenni. Zaporni nalogi so vsekakor sad širše preiskave, ki jo o neofašistični prevratniški dejavnosti v Italiji vodi sodnik Cudillo.
• Zahodnokraški rajonski svet se
bo sestal v četrtek, 12. novembra, ob 18. uri.
PROCES O TURŠKIH <mSCmUH» 1 MAMILI
Tožilec zahteva strožje kazni za pet obtožencev
Skupno sedi na zatožni klopi 25 oseb - Pretihotapili so nad 50 kilogramov mamil za 50 milijard lir vrednosti
V včerajšnjem prvem dnevu prizivne obravnave proti 25 turškim državljanom, ki so novembra 1979 skušali pretihotapiti skozi mejni prehod pri Fernetičih in preko železniške postaje na Opčinah več desetin kilogramov heroina, morfija in hašiša (v takratni vrednosti približno 50 milijard lir), je glavni tožilec dr. Ballarini zahteval bistveno ostrejše kazni za pet obtožencev, tistih, ki naj bi bili po vsej verjetnosti med organizatorji kolo-salnega pretoka mamil, skritih v pasovih "turških nosečnic*.
Dr. Ballarini je predlagal najhujšo kazen za 51-letnega Ahmeta Er-dema. turškega državljana, ki je že dalj časa pred aretacijo živel v Milanu kot agent uvozno - izvoznega podjetja, a naj bi mu ta posel služil le za kritje drugega, dobička nosoejšega poklica: v resnici naj bi bil vmesni člen pri prehodu turških mamil iz Jugoslavije v Italijo, kjer naj bi mamila presnovali v nekaterih skritih laboratorijih na Severu (Sanremo, Trento). Zanj je
glavni tožilec predlagal 28 let in 4 mesece zapora in 402 milijona globe. Za druge tri vpletene moške Mehmeta Kazankirana, Huseyna Genga in Saliha Suzerja je nadalje predlagal obsodbo na 18 let ječe in na plačilo 113 in pol milijona lir globe, za Zouhiera Hamado pa 13 let in 8 mesecev zapora in 90 milijonov lir globe. Za vse ostale je zahteval potrditev prvostopenjske razsodbe.
Na prvem procesu (razsodba z dne 8. novembra lani) je bilo obsojenih 23 tihotapcev za skupnih sko-ra 170 let zaporne kazni in milijardo in 215 milijonov lir globe dva obtoženca pa sta bila tokrat oproščena.
• Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sešel nocoj ob 20. uri. Na dnevnem redu bo med drugim mnenje sveta o osnutku pravilnika za delovanje Krajevne zdravstvene enote in o volitvah za obnovitev šolskih predstavniških teles.
Dne 8. novembra nas je za vedno zapustila naša draga mama. tašča, nona in teta
JUSTINA METLIKA vd. STEFANI
Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo sin Li-vijo z ženo Marijučo, hči Adrijana z možem Vincencnm, vnuki Sabrina, Lorena in Deborah, nečakinje In nečaki z družinami ter drugi sorodniki
Trst, 10. novembra 1981
TETA JUSTINA
ohranili Te bomo v trajnem spominu
Stelio, Laura In Mara Bertocchi
Pogreb
JAKOBA ŠVARE
bo jutri, 11. t.m.. ob 13. uri iz glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev.
Ricmanje, Domjo, 10. novembra 1981
Ob izgubi
ZAHVALA
REDENTE PAR0VEL
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Trst, 10. novembra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)
DRUŽINA
GORIŠKI DNEVNIK
10. novembra 1981
'fr.-":/'
ZAKLJUČEN POKRAJINSKI KONGRES ACLI
V štirih resolucijah začrtane smernice na nadaljnje delovanje
Organizacija krščanskih delavcev se bo na krajevni ravni zavzemala zlasti za vzpostavitev miru, za ustreznejšo vlogo ženske v družbi in za rešitev stanovanjske krize
Z izvolitvijo delegatov na skorajšnji deželni kongres in na vsedržavni kongres, ki bo v Bariju v času od 7. do 10. decembra, se je v nedeljo zaključil 15. pokrajinski kongres tržaškega odseka vsedržavnih delavcev ACLI.
Pred zaključkom kongresa so prisotni izglasovali štiri resolucije, od katerih se prva nanaša na delovanje tržaške ACLI v prihodnjem triletju, ostale tri pa obravnavajo specifično probleme miru, ženske in stanovanjske politike na Tržaškem. Resolucija o nadaljnjem delu tržaškega odseka ACLI poudarja, da se organizacija tudi v prihodnje zavzema za izhod iz sedanje družbene in gospodarske krize, in to v sodelovanju z drugimi demokratičnimi organizacijami in gibanji ter tudi z »zavezništvi* na vsedržavni in mednarodni ravni. Pri tem se mora organizacija v večji meri kot doslej posluževati sredstev javnega obveščanja, predvsem pa mora okrepiti svojo dejavnost v stikih z de lavstvom, mladino in raznimi inštitucijami. Kar zadeva notranjo organizacijami pa bo treba v prihodnjem triletju ponovno ovrednotiti periferne strukture, ki jih predstavljajo rajonski «krožki».
Resolucija o miru poudarja nujnost prenehanja oboroževalne tekme in preusmeritve ustreznih finančnih sredstev k pobudam za dviganje življenjske ravni v zaostalih deželah. Italijanska vlada — je rečeno v dokumentu — bi morala preklicati sklep o povečanju voja-šldh izdatkov in nastopiti na mednarodni ravni z zahtevo po omejitvi oboroževanja.
Druga resolucija se kakor rečeno ukvarja s položajem ženske v sodobni družbi in postavlja zahtevo po večjem ovrednotenju ženske na delovnem mestu, v družini, v socialnih strukturah in v cerkvi. Zadnja resolucija pa obravnava stanovanjsko krizo na Tržaškem in postavlja med drugim zahtevo, naj pristojne oblasti priznajo prefektu in občinskim upravam pravico do rekvi-zicije praznih stanovanj. Kar zadeva pojav sodnih izgonov, pa dokument predlaga, naj bi se ti izgoni izvajali postopoma, in sicer vzporedno z razvojem novih stanovanjskih gradenj. ACLI se bo še posebej zavzemala za rešitev tega perečega vprašanja na našem območju — je rc 'eno na koncu v dokumentu — pri čemer bo tesno sodelovala s sindikalno zvezo CGIL -CISL - UIL.
Uspel izlet članov nabrežinske hranilnice in posojilnice
V nedeljo se je približno dvesto članov nabrežinske hranilnice in posojilnice ter njihovih družinskih članov podalo na skupni izlet po Furlaniji. To je prva tovrstna pobuda, ki je vsekakor izredno uspela; o tem priča splošno navdušenje po povratku.
Prva etapa nedeljskega izleta je bilo pokopališče v Gonarsu, kjer so predstavniki hranilnice položili venec, moški pevski zbor Igo Gruden, ki so ga prireditelji povabili na izlet, pa je zapel priložnostne žalostinke. Nato so si udeleženci izleta ogledali Vilo Manin v Passa-rianu, kjer .je bil tudi krajši koncert nabrežinskega pevskega zbora. Sledil je ogled zadružne kleti v Casarsi in skupno kosilo v San Danielu del Friuli, kjer so udeležence izleta nazdravili predsednik Gvido Zidarič, podpredsednik Alojz Markovič in v imenu članov Stanko Kosmina.
HiiHiitiittnuiiitiiiiiitiniimiMiiiiiiiiiinitiiiittiiMimiiiiminniMiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiifiiiiiinmiiiiimti
Šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo danes, 10. novembra, ob 21. uri v prostorih dolinske osnovne šole «Prežihov Vo-ranc* sestanek staršev otrok, ki o-biskujejo šole tega didaktičnega ravnateljstva. Govor bo o bližnjih volitvah v šolske zborne organe.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 10. novembra ANDREJ
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 16.17 in zatone ob 4.34 Jutri, SREDA, 11. novembra MARTIN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,9 stopinje, najnižja 2,8, ob 18. uri 6,7 stopinje, zračni tlak 1022,4 tnb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 32-odstotna, nebo skoraj jasno, niorje skoraj mirno, temperatura morja 16,3 stotfnje. a
ROJSTAA nVSMJTCfcr.
RODILI SO SE: Michele Persia, Claudio Gallo, Cristian Sarnataro.
UMRLI SO: 54-letria Mafalda Flo-renin por. Draina, 90-letna Augusta Ljuba vd. Del Fabbro, 78-letni Mar-cello Nardon, 57-letni Mario Melon, 52-letni Dario Gridel, 46-letni Šesto Spada. 85-letni Giovanni Potocco. 68-letna Maria Valencich, 83-letna Rosalia Iakopic "d. Hoffmann, 83-letna Giuseppina Klemenc vd. Moro, 49-letni Antonio Carpenetti, 72-letna Viola Bassi por. Kressevich, 76-let-na Marija Glavina por. Hrvatin, 80-letna Giovanna Derin vd. Dapas, 72-tetni Mario Vatta, 57-letna Paola Kaucich por. Rudez, 78-letna Roma Omahen vd. Rosa Fauzza, 93-letni Mario Dorsani, 54-letni Giovanni Clo-bas.
Gledališča
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-c^mo.l, ui. dei Soncini 179, Ul. Re-voltella 41.
<°d 8.30 do 13. in od 16. ure do 20.30) * ■ Trg Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA .Nočna služba od 21. do 8. ure j*1 732 627. predpraznična od 14. do f1- ure in praznična od 8. do 20 • tel. 68 441
a LEKARNE V OKOMC1 . “oljunec: tel. 228 124; Bazovica: *'■ 226 165; Opčine: tel 211001; 3rosek: tel 225 141; Božje polje fgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tal 209 197; Zavije: 213137; Milje: tel 271 124
AVTONOMNA DEŽELA FIRLANUA-Jt LUSKA KRAJINA
Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo
Pri pokrajinskih nadzorni-Atvih za kmetijstvo v Vidmu, Pordenonu, Gorici in Trstu so Oa razpolago, z dne 4. novembra 1981, obrazci za prošnje za dodelitev prispevka v račun kapitala za vodenje knjigovod-sLva podjetij kot predvideva *akon št. 62 z dne 12. junija A978, čl. 5, II. odstavek.
Za leto 1981 morajo biti proš-nJe kmetijskih obratov v gor-®*uh predelih predložene pokrajinskim nadzomištvom za kmetijstvo potom pristojne Gorške skupnosti do 15. novembra, kmetijski obrati v ostalih pre-uelih pa lahko predložijo prošnje neposredno pristojnim pokrajinskim nadzomištvom do '*'• novembra 1981.
Deželni ravnatelj za kmetijstvo
Oomm. Dr. Giuseppe Pascolini
ROSSETT1
Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju. Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šo lah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Informacije pri Teatru Stabile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 20.30 red »torek*, bo gledališče Centro Teatrale Brescia-no uprizorilo Ibsenovo delo: «Hedda Gabler*. V glavni vlogi Valeria Mo riconi. Režiser Massimo Castri.
AVDITORIJ
Od 13. do 28. t.m. Laboratorij -predstava z lutkami Podrecce za osnovne in nižje srednje šole. Rezervacije tel. 567-201.
VERDI
Danes ob 20. uri red B/A peta predstava Verdijeve opere »Nabuc-co». Dirigent Ohviero de Fabritiis, glavni izvajalci Radmila Bakocevic, j Eleonora Jankovič, Kari Nurmela,: GaeUmo’Scant*,'AiftedpiZanazzo. !
Pri blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih. vstopnic.
- Wagneitje*ra,- opera ..»Valldra*, v nemškem izvirniku, bo na sporedu v soboto, 14. t.m., ob 19.30 (red A/E).
Muzikolog Franco Šerpa bo predstavil opero jutri ob 18.30 v liki dvorani Krožka za kulturo umetnost.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev priredi v petek, 13. novembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, večer posvečen iiesniku Simonu Gregorčiču, ob 75-letnici njegove smrti. Na sporedu bo govor o pesnikovem življenju in delu, petje in recitacije. Sodelovali bodo Ljubica Berce, Zlata Rodoško-va in Stane Raztresen. Vljudno vabljeni.
KD SLOVAN sporoča, da so pevske vaje ob torkih in petkih, ob 20.30 (skupno za moške in ženske).
Sekcija KPI »Marij Matjašič - Milan* Barkovlje priredi v soboto, 14. novembra, ob 18. uri v dvorani PD Barkovlje (Ul. Cerreto 12) praznik ob obletnici oktobrske revolucije in manifestacijo za mir. Vljudno vabljeni.
Glasbena matica obvešča svoje a-bonente, da je koncert mladinskega pevskega zbora Glasbene matice napovedan za petek, 13. novembra, prenesen na torek, 17. novembra.
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Nevihta v kozarcu vode z rimsko - turškimi glavami
Župan Scarano podrobno obrazložil, kako je bilo s staro kamnito glavo, kupljeno v Efezu Hudi napadi nekaterih krogov fašistične stranke m njihove radijske postaje
f Čestitke
Danes praznuje 8. rojstni dan DI-MITRI ROSSO. Da bi bil še dalje vesel ter priden doma in v šoli mu želijo mama, očka, brat Roberto, Paola, dedek in Draga.
Danes praznujeta srebrno poroko SLAVKO in ELVIRA BUCAVELLI. Še mnogo let skupnega življenja jima želijo sinova Drago in Sergij ter hčerka Sonja.
ve-
in
Kino
Režiser
Ariston 18.00 »Sogni d’oro*.
Nanni Moretti.
Ritz 17.00 »Solo per i tuoi occhi*. Roger Moore.
Eden 18.00 «1 predatori delTarca perduta*.
Grattacielo 16.30—22.15 «11 turno*. Paolo Villaggio in Laura Anto-nelli.
Fenice 15.45 »Bron* 41. distretto po-lizia*. Paul Newman. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Excalibur».
Aurora 16.30 «11 ficcanaso*. Pippo Franco.
Capitol 16.30 «Storie di ordinaria fol-lia*. Omella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Mia moglie torna a scuola*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 »Maschi bollenti per femmine bagnate*. Prepovedan mladini pod 18. letom,
Filudrammatico 15.00 »Minorenni supersexy». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Sex Pistols*.
Miguon 16.00 «Fantasia».
Radio 16.00 «Sex emotion*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumicre 16.00 «Tomy».
Razstave
V galeriji Torbandena bo od četrtka, 12. t.m.. razstavljala Carla Tolomeo. Razstava bo odprta do 26, t.m.
KD Vesna prireja v petek, 13, novembra, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu odprtje razstave slik domačina Danila Košute. Avtorja bo predstavila Barbara Gruden.
Mali oglasi
telefon (040) <9 16 72
NUJNO rahimharmoniko 80/120 basov. Telefonirati na št. 0481/882179.
PRODAMO nov molzni stroj. Telefon: 040/229-345.
PRODAM A-112 elegant v dobrem stanju, letnik 78. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229-239.
PRODAM traktor s prikolico. Tel. 231-853.
PRODAM plašč 5-letnega dečka. Telefonirati na št. 71322.
DAJEM v najem mlekamo-bar v centru mesta slovenski družini. Telefon 911-119 v večernih urah.
PRODAM nov grelec na gorilno olje in drva za 600.000 lir. Telefonirati v večernih urah na št. 0481 - 78173-
15-	LETNI fant, ki je dokončal obvezno šolo, išče zaposlitev. Telefon: 228 318.
PRODAM fiat 1100 R v dobrem stanju po izredno ugodni ceni. Telefonirati na št. 040/71101.
16-	LETNI fant išče prvo zaposlitev kot prodajalec. Telefonirati po 16. uri na št. 200-707 ali v jutranjih urah na št. 200-420.
UGODNO prodam avto fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati na štev. 228 131 po 18. uri.
UGODNO prodam matra simco ba-gheera v odličnem stanju. Telefon 040/211688 ali 211465.
128 coupe 1100 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/743071.
25-LETNI uradnik, z diplomo višje srednje šole. s pridobljeno izkušnjo, z namenom izboljšave, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Zaposlitev*.
Kot smo v našem listu napovedali pred dnevi, je goriški župan dr. Antonio Scarano na sinočnji seji go-riškega občinskega sveta podrobno obrazložil zadevo v Turčiji kupljenih starodavnih rimskih glav in ki so bile predmet zaplembe, globe, preiskave in epiloga na tržaškem sodišču.
Najprej je župan povedal, da se je to pripetilo v času, ko ni imel opravka z občino, to je pred dvema letoma in pol. Povedal je tudi, da so v Efezu za majhne denarce kupljene starine (za vsako so plačali 50.000 lir, to vrednost je italijanska ustanova za varstvo starin tudi potrdila), plačali globo, ki je šestkratna od predvidenega 35-odstot-nega davka na vrednost uvoženega blaga, to je 130 tisoč lir. Sodišče je sklenilo, potem ko je bila globa plačana, da se nima o stvari razpravljati v sodni obravnavi.
Zupan je po tej obrazložitvi vzel iz žepa turško kamnito glavo in dejal: «Lahko bi jo imel skrito v žepu, pa ne bi prišlo do te afere!*
Obžaloval pa je, da ga je skrajna desnica hudo in tudi ostudno napadla, triko v letaku, ki nosi podpis tržiške občinske svetovalske skupine in pokrajinske svetovalske skupine MSI (v obeh primerih sta to en sam svetovalec), potem pa še dejstvo, da je goriška fašistična radijska postaja (ki jo vodi in upravlja en uslužbenec občine, ki je istočasno delegat fašističnega sindikata in pokrajinski svetovalec MSI) to stvar razpihnila in da so prihajali tudi razni telefonski pozivi z napadom ne samo nanj kot na župana, marveč tudi na njegovo družino, ženo in otroka. Napadli so ga ob tej prliki tudi zato, ker je bila na dan srečanja Vrhovec - Colombo na goriškem županstvu razvita jugoslovanska zastava.
Župan je obžaloval tudi tendenčno pisanje Piccola, poudaril pa je resnost pisanja o tej zadevi s strani našega dnevnika.
Ni pa bil zadovoljen niti z interpelacijo komunistov, rekoč, da so vedeli, da bo o stvari govor v občinskem svetu in da niso hoteli počakati na njegovo izjavo.
V razpravo so posegli zastopniki vseh skupin, izjavili, da so zadovoljni z njegovo razčiščevalno izjavo in da mu izražajo solidarnost. Misovec Pascoli se je oddaljil od stališč njegovih strankarskih tovarišev JBMflllflMega radia. liberalec -Sergio Fomazir je dejal, da se s takimi napadi na župana meče blato na •'demokratične ustanove. Komunist Coceani je dejal, da so komunisti predstavili jasno interpelacijo in da imajo vsi svetovalci pravico to napraviti, da izvejo tudi za takšne stvari. Polemičen s komunisti je bil demokristjan Nicolo For-nasir, solidaren z županom Bratož od Slovenske skupnosti, socialist NValtritsch je dejal, da ni razloga, da bi se okrog tega vprašanja u-stvaril nemir, kajti vprašanja sploh ni, solidaren z županom je bil tudi socialdemokrat Gentile.
Prava nevihta v kozarcu vode, torej.
kulturna in športna vprašanja, interpelacijo s katero zahteva, da bi občinska uprava posredovala, da bi šolsko skrbništvo to prepoved preklicalo. To tudi zato, da bi lahko plavalne bazene uporabljali v dopoldanskem času in s tem bolj enakomerno porazdelili visoke režijske stroške, saj je znano, da so bazeni popoldne do kraja zasedeni od raznih društev in da je tam treba za tečaje tudi precej plačati.
Goriška občina uradno na četrtkovi manifestaciji
Na sinočnji občinski seji je goriški župan Scarano obvestil svetovalce, da bo občina uradno sodelovala na sprevodu ob priliki splošne stavke, ki bo v Gorici v četrtek. Goriška občina bo na tej manifestaciji v obrambo goriškega gospodarstva sodelovala z vsemi drugimi občinami Goriške in s pokrajinsko upravo. Kot zastopnik vseh pokrajinskih uprav bo na zaključnem shodu na Travniku spregovoril predsednik pokrajine Cum-peta.
Interpelacija PSI o plavalnih bazenih
V našem listu smo pred nekaj dnevi objavili pismo šolnika o neumestni prepovedi goriškega šolskega skrbništva, da ne smejo o-troci osnovnih šol v mestne plavalne bazene v dopoldanskih šolskih urah.
S tem v zvezi je socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch poslal goriškemu županu, in v vednost tudi načelniku komisije za
Nov oddelek v goriški bolnišnici
V goriški bolnišnici so v teh dneh oddali svojemu namenu nov specializirani oddelek in sicer oddelek za nefrologijo, kar pomeni, da gre za dopolnitev dosedanjih služb za hemodializo. Doslej so bolnike morali zdraviti v drugih oddelkih, kar je seveda povzročalo precej težav.
Upoštevajoč predpise deželnega zdravstvenega načrta, ki predvideva, da je treba v vsaki pokrajini
ustanoviti center za nefrologijo -dializo z ustreznimi napravami, imamo sedaj ta oddelek tudi v goriški splošni bolnišnici.
V novem oddelku bodo precej pažnje posvečali tudi preventivnemu zdravljenju. Novi oddelek je v tretjem nadstropju osrednje stavbe, vodi ga dr. Sergio Barduagni. V njem imajo kapaciteto dvajset postelj, posebno sobo za peritonealno dializo, ambulanto in še nekaj drugih prostorov.
