175. Številka.
Trst, v četrtek, 15. septembra t SDS.
Tečaj XX IH.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o (In i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna knnsorcija lista „Edinost" v Trstu,
Novejše vesti.
flplicrn 14. Prevoz blagopokojne cesarice na kolodvor ho je vršil udeležiti vsega prebivalstva. Vsa javna poslopja iti mnogo zasebnih so bila okrašena švicarskimi in genevškimi /ustavami. Vse prodajaln ice so bile zaprte. Sprevod ne je pričel pomikati po H uri zjutraj. Spredaj je jezdil oddelek žandarmov v svečanostni uniformi, pod poveljstvom jcdnega kapitana. Na to je sledil mrtvaški voz, v katerega je bilo uprcžcnih četero konj, okrašenih o<leli od črne svile in črno-belimi per-janioami. Mrtvaškega voza, kateri je bil tudi na vseh četi rili krajih okrašen z črno-belimi perjani-eami in ]>almnmi, je bilo komaj videti izpod ne-številnih veneev. Vozu sta sledila dva voza z venci, zatem so sledili dvorjani cesarice v šestih vozovih. Na to sta korakala dva oddelka žaiulannov, nadalje voz, v katerem sta bila za vezni sovet in genovska vlada. Ta voz so spremljali huzarji, oblečeni v belo rudeče plašče. Mrtvaški sprevod je sestal iz vozov, katere jo vodilo oficijelnih oseb in so je počasi pomikal skozi množice. Kolodvor je bil prosto okrašen. Krsto s truplom oe-sariee, katero so spremljali dvorjanstvo, členi za-veznoga sveta in kantonske vlade, so po blagoslov ljenju sprovcdli na vagon preko dvorane na kolodvoru, ki jo hibi po odredbi vlado izpremenjona v žalni portikus. Dvorjanstvo jo zasedlo mrtvaški* vlak, kateri se je požel premikati tiho.
Na posebno željo se je vršila slavnost tiho, prosto in brez vsake vojaške asistence.
llern 14. Truplu pokojne cesarice so ska-zovale časti po vsej poti od Geneve do tu. VLo-
P O D L I 8 T E K,	3!!
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. VIII.
Moten dan legel je na zemljo, sivi oblaki so se gonili po nebu, morje je šumelo v pusti Inki in lizalo breg, kakor kača, iskajo si plena, a z gore jo hučala burja, zaghišujo tožno ječanje cerkvenih zvonov, zamolklo udarjanje bobnov, sumo trenutek si slišal težke korake, nekaterih nrkobuzirjev, ki so hodili v četah po mestu, da preiščejo vse uskoške hišo, da zaplenijo vse blago, kar ga je bilo v njih. A mesto je bilo pusto, kakor da je narod izginil v zemljo, bilo je mrtvo, prazno, kakor noč brez zvezd, kakor srce brez ljubezni. Samo včasih seje pojavil na ulici kak božji sluga v črni suknji, motnega očesa, povešene glave, kakor da bi Sel blagoslovit grob; samo včasih si videl, kako gre kak l skok vojak po časi brez orožja na kaštel, da zapiše svoje ime. Mnogi gredo tja, a mnogi se no povrnejo. Pred kaštelom so stala troja vešula, a na vsakem se je zibalo bledo truplo uskofikega junaka, odzadaj zvezanih rok. Oh prvih vešulih je sedela na zemlji žena in oklepala z rokama kolena. Črne lasi so jej padale razmršeno izpod rudeče kape na mrko čelo, na zlati ovratnik, na belo srajco. Temno lice se je skremenilo v kamen, a črne oči je vpi-
sanni, kjer se je vlak ustavil za četrt uro, je bila ; postaja zaprta. Kantonske in občinske oblasti so skazalc časti zemskim ostankom cesarice, a so zvonili zvonovi mesta. Istotako se je godilo v Freibnrgu. Tu v liernu je stal vlalc pet minut. Postaja jo bihi zaprta.