MARTINOVANJA NA GORIŠKIM
Briška zlata rebula med najboljšimi vini v Evropi
Brda so znana po svojih vinih, predvsem po zlati rebuli. Slednja je tako tudi poimenovana zaradi številnih priznanj in diplom, ki jih je dosegla na jugoslovanskih in mednarodnih sejmih oziroma razstavah vin. Zdaj so mednarodni strokovnjaki tudi uradno sporočili, da zlata rebula sodi med 100 najboljših vin v Evropi. Gre za visoko uvrstitev, če upoštevamo, da v zahodnih in vzhodnih državah naše celine pridelujejo okrog 3.500 sort vina. Dodati velja, da je k slovesu največ prispevala vinska klet na Dobrovem s strokovnjaki, ki vina «šojajo».
Ob takem priznanju oziroma u-vrstitvi pa moramo opozoriti, da za zlato rebulo in drugimi vini iz jugoslovanskega dela Brd ne zaostajajo vina, ki jih pridelujejo naši vinogradniki na tej strani meje. V mislih imamo vina iz območja šte-verjana, Krmina in iz drugih vinogradniških območij med Brdi in Furlanijo.
Martinovo je že tu. V soboto so se na martinovanje zbrali v društvenih prostorih na Bukovju člani in prijatelji prosvetnega društva »Briški grič* ter so v veselem razpolože-
nju praznovali ta starodavni praznik kmečkih ljudi. Ob bogato pogrnjenih mizah so se Števerjanci prav pošteno zabavali, kot je razvidno tudi iz naše slike.
V štandrežu pa so v nedeljo dopoldne imeli, prav tako v okviru martinovanja, čeprav temu pravijo uradno «zahvalni dan*, tradicionalni praznik kmečkih dobrot na glavnem vaškem trgu. Domači kmetje so na bogato obloženi kmečki voz sredi trga položili vse, kar pridelajo
■iiiniiiiiiiiiiiiumiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiinmmiiiuiiimniiiimiiiiiiimiiiniimiiiiiiNiinmiiimiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
POLOVICA DEL NA GRADBIŠČU OPRA VLJENA
Prvi agregat hidoelektrarne Solkan bo začel obratovati v začetku leta 1983
Doslej so «vgradili» v objekt 65 milijard dinarjev, potrebnega pa bo še veliko deharja ■ Hidroelektrarna bo proizvajala 150 tfliUjotijiV kilovatnih ar energije letno
Vodja gradnje Hidroelektrarne Nova hidroelektrarna bo,,.proiz-j.tudi ^l&fijanskiAV.^edence italijan-Solkan na reki Soči ing., Bogdan vajala 150 milijonov kilovatnih ur Lulik je sporočil, da je polovica energije. letno. Gre na videz za del opravljenih. To porheni, da je, majhno količino, vendar bo ta ob-polovica objekta že zgrajenega. Po-1 čutno zmanjšala energetski pri-vedal je nadalje, da so dela zdaj j manjkljaj Primorske. Za primerjavo razširili na levi breg reke; to je! navajamo, da na Primorskem pora
tja,' kjer bo strojnica elektrarne. Slednjo bodo zgradili do konca prihodnjega leta. Dela se sk/atka razvijajo po načrtu, čeprav imajo pri tem nekatere težave zaradi zelo različne sestave tal. Dogaja se namreč, da je teren ponekod zelo mehak, že po nekaj metrih pa preide v skalnate gmote, ki jih je težko odstranjevati. Tako raznolike geološke sestave območja strokovnjaki pri predhodnih raziskovalnih delili niso pričakovali.
Dela so zahtevna tudi zato, ker jih izvajajo neposredno v strugi reke, kar je pri gradnji elektrarn sicer redkost. Doslej so »vgradili* v objekt nad 65 milijard starih dinarjev, potrebna pa bodo še znatna sredstva, saj bo zgraditev hidroelektrarne po sedanjih cenah stala vsaj 260 milijard starih dinarjev. Glede sredstev ne bi smelo biti težav, saj denar zbirajo oziroma prispevajo vse elektrogospodarske organizacije v Sloveniji.
bijo letno približno 600 milijonov kilovatnih ura električne energije, spričo premajhne lastne proizvodnje pa morajo polovico omenjenih količin dovesti iz drugih območij Jugoslavije.
Ing. Bogdan Lulik je še povedal, da bo jez hidroelektrarne segal do ;znva vode iz obstoječe hidroelektrarne Plave. Utesnjen bo med železniško progo Nova Gorica - Jesenice in cesto Nova Gorica - Tolmin. V jezu bodo hranili okrog 6 milijonov' kubičnih metrov vode. Spričo tolikšne količine bodo bregove jezu ob železnici in cesti močno utrdili, tako, da bo jez omogočal varen promet. Ob tem velja poudariti, da bo hidroelektrarna zagotavljala dovolj vode iz reke Soče, ki se bo pretakala po strugi čez državno mejo. Z njo bodo namakali obdelovalne površine na območju Krmina in Gradiške. Sicer pa gradnja objekta vzbuja veliko zanimanje tujih strokovnjakov, med njimi
ske državne družbe ENEL zanimajo razne podrobnosti, ki jih potem primerjajo z izkušnjami, ki so jih italijanski strokovnjaki pridobili v letih 1938/39 med graanjo hidroelektrarn Piave in Doblar.
Razstave
V	dvorani Roma v Ulici sv. Ambroža v Tržiču je odprta razstava o življenju na območju Tržiča od 15. do 19. stoletja vsak dan od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa poleg že o-menjenih popoldanskih ur tudi dopoldne od 10. do 13. ure, do 22. novembra.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstavlja akademska slikarka Marija Rus iz Ljubljane. Razstava bo odprta dp 22. novembra.
na svojih kmetijah in v vrtovih in tako tisti domačini, ki se ne ukvarjajo več s kmetijstvom kot številni radovedneži iz Gorice so občudovali koliko dobrot se še vedno pridela na štandreški zemlji, čeprav jo razne gradnje in infrastrukture obkrožajo z vseh strani.
Martinovali pa bodo, kot smo že poročali, jutri zvečer, prav na Martinovo, v štandreškem domu Andreja Budala, kjer prireja praznik prosvetno društvo «Oton Župančič* in v pevmski Prosvetni dvorani, kjer bo martinovanje v priredbi domačega društva <<Naš prapor*. Prireditelji zagotavljajo, da bo v obeh krajih zelo prijetno, istočasno vabijo zamudnike, da se nemudoma javijo pri odbornikih. Martinovanje Slovenskega planinskega društva pa bo v Park hotelu v Novi Gorici v nedeljo popoldne, V So-vodnjah pa bo prikaz kmetih dobrot y nedeljo dopoldne.
tfta. SLOVENSKO d?-STALNC> GLEDALIŠČE V TRSTU
Abonma
za sezono 1981-82
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev na -sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. ure.
Kino
(•iiiiiiiiiiiiMiiitniiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiiMiiititiiiiiiiiiinmiuiiiMiiiuniiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiK
Kotalkarji iz Štandreža in z Opčin
Prosveta
SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 15. t.m., ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah gostovanje mladinske gledališke skupine KD »F. Prešeren* iz Boljunca z delom »S kakšno pravico ti rečem dober dan?* (S. Verč - M. Kravos), režija S. Vere, glasba P. Ota. Izvaja ansambel Dober ian.
Ttiaiba knjiga ina
Ul. sv. Frančiška 20
vabi v četrtek. 12. novembra, ob 18. url na srečanje ob izi-. du novega romana pisatelja Alojza Rebule
ZELENO IZGNANSTVO
Poleg avtorja se bosta srečanja udeležila:
Pavle Merku, ki bo knjigo predstavil in
Drago Jančar, od založbe Slovenska matica iz Ljubljane.
Odlomek iz romana bo prebral Anton Petje
Predavanja
» Oav.ru t.K.usa preuavanj o zgodovini umetnosti v Posočju bo danes zvečer, v dvorani pokrajinskega sveta, univ. prof. Sergio Tavano predaval o rimski umetnosti. Nadaljevanje predavanja o isti temi bo v petek, 13. novembra.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 84268.
Miliochi
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redento re. Ul. Rosselli, tel. 72340.
AKCIJA USPEŠNO POTEKA
(iorrva
VERDI 18.00-22.00 «Bronx 41. distretto polizia*. P. Nevvman in K. Asner. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00—22.00 »American graf-fiti*. R. Dreifuss in R. Ilovar d. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Le super sexy mogli svedesi*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »La ragazza di Nashvviile*.
/V o iv) f iorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Nepremagljiva dvojčka*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 «Čudovite morske pošasti*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Zakaj ne prideš v mojo posteljo*. Danski film.
•'V'
NABIRANJE PRISPEVKOV ZA SPOMENIK NA PEČI
mporl
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESLJAN (Center)
Skupini kulturnega društva »Oton Župančič* iz štandreža in »Poleta* z Opčin sta nastopili v nedeljo popoldne na kotalkarski reviji v športni dvorani v dolini Kerna. Prireditev je pokazala znaten napredek tega športa pri nas, tako na Goriškem kot na Tržaškem, in upravičen sloves, ki ga nekateri športniki uživajo v deželnem in vsedržavnem okviru.
Poleg solističnih nastopov so bile na sporedu skupinske točke, tako v dvojicah kakor tudi nastopi celih skupin,
Če naj tale opis spremlja zaporedje posameznih izvajanih komadov, potem naj najprej omenimo solistični nastop Alessandre Abate. Sledil je nastop Nadje Maraž, Dam jane Makuc in Tanje Vižintin v točki Tip-tap. Ob tem naj zapišemo, da je Nadja Maraž po devetih mesecih spet nataknila kotalke in tako sklenila bolezensko razdobje. Po solističnem nastopu Deborah Mar-vin sta svoje znanje prikazala par Nikoleta Sosič in Mauro Rener od Poleta. Skupina društva Oton Žu-
pančič je nato predstavila Rdečo kapico. Po samostojni točki Nadje Maraž so štandrežci zaplesali v točki Dreserka in konj, solistka Lo-redana Cingerli. V solističnih točkah sta nastopili še Damjana Makuc in Tanja Vižintin, obe iz štandreža, potem pa je štandreška skupina izvedla minuet. Kot poslednji solist je zaplesal izvrstni Samo Ko-korovec, prijetno in z mladostnim žarom prežeto prireditev pa sta sklenili najprej štadreška skupina s črnci in Poletovci s Ciganskim plesom.
Kot smo že poročali je na Peči stekla nabiralna akcija v sklad za postavitev spomenika domačinom, ki šo padli med narodnoosvobodilno borbo. V večini drugih krajev na Goriškem take spomenike že, i-majo, sedaj potekajo zadnje priprave za postavitev spomenika v štandrežu.
Že od vsega začetka je nabiralna akcija na Peči in v Rupi pokazala veliko zavzetost prebivalstva in ljudje so se masovno odzvali vabilu pobudnikov.
Doslej so prispevali: Mirko Kovic, Gorica, 50.000 lir; Stanislav Malič, Sovodnje, 30.000; Viktor čev-dek, Peč, 20.000; Ivan Cijan, Peč, 50.000; David Malič, Rupa, 50.000; Oskar Malič. Peč. 50.000; Jožef Malič, Peč, 30.000; Rudolf Malič, Peč, 10.000; Stojan Malič, Peč, 10.000; Vladimir Malič, Peč, 15,000; Ludvik Peric, Peč, 10.000; Angel Pete-jan, Peč, 30.000; Jožef Batistič, Rupa, 10.000; Venceslav Buzin, Rupa, 50.000; Guido Cotič, Peč. 25.000; Ivan Peteani, Rupa. 10.000; Branko Kovic, Peč, 15.000; Ciril Juren, Runa, 50.009; Emil Kovic, Peč, 15.000; Marijan Devetak, Peč,
50.000; Miloslav Batistič, Rupa, 10.000; Oskar Pahor, Peč, 25.0ya); Darko Ferfolja, Rupa, 10.000; Franc Kovic, Peč, 10.000; Jožef Černič, Rupa, 10.000; trgovina Oskar Kovic. Peč, 50.000; Albin Kovic, Peč, 15.000; Jožef čevdek, Peč, 20.000; Cvetko Pavletič, Peč, 20,000; Jurij Pahor, Rupa. 50.000; Danijel Ferlat. Rupa, 10.000; Leopold Ro-renin, Gabrje, 5.COO; Rajmund Kle-de, Gabrje, 5.000;; Gianni Marscn, Sovodnje, 10.000; gostilna Pri Mirkom, Grojna, 20.000; gcstilna Pri Viktoriji, Gorica, Ul. Duca d'Aosta, 5.000; gostilna Nanut, Gorica, Tržaška ulica, 10.000; avtoprevoznik Mikluš, Gorica, Ul. 3. armafa, 100.000; trgovina obutev Košič, Gorica, Raštel, 20.000; trgovina jestvin Livio in Bojana Briško, Gorica, 50.000: trgovina obutev Čotar, Gorica, Raštel, 50.000; trgovina o-butve brata Uršič, Gorica. Raštel, 20.000; pekarna Viatori, Gorica, Ul. Duca d'Aosta, 20.000; pekarna Ož-bot. Gorica, Podturn, 10.000; trgovina Autoricambi, Gorica, Ul, Leonardi, 20.000; trgovina Keramex -Claudio Brešan. Gorica, Ul. 3. ar-mata. 25 000; trgovina oblačil Larise, Gorica, Raštel, 20.000 lir.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
t.....................................................................................................*
Skupina (Zeleni Juriju Iz Črnomlja
Tekmovanje (Med dvema ognjema* med slovenskima učiteljiščema Iz Gorice in Trsta, ki je bilo na
sedežu RAI
Z množične manifestacije za mir in razorožitev na Krasu
Proslava oktobrske revolucije v gledališču (F. Prešeren*, ki jo je priredila sekcija KPI dolinske občine

Vt
teairn en
' * *+*■**•	'*'*'*'	v fl
■ ttitlOi. M 1 Slhlli tl	i
- -TVt0 4i-J-c**/*',[V
»	vTtt,
«ČEZ TRI GORE, GEZ TRI DOLE»
Skupinska slika vseh nastopajočih
Razstava fotografij na stadionu «1. maj* ob 20-letnlcl odbojkarske sekcije šZ Bor
Po devetdesetih letih je bila prvič slovenska maša pri Sv. Justu, ki jo je daroval tržaški škof Lovrenc Bellom!
Skupina (Campidano* s Sardinije
PROSLAVA V TREBČAH
Proslava oktobrske revolucl|e v Trebčah, ki jo |e pripravila tamkajšnja sekcija KPI (Zorko Kralj*
PLEVNIK 5
10. novembra 1981
ZAPIS OB 120-LETMICI SMRTI SLOVENSKEGA PROŠTA MIHAELA VERNEJA
v yf
TRŽAŠKI CERKVENI DOSTOJANSTVENIK AVTOR ŠTEVILNIH POTOPISOV IN ZGODOVINSKIH DEL
Verne je med drugim prevajal v slovenščino tudi koran, pa čeprav iz nemškega prevoda, da bi Slovence seznanjal s širokim svetom
IV.
Pregled Vernetovih objav pa seveda ni končan. Važno se nam zdi povečan, da so ouiot-.ke iz potopisov in prevodov zgodovinskih del prinesla gimnazijska berila, tako Bleivveisovo za nižjo Gimnazijo (1850-55) pa tudi Miklošičevo za višjo gimnazijo (1853-1865). Tu gre za odlomke o egiptovski in sirski žgodovini, o Rimljanih, skratka za odlomke iz del, ki so bila tedaj tudi še v rokopisu 'na primer Eutropijeva zgodovina).
Zanimalo nas bo seveda, če ie Verne proučeval tudi krajevno zgodovino. O tem nimamo nobenih podatkov. V ^Drobtinicah* za leto 1858 je sicer objavil hkrati z litografijo, ki prikazuje močne ie tržaškega patrona sv Justa, še prav kratek zapis «Sveti Just. mučenik, patron Tržaške škofije* (Str. Vn-Vin). Bil .je usmerjen k velikim dogodkom sveta in ie zato krajevno problematiko popuščal v obravnavo drugim.
Povedali smo že, da obstoje nekateri neobjavljeni Vernetovi rokopisi. France Blažič '1829 1890). ki je bil Vernetov ožji rojak in je znan zlasti no svoji kniiei s Kratka posvetovalnica Goriške nadškofije* (1851), je dolga leta s’užbnvai kot duhovnik no Istri. Hranil je Vernetovo zapuščino ker je le tako mogel posredovati Mohorjevi družbi dva niegova rokopisa: «Sveti Aureli Apsuštin. škof Hiponeski, o govoru Gospodovem na gori no sv. Matevžu* in «Ne-koliko odlomkov iz Mohamedovega korana*. «Slovenski glasnik* (1862. str. 79) ie zapisal, da bi prvi rokopis Mohorjeve družbe znala objaviti, če bi le bilo dovolj zanimanja. Rokopis seveda ni doživel objave, pač na ie bil deloma objavljen rokopis odlomkov iz korana. Za olčavn je no-skrbel J. Bleiweis v Letopisu «Ma-tice Slovenske* za leto 1876 (str. 160-170) ped naslovom «Nekai odlomkov iz Korana*. Po dr Ull-manovem nemškem prevodu za Pokušnjo poslovenil Mihael Verne (Rokopis odlomkov ie danes ohranjen v Narodni in univerzitetni kniivdoj v Ljubljani) Lahko'bi zapisali, da je tudi prevajanje korana dokaz Vernetoveaa širokega spoznavanja sveta, ki ni poznalo takih ovir kot bi bilo lahko klerikalno preziranje velikih religij sveta, med nje je seveda
ljanstvo, ne le da ga zanimajo svetovni dogodki, tudi njegovo poznavanje svetpvnih historiograf-skih del je veliko.
Morda sodi prav sklop Vernetovih želja, da bi mali slovenski prostor seznanjal s prostranim svetom tudi prevajanje Korana v slovenščino pa čeravno iz nemškega prevoda. Tudi pravajan.je Chateaubriandove povesti ni bila le izpolnitev želja ene uglednih ljubljanskih gospa («Moj namen je bil. blagomih gospej Trpincovi, ko so mi lansko leto djaii. da naj kmalo kaj lepega spišem, vstre-či...»; pismo Bleiweisu 14.4.1855. pač pa seznanjaiec bralcev «No-vic* s francosko literaturo. Verne je bil svetovljan. Trst mu je
pri tem veliko več omogočal kot tedanja še provincialna Ljubljana.
Verne, čeprav Postojnčan, se je čutil polnokrvnega Tržačana.
Tako .je zapisal v sklepnih besedah svojega opisa potovanja po Italiji: «Enajsti dan veliciga ser-pana sva ob šestih .'jutraj na pa-robrodu "Arciduca Federico” do doma potegnila, v naš lep Trst, pridno .delavno, svojim narbolj-šim blagoslovaml*
Podobno je dokončal tudi opisovanje poti v Jeruzaleme: «Jez pa se ve da sem ostal v Terstu, ki mi .je že čez 30 let predraga domačija*. Tudi Verne je s svojo prav aktivno prisotnostjo v Trstu pomagal soustvarjati slovensko podobo mesta. Nekih buditeljskih
nalog v duhu slovenskega nacionalnega programa ca seveda v tedanji dobi Bachovega absolutizma ni uresničeval m vendar je lahko tudi z delom, kakršnega je opravljal, skupaj s tedanjimi tržaškimi buditelji (na primer Peter Aleš, Josip Godina Verdeljski, Jožef Kovačič) postavljal temel.je za naslednja desetletja. Prav je zato, da smo mu v počastitev stori vajsetletnice smrti, sicer z nekajtedensko zamudo, posvetili teh nekaj utrinkov z željo, da bi mogli o Vernetovem življenju in delu kdaj v bodoče obširneje pisati.
BRANKO MARUŠIČ (Konec)
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimnitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VAŽEN TRENUTEK PRI VZGOJI NAŠIH MALČKOV
Z risanjem sprošča otrok svojo domišljijo in živo ustvarjalnost
Vzgojitelji morajo paziti, da mu ne vsiljujejo svojih pogledov in tehnik
Švicarski pedagog Froebel je polagal izredno važnost risanju za otrokov' duhovni in umski razvoj. Froeblova teorija se je hitro razširila po vsej Evropi. Risanje je najvažnejša dejavnost v otroškem vrtcu in globalna metoda, ki se uporablja v osnovnih šolah za pouk pisanja in branja je sestavljena iz slikic in besed. Otrok se najlažje in najboljše izraža prav z risbo. Risanje sprošča o-trokovo fantazijo in razkriva njegova čustva. Otroci, stari 2 do 3 leta, še preden obiskujejo otroške vrtce najraje rišejo in poslikajo z barvicami, ali svinčniki ne le papir ampak tudi stene in pohištvo. Starši se večkrat zato jezijo, toda pri tem risanju ne smemo otroka ovirati, ampak ga moramo vzpodbujati. Da ne bo risal po zidovih naj ima doma svoj kotiček, kjer se lahko svobodno i-gra in tudi riše; priskrbimo mu
velike pole papirja ali leseno la
,, ,	,	... blico m se bolje, ce del stene v
sodd tudi Mohamedov nauk^-Ver- Njegovi mici prekrijemo Ve-
netov prevod obseflrrprm:
Bleivveis je objavil le nekaj iz prevoda 2: in 4. sure. Svoj uvodni tekst končuje z besedami: «Mi-slim, da ne bodo te vrstice neljube v razjasnilo tega, kar bodo brali v odlomkih Korada, ki je bil meni, kakor gotovo tudi veliki večini naših čitateljev, desihmal v izvirniku, pa tudi v prevodu neznan, dokler nisem bral Verneto vega spisa. Naj jim bode v zabavno berilo!*
Naš pregled življenja in zlasti dela zanimivega Slovenca ki je v slovenskem prostoru aktivno deloval le v petdesetih letih preteklega stoletja, se bliža koncu. Obsežno in zelo pestro delo, ki ea je zapustil znancem, bi zaslužilo še bolj podrobno obravnavo Več Pionirskih nalog ie opravU marljivi in vedoželjni tržaški stolni Prošt. Na prvem mestu omenimo njegovo potopisno pisanje, ki dotlej na Slovenskem ni imelo pri-mere. Potem lahko že preidemo na področje zgodovine, kjer Ver-ne zopet dokazuje svoje svetov-
"'■•IIIMlUIMMHMHUMlUIHMIIIIMHMlIMMIMIIIinnillMimilinillltMtMiniimfllMmitlllHIlimiMmiltlllllllM*
lim papirjem, da na njem po mili volji riše vse, kar se mu zdi. Za nas so njegove risbice čačke, toda otrok vidi v svojih risbah svoj skriti svet fantazije in domišljije. Ko gre otrok v otroški vrtec, ima še več časa za risanje in tu riše pod nadzorstvom vzgojiteljice, toda njegova kreativnost se v vrtcu še poveča, ker ima otrok še mnogo drugih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarja in sicer: izdelovanje raznih predmetov in okrasov iz gnetljive gline, iz češarkov, izdelovanje živali in lutk iz blaga in še in še bi lahko naštevali. Važno pa je, da ga pustimo, da riše tako, kot je njemu všeč, ne smemo vsiljevati naše volje ali kake posebne tehnike risanja in niti določiti, kaj bo risal in koliko časa bo risa’.
Iz otroških risb lahko razbere-
mo otrokovo duševno stanje in njegova čustva. Otrok, ki se v svoji družini počuti zoperstavljenega se bo narisal na risbi majhnega med ostalimi člani družine ali pa se bo narisal nekje v kotu risbe, daleč od ostalih. Spet drugi otrok napolni vso risbo z živimi barvami ali pa drugi pusti veliko praznega prostora na risbi. Vsaka otrokova risba razkrije o-trokovo počutje in značaj. Prav zato je otroška risba zelo pomembna za odkrivanje otrokovega značaja in otrokove duše.
V osnovni šoli sta predvideni 2 uri risanja na teden, toda za prvošolčke in tudi za učence II. razreda to pravilo ne sme veljati, ker je to obdobje osnovne šole še vedno posvečeno igri in zato mora imeti v I. razredu osnovne šole risanje prvenstven pomen. Učitelj naj določi morebitno temo za risbo npr. jesen, gozd jeseni družinski krog in seveda risbe povezane z raznimi prazniki, kot so božič, pust in drugi. Važno pa je, da otrok svobodno riše in u-porablja tehniko, ki mu je najbolj
všeč. Samo tako se bosta sproščali učenčeva fantazija in ustvarjalnost. Z opazko, ki jo učitelj da ob nepremernim času in z grajo, zapiori v otroku spontanost in kreativnost in seveda tudi otrokovo domišljijo. Otroci bodo hoteli samo zadovoljiti učitelja in tako bo ves razred risal po istem kalupu in vsi učenci bodo uporabljali isto tehniko. Take risbe nimajo v sebi nič osebnega in nič občutenega. Na srednji šoli je dijakova kreativnost še večja in tehnike še bolj raznovrstne tako, da poleg risanja se dijaki ukvarjajo tudi z oblikovanjem gline, z risanjem na steklo, z lesorezi itd. Zato pustimo otrokom, da rišejo svobodno, spodbujajmo njihovo fantazijo in kreativnost, svetujmo jim in jim sledimo pri risanju, toda ne vsiljujmo naših tehnik ali idej; samo tako bodo mogoče iz teh mladih izšli novi slikarji, ki bodo nadaljevali plodovito ustvarjalnost slovenskih slikarjev, kot so Hla-vatg, Palčič, Spacal, Cej in mnogi drugi.
MARKO PAULIN
ZDRAVNIKOV NASVET
Migrena lahko muči tudi naše otroke
Glavobol se pogosto začenja že v zgodnjem otroštvu
E

RDI

Migrena tudi v otroškem obdobju ni nobena redkost. Seveda ie treba ločiti med migreno in drugimi oblikami glavobola.
Kaj pa je sploh migrena?
Definicija migrene je: enostranska močna bolečnost glave z bruhanjem, pogosto z vizuelnimi motnjami kot so npr.: migotanje pred očmi, bliskanje, tik pred izbruhom glavobola. Često lanko dokažemo tudi dedno nagnjenje, tako da so migrenski napadi že skoraj družinska posebnost. Seveda pa migrenska bolečina ni vedno samo
literarne nagrade «Eugcnio Montale»
V spomin velikega italijanskega pesnika Eugenia Monta-leja, ki je preminul pred nedavnim, je združenje «Pesniška gibanja», ki ga vodi Maria Luisa Spaziani, sklenilo razpisati nagradni literarni natečaj. Natečaj bo mednaroden, nagrade pa bodo podelili vsako leto in sicer 18. oktobra, to je na dan pesnikovega rojstva.
Skupen znesek nagrad bo štel osem milijonov lir. ki. jih bodo tako porazdelili: štiri milijone bo preiel italijanski avtor pesniške zbirke; dva milijona bo prejela knjiga pesmi, ki prinaša prevode italijanske poezije v tuj jezik. Dva milijona pa bosta šla najboljši univerzitetni diplomski nalogi, ki bo preučila delo kakega italiianskeaa pesnika našega stoletja.
enostranska, lahko se razširi po vsej glavi.
Migrena pogosto začenja že v zgodnjem otroštvu. Pogosto prične kot nepojasnjeno bruhanje, ki se pojavlja v napadih, ob tem je otrok nemiren in joka. Celo pri 6-mesečnih otrocih so ze opazovali take napade. Kai pri tretjini ljudi s kasnejšimi tipičnimi migrenskimi napadi sc začele prve težave že pred četrtim letom starosti.
Migrena pogosto začenja že v zgodnjem otroštvu. Pogosto prične kot nepojasnjeno bruhanje, ki se pojavlja v napadih, ob tem je o-trok nemiren in joka Celo on 6 mesecih otrocih so že opazovali take napade. Kar pri tretjini ljudi s kasnejšimi tipičnimi migrenskimi napadi so začele prve težave že pred četrtim letom starosti.
Migreno v otroškem obdobju lahko spremljajo različni drugi bolezenski znaki not npr.: bruhanje, bolečine v trebuhu, celo vročina, včasih belo blato. Ti simptomi se običajno pojavljajo periodično, to pomeni v določenih časovnih razmakih. Včasih se ti simptomi pojavljajo celo brez glavobola. Glavobol je pri otroku le redko eno stranski, pogostejši v frontalnem in v temporalnem predelu, neredko pa je splošen, ali na nam ga otrok ne zna lokalizirati.
Tak napad lahko traia eno do dve uri ali pa celo dva do tri dni. Po takem napadu otrok pogosto globoko zaspi.
Nekateri opažajo, da so otroci, ki trpijo zaradi migrene bolj ob-1 čutljive narave, njihovi starši pa večkrat zelo zahtevni, hladni.
Napad lahko izzove utrujenost, vznemirjenost, neuspeh v šoli, ropot, trušč in celo TV ekran Včasih spremlja menstruacijo ali infekcijo, zlasti v zgornjem dihalnem traktu. Nekateri krivijo za to alergijo na hrano, zlasti na sir in sploh mlečne proizvode, oa tudi na čokolado. Diagnoza ni vedno lahka. Vedno moramo izključiti organski vzrok.
Prav tako moramo naziti nri otroku z migreno, da ne bi spregledali kake druge bolezni zlasti gnojnega meningitisa češ da gre itak spet za migrenski glavobol. Prav tako je včasih težko ločiti med migreno in med epilepsijo (božjastjo), ki pa zahteva seveda povsem drugačno zdravljenje.
70 do 80 odstotkov otrok z migreno ima tudi pozitivno družinsko anamnezo, kar pomeni, da je v družini tudi nekdo, ki trni zaradi podobnih težav. Zato bodite pozorni na prej opisane bolezenske znake pri svojem otroku, še posebno, če ste tudi vi sami eden od sotrpinov, ki jih muči migrena.
dr. R R.
Na seminarju o analfabetizmu, ki so ga priredile nekatere občine v okolici Firenc, so ugotovili, da je v Italiji dva milijona «pri-marnih analfabetov*. Podatek je vsekakor dramatičen, saj govori o tem, da en Italijan od 20 ne zna ne brati in ne pisati in to kljub obvezni šoli. Vsekakor pa položaj odvisi tudi od tega, da je med nepismenimi veliko starejših ljudi, ki niso pred vojno obiskovali šol.
O tem nam pride na misel škandal, ki je nastal na švedskem, pred osmimi leti. ko so odkrili, da se .je k naboru prijavil mladenič, ki ni znal pisati.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Novost na knjižni polici
Franček Rudolf: Očka vrni se zdrav domov
Noni roman Frančka Rudolfa Učka vrni se zdrav domov (iz-dala ga je Pomurska založba v Murski Soboti, opremil Borut Vild) }e zanimiva pripoved iz naše da-'■nšnje stvarnosti. France Vurnik te v spremni besedi napisal še, da ie to sodoben, angažiran ro-tuan, izzivalen s svojo temo Gre *a vprašanje Človekove varnosti v tehniziranem okolju sodobne industrializacije in prometa. Delo "trna zaokrožene zgodbe, vendar ^ v ospredju pripovedi varnostni tuženir Dimitrij, ki že na zičetku rornana postane žrtev obratne ne sreče v kovinski tovarni. Potem opremljamo njegova življenje, Predvsem pa nam resa* el j pripo-Veduje o mnogih nesrečah, ki se dogajajo vsak dan v tovarnah, Jj° cesti, železnici, pač o nesrečah, v katerih je čloi ek žrtev mehanizacije, industrializacije, prometa, gora in tako naprej.
Pisatelj seveda namenoma pretirava, pač z namenom Oa bi os-Povna ideja toliko boli stopila v ospredje in da bi bralec res občutil potrebo po varnosti v vsakdanjem življenju in se znal pazi-vred nesrečami, k: prež-' noni Pu vsakem koraku. Pri tem svo-
jem prikazovanju najrazličnejših nesreč je seveda pisaleli poln ironije, sarkazma, oa tudi humorja in satire Zato se njegov tekst prav prijeto in zanimivo bere. čeprav nas na .vsaki strani preseneča s svojo šokantnostjo in preobrati. Seveda pa se na kon cu vprašamo ali are samo za roman. ki naj človeka opozarja na nesreče in na nevarnosti, ki preže na vsak korak. Naibrž ie pisateljeva ideja globlja, na - eprav bo povprečni bralec bral ta tekst predvsem kot hudomušno pripoved o nesrečah v vs.ikdoniem življenju.
Središče dogajanja ie namreč velika kovinska industrija, ta pa naj bi se razprostirala čez vso našo domovino, da na Koncu pisatelj pravi: *ln kai si izbere ta dežela za svoje najv-čje veselje: kbvinsko industrijo. Ta kovinska industrija se je zajedla v zavest Hudi, njihov pogled ie kninski, na duhu zenic počiva jeklena juha*
Seveda je ta kovinska industrija več kot zaolj to. kar pove bese da. je veka splošna oznaka za industrijo, za giaubeništvo. za teiinizaci o in zarnaviedck. ki na kot industrijski razvoj označujemo v vsakdanjem govoru Iv Ig naj hi bila lista, ki bi se rajeclh v zavest Slovencev in usmerjala nii hovo življenje in miselnost Mi pa je'morda neobičajen roman s svojo neobičajno razbito zgodbo, z nesrečami, ironijo in satiro ->am nbi namen}	Sl. Ru.
VTISI S POČITNIŠKEGA POTOVANJA
Kako sta Zdravko in Mihaela vozila s kolesom od Koludrovce do Dunaja
Šolske počitnice so že davno za nami in z njimi tudi mnogi lepi trenutki, ki jih je marsikdo preživel med poletjem. Ko se je poletni vrvež že utišal, sta si mladenič in dekle s Krasa privoščila nenavaden enotedenski oddih in se s kelesom odpravila na — Dunaj. Bila si a to Zdravko in Mihaela iz Koludrovice piri Zgoniku. Zdravko se tega spominja nekako takole:
Najina zamisel je bila naključna. Že spomladi sem si zaželel, da bi se odpravil s kolesom na Dunaj. Prijatelj, s katerim po navadi kolesarim, pa ni imel časa in marsikateri up je šel po vodi. In vendar je tlela v meni iskra u-panja. Ker nerad potujem sam, sem si za sopotnika izbral sestro Mihaelo. Zavedal sem se, da je to tvegano, a sem se zanašal na njeno zagrizenost. Oba sva se zavedala težavnosti poti, kljub temu nisva telesni pripravi posvetila niti minute. Vrh tega sestra ni bila nikoli dolgo na kolesu. Le poleti sva obiskala prijatelje v Premanturi pri Pulju. Poleg tega pa jp imela za potovanje na Dunaj sicer dirkalno kolo toda s tehnično napako
Starši so se nama posmehovali in si niso mogli niti predstavljati, da bi neizkušena osemnajstletnica mog’a opraviti to pot. V njeno sposobnost sem tudi sam včasih podvomil, kljub temu sem verjel v njeno zagrizenost. Zavedala pa sva se. da bo nama največ preglavic povzročalo vreme. Že nekai tednov pred odltodom sva sledila" vremenskim napovedim. ki niso bile najbolj priporočljive. Kljub temu sva se odločila za pot. Za dan odhoda sva od k) čila 11. september, a sva ga zaradi slabega vremena odložila na 12 In tudi začetek ni bil preveč obetaven, a s? je kasneje vreme popravilo in sva najino dogodivščino pričela v še znosnem vremenu Začnimo z našim bežnim dnevnikom:
V soboto, 12. septembra, sva še nolna moči prekolesarila več kot 209 kilometrov poti in prenočila nekje med Beljakom in Celovcem. Avstrija je na naju napravila lep vtis s svoio čistočo in z obilico cvet;a. Naslednjega dne, 13. sep. tembra sva dan začela zgodaj zjutraj. Og’edala sva si v Čelov cu sloviti Minimundus. k*er so v miniaturi prikazane na ma'hni površini najbolj znane zgradbe vsega sveta. Po obisku Celovca sva nadaljevala pot. Čeprav bi to
moral biti najin praznik, je bil pred nama izredno hribovit predel s strmimi vzponi, katerih je bilo veliko preveč. Med enim teh vzponov sva po 9 kilometrov poti dosegla 1166 metrov nadmorske višine. Seveda je vzponu sledila pot navzdol, ki pa je nisva mogla primerno izkoristiti zaradi spolzkosti. Do večera pa sva le prispela do kraja Koflach. Tam sva si poiskala udobno prenočišče, ki se je nama po dolgem naporu kar prileglo.
V	ponedeljek 14. septembra nisva imela preveč sreče. Presenetilo naju je rahlo pršenje in sva zato nekoliko poležala, dlje kot ponavadi. Prenehalo pa je deževati in ob 10. uri sva odrinila. Po položni poti sva pred poldne prispela že v Gradec. Zaradi pomanjkanja kažipotov sva le s težavo našla pravo smer. Toda tu sva srečala slovenskega študenta, ki nama je marsikaj povedal, tudi o življenju slovenske manjšine na Koroškem. Ves dan pa je bil tudi precej naporen, saj sva imela zvečpr za seboj najmanj ducat srednjedolgih vzponov, ki pa niso nama povzročili hujših težav. Izkoristila sva ves dan in vozila do trde teme. Ker ni bilo
. drugače, sva prenočila v spalnih vrečah na seniku Čeprav ležišče ni bilo najbolj udobno, sva odlično spala.
V	torek, 15. sva morala zjutraj ob hudo hladnem vremenu prepešačiti kake tri kilometre poti. saj druge izbire ni bilo. Cesta je bila preveč strma. To pa je bila za naju zadnja hujša ovira, ki sva jo morala premagati med najinim nekoliko daljšim izletom. Do Dunaja sva imela še kakih 90 kilometrov pretežno ravninske poti. In vendar vse nevšečnosti še niso minile. Začel je pihati močan bočni veter, ki naju je znatno, oviral pri vožnji. Kljub temu sva zadnji del poti tako rekoč preletela. Tik pred avstrijskim glavnim mestom pa naju je pešteno zalilo in prisiljena sva bila se ustaviti. Pri bencinski črpalki sva dobila zlata vrednih informacij in nato nadaljevala pot proti slovenskemu študentovskemu domu Korotan na Dunaju kamor sva dospela nekaj pred 16. uro.
Zagotovo nisva bila kdove kako spočita, pa sva vendarle izkoristila vsak trenutek in zvečer, seveda peš, obiskala nekatere najbolj znane dunajske zgradbe, predvsem v Prvem Ringu, torej v osrčju Dunaja. Med nadaljnjim
Zdravko in Mihaela v dunajskem Praterju
bivanjem v avstrijskem glavnem mestu sva kot prevozno sredstvo uporabljala le kolo in ves dan krožila po mestu.
Ne bi imelo smisla naštevati stvari, ki sva jih na Dunaju videla in si jih celo pobliže ogledala Najbolj naju je navdušil prekrasen Schcenbrun, ki slovi ket eden najlepših in najbolj bleščečih gradov v Evropi. S svojim čudovitim parkom prevzame marsikoga. Verjetno ga ni človeka, ki bi obiskal Dunaj, in bi si ne oglgdal svetovno znanega Prater-ja in se popeljal s slovitim 67 metrov visokim Reisenradom, s katerega se posebno, ko si na vrhu, nudi razgled na ves Dunaj in okolico. Bila sva med drugim tudi ob donavskem prekopu, kjer dokončujejo dela za plažo, ki bo na voljo Dunajčanom.
Najina največja skrb pa je že bila, kako bi pravočasno prispela na železniško postajo, da bi se vrnila domov. V petek zvečer sva
se poslovila od prijateljev v «Ko rotanu*, se jim zahvalila za go stoljubje in polna nepozabnih do živetij odpravila proti kolodvoru Po dolgi, pa vendarle prijetni vo žnji sva bila naslednjega dne že pred domačim pragom. Bila sva seveda zadovoljna, da nama je brez posebnih težav uspelo priti v mesto «živih legend* Še najbolj je tega bila zadovoljna sestra In vendar je ob prihodu domov skromno rekla: «Če prav pomi slim, s to nenavadno kolesarsko preizkušnjo nisem napravila ne kega podviga, rada pa bi se bra tu zahvalila, da me je uvedel v tovrstno rekreacijo. Hkrati pa bi svetovala mladim, naj sledijo mo jemu zgledu, ker se z dobro vo ljo lahko veliko doseže.*
Seveda se je s tem najina le tošnja kolesarska sezona zaključila. Prihodnje leto pa bomo vide li, kako in kaj. Verjetno se bova odpravila v države vzhodne Evrope.*	Z. S.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Napotki za varčevanje energije
13.00	Italijanske kronike
13.30	DNEVNIK
14.00	Kraljica diamantov — 8. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Športne vesti
15.00	šolska vzgoja
15.30	Capitan Futuro, risani film
16.00	Preživeli — 10. del
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Neposreden prenos
17.10	Tom story — risanka
17.30	Neposredno,
O vsem govorimo skupaj
17.55	Steze dogodivščine
18.15	Glasba, glasba
18.30	Programi pristopanja
18.50 Happy circus — vsem film «Happy days»
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna 21.35 Življenje na zemlji,
7. del
22.25	Mister fantasy, glasbeni program
23.10	DNEVNIK, Danes v parlamentu in
Vremenske razmere
23.30	Šolska vzgoja:
Medicina 81
Drugi kana!
12.30	Opoldanski program
13.00	DNEVNIK 3 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Človek žuželk
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Srečanje z zgodovino: Osemsto
15.25	Šolska vzgoja:
Pisati s podobami Program za mladino
16.00	Martina — TV film Risanke
16.55	Starsky in Hutch
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.00	Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Danes:
Set — srečanje s kinom 18.50 Dober večer z
Aldom in Carlom Giuffrejem Vmes TV film Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Posrednik (II mediatore), film
Režija: Robert Mulligan; i-grajo: Jason Miller, Linda Haynes, Victor French, Bo Hopkins in drugi 22.20 Srečanje v kinu, filmske novosti
22.25	Cesarjev slavček
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
17.00	Vabilo:
Fine dello scarrozzante
18.30	H mare e la fornace: LTtalsider
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Dnevnik 3 — Deželne vesti
20.05	Šolska vzgoja:
Danska
20.40	Torkov koncert
21.45	Delta - Monografije
22.30	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
- 15.35 TV v šoli:
TV koledar; Obiščimo arheološki muzej; Moj rojstni kraj; Dokumentarni film; Književnost in jezik; Risanka; Glasbeni pouk; Užiška republika; Hrana in sonce
17.10	Poročila
17.15	Lolek in Bolek, risana serija
17.25	Nihče kakor jaz, mladinska serija
8.55
17.55	Kje so vsi ti ljudje. .,
(Rino Chinese)
«Kje so vsi ti ljudje. ... ta ko se začenja ena od pesmi kantavtorja Rina Chineseja, ki ga boste spoznali v oddaji. 27-letni pevec, ki je slep, je doma iz vasi Osojane v Reziji. Dela kot telefonist v neki videmski banki, v pros tem času pa piše in prepeva pesmi. Poje najraje in naj več o svoji prelepi Reziji, o Rezijanih, o ljudeh, ki mora jo v svet. V nekaterih pesmih je Rino vesel, zaljubljen, v drugih žalosten in poje o o samljenosti, ki pa ni le rezi janska, ampak človeška. Ri no Chinese ne izbira tem P še in poje o tem, kar tisti trenutek čuti. Upravičeno bi lahko rekli, da življenje Rezi je živi v njegovih pesmih Poje v svojem jeziku, v rezi janščini. Besedila pesmi je predstavil v knjižno slovenščino dr. Milko Matičetov.
18.40	Mostovi — Hidak
V poznem poletju ali jeseni, vsekakor pa vsako leto enkrat, se odpravi nekaj sto pripadnikov madžarske na rodnosti iz soboške in lendav ske občine k matičnemu na rodu — v večja središča, da bi za nekaj trenutkov podoživeli pristno kulturo lastne ga naroda. Na letošnjem po tovanju so se jim pridružili ustvarjalci oddaje Hdak -Mostovi in pripravili zanimi vo reportažo.
Povsem drugačen, bolj in-ternacionalističen pomen i-ma likovna manifestacija Parmoma, spočeta pred mnogimi leti v Murski Soboti, zdaj pa jo vsako drugo leto organizirajo v sred'ščih sosednjih pokrajin Avstrije in Madžarske.
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19 26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	Skupno
21.05	A. S. Puškin;
Male tragerije, sovjetska nadalj.
22.15	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
15.30	Ponovitev Odprte meje
16.00	Narodna glasba:
Duna, 2. del
16.30	Cinenotes
17.00	Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja Serijski film
18.00	Ponovitev filma
19.30	OBZORNIK
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Velika zmešnjava
22.05	TV D - Danes
22.15	Serijski film
22.45	Vrnitev odpisanih,
TV nadalj.
Ob koncu TV D — Danes
Zagreb
17.40	Pisani svet
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Skupščinska kronika
19 30 TV DNEVNIK
21.05	Kraljevski lev, indijski film
ŠVICA
18.00	Za najmlajše
18.05	Program za otroke
18.10	Mladinska oddaja
18.05	TV film
20.40	Raziskava proočnika Studer-ja: KITAJEC - film
22.15	Dokumentarni film
TRST A
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Manjka jim samo beseda; 10.10 Koncert; Poldnevniški razgledi;
11.30	Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo; Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Slovenci v milj-skem okolišu (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: zbor «Jubilate» iz Legnana na letošnjem 20. mednarodnem zborovskem tekmovanju «Cesare Augusto Seghizzi* v Gorici; 18.00 Anton Novačan: «Ve-leja*.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov: Tajčevič in Skrjabin; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16 00 Iz zborovskega arhiva: mešani zbor Drago Baje — Vipava, in moški zbor Fantje izpod Grmade iz Devina: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPEP
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Kantavtorji; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje skupina Change; 17.45 Radijski zastor.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila;
6 08 - 8.45 Glasbena kombinacija, 9.02 Radio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem; 11.42 Gospa iz Monze; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Pcštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Jožef. Jožef; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Progra mi pristopanja; 19.30 Zgodba jaz za: 20.00 «La spolta viva* — ra dijska priredba; 21.03 Folklorna glasba: 21.30 Kronika nekega umora; 22.00 Dva na odru.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9 30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15 30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.05 Dnevi; 7.20 Trenutek premišljanja; 8.45 Ra dio 2 predvaja: 9.00 I promessi sposi; 9.32 - 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Šolska vzgoja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.48 Kaj je ljubosumje; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16 32 Šestdeset minut; 17.32 Eneida: 18 02 Glasbene ure; 18.45 Krog sonca; 19.50 Mass-music; 22.00 Mesto ponoči: Milan.
LJUBLJANA
6 00. 6 30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 19.00 Poročila; 5.30 Pr va jutranja kronika; 6.20 Rekrea cija: 6 50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glas benib šol — Glasbena šola Vele nja; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...; 11 05 Z našimi opernimi umetniki: 11.35 Znano in priljubljeno; 1210 Danes smo izbrali: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13 00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev: Iz naših sporedov; 13 30 Priporočajo vam. ..; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Za bavna glasba: 15 50 Radio danes, radio jutri: 16 00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18 00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Ra dijska igra; 22.25 Iz naših sporedov; 22 30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jogoslaviji; 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba.
PRIMORSKI DNEVNIK 6
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
F *
10. novembra 1981
NOGOMET
I. ITALUANSKA LIGA
Roma sedaj prva Udineseju točka
Juventus izgubil v Genovi - Prihodnje kolo 22. 11.
V nedeljo je prišlo do zamenjave na vrhu lestvice italijanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva. Juventus je potrdil, da je trenutno v zelo slabi formi in je zasluženo izgubil v Genovi. Turinčani so tako doživeli svoj drugi zaporedni prvenstveni poraz in prepustili prvo mesto Romi, ki igra vsak teden boljše in je kljub nekaterim začetnim težavam gladko odpravila Bologno. Pri Romi je odlično zaigral Pruzzo, ki je dosegel dva zadetka, s katerima sedaj vodi tudi lestvico najboljših strelcev.
Trenutno zgleda, da bo boj za državni naslov privatna zadeva Ju-ventusa in Rome, saj ne vidimo, kdo bi se lahko postavil v bran omenjenima ekipama. Inter, ki je trenutno tretji na lestvici, je v nedeljo le z
Brez Bettege Juventus izgubil
veliko težavo remiziral v Vidmu in je bil v prvem polčasu pripuščen na milost in nemilost razigranih Vi-demčanov med katerimi se je posebno izkazal Causio. Po igri, ki jo je Udinese pokazal v nedeljo ne bi smeli Videmčani imeti večjih težav v borbi za obstanek v ligi.
Milanu je končno uspelo doseči zadetek, toda to ni zadostovalo Milančanom za zmago proti neposrednemu nasprotniku v borbi za obstanek, e-nejsterici Coma.
V težavah je tudi Fiorentina, ki je gladko izgubila v CesesvL. Cesena je zmagala, kljub temu da je igrala brez svojega najboljšega igralca Schachnerja. Cagliari in Avellino sta nekoliko izboljšala svojo lestvico z zmagama nad Ascolijem in Ca-tanzarom. Torino in Napoli pa sta remizirala.
IZTDI 8. KOLA
Avellino	- Aseoli	1:0
Cagliari	- Catanzaro	2:1
Cesena	- Fiorentina	2:1
Genoa -	Juventus	2:1
Milan -	Como	1:1
Roma -	Bolovna	3:1
Torino -	Napoli	0:0
Udinese	- Imer	1:1
IZIDI 9. KOLA
Bari - Foggia	3:0
Catania - Reggiana	0:0
Cremonese - Piša	0:0
Lecce - Spal	1:1
Perugia - Cavese	2:0
Pescara - Sampdoria	0:1
Pistoiese - Lazio	0:1
Sambenedettese - Brescia 1:1 Varese - Rimini	1:1
Verona - Palermo	1:0
LESTVICA
Varese 13, Perugia, Catania 12, Sambenedettese, Verona 11, Piša. Rimini, Cavese 10, Lazio, Sampdoria, Reggiana, Spal, Pistoiese 9, Bari, Palermo, Lecce 8, Brescia, Cremonese, Foggia 6, Pescara 4.
PRIHODNJE KOLO (15. 11.) Brescia - Perugia; Cavese - Sambenedettese, Cremonese - Catania; Foggia - Verona: Lecce - Bari; Palermo - Rimini; Piša - Varese; Reggiana - Pescara: Sampdoria - Lazio; Spal - Pistoiese.
OB SOBOTNEM JADRANOVEM NASTOPU V REGGIO EMILU f
Ko bi nas tako vselej sprejeli...
Za naše moštvo veliko zanimanja - Občinstvo zelo korektno Krajevni dnevniki so o Jadranovi ekipi zelo obširno pisali
Če smo bili v pretekli sezoni tolikokrat primorani poročati o ne-
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATEUE
športnem in včasih celo provokacij-skem zadržanju občinstva v odnosu do Jadrana, smo dolžni pisati tudi o nasprotnih primerih, kot je bil sprejem naše ekipe v soboto v Reg-gio Emilii.
PTedvsem je treba povedati, da je bilo občinstvo (kakih 500 do 600 oseb) zelo korektno, čeprav so — jasno — navijali za svojo ekipo. Organizatorji so n.pr. pred tekmo poizvedeli za točna imena naših igralcev, njihovo pravilno izgovarjavo in napovedovalec, ki je med tekmo sproti objavljal sodniške odločitve, je imena naših igralcev podajal res v pravilni obliki.
Toda še pred tekmo so bili naši igralci presenečeni nad pisanjem dnevnikov in tednikov, ki pokrivajo področje Emilie. Tako je npr. lokalni dnevnik «Gazzetta di Reggio» (24 strani) na dan tekme objavil na štirih stolpcih naslov «Komu dve točki: Fornaciariju ali Jadranu?* Pustimo ob strani .košarko in poglejmo, kaj so še pisali o Jadranu:
«Novi obrazi, ki jih bo videlo občinstvo drevi, je deset slovenskih
iiitiiniiiiiiiiiiiHiiiimiiHHiiMiiiiiiitiiiiiiiimimniiiimtiiiMtiMiiiiiiiiiiitiiiimiiuiiiiiiiiiitiiuiiiaiiiiiiiimi
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
^Ijub porazu v Vicenzi Triestina zadovoljila
Tržačani pa so, žal, zamudili vrsto priložnosti za gol
Vicenza — Triestina 1:0 (1:0)
VICENZA: Di Fusco, Marangon, Mazzeni, Dal Pra, Erba, Remca, Nicolini, Dona (46’ Medaglia), Grop, Del Neri, Perrone (85’ Sberveglieri).
TRIESTINA: Bartolini, Marlazzi, Schiraldi, Leonarduzzi, Maschero-ni, Marozzi, De Falco, Mitri (57’ Doto), Dreolini, Dominissini, A-scagni.
SODNIK: Testa iz Pr ata.
STRELEC: v 17’ Schiraldi (avtogol).
Triestina je s porazom proti Vi- j cenzi verjetno dokončno pokopala svoje upe o, sodelovanju v borbi
njen j
LESTVICA
Monza 13; Atalanta 12; Padova in Modena 11; Vicenza 10; Trento 9; Rhodense, Treviso 8; Forli, Ales-sandria, Sanremese, Empoli, Mantova 7; Parma, Piacenza, Triestina, Fano 6; S. Angelo 3.
PRIHODNJE KOLO (15. 11.)
Alessandria - Treviso, Atalanta -Empoli, Forli - Monza, Mantova -Vicenza, Padova - S. Angelo, Piacenza - Rhodense, Sanremese -Parma, Trento - Modena, Triestina - Fano.
SABLJANJE
fantov, s katerimi bo dopotoval njihov trener in verjetno še nekaj spremljevalcev — vsi Slovenci. Jadran je namreč moštvo slovenske manjšine v Trstu in ga spremlja številno občinstvo iste narodnosti, ki bučno navija ob domačih tekmah. Tržaško moštvo in navijači so «straš-ni», saj so v štirih prvenstvih prišli iz 1. divizije v C-l...»
«H Resto del Car lino s>, dnevnik, ki izhaja v Bologni, je pod naslovom na treh stolpcih med drugim napisal: «Ekipa, ki prihaja k nam v goste, je Jadran iz Trsta. To je zelo bojevita ekipa, ki prihaja v Reggio po dveh domačih zmagah. Moštvo je edinstveno, saj uživa simpatije slovenske manjšine v Trstu, kateri pripadajo tudi igralci*.
C-1 LIGA	
IZIDI 3. KOLA	
Fornaciari - Jadran	82:77
Fiamma - Pachera	79:73
Sitip BG - Lido VE	87:69
Interspar - Vigor TV	62:70
Autopiu - Vicenza	70:63
Canella - 11 Mobile	94:90
LESTVICA
Fornaciari Reggio Emilia 6; Jadran Trst, Pachera San Bonifacio, Sitip Bergamo, Autopiu Padova in Canella San Dona 4; Lido Benetke, Vicenza, Gico Treviso, Fiamma Bočen in H Mobile Codroipo 2; Interspar Sarmeola 0.
PRIHODNJE KOLO (14. 11.)
Jadran - Sitip Bergamo (20.30 v tržaški športni palači); Lido - Foma-eiari; Interspar - Canella: Vigor -Fiamma; 15. 11.: Pachera - Autopiu; Vicenza - II Mobile.
za napredovanje, ker znaša zaostanek za vodečo Monzo in dru-1 DuUKDAN — Na mednarodnem gouvrščeno Atalanto že sedem, o- , sri)Uaškem turnirju «under 20» v žiroma sest.točk> Cfgd- drugi«) pb) ( iM^cianu^ fi£raft<Jji je Italija osvo-staja položaj Tržačanov že kar za-] jua prvo mesto. Druga je bila Ma-, ...... ...	*----*-	•»-« džarska, 3. Francija in 4. Anglija.
LESTVICA
Roma 13. Juventus 12. Inter 11, Fiorentina 10, Napoli 9. Catanzaro, G-noa 8, Cagliari. Avellino, Bologna. C^sena 7. Ascftli. Turin, Udi-nr-e. Milan 6, Como 5.
Prihodnjo nedeljo se bo prvenstvo ♦ustavilo* zaradi kvalifikacijske tekma za svetovno prvenstvo med Talijo in Grčijo, ki bo v soboto v Turinu. Deveto kolo bodo igrali 22. novembra.
2. ITALIJANSKA LIGA
Perugia ie druga
V nedeljo so igrali tekme 9. ko la prvenstva druge lige. Varese je, kljub remiju z Riminijem, še vedno na vrhu lestvice. Na drugo mesto se je povzpela Perugia, ki je premagala Cavese. Na drugem mestu vztraja tudi Catania, ki je do ma remizirala z Reggiano. Strelci so pr >cej razočarali in dosegli samo 14 zadetkov.
skrbljujoč, saj ekipa trenutno deli predzadnje mesto s treftli ekipami. Vsekakor pa je treba reči, da je Triestina v nedeljo s svojo igro popolnoma zadovoljila in celo nadigrala Vicenzo, ki sodi med ožje favorite za napredovanje. Na žalost pa v nogometu zmaga tista ekipa, ki doseže večje število golov, ne pa tista, ki igra boljše. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo. Triestina je igrala precej dobro, ustvarila nekaj zrelih priložnosti za zadetek, ki pa jih ni znala izkoristiti. Vicenza je igrala povprečno, imela eno samo priložnost za zadetek, jo izkoristila tudi po zaslugi Schi-raldija, ki je preusmeril v svoja vrata nevaren strel Renice.
Pri Triestini je bilo precej občutiti odsotnost poškodovanega Zani-nija. čeprav ga je Dominissini nadomestil dokaj dobro. Na splošno je Triestina dobro igrala v obrambi in na sredini igrišča, kjer se je posebno izkazal Leonarduzzi. Nekoliko slabše pa je igrala v napadu, kjer je Ascagni popolnoma zatajil. De Falco pa je, kljub razmeroma dobri igri. zapravil dve odlični priložnosti. Pri Vicenzi pa je igral na svojem običajnem nivoju edino Del Neri. Zdi pa se nam, da je ta ekipa nekoliko slabša od ostalih favoritov za napre dovanje.
IZIDI 8. KOLA
Empoli	- Piacenza	0:0
Fano -	Sanremese '	2:2
Vicenza	- Triestina	1:0
Modena	- Alessandria	1:0
Monza -	Mantova	1:0
Parma	- Atalanta	0:0
Rlioden.se - Forli		1:0
S. Angelo - Trento		1:1
Treviso	- Padova	1:0
športni tednik «Sabato Baskeb, ki izhaja v Reggiu, posveča prvo stran tekmi med domačini in Jadranom pod naslovom «Prireditev visoke u-vrstitve*, na drugi strani pa v skoraj sto vrstah predstavlja Jadran. Tako začenja: «Jadran pomeni v slovenščini «Adriatico»: to je moštvo iz Trsta, toda kot se opazi po čitanju imen, so igralci bolj Jugoslovani kot Italijani. Moštvo namreč združuje atlete, ki pripadajo slovenski manjšini v Italiji, z bivališčem v Trstu ali vsaj v bližini mesta sv. Justa... Pravijo, da je v Trstu na tekmah peklensko okolje: kakih 1000 gledalcev sledi Jadranovim tekmam v športni palači, ki je tudi igrišče OECE. Navijači so ,v glavnem Slovenci iz Trsta, ki se čutijo, da jih Jadran predstavlja, a tudi tržaški
cbalove peterke...*
Kot torej vidimo, so v Emilii Jadran predstavili tako, kot bi bilo želeti, da bi ga predstavili na vseh gostovaniih.
A ne samo Jadran, tudi druge slovenske ekipe, ki gostujejo po Italiji.
ODBOJKA
ZAGREB — Odbojkarji jugoslovanskega prvaka Mladosti Monterja iz Zagreba so v prvem srečanju tekmovanja za pokal prvakov premagali prvaka Španije San Amaro s 3:0 (13, 6, 5). Gostje iz Palme de Mallorce, za katero igra tudi Jugoslovan Božič, so odlično pričeli, toda v nadaljevanju sta bila Čauševič in Lozančič nezadržna.
BOKS
MILAN — Italijan Castrovilli je ohranil svoj naslov italijanskega boksarskega prvaka mušje teže. Po točkah je premagal Camputara, vendar je sodniška odločitev sprožila tako ogorčenje gledalcev, da so morali posredovati orožniki. Castrovilli namreč zmage ni zaslužil.

a :
V Jugoslaviji dober nogomet...
Da je v Jugoslaviji nogomet dober, je jasru/ pokazal nastop jaka goslovanskih moštev v treh evrop-I; skih pokalih. Od štirih predstav-1 /likov je izpadel le Velež.
Pokalni nastopi pa so bili za €zaposlene ekipe* še kako dobra preizkušnja za prvenstvene nastope.
Beograjslca Crvena zvezda je tudi v Ljubljani ponovila zelo dobro igro proti Banjiku in zanesljivo premagala domačo Olimpijo. Dva zadetka je dosegel mladi Žugič, enega pa Milko Djurov-ski, vse to pa ob odličnem vodenju igre reprezentanta Petroviča.
Tudi niški Radnički je po uvrstitvi v osmino finala pokala UEFA dobil novega elana in v nedeljo doma premagal, sicer poprečno moštvo Zagreba. Splitski Hajduk pa je zopet potrdil, da igra v gosteh gotovo bolje kot doma in je v Osijeku domači nevarni enajsterici odvzel točko.
Do konca jesenskega dela nas loči le eno kolo. Na vrhu prvenstvene razpredelnice sta še naprej zagrebški Dinamo, ki je tokrat z razpoloženim strelcem Čerinom (dosegel je kar tri zadetke) visoko odpraml moštvo Velela, in beograjska Crvena zvezda. Kdo bo letošnji jesenski prvak?
namo bo torej nedvomno pred težjo nalogo.
V tem, 16. kolu so bili jugoslovanski strelci dokaj uspešni. Skupno so dosegli kar 28 zadet kov. Poleg Dinama in Crvene zvezde so namreč visoko zmagali še Željezničar, Partizan in Vojvodina.
Na lestvici najboljših strelcev pa še vedno vodi Ringov (Vardar) z 11 zadetki pred Čerinom (Dinamo), ki jih je dosegel 10 in Mičamvičem (Vojvodina) z devetimi goli.
IZIDI 16. KOLA
Olimpija - Crvena zvezda	0:3
Vojvodina - Sarajevo	4:1
Radnički - Zagreb	1:0
Partizan - Teteks	4:0
Rijeka - Sloboda	0:1
Osijek - Hajduk	1:1
Vardar - Beograd	1:1
Železničar - Budučnost	3:1
Dinamo - Velež	4:2
LESTVICA	
Dinamo in Crvena zvezda 22;	Partizan, Željez-
ničar in Hajduk 19: Vojvodina in Sloboda 18; Beograd in Rijeka 17; Olimpija in Osijek 16; Sarajevo 15; Vardar 14; Velež in Budučnost 13; Radnički 12; Zagreb 10; Teteks 8.
PRIHODNJE KOLO (15. 11.)
Velež - Radnički; Budučnost - Dinamo; Beo-
V prihodnjem kolu bodo Beograjčani igrali grad - Željezničar; Crvena zvezda - Vardar; Haj-doma proti Vardarju, Zagrebčani pa se bodo v'	duk * Olimpija; Sloboda - Osijek; Teteks - Rije-
Titogradu pomerili z nevarno Biidučnostjo. Di-	ka; Sarajevo - Partizan; Zagreb - Vojvodina.
_

KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Zanesljiva zmaga San Benedetta
Doma je odpravil ekipo Rapidenta - Spodrsljaj Tržačanov v Caserti
San Benedetto-Rapident 86:66 (34:25)
SAN BENEDETTO: Biaggi 2, Va-lentinsig 12, Turel, Jones 25, Sfi-ligoi, Paleari 12. Ardessi 22, Pie-ric 7, Mayfield 6, Dellisanti.
RAPIDENT: Della Valle 4, Diana 4, Brogi, Tombolato 13, Patrizi 4, Grochowalski 29, Bianchi 4, Lanza, Meister 8, Creati.
SODNIKA: Casamassima iz Vare-seja in Pelliccioli iz Milana.
PM: San Benedetto 10:15, Rapi-dent 8:11.
San Benedetto je na najboljši način reagiral na prvi prvenstveni poraz, ki ga je utrpel prejšnjo nedeljo,'in na domačih tleh gladko premagal Rapident iz Livorna.
Goričani so bili sKoraj vse sre-
Srečanje je imelo dvojno sliko: v

KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM
DOMOVCI ZA SREDINO LESTVICE
Prvenstvo izenačeno • V Domovem moštvu več novosti - Prva tekma v gosteh
V nedeljo, 15. novembra, se bo na Goriškem pričelo košarkarsko promocijsko prvenstvo. Tudi letos bo zastopana slovenska zamejska košarka s člansko Domovo ekipo iz Gorice. Igralo se bo vsak teden razen krajšega počitka ob božiču in novem letu ter veliki noči. Prvenstvo pa se bo končalo šele konec maja, saj se je letos nekoliko spremenil, saj bosta na razpolago za prestop v D ligo kar dve mesti (bolje rečeno. prva uvrščena ekipa bo avtomatično prestopila v D ligo. drugouvrščena pa bo imela pred seboj še odločilno srečanje proti drugouvrščeni ekipi iz tržaškega kola).
Po mnenju mnogih bo letošnje prvenstvo bolj kvalitetno ad lanskega, ko so nastopale poprečne ekipe, razen morda dveh. Vsako društvo je težilo po okrepitvi igralskega kadra, v nekaterih primerih kot v Tržiču, Foglianu in Pierisu so celo ustanovni] nove košarkarske ekipe.
Oglejmo si letošnje nasprotnike do movcev: Edera, Arte A, Arte B, Er-basol, POM, Časa del Carrozziere, Pallacanestro Monfalcone. Grado A, Grado B, Marmi Bieffe, Ronchi. Cor-ridoni in Polisportiva Isontina. To se
pravi, da bodo «belo-rdeči» imeli kar šest mestnih tekmecev.
Po našem mnenju, bi moralo letos biti prvenstvo dokaj izenačeno, saj
jel* ekipo Recoara, ki je nepričakovano doma izgubila proti bolonjskemu Latte Soleju.
Sicer pa so v tem kolu bila go-
so si ekipe precej enakovredne in j stujoča moštva zelo uspešna. Kar favorita, razen morda Arteja A in ! pet jih je namreč zmagalo Edere, po pravici rečeno ni.	1 i
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
V šestem kolu brez presenečenj
Prva četrtina jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je za nami. Po 6. kolu je še vedno sama na vrhu lestvice zagrebška Gibona, ki je doma zanesljivo pre magala ljubljansko Iskro Olimpijo, ki ie tokrat igrala brez izključenega Vilfana. Okrnjeni pa so nastopili tudi Zagrebčani, saj sta manjkala poškodovani Knego in oboleli čosič. pa tudi Pavli-čevič m bil povsem nared za igro.
Derbi kola pa je bit v Beogradu, kjer sta se v mestnem derbiju spoprijela Crvena zvezda in Partizan. Crveni zvezdi tudi tokrat ni uspelo premagati državnega prvaka in tako so varovanci Ranka Zeravice zabeležili v tem prvenstvu že četrti poraz. Nedvomno zelo preseneča slab položaj na lestvici Žičiča in tovarišev, saj so le ti •pred prvenstvom sodili v ožji krog favoritov celo za državni naslov. Proti Partizanu pa so povsem zasluženo izgubili. Zanie pa je bil predvsem Da-lipagič (36 točk) nerešljiva uganka.
Če so košarkarji Crvene zvezde tokrat ostali praznih rok. pa je Zadar osvojil dragoceno zrna go na gostovanju v Beogradu proti Radničkemu in tako obdržal drugo mesto na lestvici.
Nekoliko pa preseneča poraz Bosne v Tuzli. Gre pa omeniti, da so košarlcarji Slobode izredno
nevarni na svojem igrišču, kot so skoraj nepremagljivi pred svojim občinstvom tudi igralci li-tograjske Budučnosti, ki so tokrat zanesljivo odpravili Borca.
Prvenstvo bo sedaj prekinjeno vse do 12. decembra, ker bo državna reprezentanca imela daljšo turnejo po ZDA. Naj omenimo, da bodo poleg Tanjevideve vrste gostovale v ZDA še Ci-bona, šibenka, Crvena zvezda in Bosna.
IZIDI 6. KOLA
Sloboda - Bosna	93:87
C. zvezda Partizan	85:92
Cibona - Iskra Olimpija	101:87
Šibenka - Rabotnički	85:78
Budučnost - Horac	83:78
Radnički LMK - Zadar	93:104
LESTVICA
Cibona Zagreb 10; Budučnost Titograd, Zadar in šibenka Šibenik 8: Radnički LMK Beograd, Bosna Sarajevo, Partizan Beograd in Sloboda Tuzla 6; Crvena zvezda Beograd, Borae čačak in Iskra Olimpija 4; Rabotnički Skopje 2.
PRIHODNJE KOLO (12. 12.)
Bosna - Radnički LMK: Horac Sloboda: Partizan Budučnost: Rabotnički ■ Crvena zvezda: iskra Olimpija - Šibenka; Zadar - Cibona.
Tudi domovci so nedvomno okrepili lastne vrste. K moštvu sta se namreč vrnila po enoletnem odmoru center Prinčič in krilo Devetak, z novim letom pa bo znova nastopil center Podberšič, ko bo slekel vojaško suknjo. Skratka novosti v go-riški peterici res ni malo. Tudi mesto trenerja je letos prevzel Novogoričan. sicer Mariborčan po rodu Bergoč, ki je prenesel ekipi novega zagona.
Domovci bi v letošnjem prvenstvu želeli ponoviti lansko dobro končno uvrstitev (bili so 5. med 12 nastopajočimi). vsekakor pa se zavedajo dejstva, da menjava trenerja pomeni v začetku slabšo igro. Zato bo treba nekoliko časa, da se bodo naši fantje povsem užweli v nov način igre. Nedvomno pa bi bilo mesto nekje na sredini lestvice vsekakor u-speh, če pomislimo na veliko število letošnjih ekip.
Domovci bodo prvo srečanje igrali v gosteh, in sicer proti skromni ekipi Erbasol iz Gorice. Spomnimo se sicer lanskega prvenstva, ko so domovci proti temu nasprotniku le enkrat slavili in to s točko prednosti. Letos bi verjetno ne smeli i-meti prevelikih težav v tem srečanju. toda vsako podcenjevanje nasprotnika lahko vedno drago stane.
Naslednji dve srečanji bodo «belo-rdeči» igrali na domačih tleh in sicer proti Časa del Carrozziere in e-kipi POM iz Tržiča. Sledilo bo gostovanje v Pierisu proti novi ekipi Monfalconese, takoj zatem pa zopet doma proti goriški ekipi Marmi Bieffe. Zadnje srečanje v tem letu, in sicer 20. decembra, pa bodo igrali, žal. na odprtem igrišču v Gra-dežu. Vsekakor je bil žreb našim naklonjeni, saj v prvih kolih se ne bodo sooprijcli z nobeno močnejšo ekipo. Po našem mnenju pa imajo Bergočevi varovanci dobre možnosti, da se bodo že od začetka prvenstva prikazali v čimlepši luči.
M. Č.
PRVENSTVO A 1 LIGE
Drrl)i kola Squibbu
Kičanovic le 12 (očk
Derbi 9. ko'a košarkarskega pr venstva A-l lige je bil v Bologni, k.ier je državni prvak Squibb premagal domači Sinudyne in tako na vrhu prvenstvene razpredelnice ču-
tu jem.
Podvig pa ni uspel Skansijevemu Scavoliniju, ki je zasluženo izgubil v Rietiju. Scavolinijevi košarkarji so tokrat dokaj slabo igrali, in tudi Kičanovic ni dal običajnega doprinosa, saj je dosegel le 12 točk.
IZIDI 9. KOLA
Sinudyne - Squibb	90:97
Cagiva - Carrera	74:78
Billy - Berloni	67:78
Acqua Fabia - Scavolini	70:63
Recoaro - Latte Sole ;	65:66
Jesus Jeans - Bancoroma	82:104
Benetton - Bartolini	79:62
LESTVICA
Squibb Cantu in Recoaro Forli 14; Berloni Turin, Scavolini Pesa-ro in Sinudyne Bologna 12; Acqua Fabia Rieti in Benetton Treviso 10; Latte Sole Bologna, Bancoroma Rim in Billy Milan 8; Carrera Benetke 6; Bartolini Brindisi. Jesus Mestre in Cagiva Varese 4.
prvem polčasu je bilo precej dolgočasno, saj sta ekipi tekmovali med seboj, katera bo napravila več napak. O tem priča tudi rezultat ob počitku, ki ga gre pripisati ne trudu obeh obramb, kolikor napakam pri metih na koš.
Privlačnejša pa je bila igra v nadaljevanju, ko so domači z nezgrešljivim Ardessijem in Jonsom, ki je od vsepovsod zabijal žogo v koš, povečali razliko in dokončno pokopali vsak up, sicer precej medlih nasprotnikov.
M. M.
Latte Matese — OECE 85:69 (45:26)
LATTE MATESE CASERTA: Batts 15. Stevvart • 14, Carraro 26, Si-meoli 12, Ricci 10, Donadoni, Lo-vatti 6, Di Lella 2, Dose, Mascal-chin.
OECE TRST: Abromaitis 13, Ber-tolotti 16, Ritošsa 6, Valenti 6, Me-neghel 4, Tonut 12, Scolini, Robinson 12, Floridan, Čuk,
PM; Latte Matese 15:27; OECE 9:12.
Na gostovanju v Caserti je zamenjal Campbella Robinson, ki je prispel v Trst šele v ponedeljek. Ta zamenjava zaenkrat peterki OECE ni prinesla zaželenih sadov, saj so Tržačani srečanje z Latte Matese-jem visoko izgubili. Gostje so morali kloniti na tem gostovanju že v prvem polčasu, ki se je končal s 45:26 v korist domačinov. To razliko je bilo v nadaljevanju skoraj nemogoče nadoknaditi in to predvsem zaradi izredno slabe igre, tako da je bila katastrofa neizbežna.
Novega Američana ne gre kriviti za poraz, ker od njega res ni bilo mogoče pričakovati kaj več. Razočarali pa so vsi ostali košarkarji. Tako je ekipa Latte Matese dohitela Tržačane in obe ekipi imata po 10 točk.
IZIDI 9. KOLA
San Benedetto - Rapident	86:66
Stella Azzurra - Cidneo	83; 93
Vigevano - Napoli	75:65
Sapori - Lazio	86:68
Honky - Trapic	71:61
Latte Matese - OECE	85:68
Livorno - Sacramora	87:74
LESTVICA
Cidneo Brescia 18; San Benedetto Gorica 16; Libertas Livorno 16; Latte Matese Caserta in OECE Trst 10; IIonky Fabriano, Tropic Videm, Sacramora Rimini in Rapident Livorno 8; Sapori Siena in Vigevano 6, Stella Azzurra Rim in Napoli 4. PRIHODNJE KOLO (15. 11.) Honky - Stella Azzurra; Tropic -Napoli; Lazio - Sem Benedetto;
Cidneo - Libertas Livorno; Sacramora - Sapori, Matese - Vigevano, Rapident - Oece.
KOLESARSTVO
Bidinost profesionalec
MILAN — Član italijanske amaterske kolesarske reprezentance, 22-letni Furlan Maurizio Bidinost je te dni prestopil med profesionalce in bo vozil za hišo Atala, katero vodi Franco Cribiori.
Bidinost je takoj po prestopu že nastopil na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki v Miinchnu, skupaj z Benečanom Biancolettom, ki je prestopil med profesionalne že v začetku letošnjega leta. Oba kolesarja se bosta udeležila v paru tudi šest-
OBVESTILA
KvŽSS'
SK Devin
organizira v nedeljo, 15. t.ra., planinski pohod Medja vas - Grmada z odhodom ob 9. uri. Obenem prireja v soboto, 14. t.m., od 14. do 22. ure in v nedeljo, 15. t.m. od 8. do 22. ure sejem rabljene smučarske opreme.
* * •
ŠD Mladina smučarski odsek obvešča, da zapade rok za plačilo polovične vsote za zimovanje v Kranjski gori, danes. Za plačilo naj se zainteresirani zglasijo pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju* na Kržadi štev. 168.
ŠZ Bor
košarkarska sekcija
obvešča, da bo danes ob 20.30 na stadionu «1. maj» seja trenerjev in odbornikov sekcije. Obvezna prisotnost!
• > »
ŠD Polet
košarkarska sekcija
sporoča, da so vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 16. ure gost,] j treningi minibasketa. Vabljeni so ■ novi igrai,,! k; ]ahko direktno vpišejo v Prosvetnem domu na Opčinah ob urah treninga.
V paru z Moserjern tekmoval še na . šestdnevju.cli&i nh'Nari italecloniji!'
•tmtiinffraatniitiiititiiiiiiiiiimtiiiitmimiiiimiiiiiimmiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiimimiiiimiiiiiiiiHiiiM«
Najmlajši sklenili sezono
V četrtek se je na šolskem stadionu na Kolonji s tekmami za dečke in deklice kategoriji C in Cl u-radno zaključila letošnja atletska sezona.
Na tekmah, kjer je nastopilo o-krog 100 tekmovalcev iz sedmih tržaških društev, so sodelovali tudi najmlajši atleti Adrie, od katerih je marsikateri opravil svoj ognjeni krst. Kljub temu, da so rezultati teh kategorij zelo relativni, smo z zadovoljstvom opazili, da se nima lonjersko društvo bati prihodnosti, saj ima v teh mini-atletih že zagotovljen naraščaj.
REZULTATI DEČKI - kategorija C Kroglica: 1. Komar 31 m; 5. P. Fontanot 26,98 m; 6. D. Milano 25,02 m; 50 m: 3. P. Fontanot 9’T; 5. S. Weber 9 ”8; daljipa: 1. I. Komar 3,50; 2. D. Milano 3,45 m; 8. S. Weber 2.14 m.
DEČKI - kategorija C 1 Kroglica: 4. M. Maver 7,84; daljina: 1. S. Giacomini 3,20 m; 3. A. Batič 2.95 m'; 50 m: 1- & Giacomini 8”5; 2, A. Batič 8"9.
DEKLICE - kategorija C 50 m: 2. L. Milano 8”2; kroglica: 2, M. Viller 19,96 m; daljina; L M. VUler 3,48 m; 2. L. Milano 3,09 m.
DEKLICE - kategorija Cl 50 m: 3. V. Kranjec U”9; kroglica: 1. V. Kranjec 16,10 m.
R. F.

Ivan Komar (Adria)
............................................................
Obračun pretekle atletske sezone v Trstu ni najboljši
Danes preglejmo tržaško atletsko stvarnost, v katero je zajeta tudi domača atletika.
Leto 1981 je bilo eno tistih črnih ali celo zelo črnih. V Trstu je bil občinski stadion na popolno razpolago le aprila in mftja, z znatnimi omejitvami pa v juniju in z enakimi omejitvami še v septembru in oktobru, ko itak ni več dosti tekmovanj na programu. Mednarodnega mitinga za «Pokal Bora* zato letos ni bilo.
Črno je bilo leto tudi zaradi sploš nega položaja, ki je za italijanska društva zelo nevaren, kar seveda tlači kakovost in daje nekaj manj vrednosti tudi uvrstitvam slovenskih atletov, ki sicer v taki situaciji svojih položajev niso izgubili.
Veliko število klubov odraža bur-no zgodovino mesta z raznimi interesi in razlogi za obstoj: od političnih strank do atletskih entuziastov, od krajevnih klubov do nacionalističnih organizacij. Vse pa je postalo zelo skromno in brez velike tekmovalne os*rine. Tržaška atletika je letos nedvomno zaključila nekajletni ciklus in pred njo je doba, ko bo troha v bistvu začeti vso zno> a z dodatnim problemom demografskega upadanja, kar bo okrnilo tudi vrste športnikov.
V zadnjih letih sta se v Trstu za primat kosala dva kluba: CUS in Cividin CSI, v zadnjih letih pa je prevladal slednji. Do novih premikov je prišlo prav letos CUS je pri moških zašel v slepo ulico. Brez vsake skrbi za naraščaj je živel od nekdaj v glavnem od tega, kar je uspel pobrati drugim društvom. Ker se je pri CSI ustvaril nov kakovostni center, te politike ni mogel izvajati več in stoji sedaj pred pravo praznino. Z dekleti pa je opravil lani in letos pravi lov, pobral vse, kar se je dalo in letos dosegel dober ekipni uspeh, istočasno pa potisnil na rob stečaja nekatere druge postave. Kaže, da je bila to ena zadnjih akcij tega kluba, saj je sedaj trg tako slabo založen z novimi močmi, da v prihodnji sezoni ne bo več kaj loviti.
Od ostalih klubov, je na primer, Ginnastica Triestina (nekdaj pojem športa v Trstu) na meji med biti ali ne biti: Edi ra, ki goji samo žensko atletiko, že dolgo vrsto let nima v starejših kategorijah nobene ga zastopstva; San O>acomo ima veliko bazo. vendar je tehnično povsem nepripravljen in mladi atleti «<■ iz njegovih vrst redno izgubljajo; Marathon skrbi samo za srednje in dolge teke. Značilna je velika vne-
ma in na vidiku je nekaj dobrih tekačev. Fiamma tpodrepek MSI) opravičuje verjetno le dotok denarja iz osrednje organizacije. Na mladinskem polju deluje precej splošno še Prevenire, v Križu pa Alti-piano pobira med mladimi iz begunskih naselij in včasih vanj zaide tudi kak slovenski atlet.
Bor ima v Trstu svojo znatno vlogo v starejših kategorijah v metih in v mnogobojih. Sploh je edino dni-štvo, ki sistematično skrbi za mete in rezultati so več kot spodbudni. Na dobri ravni je njegovo predstavništvo tudi v 'skokih, iz mladih vrst pa se obeta predvsem nadaljevanje tradicije v metih, ob njej pa tudi možen razvoj v tekaških disciplinah, predvsem na kratkih progah.
Ženska mladinska vrsta Bura .je bila do pred kratkim na prvem mestu v pokrajinskem merilu, možno pa-je, da jo je v finišu prehitela Edera, čeprav dokončni rezultati še niso znani. Do premika je prišlo po nekaj letih med fanti, kjer je ekipno Bor pred Adrio. oba pa sta na precej nizki ravni, tako da razne uvrstitve in rezultati ne morejo biti dokaz za resnično kakovost, ker gre za «vojno revnih*.
Adria ima svojo moč v nekaterih dobrih posameznikih, ki so med se-
zono pokazali veliko voljo do dela. Predvsem je treba omenili Maksa Vilerja, ki se utegne razviti v dobrega skakalca, in Zudka v hitri hoji. žal, je ta panoga precej nerazvita in brez večjih stimulansov za nadaljnji napredek. Poleg toga se je v Trstu razvil čisto poseben slog hoje (ki se približuje prikritemu teku) in nekateri 'boljši tržaški specialisti so zalo na tekmovanjih v drugih krajih Italije že doživeli diskvalifikacije ali so morali enostavno ritem zaustaviti.
V novo sezono gresta oba slovenska kluba nedvomno z vsaj enakimi močmi, kot sta jih imela doslej, nemiren pa je videti položaj italijanskih društev, ki so se znašla pred življenjskimi problemi. V ta sklop sodi tudi poskus osnovanja novega krovnega društva, ki bi strnil v ka-vostnejšo enoto vse najboljše atlete in atletinje. O tej zadevi, ki še ni povsem jasna, bomo brez dvoma lahkn še spregovorili, ker bi se u-tegnila obrniti tudi proti domačim atletom.	Bruno Križman
\VASHTNGTON — Američan Dea Mattbevvs je osvojil prvo mesto maratonskem teku v Wash.ngt:«n in je obenem s časom 2.16'30" p< stavil nov rekord proge.
10. novembra 198f
NAMIZNI TENIS
V PRVI ITALIJANSKI USI
Izreden podvig krasovk
Z gladkim 5:0 so kar v gosteh odpravile doslej nepremaganega Waitercrassa
Ko je med tednom Sonja Miličeva zbolela za rahlo obliko gripe, so bili v Krasovem taboru nekoliko zaskrbljeni nad gostovanjem v kraju San Elpidio al Mare. V soboto je Miličeva pred odhodom naredila zadnjo preizkušnjo in ugotovila, da ni izgubila moči in je kljub enoteden-izgubila moči in je kljub enotedenski prekinitvi treningov še v zadovoljivi formi, tako da je v nedeljo lahko stopila za zeleno mizo. Kljub rahlemu optimizmu pa si res nihče ni pričakoval, da bodo krasovke dobesedno pregazile doslej še nepremagani Waltercass z več kot zgovornim 5:0, s čimer so
Reprezentanti za srečanje Italija-Grčija
Za mednarodno kvalifikacijsko tekmo Italija - Grčija, za svetovno nogometno prvenstvo 1982 v Španiji, ki bo v soboto, 14. novembra, v Turinu, so bili sklicani ti nogometaši: Giancarlo Antognoni (Fiorcn-tina), Ivano Bordon (Interoa-zionale), Antonio Cabrini (Ju-ventus), Fulvio Collovati (Milan), Bruno Conti (Roma), Giuseppe Dossena (Torino), dau-dio Gentile (Juventus), Fran-cesco Graziani (Fiorentina), Luciano Marangon (Roma), G'ampietro Marini (Internazio-nale), Gabriele Oriali (Intor-nazionelc), Roberto Pruzzo (Roma), Gaetano Sclrea (Juventus), Franco Selvaggt (foglia-ri), Piefro Vierchn<"od (Fiorentina), Dino Zoff (Juventus).
soko premagala peterko beograjskega Partizana (92:73) in si tako zagotovila nastop v polfinalu, kjer bodo igrale še Jugoplastika, Cibona in Šibenka. Ljubljančani so sinoči igrali angažirano, dobro v obrambi, izkazali pa so se zlasti Vujovič, Brodnik, Jelovac in Grgin. Najboljši strelec je bil Jelovac (31 točk), Brodnik jih je dosegel 28, Dalipa-gič pa komaj 18. Tekmo se je v bistvu odločila med 6. in 11. minuto, ko je Olimpija dosegla kar 16 točk. Partizan pa nobene.
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Včeraj prekinitev v zelo slabem položaju za Korčnoja
Meranu ni ušla »tradiciji*: pri 46. potezi so jo na zahtevo Korčnoja odgodili na današnji dan.
Izvedenci menijo, da je Korčnoj partijo praktično že zapravil in zato ne izključujejo možnosti, da je danes ne bo nadaljeval, ampak jo bo enostavno predal brez igre.
TENIS
V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Džakarti ic Čehoslovak Lendl premagal Poljaka Fibaka s 6:1. 7:6 in 9:7.
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
DerbiKras-Primorje: pol ducata golov
Vsak jih je dosegel po tri - Zarja spet remizirala - Breg dobil dragoceni točki
KOŠARKA
Mavec za Marzoratija
CANTU' — Igralcu Squibba Mar-boratiju, ki se je v sredo poškodoval med tekmo v Draču v tekmovanju za pokal prvanov. so včeraj dali levi komolec v mavčno oblogo.
Kras — Primorje 3:3 (2:0)
STRELCI: v 30. min. ir. v 42 L. Milič: v 48. min. Schipizza iz e-najstmetrovke; v 59. min. in v 66. min. Debernardi; v 73. min. Terčon iz enajstmetrovke.
KRAS: Paulin, Škabar. Terčon, Ferfolja, Sugan, Villalta. Vascotto, Blazina. Lanza, Olivo, L. Milič.
PRIMORJE: Štoka Tomizza. Za harija, Samese. Cauzer (od 42. min Mikuš), V. Pertot. Schipizza, Di Benedetto. Debernardi, Bortolotti. Novel.
SODNIK: Del Negro iz Lati-ane.
RUMENI KARTON: Škabar (59).
Po začetni premoči Primorja (Di ] Benedetto je v 10. minuti zadel drog) je Kras v 30. minuti nepričakovano prišel v vodstvo. To pa po zelo lepi akciji, ki .jo je začel Blazina. Le ta je podal Ferfolji, ki je žogo visoko poslal v nasprotni kazenski prostor, tu pa ie Ljubo Milič z lepim skokom z glavo poslal žogo v mrežo mimo nemočnega Štoke. Le dvanajst minut pozneje je L. Milič povedel domače moštvo na 2:0, s tem da je izkoristil globo napako domače obrambe.
Po prvem polčasu ie torej vse kazalo, da bodo Krasovi nogometa-
MERAN — Niti 14. partija svetovnega šahovskega prvenstva v
..........................»mn....................................................
GLEDALCEV približno 300. Hlad-: ši osvojili obe točki. Že v 3. min. no, a sončno vreme. Igrišče v zelo pa so gostje z enajstmetrovke ''sod-
. .	,	. *i —	—Ji——U»ln
dobrem stanju-
Nedeljski derbi v Repnu med Krasom in Primorjem se je končal z dokaj nenavadnim izidom 3:3. Gotovo pa še bolj nenavadno ie bilo. kako je do takega izida prišlo.
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
jasno postavile svojo kandidaturo za osvojitev državnega naslova.
Začetni del dvoboja je potekel res v znamenju velike izenačenosti sil. saj je Miličeva po treh setih zagrizene borbe strla odpor Saporetti-jeve. Sonja Doljak je takoj zatem pripravila največje presenečenje, s sicer tesno zmago nad višje kotirano Mauriellovo. V igri dvojic je bil Krasov par neprimerno boljši, tako da je že po treh tekmah bil znan končni zmagovalec. Domačinki sta bili razumljivo precej potrti, Miličeva in Doljakova pa sta s sproščeno igro osvojili še preostali točki in tako pripravili res velik športni podvig. Po takem razpletu dogodkov si lahko obetamo še veliko zadoščenj v preostalih šestih Prvenstvenih nastopih. ~ '""'n-vn IZIDI
Walfercass - Kras (i	0:5
Saporetti - Milič	"*'r“ ijCJ
Mauriello - Doljak	1:2
Mauriello in Saporetti s	
Milič in Sedkam	0:2
Mauriello - Milič	0:2
Saporetti - Doljak	0:2
	B. S.
	
Dragoceni točki za Križane
Na domačih tleh so proti Muggesani dosegli svojo drugo letošnjo prvenstveno zmago - Kljub temu so še vedno v nevarnih vodah
JUGOSLOVANSKI POKAL
Iskra Olimpija v polfinalu
V četrtfinalnem srečanju za jugoslovanski košarkarski pokal je sinodi ljubljanska Iskra Olimpija vi-
Avellino - Ascoli	1
Cagliari - Catanzaro Cesena - Fiorentina	1
Genoa - Juventus	1
Milan - Como	X
Roma - Bologna Torino - Napol!	X
Tldinese - lnter	X
Bari - Foggia Pescara - Sampdoria Pistoiese - Lazio	Z
Nocerlna - Ternana	1
Akragas - Messina	1
KVOTE 13 - 123.525.200 lir 12 —	3.367.100 lir
Vesna — Muggesana 2:0
(1:0)
VESNA: Bubnich, Schettini, Pu-rič, Peresutti, Pribac. Zucca (Sodo-maco), Bruno, Pipan, Candotti, Germani, Košuta.
MUGGESANA: Barnaba, Oliosi, Legovich (Lovrecich), Vichi, Varin, Vicini, Tommasi, Busatto, Pribaz, Patasso, Verbich.
STRELCA: v 14. min. Candotti, v 85. min. Bruno.
Vesna je to tekmo res z vso močjo hotela osvojiti, saj bi »plavi* le z zmago lahko utišali ostre kritike, ki so jih zajele v zadnjih srečanjih. Trener Mandanicci bi najbrž izgubil svoje mesto v primeru poraza in predvsem zanj so igralci dali vse od sebe. Niso hoteli izgubiti moža, s katerim so prestopili v višjo kategorijo in s katerim imajo skoraj bratske odnose. Na kratko: zmaga, poklonjena trenerju, ki je ostal blizu svojim varovancem tudi v najtežjih trenutkih.
Tekma sama je bila žeto napeta so tse takoj podali v napad ih kaj kriialu prišli do zadetka; prosti strel izven ka-zenŠKČfrOldštorajb 'Candotti'odlično izvedel po podaji Zucce in tako povedel svojo ekipo v vodstvo. V nadaljevanju so se akcije vrstile kot na tekočem traku. Igra je bila vseskozi hitra in včasih ostra.
Drugi polčas je bil še zanimivejši Muggesana se je pogumno podala v napad, tako pa je pustila velike vrzeli v obrambi in kriški napadalci so ustvarili veliko število nevarnih akcij. Pravi padec gostov pa lahko zabeležimo v 23. min. d.p., ko je sodnik izključil Vicinija zaradi grobe igre. V desetih gostje res niso bili enakovreden nasprotnik razigranim Križanom, ki so večkrat za las zgrešili zadetek. Zgledalo je, da jim je le uspelo podvojiti, ko je Košuta zatresel nasprotnikovo mre-žo. toda sodnik je gol razveljavil. Nato je bil na vrsti Pipan, ki se je predstavil sam pred vratarjem, toda niti njemu ni bila sreča nakto-njena. Tako pridemo do 85. min., ko je Košuta z levega krila lepo podal na sredo in Bruno je tokrat odlično izkoristil padajo in postavil dokonč ni izid na 2:0.
Za to zmago so prav vsi vredni pohva'e, saj si se vsi borili od pr ve do zadnje minute.
Fabio
ter s tem še bolj utrdila položaj na vrhu lestvice.
Čeprav Vesna ni povsem zadovoljila s prikazano igro, je vseeno prišla do pomembne zmage proti Muggesani, s katero pa v bistvu ni veliko popravila položaja na lestvici. Zmaga pa je tokrat bila za «plave» obvezna, saj bi drugače ekipa lahko zašla v krizo.
IZIDI 8. KOLA
Vesna Muggesana	2:0
Lucinico - Lignano	1:0
Portuale - Sangiorgina	2:1
Torviscosa - S. Canzian 0:1 Gradese - Costalunga	0:4
Ronchi - Isonzo Turriaco 1:2
Fortitudo - Palmanova	1:1
Sovrana - S. Giovanni	1:0
LESTVICA
Isonzo Turriaco 13, Costalunga 10, Lucinico, Palmanova in Gradese 9, Muggesana, S. Canzian, Portuale in Sovrana 8, S. Giovanni, Lignano, Torviscosa in Sangiorgina 7, Vesna 5, Ronchi 3, Fortitudo 2.
PRIHODNJE KOLO (15.11.)
Vesna - Portuale, Lignano - Sangiorgina, Torviscosa - Lucinico, Gradese - Ronchi. Muggesana - S. Canzian, Palmanova - Costalunga, Is. Turriaco - S. Giovanni, Sovrana -Fortitudo.
B. R.
nikova odločitev je verjetno bila prestroga) stanje najpre’ zmanjšali (najstrožjo kazen je uspešno izvedel Schipizza). da bi nato z De Bernardijem dosegli še drugi in tretji zadetek. Tekla je le 66. minuta in Prosečani so od 0:2 povedli kar na 3:2. Krasovi navijači so kar onemeli, med njimi tudi »mla di bobnar ji*. ki so neutrudljivo od vsega začetka spodbujali svoje varovance.
V 73. minuti pa »najzanimivejši dogodek* tega srečanja. Vratar Štoka .ie prisebno preprečil napad domačega napadalca in pri tem je verjetno nasprotnik nad njem storil tudi prekršek. Sodnik Del Negro pa je bil drugačnega mišljenja. Ob splošnem začudenju (in tudi smehu) je namreč le-ta pokazal na beto točko. Takih sodnikovih odločitev smo zares malokdaj videli.
Tako ali drugače. Terčon je z močnim strelom ukanil Štoko in stanje izenačil na 3:3. Izid se do konca ni spremenil. Po našem mnenju, je izid tudi pravično plačilo glede na igro, ki sta jo prikazali obe moštvi. Šest zadetkov na cnein srečanju pa tudi ni tako pogosto videti.
«Mislim, da je neodločen izid pra vičen, čeprav mi nikakor ne gre v račun, kako .je sodnik dal enajst metrovko za Kras. To enajstmetrovko si jo je enostavno izmislil.* je po tekmi dejal trener Primorja Kozina.
»Po vodstvu z 2:0 smo zagrešili vrsto napak v obrambi in smo tako celo tvegali poraz. S svojo igro nisem zadovoljen,* ie deial Krasov kapetan Škabar.
Po takih razpletih so se v obeh slačilnicah jezili, kako so zamudili priložnost za zmago. Na dlani pa je, da je obema ekipama točka dokaj dobrodošla. Dosedanji obračun obeh enajsteric v tem prvenstvu gotovo ni najbolj rožnat.
B. Lakovič
Zarja - Libertas 1:1	(0:0)
ZARJA:	Pucer, Grgič, Benčič,
Križmančič, Tognetti, Damjan Fonda, Vojko Ražem, Sossi, Lenarduz-zi, Fabio Ražem (11), Egon Fonda (13).
LIBERTAS: Ulcigrai, Pacher, Pe-tronio, Mottica, Francolla, Sorenti-no, Mauro, Pacher, Corsi, Cigliani, Felluga.
STRELCA: 61. min. Corsi, 76. min. Križmančič.
Bazovci so bili tudi v tej tekmi boljši od svojih nasprotnikov in bi z malo sreče lahko odnesli ves izkupiček. Poleg tega pa je tudi sodnik pomagal Tržačanom, da so prišli do točke. Zarja je tokrat začela v velikem slogu, čeprav je v prvem polčasu igrala proti burji. Že po nekaj minutah se je ponudila Le-narduzziju lepa priložnost, ki pa jo je zapravil. Zarja je še naprej imela pobudo v svojih rokah. V 27. min. je imel Fabio Ražem edinstveno priložnost: po lepi podaji Damjana Fonde se je znašel sam pred vratarjem, ki ga je zrušil. Sodnik pa prekrška ni dosodil.
V drugem polčasu so Bazovci začeli silovito napadati. Ko je vse kazalo, da bodo povedli, so gostje prišli v vodstvo. Kmalu se je Le-narduzziju ponudila lepa priložnost,
V osmem kolu sta zginili še dve ničli. Ekipo žavelj je namreč prišla do prve prvenstvene zmage (katero pa še vedno zasledujeta Libertas in Roianese), Stock pa je doživel prvi prvenstveni poraz in s tem zgubil nepremagljivost, katero so po tem kolu ohranile še tri ekipe in sicer S. Marco, Čampi Elisi in Campanelle. S porazom Stocka je tudi prišlo na vrhu lestvice do pravega preobrata.
Med našimi ekipami se je tokrat najbolje odrezal Breg, ki je doma premagal Op. Supercaffe ter tako nekoliko izboljšal položaj na lestvici.
Serija remijev Zarje se nadaljuje: v nedeljo je četrtič zaporedoma izenačila po začetnih treh zmagah, s katerimi se je postavila v ospredje. Sedaj, kljub seriji remijev, pa so Zarjani še vedno v skupini ekip zgornjega dela lestvice in prav zaradi tega se nedeljski derbi z Bregom obeta nadvse zanimiv.
Zanimiv in razgiban pa je bil tudi nedeljski derbi med Krasom in
Primorjem, o čemer priča dejstvo, da je padlo kar šest golov, kar se v derbijih res redkokdaj dogaja.
IZIDI 8. KOLA Zarja - Libertas
Čampi Elisi - Domio	2:1
Breg - Op. Supercaffe	2:1
Opicina - Olimpia	1:1
Stock - S. Marco	1:3
Campanelle - Roianese	2:0
Kras - Primorje	3:3
CGS - Zaule	3:4
LESTVICA
Stock in Čampi Elisi 12, Campanelle 11, S. Marco, Zarja in Opicina 10, CGS, Olimpia in Breg 8, Kras 7, Zaule in Op. Supercaffe 6, Primorje in Libertas 5, Domio 4, Roianese 2.
PRIHODNJE KOLO (15.11.) Zarja - Breg, Domio - Op. Supercaffe, Opicina - Čampi Elisi, Stock Campanelle, Libertas - Olimpia, Primorje - S. Marco, Roianese - Zaule, CGS - Kras.
B. R.
ki je ni znal izkoristiti. Grgič pa je le nekaj minut lepo podal v sredino, vendar je Ulcigraju uspelo odbiti v kot. Izenačenje so Bazovci dosegli s Križmančičem. ki je z veliko hladnokrvnostjo izkoristil odbito žogo.
Big
Breg — Op. Supercaffe 2:1
(1:1)
BREG: Mikor, Pregare. Klun, Pe-roša, Ražem. Dazzaia, Žerjal, Vižintin (v d.p. Albertini), Samec, Čigui, Strnad
OP. SUPERCAFFE': Pecchiari. Palermo. Valturno (v 33. min. Di Tora), Botta, Mezzalira. Scamper-le, Bagatin, Giovannini, Di Noi, Pi-tacco, Dagri.
STRELCI: v 2. min. (11vetrovka) Vižintin, v 43. min. Mezzalira, v 3. min. d p. Strnad.
RUMENI KARTON: Peroša v 12, min. p.p., Dazzara v 27. min p.p., Klun v 38. min. d.p , Pitacco v 39. min. d.p., Palermo v 43. min. d.p.
RDEČI KARTON: Klun v 41. min. d p.
SODNIK: Capasso iz Tržiča.
V	nedeljo so Brežani izbojevali prvo zmago po odpustu trenerja Sof-tiča. Moramo reči, da so se v primerjavi s prejšnjimi koli malenkostno izboljšali, čeprav se bo moral novi trener Cccianni še potruditi, da zapolni nekatere vrzeli. Brežani so takoj v drugi minuti po zaslugi 11-metrovke, ki jo je streljal Vižintin, prišli v vodstvo, nasprotniki so reagirali, toda površno. V 43. min. je Mezzalira z lepim strelom remiziral za goste.
V	drugem polčasu so »plavi* v 3. min. prišli v vodstvo s Strnadom. Op. Supercaffe je reagiral, a ne preveč odločno
V	nedeljo so torej Brežani nekoliko popravili igro. Treba pa je pohvaliti mladega Žerjala, ki je bil nedvomno najboljši med Brežani; ti so pa tokrat spet razočarali kar se tiče discipline. Brežanom je (sicer prestrogi) sodnik trikrat pokazal rumeni, enkrat pa rdeči karton.
Franko Korošec
-----------------------------------------------------—...................
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE
NOGOMET
Sovodnje dohitele Isonzo na vrhu lestvice
Gaja se je s tretjo zaporedno zmago povzpela na drugo mesto r. Mladost in Juventina brez točk
" " • f	«)voi-	'■ > HI rt r. K >t^'1 >5.V»» f r»r»*nrr<vrt rr;;
id/
Poggio — Sovodnje	0:0
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Pahor, Marson, Zearo, Petejan, Kodrič (Šuligoj), Florenin, Butkovič, MiUoch, Gomišček.
Sovodenjci so imeli resne možnosti, da premagajo šibkega nasprotnika in se tako sami uvrstijo na vrh lestvice, saj je Isonzo v soboto izgubili proti Audaxu z 2:1. Marsonovi varovanci pa niso znali izkoristiti lepe priložnosti, saj so iz Zdravščine odnesli samo točko.
To je bil že drugi zaporedni remi brez zadetkov za sovodenjsko e-najsterico, Po začetni prvenstveni fazi, ko so zbrali 8 točk v štirih tekmah in ko se je njihov napad izkazal za enega od najboljših v ligi, se zdaj dogaja čisto nasprotno. Proti šibkejšim nasprotnikom Sovodenjci ne pridejo do začetka in seveda do zmage.
Kar se nedeljske tekme tiče lahko rečemo, da je slabemu prvemu polčasu, ko nevarnih akcij sploh ni bito, sledil živahnejši drugi del i-gre. Sovodenjci so zaigrali hitreje in potisnili domačine v obrambo. Marsonovi varovanci so izvedli nekaj nevarnih akcij, vendar do zadetka ni prišlo deloma zaradi odličnih posegov nasprotnikovega vratarja deloma zaradi netočnosti so-vodenjskih napadalcev. Domačini se redkimi protinapadi ogrozili
denjce razburjalo, kar jim seveda pomagalo pri igri, ki je postajale vedno boli kaotična in neuspešna.
Mladost — Piedlmonte 0:3
(0:1)
MLADOST: Ferfolja, Gerin, L. Frandoiič, D. Frandolič (Pagon), L. Gergolet, Černič (Ferletič), D. Gergolet, E. Gergoet, Kobal, Semolič, Vižintin.
Tudi tokrat, kot pred tednom dni proti vodečemu Isonzu, so dober-dobski nogometaši doživeli poraz, čeprav je po našem mnenju izid tekme prestrog.
Nasprotnik blaga, ekipa iz Pod-gore, je homogena enajsterica, v kateri igrajo starejši in izkušeni i-gralci, ki so že od vsega začetka prevzeli sredino igrišča in z lahkoto diktirali tekmo igre. Madost je odpovedala predvsem v obrambi, kar so dobro izkoristili napadalci Piedimonta, ki je prišel v vodstvo prav po napaki obrambe.
Po zadetku so domačini skušali
mmmm,
gosteh spravila na kolena Ronchi I val, gola pa bi bilo. lo je bovo-
TURNIR ZA «POKAL SV. MARTINA»
ODBOJKA *
Nabrežinskemu Sokolu prvo mesto
V velikem finalu je brez težav odpravil šesterko Kontovela
finalni srečanji na odljojkarskem lurnirju za «Pckal sv. Martina*, ki ga. je priredil ŠD Kontovel, nista Prinesli presenečenj. Pokal je zaslužno osvojila šesterka Sokola, ki je 'f noju za prvo mesto brez večjih težav odpravila Kontovel. Tretje m«to je zasedla tržaška OMA, ki v izenačeni tekmi odpravila mariborskega Branika, ki je dopotoval ‘ mladinsko postavo.
Finale za 3. mesto OMA — Branik	3:0
(15:13. 15:11, 15:12)
T OMA: Amadei, Fantasia. Zanetti, Ziani, E. Ziani, Silvera Berra. Aiello.
BRANIK: T. in E. Dolinšek, Do mč, Berjak, Gosak, Gašperlin. Fel , n. Rajh, Jadrinec, Stupar, Vosta-tek, Zniderič.
Srečanje je bilo vseskozi izenače-{*• v odločilnih trenutkih pa je pri težaškem tretjeligašu prišla na dan Jtekoliko večja izkušenost. Gotovo P®, so v tem srečanju glavno vlogo 'jmgrali servisi, tako na eni kot na ftengi strani. Pri OMA se je zlasti tekazala tolkačica Silvera, pri Bra-W1di pa podajačica Dolinškov«.
Finale za 1. mesto Sokol — Kontovel	3:0
(15:1, 15:3, 15:0)
SOKOL: C. Kralj, Vida Legiša, Lia Legiša, Maria Grazia Legiša, Capolicchio, Lozar. Pernarčič, Koja-nec, Škerk. Mervič.
KONTOVEL: Ban, černjava, Rupel, M. Daneu, Prašelj, Maver. N. Daneu, Cibic.
Nabrežinke so v prvem setu zbrale kar dvanajst zaporednih točk, predno so Kontovelke, pri katerih je trener Damjan Pertot zaman poskušal razne menjave, da bi zaustavil razigrai.t nasprotnice, prišle do svoje prve in v tem nizu tudi edine točke.
Tudi v drugem setu je bil Sokol izredno učinkovit, zlasti pri servisu. vendar so tokrat Kontovelke nudile nekoliko več odpora, kar pa jim Je zadostovalo le za tri pike.
V zadnjem nizu so Kontovelke le premagale tremo, nekoliko uredile svoje vrste in pokazale veliko boljšo igro, tako v napadu ob mreži kot tudi v obrambi, pa tudi pri servisu so bile bolj natančne. Kljub vsej odločnosti in prizadevnosti pa
je bila razlika v kvaliteti le prevelika, tako da o končnem zmagovalcu'ni moglo biti dvoma.
Kot nam je povedal trener Konto-vetove ekipe Damjan Pertot, bo turnir za »Pokal sv. Martina*, ki so ga letos prvič organizirali, odslej tradicionalen, odlično pa bo služil tudi kot prvenstvena priprava. Če je bil Pertot zadovoljen s potekom turnirja samega, pa je bil nekoliko razočaran zaradi dejstva, da je mariborski Branik poslal nanj svojo mladinsko postavo, ki je tako zasedla zadnje mesto za OMA.
Glede srečanja s Sokolom je Pertot dejal, da so prva dva seta tako slabo igrali predvsem zaradi bojaz ni pred bolj kvotiranim nasprotnikom. Pri ekipi pa se je tudi poznalo, da trenira v manjši telovadnici, kar jim povzroča velike težave, ko igrajo na večjem igrišču.
Po finalnih srečanjih je sledilo nagrajevanje in zakuska, S pokali so nagradili vse štiri nastopajoče ekipe, poleg tega pa Še Vido Legi-šo kot najboljšo posameznice m Sašo Gošak kot najmlajšo udeleženko.
(db)
Odbojkarski teden ŠZ Bor v Trstu
«Odbojkarski teden» ŠZ Bor se je v nedeljo začel z otvoritvijo fotografske razstave fotoreporterja Maria Magajne, ki je prikazal na posnetkih 22 let zgodovine te panoge pri Boru. Prisotne je najprej pozdravil predsednik odbojkarskega odseka Linij Valenčič, Magajno pa je predstavil Lojze Abram.
Razstava je res zanimiva in bo na ogled do konca tedna.
Na sporedu je bila tudi prijateljska tekma med najmlajšimi Borovimi odbojkarji in odbojkaricami. Zmagali so fantje z 2:1, postavi obeh ekip pa sta bili taki:
fantje: Jablanšek, Starc, lta-liano, Succi, Budal, elemente;
dekleta:	Foraus, Centazzo,
Košuta, Gombač, Favretto, Tau-čar, Keber.
V ,okviru družabnega popoldneva, ki je sledil, je bila na sporedu tudi tombola z lepimi nagradami.
kme je ostal tako nespremenjen. Upati je, da se ne bodo mladi predstavniki Mladosti (povprečna starost je namreč 20 let) potrli in bodo lahko v prihodnjih tekmah dosegli zaželene rezultate. D. G.
Juventina — Vermegliano 1:2
JUVENTINA: Businelli Varacchi, G. Russo, Medeot, Casarsa. Devetak, Radikon, F. Russo. Panico. Lauri. Acconcia.
STRELEC za Juventino: Acconcia v 85. min.
Juventina je doživela svoj tretji poraz v letošnjem letu proti neizkušenim igralcem Vermegliana. Tekma .je bila na nizkem tehničnem nivoju zaradi slabe forme domačinov, ki so še enkrat pokazali svojo nemoč, ko .je treba napadati in priti do gola.	.
Gostje so zmago zaslužili, kaj ti so se pametno branili in onemogočili prodore do svojega vrata rja. Oba zadetka gostov sta Dadla zaradi nepazljivosti drmače obrambe. Čimpre.i je treba nedeljsko tekmo pozabiti in se lotiti dela kajti samo z delom in oožrtvovalnostjo bodo lahko štandrežci dosegli soliden rezultat v letošnri sezoni.
david
Edera - Gaja 0:4 (0:3)
EDERA: Michelcich, Saccaro, Ma-rion. De Marchi, Puntar, Perin, Clarot, Starace, Zacchigna, Ciriello, Manio.
GAJA: Kante, Kalc, M. Grgič, Križmančič, Gabrielli, M. Rismon-do, B. Grgič, Salvi, Bolcich, Vrše, Zippo.
Gaja si je zagotovila že tretjo zaporedno zmago na tujem. «Zeleno-rumeni* so začeli v velikem slogu in so že v 8. min. prišli v vodstvo z Salvijem, ki je prisebno izkoristil napako nasprotnega vratarja. Kljub vodstvu so gajevci še dalje držali vajeti igre v svojih rokah ter si u-stvarjali lepe priložnosti za zadetek. Domačini pa nikakor niso uspeli u-veljaviti svoje igre saj so gajevci uspešno držali sredino igrišča pod nadzorstvom. Do drugega zadetka so gajevci prišli spet po napaki domačega vratarja. Tokrat je bil naj-spretnejši Vrše. V 36. minuti pa je Salvi spet povišal rezultat po lepi podaji Zippa.
Drugo polovico srečanja so gajevci pričeli spet v napadu. V 12. min. je Bolcich spretno izkoristil gnečo v nasprotnikovem kazenskem prostoru ter dokončno zapečatil i-zid srečanja. Nekaj stoodstotnih priložnosti gajevci niso uspeli izkoristiti. Do konca srečanja smo zabeležili še prečko, ki jo je zadel Bolcich, rezultat pa se ni več spremenil.
M. D.
Esperia S. Giov. — Primorec
1:1 (1:0)
PRIMOREC: Renčelj, F. Kralj. F. Milkovič, Križmančič. Husu, Lu-
'ninan,' Finessi, I. Milkovič, D. | prvem polčasu zamudili dve lepi
Kralj (v 46. min. Mule), P. KraV Bruni (v 60. min. Modesti).
STRELEC za Primorca- I. Milkovič v 70. min.
Primorec si ie na težkem gostovanju zasluženo priboril dragoceno točko. Domača ekipa sodi namreč med boljše enajsterice prvenstva, kar je tudi pokazala na igrišču
V prvem polčasu sta bili ekipi enakovredni. Primorec je imel nekaj izrednih priložnosti, vendar so njegovi strelci bili netočni pri zaključevanju. Tudi domačini so v
• iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmitimmiiiiimiiiiiiiiit
1.	—	1. Inardo	X
		2. Diogneto	X
2.	—	1. Isonzo	1
		2. Guarcino	X
3.	—	1. Nylon	2
		2. Gun di Montecieco	X
4.	—	1. Naichebell	2
		2. Marcovaldo	2
5.	—	1. Little	X
		2. Petrovvice	1
6.	—	1. Star Brook	1
		2. Malcan	1
		KVOTE	
12	—	115.260.400 Ur	
11	—	1.100.0C0 lir	
10	—	85.000 lir	
reagirati in z množičnimi akcijami priti do gola. V 27. min. se je lepa priložnost za izenačenje ponudila Kobalu po odlično izvedenem prostem strelu, ki pa ga je prisebno ubranil vratar gostov.
Pred zaključkom prvega dela srečanja so domačini imeli z Vižintinom in Kobalom še nekaj priložnosti, vendar je izid do sodnikovega dvakratnega žvižga ostal nespremenjen.
Začetni del drugega polčasa pa je bil za Mladost katastrofalen, saj so gostje po dveh zaporednih ak cijah spravili kraško ekipo na kolena. Pri stanju 3:0 v korist gostov, so Ferletičevi varovanci skušali priti vsaj do častnega zadetka, vendar jim je solidna gostujoča o-bramba prekrižala račune. Izid te-
zagotovila drugo mesto na lestvici.
Na spodnjem delu lestvice pa je	.
še vedno ostal trebenski Primorec, j premagali ekipo
priložnosti, v 35. min. pa so povedli: žogo iz prostega strela ie živi zid najprej odbil, nakar jo ie nekdo od domačinov prisebno poslal v mrežo.
V drugem polčasu je zgledalo da Primorec ne bo izenačil, saj so domačini gospodarili na sredini igrišča in zelo nevarno ogrožali Ren-čeljeva vrata. V neki priložnosti se .je žoga kar dvakrat ^idbila od droga. V 25. min. pa ie Igor Milkovič prisebno ukanil domačega vratarja in remiziral. Od tedaj dalje sta obe ekipi skušali doseči zmagoviti zadetek. Trebene; so si v zadnjih minutah tudi zapravili dve izredni priložnosti, s številnim’ izrednimi posegi pa se ie zlasti odlikoval vratar Renčelj.
Bruno
V MEDDEŽELNI LIGI
Nadaljuje sc zmagovita pot Pro Gorizie
Spinea — Pro Gorizia 0:2
(0:1)
PRO GORIZIA: Colavetta. Comis-so, Marassi. Zanetti. Sabbadin, Laz-zara, Modestini. Bertoia, Masutti, Truant, Colombo.
STRELCA: Masutti v 8. min . Co-misso v 72. min.
Nadaljuje se zmagovita not Pro Gorizie, ki ima po 9 kolih že 6 točk prednosti pred trojico drugouvrščenih. V Spinei sc Goričani dosegli svojo 8. zaporedno zmago ter ki ni na lastnem
čeprav so Sovodenjci dosegli le polovični uspeh v Zdravščmi proti Poggiu. so dohiteli Isonzo na vrhu lestvice. Dvojici pa se je pridružila še Capriva. Prvenstvo, ki je v svoji začetni fazi postajalo dokaj enolično, se je po S. kolu še kako razživelo. Vodeči trojici sledila namreč Audax in Italcantieri (dosegel je svojo 4. zaporedno zmago) le s točko zaostanka.
Če nekoliko od bliže ocenimo srečanje v Zdravščini, naj povemo, da so Sovodenjci pokazali premalo iznajdljivosti v igri, kar se je izkazalo že v prejšnjem srečanju z Beglianom. Trener Marson bo moral hitro nekaj ukrepiti, drugače bodo prvo mesto dokaj težko obdržali.
Razočaranje pa prihaja iz Štan-dreža in Doberdoba. Juventina je namreč izgubila proti Vermeglianu in dokaj hitro zaključila svojo serijo pozitivnih rezultatov.	Dober-
dobci pa so z visokim izidom zapustili domači pravokotnik, seveda ob navdušenju Podgorcev.
IZIDI 6. KOLA
Azzurra - Romana	4:0
Poggio - Sovodnje	0:0
Begliano Capriva	1:2
Audax- Isonzo	2:1
Juventina - Vermegliano	1:2
San Lorenzo - Sagrado	0:0
Mladost - Piedimonte	0:3
Brazzanese - Italcantieri	1:4
LESTVICA
Sovodnje, Isonzo, Capriva 10, I-
talcantieri, Audax 9. Sagrado 8, Piedimonte, Vermegliano 7, Azzurra 6, Juventina, Brazzanese 4, Mladost, Poggio, San Lorenzo, Begliano 3, Romana 0.
PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Juventina, Romana - Begliano, Azzurra - Sovodnje, Capriva Audax, Sagrado - Poggio, Piedimonte - San Lorenzo, Vermegliano - Mladost, Brazzanese - I-sonzo.
STRELCI
6 gotov: Tesolin (Audax), Sam-martino (Isonzo); 4 gole: Klanjšček (Juventina), Feresin (Italcantieri); 3. gole: Kobal (Mladost).
-pr-
kljub nedeljskemu remiju, katerega igrišču doživela poraza že več
.	'	t a- s '	-:
šesto kolo je potekalo v znamenju neučinkovitosti napadalnih vrst. V sedmih tekmah je namreč padlo samo 13 golov, kar predstavlja naj-skromnejšo bero dosežkov v letošnjem prvenstvu.
Vseeno pa je prišlo na lestvici do nekaterih sprememb. Aurisina je kljub ponovnemu remiju ohranila vodstvo, saj drugouvrščena S. An-na ni znala izkoristiti tega delnega spodrsljaja in je celo doživela poraz.
Vse te spodrsljaje pa je odlično izkoristila razigrana Gaja, ki si je s tretjo zaporedno zmago v gosteh
so sicer Trebenci dosegli le nekaj minut pred koncem srečanja.
IZIDI 6. KOLA
Esp. S. Giovanni - Primorec 1:1 GMT - Rabuiese	0:0
S. Luigi - S. Sergio	0:1
Edera - Gaja	0:4
S. Andrea - S. Anna	2:1
S, Vito - Aurisina	1:1
Giarizzole - Chiarbola	1:0
LESTVICA
Aurisina 10, Gaja 9, S. Vito, S. Anna, Esp. S. Giovanni in Giarizzole 8, S. Andrea 7, S. Sergio 6, S. Luigi 5, GMT in Primorec 4. Rabuiese 3, Chiarbola in Edera 2, Union 0.
PRIHODNJE KOLO (15.11.) Chiarbola - Union, Aurisina - Giarizzole, S. Anna - S. Vito, Gaja -S. Andrea, S. Sergio - Edera. Rabuiese - S. Luigi, Primorec - GMT.
B. R.
$■'	\	• ’ :v • c- .. \	•	$
OBVESTILA
ŠD Mladina
prireja ritmično telovadbo za odrasle v prostorih starega vrtca šole »Albert Sirk* v Križu. Vpisovanje in trening se začneta od 19. do 20. ure.
• # •
ŠD Mladina
prireja do 14. novembra sejem rabljene In nove smučarske opreme. Urnik: do petka od 16. do 21, ure, v soboto od 10. do 20.30.
dve leti.
Gostje so takoj prišli v vodstvo z Masuttijem, kar je domačinom popolnoma spremenilo načrte, saj so računali na remi, če že ne na ' zmago
Tudi v tem srečan ju so Goriča-, ni. čeprav so igrali v 10 ,v 2?. minuti je bil namreč izključen Mo-1 destini), potrdili, da razDolagajo z ekipo, ki je za razred boljša od ostalih. Nad vsemi ca se ie izkazal Truant. ki je bil nravi dirigent v uglašeni goriški orkestri.
(pr)
MALI
ŠPORTNIKI,
POZOR!
Tokrat ,» športni rubriki revije GALEB-
(Splitsko slavje bratov Petrič*
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 13. novembra, ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini seja deželnega glavnega očk bora. Dnevni red: poročilo o delovanju, priprave na izredni občni zbor, razprava o prekrških.
Urtdnistvo uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tet. (040) 79 48 72 (4 Unije)
Podružnico Gorico. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino
Mesečno / 000 iir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00. temo 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letna 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
10. novembra 1981
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 <AD1T» DZS 61000 L|ubljcmo Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viS 43 ritni) 27 000 lir Finančni 900 legalni 800. osmrtnice 300, sožolia 400 lir za mm višine v sirim 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseca. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furionije-Julijskš krajine ee naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh riruoib dežel v Italiji pri SPI.
I J ! L J 7.T Čl,n 't*l*i*n*k*l 2VM2# časopisnih "
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m	^Tr* steznikov fieg
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Ne ideološki boj ampak boj za večji pridelek
V prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva daje jugoslovanska politika velik pomen kmetijstvu. Kmetijstvo bi moralo namreč precej pripomoči k naslednjim stvarem: mnogo večji pridelek bi moral umiriti cene, ki so predvsem pri prehrambenih izdelkih dosegale v zadnjih letih skokovita poveča nja in so močno vplivale na rast inflacije; pridelati bi morali toli ko, da bi pridelek lahko zadostil vsem domačim potrebam in da bi hrano lahko tudi izvažali —- zdaj jo Jugoslavija namreč uvaža, troši zanjo devize, lahko pa bi s kmetij sitom zaslužili precej zelo potrebnih deviz: v kmetijstvu naj bi dobilo delo precej ljudi, ki so v Ju goslaviji zdaj brezposelni, in za katere ni mogoče dobiti delovnih mest v industriji. Poleg teh dejstev je seveda odločilno še eno: kmetijstvo se v minulih letili ni razvijalo tako, kot je bilo načrto vano in ne daje toliko, kot bi na naravne možnosti lahko. Prav za radi tega ne preseneča, če se je slovenski partijski plenum odlo čil kmalu za tem, ko so na široko obravnavali splošne gospodarske zadeve, posvetiti celodnevno sejo kmetijskim zadevam, kot ne preše tteča. če so v slovenski skupščini, kar doslej sicer hi bila pogosta navada, minuli teden dokaj dolgo razpravljali o kmetijski zakonodaji oziroma o zakon h. ki so jih sprejemali v glavnem v zadnjih petih letih.
Čeprav so vzroki, ki so privedli do 'tako obširnega razpravljanja
0	kmetijstvu v najvišjih partijskih iri parlamentarnih krogih povsem na. dlani, pa je bilo pred temi sestanki marsikje precej ubigauj o tem. ali sklici takih sej vendarle ne pomenijo tudi, da bo prišlo pri obravnava kmetijskega vprašanja do sprememb nekaterih znanih i-de.inopolitičnih usmeritev .ki.bodo vplivale na razvoj kmetijstva in gozdarstva. Preprosto rečeno — šlo je za tehtanje, ali bodo dali zasebnemu kmetijstvu večji poudarek ali pa ga bo dobilo, družbeno kmetijstvo, torej družbeni sektor.
Zagovarjalccv ene in druge zamisli je namreč precej. Eni misli jo, da bi morali zlasti pospešiti zasebno kmetijstvo. Zasebni lastniki imajo namreč v svoji posesti precej več kot tri četrtine vse obtle lovalne zemlje. Za trg pa pridelajo sorazmerno malo. Samo nekaj več kot dve desetini vseh tržnih prc sežkov kmetijskih pridelkov dajejo zasebne kmetije ,vse ostalo pa kmetijski kombinati in družbene farme. To navaja na misel, da bi morali omogočiti zasebniku, da bi več pridelal. Toda, če hoče več pridelali, mora kmet imeti za ob deiavo tudi več zemlje, kajti samo obdelovanje večjili kompleksov je donosno in gospodarno. Kmet zdaj ne sme imeti več kot 10 hektarov oodeiovalne zemlje v svoji lasti. I-ahko zemljo sicer najame — pri tem ni nikakršnih omejitev — toda kmetje so do tega nezaupljivi iti pravijo: v zemljo, ki jo iia.ja-nrtpm, moram nekaj let veliko vlagati, če hočem, da bo dobro todila: ko pa bom lo dosegel, mi lahko zemljo vzamejo in od vsega moje ga truda ne oo nič. Zato se je seveda pojavi) zahtevek, tla bi zdajšnji zemljiški maksimum (10 hektarov) povečali, da bi torej kmet lahko imel več obdelovalne zemlje v svoji lasti, kot jo ima lahko zdaj. To bi omogočilo razvoj farmerske oblike kmetijstva, ki je na Zahodu pokazala, kako uspešna je. Če tega ne storimo, pravijo za govorniki «farmerske ideje*, bomo kmeta spet potisnili še bolj na rob.
Popolnoma nasproti tem zamislim, so se postavili drugi. Razvoj kmetijstva bi morali spodbujati na podlagi državnolastnin-skih odnosov. Najbolj daleč so sli pri tem tisti, ki zahtevajo, da bi tistim kmetom, ki so satno lastniki zemlje in je ne obdelujejo, zemljo vzeli, jo dali v last kmetij sklm kombinatom, ki naj bi to zemljo dobro obdelovali. Krepili riai bi torej zlasti socialistični sek tor na vasi. Ne gre za to, da bi skušali uveljavljati nekakšen tip kmetijstva, ki ga poznajo v vzhod nih socialističnih državah, nujno pa je, da krepimo družbeni sektor v kmetijstvu. Okrepimo pa ga lah ko samo tako, da mu damo več zemlje. To zemljo bi sicer lahko nakupili, za tak odkup je menda že pripravljeno od 15 do 20 tisoč hektarov zemlje, toda kmetijski kombinati za to nimajo denarja, niti ni mogoče dobiti za to denar v bankah. Treba jo torej najti drugačne možnosti.
Istočasno s tem so se razvile tu di razprave o davkih in davčni po litiki v kmetijstvu. Z davki bi mo rali pospeševati razvoj kmetijstva,
1	davki moramo na nek način pri siliti kmete, da bodo obdelovali
zemljo in da bodo več pridelka prodajali na trgu, trdi slovenska vlada, ki se zaradi tega ogreva za obdavčevanje po dohodku. Hitro se je jkijavila bojazen, da bi obdavčevanje po dohodku zavrto razvoj kmetijstva, kajti, če bo ola-čal več listi ki bo na kmetiji vee pridelal, ne bo hotel več delati kot doslej. S lem bi spodrezali možno sti za najbolj pridne kmete in bi to bilo precej slabše kot zdaj, ko kmetje plačujejo davke po vna prej določenem katastrskem dohodku. Toda vlada natančnega pre dloga ni še izdelala, j'e pa vse le govorice utišala, ko je jasno povedala, da hoče uveljaviti obdavčevanje po dohodku zaradi tega, da bi nekako kaznovala tiste, ki /etnijo slabo pridelujejo. Davek ua dohodek naj bi namieč bil sorazmerno precej višji za liste, ki slabo obdelujejo zemljo in malo pridelajo, manjši pa za one, ki znajo iz zemlje iztisnili veliko.
Tako idejo so podprli tudi na partijskem plenumu. Istočasno pa so dali jasno vedeti, da se ne ogrevajo niti za farmersko idejo o razvoju kmetijstva niti za idejo o razvoju kmetijstva na nekakšnih državnolastninskih odnosih. Obe niria dobri, ker nisla zasnovani v duhu samoupravnega socializma. 7.e pred desetimi leti smo zasnovali drugačni razvoj in pokazalo se je. da je taka podlaga za raz voj kmetijstva kar dobra, so sklenili.
In kakšna je ta podlaga? Preprosto povedano: v pogojih socialističnega samoupravljanja lahko uspeva samo tako kmetijstvo, kjer prihaja do velikega sodelovanja med zasebnimi kmeti in kmetijskimi kombinati oziroma zadrugami. Gre torej za posebno obliko kooperacije, ki pa ne temelji, tako kot na Zahodu, predvsem na lastništvu, ampak na skuphem delu. kajti podlaga za samoupravne odnose ne more biti iaktniStvo, ampak delo. To nekoliko zapleteno misel, se da preprosteje razložiti. Kmet se naj povezuje z družbenimi proizvajalci zato, da bo z njimi sodeloval pri vseh zadevah: nakupu gnojil in strojev, odkupu pridelkov, stro kovni pomoči, finančni pomoči, izpeljavi naložb in podobno. Skratka: kmet bo prideloval v tesni po vezavi z zadrugo ali kmetijskimi kombinati. Tako združenj kmeti bodo lahko uveljavljali tudi vse tiste pravice, ki jih ima združeni delavec, sprejeti pa mora seveda tudi vse tiste obveznosti, za katere se kot kooperant dogovori. Isto seveda velja tudi za zadruge, kmetijske kombinate in tudi gozdna gospodarstva. Oblika takega združevanja pa se imenuje temeljna organizacij* kooperantov (TO K). Vse to je možno, če temelji na dohodkovnih odnosih, kakor ime nuje jo -- povedano zelo poenostavljeno — tisti način, pri kateremu vsak sodelavec v tej povezavi par ticipira (glede na ugotovljene stro ske) pri končni prodajni ceni pri delka ali prehrambenega izdelka.
V okviru tega so se predvsem u-veljavile proizvodne skupnosti (v katere se povezujejo pridelovalci ene kulture, na primer hmelja) in strojne skupnosti (v katere se poveže več kmetov zato. da skupno kupijo stroje in jih skupno ti.no rahljajo). Tako sodeluje že več kot 50 tisoč kmetov v Sloveniji, so povedali na partijskem plenumu in poudarili, da ie samo na ta način mogoče hitro povečevati proizvod njo in jo tudi poceniti. To se je zlasti pokazalo v letošnjem letu. Če ne bi imeli tako organiziranih kmetov, letos gotovo ne bi uspeli, da so sladkorno peso posejali na 3800 hektarih in da sladkorne pese za novo tovarno sladkorja v Ormožu skorajda ne bo treba kupovati drugje, čeprav pred tremi leti sladkorne pese v Sloveniji skoraj da niso pridelovali.
Povsem jasno je, da zamisel o kooperantskem sodelovanju ni izvirno jugoslovanska, da pa ima nekatere nove primesi. Izjemno jasno pa so prav zadnje razprave v najvišjih političnih krogih poka zale, da pri razvoju kmetijstva ne bo odstopanja od začrtanih načel. Bolj močno je prodrlo spoznanje, da je mogoče doseči boljše re zultati pri kmetijstvu samo z dobrim delom in dobro organizacijo. Potrditev temu je letošnja jesenska setev v Sloveniji, ki je opravljena po natančno predvidenih načrtih, pa čeprav je bilo težav z rezervni mi deli za stroje, z gnojili, z za ščitnimi rastlinskimi sredstvi, z denarjem in tako naprej. Samo ta ko je mogoče zavreti deagrariza cijo, ki je prav v Sloveniji dosegla zelo visoko točko. Samo 13 odstot kov prebivalstva se še ukvarja s krnelijstvom. toda manj kot 5 od stotkov od vsega prebivalstva pa je takih kmetov ,t ki so stari od 20 do 40 let.
JOŽE PETROVČIČ
NEPRIČAKOVANI REZULTATI POLITIČNIH VOLITEV V BELGIJI
Poraz belgijskih demokristjanov Velike ovire za sestavo vlade
Okrepitev liberalne stranke, utrditev socialistov in pomembna uveljavitev ekologi s to v - Tokrat so prvič volili tudi osemnajstletniki
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Povsem mimo pri čakovanj so Belgijci včeraj izvolili 212 novih poslancev in 106 senatorjev (ki se jim bo pridružilo še 76 pokrajinskih in kooptiranili članov senata). Končna bilanca predčasnih parlamentarnih volitev, na ka terih so prvič sodelovali tudi mladi od 18. leta starosti dalje, kaže hud poraz krščanske demokracije, ki v Kiandriji sicer še vedno ostaja glavna politična stranka, četudi je izgubila četrtino volivcev, večidel v prid liheralcev, v Valoniji pa je zdrsnila z drugega na tretje me sto in tako nehote okrepila položaj socialistov.
Prvi zmagovalci včerajšnjega glasovanja so nedvomno liberalci, ki so tako v Flandriji kot v Valoniji na drugem mestu v političnem spektru, kar bo gotovo povečalo njihove vladne apetite. Dokaj zadovoljni so lahko tudi socialisti, ki so izgubili nekaj desetin odstot kov glasov, a si v pozitivni konto lahko zapišejo, da imajo v poslanski zbornici prvič po drugi svetovni vojni več sedežev od krščanske demokracije. V Flandriji so Van Micrtovi socialisti obdržali status quo. v Valoniji pa je Spitaelsova politika strnjevanja vrst s sindika ti preprečila napovedani osip gia sov in socialisti so v poslanski zbornici celo pridobili štiri sedeže.
Med zelo zadovoljne je mogoče šteti še ekologiste, ki imajo po štiri poslanske in senatorske sede že in Belgija tako postaja edina zahodnoevropska država, kjer bo do v obeh domovih parlamenta do movinsko pravico dobili predstavniki »zelenega* gibanja. Uspeh e kologistov bi bil še večji, če nji hove sile ne bi bile razcepljene na kar štiri volilne liste. Kljub temu je presenečenje popolno, kajti eko logisti se uvrščajo takoj za tradicionalnimi političnimi strankami v Belgiji, kar nedvomno kaže na ve lik premik v razmišljanju belgijskega volilnega telesa. Ta premik je še tolikanj večji, ker ga ne gre pripisovati samo povečanju števila volivcev za 850.000 mladih, ki so j|h, prvič, poklicali k volilnim skrinjicam.
natorji), je novo razmerje moči v belgijski poslanski zbornici naslednje: flamski krščanski demokrati (CVP) bodo imeli 43 poslancev (—14), valonski socialisti (PS) 36 ( + 4), flamski liberalci (PVV) 28 ( + 6). flamski socialisti (SP) 26 (kot doslej), valonski liberalci (PRL) 23 ( + 8), flamska »ljudska zveza* (Volksunie) 20 (4-6). Valonski krščanski demokrati (PSC) 18 (—7), frankofonska demokratična fronta in valonski zbor (FDV - RVV) 8 (—7), ekologisti 4 (prej nič), »demokratična zveza za spoštovanje dela* (UDRT) 3 (+2). komunisti (PCB-BKP) 2 (—2) in flamski blok (Vlaamse bloek) 1 (enako kot doslej).
Volilni rezultati kažejo, da bo novo belgijsko vlado veliko teže oblikovati. kot je kazalo pred volitvami, kajti nova razmerja moči med političnimi strankami postavljajo
velik vprašaj pod tradicionalne koalicijske vezi.
BOŽO MAŠANOVIČ
«I(alicus»: javni tožilec proti odložitvi procesa
BOLOGNA — Javni tožilec na procesu o pokolu na «Italieusus> je včeraj skušal preprečiti nevarnost o-dložitve sodne obravnave. Zaradi nekaterih utemeljenih nepravilnosti, so namreč zagovorniki neofašistov Bartolija, Polija in Barbierija. ki jih obtožujejo ustanavljanja fašistične stranke, zahtevali takojšnjo prekinitev procesa. Javni tožilec Persico je zato predlagal sodišču, naj bi njegov položaj obravnavali na ločenem procesu,
V TREH DNEH BOGATE IN POGLOBLJENE RAZPRAVE
Tudi vprašanja Slovencev na seminarju o odporniškem gibanju v Furlaniji
Številna splošno furlanska vprašanja so bila ie takrat tesno povezana s slovenskimi, še zlasti s problemi Beneške Slovenije
VIDEM — čeprav se je iz branja naslovov poročil zdelo, da bo njih vsebina v glavnem osredotočena okrog videmskih in pordenon-skih vprašanj, smo na posvetu o odporniškem gibanju v Furlaniji v soboto popoldne vseeno culi veliko tudi o slovenski problematiki. To pa je čisto razumljivo, saj so bila takrat številna splošno furlanska vprašanja neločljivo povezam s slovenskimi, še posebej z onimi v Benečiji. Zanimivi so bili sobotni posegi v razpravo tndi zato ker je bila njihova problematika marsikje podobna oni s katero se je soočalo slovensko narodnoosvobodilno gibanje.
Sicer od nas zemljepisno precej odmaknjena vprašanja odnosov med partizani, bodisi da so to bili ga-ribaldinci ali osopovci, in prebivalstvom v pardenemskem okolišm (ta-
■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiMiiriiiiiiiMiiimiiiKumiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuiiiuiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiinu
OR PRVI OBLETNICI KOROŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Slovenska borbena in delavska pesem na koncertu v celovškem domu glasbe
Ohranjevanje tradicij antifašističnega narodnoosvobodilnega boja * Pobratenje med koroškimi in ljubljanskimi pevci
CELOVEC — Ob prvi obletnici svojega obstoja in uspešnega delovanja je koroški Partizanski pev ski zbor v nedeljo popoldne v celovškem domu glasbe priredil kori ceri. partizanske in delavske pesmi. Okoli petdeset pevk in pevcev pod vodstvom Branka Čepina ie z enajstimi pesmimi pndstavdo prerez svojega enoletnega dela. pri čemer -e bilo težišče seveda na slovenski borbeni in mednarodni delavski pesmi Kot je dcial predsednik zbora Upe j Kolenik v po-zdra.vpi Jjese.di,, je. zbor samo eden
med koroškimi zbori, enak med e Na seznamu poražencev je poleg j nakimi. razlika je Ir- v tem. da krščanskih demokratov mogoče naj i goji revolucionarno, partizansko in ti še frankofonski stranki FDF! delavsko pesem in s tem pomaga (frankofonska demokratična fron- j na Koroškem ohranjevati izročilu ta), ki je izgubila del vpliva v Brus | antifašističnega narodnoosvobodil-
Iju, še vedno pa ostaja glavna politična sila prestolnice, ter RVV (valonski zbor), ki ostaja v novi po-
tresa boja slovenskega naroda. U-stanovitel.i zbora ie Zveza koroških partizanov, na koncerte, pa je /bor
slanski zbornici s samo enim po objavil svoj vstop v Slovensko pro-slanceni. Nezadovoljni so tudi ko ■ svetno zvezo. Da se ie zbor uve-munisti, ki so doslej imeli štiri po : [javil že v prvem letu svojega de slance. po novem pa bodo v zborni ! tavanja, ni pokazala že cela vrsta co poslali le dva. a kot je poudaril1 nastopov, ki je že za njim. temveč predsednik stranke Louis Van Gevt. tudi navdušeno občinstvo, ki je do
moč belgijskih komunistov ni zgolj v parlamentu, pač pa predvsem v sindikalnih vrstah, kjer komunisti tvorijo jedro sindikalnih aktivistov in motivatorjev delavskega gibanja.
Po še neuradnih podatkih (po belgijskih predpisih postanejo uradni šele, ko jih bodo na prvi seji po trdili novoizvoljeni poslanci in se
zadnjega sedeža napolnilo srednjo dvorano doma glasbe. Kot gost na koncertu ie nastopil moški pevski zbor «Janko Vincenc Harkov* iz Radelj ob Dravi pod vodstvom istega dirigenta, ki je predstavil sno-red umetnih, borbeniu in narodnih pesmi
Na koncertu so pozdravili števil
PO SOBOTNEM ROPU
Skrivnostna usoda posmrtnih ostankov mučenice sv. Lucije
ne predstavnike političnega in kulturnega življenja Slovencev na Koroškem in iz Slovenije, med drugim tudi predstavnika ZZB NOV Slove nije Marjana Lenarčiča, pozdrave pa so prinesli Hanzi Kezar za Slo vensko prosvetno zvezo, skladatelj Radovan Gobec, ki ie izrazi! svojo povezanost z zborom, predstavnik MPZ »Partizan* iz Maribora in predstavnik Partizanskega nevske ga zbora iz Ljubljane, ki ie pred lagal pobratenje med obema zboro ma. kar ie bilo Z veseljem spre jeto. (Sindok)
MILAN — Na procesu proti 19 domnevnim pripadnikom milanskega voda «\Valter Alasia* rdečih brigad so nameravali sodniki včeraj zašli šati prve obtožence, a jim je poskus spodletel. Nekateri obtoženci so nam reč zavrnili svoje zagovornike in ce lo zagrozili porotnikom, drugi pa, ki so sicer demantirali pripadništvo RB, so izkoristili pravico, da ne odgovarjajo na vprašanja sodišča. Danes bodo tako sodniki zaslišali edinega obtoženca, ki je pripravljen od govarjati.
vsem les, meso in govedo, uvaža pa zelo drag reprodukcijski material, stroje in tehnobgilo. Na posvetu v Umagu so jugoslovanski strokovnjaki poudarili, da bo treba usmeriti nadaljnje sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo predvsem na področje industrijske kooperacije, ki bi moralo zajeti večje število podjetij.
E. O.
krat ni bil še pokrajina), je razčlenil v prvem poročilu eden izmed takratnih partizanskih komandantov Mario Candotti. V začetku odlični sliki med odporniškim gibanjem in prebivalstvom so se precej skazili zaradi hudih nacističnih in fašističnih represalij, zaradi česar je bilo prebivalstvo prestrašeno in zaradi tega tudi prisiljeno sodelovati z okupatorjem. Spomini na ta strah so ostali tudi danes in iz ankete med dijaki ene šole (ti so se seveda za takratne dogodke pozanimali pri starših in nonotih), izhaja, da je še danes gledanje prebivalstva na partizane in njihove akcije zelo kritič no, če ne celo nasprotno. Šola mora seči na to področje in pravilno vzgajati mladino, je dejal govornik.
V tem mu je pritrdil je oso-povski župnik Aldo Moretti, ki je analiziral predvsem dnevnike nekaterih župnikov, ki so bili zaprti v videmskem zaporu, registre videmskega zapora in župnijske dnevnike nekaterih krajev Furlanije. Moretti se je zadržal predvsem pri proučevanju na drobne listče pisanega dnevnika župnika Giuseppa Grilla - Mikrosa v razdobju september 1943 - marec 1944, ko je ta bil zaprt v videmskih zaporih. Upoštevajoč tudi nekatere druge dokumente je govornik analiziral stališča nekaterih župnikov do Nemcev, republikancev, partizanskega gibanja. To so zanimive analize, ki kažejo, da je bila furlanska duhovščina vsa na strani odporniškega gibanja, čeprav z razumljivo preferenco za osopovce, nekateri pa so bili tudi za okupatorje. Iz dnevnika župnika Comuzziia iz Faganje, kraja tore i precej odmaknjenega od krajev v Slovenski Benečiji, izhaja, da hočejo mnogi bivši italijanski vojaki in prebivalci tega kraja iti s slovenskimi partizani, «ker so to junaki in ker so Slovenci 8. septembra pozabili na vse gorje, ki smo jim ga Italijani v času fašizma povzročili.* Župnik Grillo pa pravi v svojem dnevniku, da so bili prvi politični jetniki v videmskem _______________ia.u__vx,r,- ix,r,
zaporu Slovenci, bodisi taki iz go-riške pokrajine kot iz raznih krajev Benečije. Isti župnik v svojem dnevniku poroča o akcijah prve slovenske partizanske čete v Benečiji v septembrskih dneh 1943 (načeloval ji je Bojan). Ta čela je pripomogla. da je šlo na slovensko' o-zemlje veliko zavezniških ujetnikov, Angležev, Američanov, Južnoafričanov, Ukrajincev. Važna je bila Bojanova operacija proti Ahtenu 2'J. novembra 1943, ko je 187 hrvaških vojakov, bili so v sklopu nemške vojske, dezertiralo in prešlo k partizanom. O istem dogodku poroča o svojem dnevniku znani furlanski protifasist. demokristjan, Pietro Meniš. Govornik je omenil tudi številne Benečane, ki so prišli v videmski zapor na božično vil jo 1943, z njimi je prišel tudi priljubljeni zdravnik dr. Manlio Fuchs, ki so ga potem odpeljali v izgnanstvo zaradi 'prijave nekega špijona. V prevelike podrobnosti bi se spuščali če bi o-menjali vse iz zanimivega Morettijevega poročila.
O istem vprašanju, t.j. o videmskem zaporu, pravzaprav o ljudeh, ki so bili iz tega zapora odpeljani v nacistična taborišča, je govoril zalem Flavio Fabbroni. Od približno sedem tisoč ljudi, ki so jih v času nacistične okupacije spravili v videmski zapor, jih je okrog tri tisoč bilo odpeljanih v nacistična taborišča. Sem niso všteti tisti, ki so iz Vidma šli v gorlške in tržaške zapore (med temi tudi nekateri, ki so umrli v Rižarni) in morda iz teh v nemška taborišča. 1.095 ljudi se ni vrnilo, torej dobra tretjina. Govornik je podrobno razčlenil odkod ti deportiranci. Za veliko večino njih je dala nalog za deportacijo nemška policija SIPO. Bili so med deportiranci iz videmskega zapora tudi številni Slovenci in Hrvati iz drugih pokrajin Jadranskega Primorja. Poročevalec j* podatke dobil iz analize dnevnika videmskih zaporov.
MARKO VVALTRITSCH
Informaciji SIP uporabnikom
Srečanje strokovnjakov o maloobmejnem prometu
UMAG — Pred bližnjim sreča njem mešanih jugoslovansko-itali-jariskih gospodarskih zbornic iz Milana in Beograda se je včeraj v Umagu zbrala skupina strokovnjakov za maloobmejni promet >z Slo- i venije in Hrvatske, ki je razpravljala o možnostih za nadaljnji razvoj tega področja.
Kljub mednarodni gospodarski re cesiji se je maloobmejna izmen ;a-i va med Italijo in Jugsolavijo v pr-| vih desetih mesecih letos povec ala ■ za približno 20 odstotkov in dose | gla 95 milijard lir. Vendar ie se-I stava te izmenjave precei ueugod I na za Jugoslavijo, ki izvaža pred
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
SIP opominja naročnike, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo računa za IV. trimesečje 1981. Poziva zato tiste, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej, da se tako izognejo prekinitvi, ki jo predvideva Servisni pravilnik za neplačnike.
SIP Societa Italiana per 1'EsercizioTeIefonico
BENETKE — Sirakuzanski ver ski fanatiki? Izsiljevaici ali običajni roparji? Naziv in namen skrivnostnih roparjev posmrtnih ostan kov sv. Lucije sta za beneške preiskovalce za sedaj še nerešljivi u gar.ki.
Do nenavadnega ropa ie prišlo v soboto ponoči. Ropar la — po na glasu sodeč sta bila oba Benečana — sta vdrla v cerk»» sv. Jeremije, pod grožnjo oro.-ja prisilila k tlom župnika in noveporočtnca in po nekaterih neuspelih poskusih na-posied tudi razbila stekleni pokrov rakve. v kateri je lilo ohranjeno truplo, sv. Lucije. V Žakelj je eden izmed dveh roparjev spravil svile no tuniko in krhke kosti nog in desne roke. Lobanje na kateri ie bila pritrjena srebrna maska, pa nista vzela, kar najbrž pomeni, da ni šlo za rop v tradicionalnem smislu besede.' Vrhu tega je material na vrednost posmrtnih osiankov ne znatna, nekateri poznavalci na celo trdijo, da bosta roparja, ko bosta odprla Žakelj, doživela grenko nre senečenje ker naj ’o: se medtem ostanki spremenili v kupček nič vrednega prahu
Prav zaradi tega jo neobičajni rop sprožil vrsto ugibanj. Sta mor da beneška vlomilca le posrednika sirakuzanskih verskih fanatikov ki se že desetletja bijete zato. da bi posmrtne ostanke čaščene srščan ske mučenice pripel in !i v rodno Si raeuso? Beneški verniki užalieno odgovarjajo, da gre /a hinotezo ki jo utemeljuie le burna domišliiia. In najbrž imaio nrav Boli verjetno je namreč, da gre za poskus iz
siljevanja ki je v zgodovini rooov cerkvenih relikvij dokaj običajen, saj je v preteklosti marsikateri »sveti predmet* priromat nazaj v cerkev od koder >o ga itdnesli, in to prav gotovo ne zastonj.	i
Okoliščine ustaškega	!
atentata v Stuttgartu	!
BONN - V soboto okrog 19.30 je na dvorišču jugoslovanskega informativnega centra v Stuttgartu eksplodirala bomba. Zaradi suma, da gre za dejanje fašistične emigracije, je zahodnotiemška policija že usmerila preiskavo proti organizaciji »Revolucionarna hrvaška armada Nemčije*.
Eksplozija ni terjala človeških žrtev, povzročila [ra je za okrog 200 tisoč mark gmotne škode. Uslužben ci informativnega centra so bili v času eksplozije v poslopju zahodno nemških sindikatov v Stuttgartu, kjer so priredili jugoslovanski večer in predvajali filme s puljskega festi- I vala. Eden izmed članov jugoslo ! vanskega kulturno informativnega ! centra je izjavil, da so neznanci v j trenutku, da so bombo podtaknili tu \ di v poslopju, kjer so se zbrali Ju- j goslovani. Predstavo so prekinili, Jugoslovani pa so poslopje zapustili. Tedaj je tudi zazvonil telefon v juž nonemškem radiu, kjer je isti glas v nemščini z jasnim hrvaškim ak centom napovedal drugo eksplozijo j ter zagrozil z drugje podtaknjeno j hombo. Med Jugoslovani v StnPmr til je po eksploziji zavladalo velilo Ogorčenje, (dd) ,	' j
TREZOR
spet v Ulici Nordio
Servisi
TREZORJA in RAZDEUEVANJA KOLKOVANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
- ki so bili začasno premeščeni v Ul. Pellico -so se vrnili v prenovljeni sedež v
Ul. Nordio
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA
cit