('lirig 14. Ko je šel tu mimo vlak s truplom cesarice, došlo je do impozantno sožaljne manifestacije. Na postajo so došli odličnjaki avstrijsko kolonije in društva Ogrov, Predarlčanov in Tirol-cev, bivajočih v Curigu. Vlada je bila zastopana po predsedniku Stoekelmu in po mnogih drugih dostojanstvenikih. Mesto ('urig jo bilo zastopano po olminskem svetu. Potem so bili navzoči konzularni zastopniki in mnogo gospa v črnini. Policija je ukrenila vse previdnostno odrede. Dve sumljivi osebi so pridržali na policiji ves čas, dokler je vlak stal na postaji v Curigu. Postaja je bila zaprta. Vlak je dospel ob 4. uri 1(5 min. ob zvonenju zvonov cerkva. Poslanik avstro-ogerski na zveznem svetu, grof Kiifstein je, vos ganjen, je vsprejemal v imenu cesarja izraze sožalja od strani zastopnikov oblasti in konsulnrnega zbora, obljubivši, da o teb izrazih sporoči cesarju.
Dvornemu maršalu je bilo izročenih mnogo vencev, med katerimi je bil sosebno lop oni, katerega so poklonili Avstrijci, živeči v Curigu. Gospe iz C u riga pa so poklonile šopek v obliki srca, kar je opominjalo na dobroto srca pokojne cesarici!. Mnogo gospe so jokale in medilo pred vagonom, v katerem je ležalo truplo. Vlak je stal 20 minut. Ves ta čas "so zvonili zvonovi vseh cetkva.
Clirig 14. Železniško postaje, mimo katerih je šol vlak s truplom cesarice, so bile nadzorovano od policijo. Cas, ob katerem dospe vlak na posamične postaje, so drži tajnim. Govori se, da so
rala v truplo na vešalih, ne da bi kedaj zamižala, ali polivala solze.
»Umakni so, žena!« zavpije stražar, »kaj sodiš tn in huliš v toga obošonca? Za to ni tu mesta!«
»Kje pa?« odvrne mirno žena, gledajo mušketirja, »on je moj človek! Kje imaš dušo? Daj, da so ga vsaj še jodenkrat nagledam !«
»Prijatelj!« pristopi neka starka k vojaku, »daj, prosim to, povejmi, veš li za mojega sina; Pero Radakovič mu je ime. Danes zjutraj je šel som na kaštel, a še sedaj se ni povrnil. Bog daj dobro tvoji duši!«
»Ne vem. Varuj se me! jo odgovoril stražar, »ako je lump, kakor oni tam-lc, obesijo seveda tudi njega. *
»Prijatelj — gospod!« je spregovorila starka, »pusti me h generalu, da mu poljubim roko —«.
»Nazaj! baba!« je zakričal mušketir, ako no, dam ti s kopitom«.
1 'boga starka je vila roke in pritiskala solzno lice na trde zidove kaštela. Naj ga omehča ? Ali naj ima kamen srce, ko ga nimajo ljudje?
V stolpu kaštela jo sedel Rabata za malo mizo in premetaval papir, a ob njem jo stal poročnik Capogrosso.
»To je torej popis vseh teh kukavic? je rekel general.
»Kolikor smo jih našli: Htulonovič, »Črni Niko« — a zlasti oni zlodej Juriša so nam vtekli z (»00 mož.
vlak na jedni manjih postaj blizo meje ustavi toliko, da stopi na avstrijska tla ravno o polu noči.
1)1111 »j 14. Zdravstveno stanje cesarjevo je zadovoljivo. Danes na vse zgodaj je bil cesar že v svojem pisalnem kabinetu in je odpiral korespondence. Ves dan je vsprejemal razno osebe, med temi fin. ministra dra. Kaizla.
Ihlllaj 14. Proglas cesarjev, s katerim Njegovo Veličanstvo izraža svojo zahvalo za pojave žalovanja na smrti cesarico, je naslovljen na oba mini-sterska predsedniku ter izide v nedeljo v vseh oficijelnih listih.
Dunaj 14. Nj. Veličanstvo cesar je prejel sožaljnih brzojavk od papeža in več vladarjev. Nemški cesar je brzojavil: »Dospevši ravnokar od vojaških vaj sem izvedel grozno vest o strašnem hudodelstvu. Globoko presunjen najdem komaj besed, da Ti povem, kako sočutstvujem s Teboj in sožaljuje občutim veliko zgubo Tvojo. Gospod nas izkuša, a mi, ljudje, ne moremo umeti njegovo izkušnje, katera nas tlači. Toda edina tolažba za nas revne zemljane je ta, da je naša osoda odločena zgoraj.«
liuski car in carica sta brzojavila : »Poročilo o strašnem hudodelstvu je prosuuilo naju globoko. V tej tako grozni skušnji izražava Ti najino odkritosrčno sočutstvo. Bog te poživi in okrepi, da bodeš mogel prenašati to nomidomestno izgubo.«
Dlliiaj 14. Priredba mosta v znak žalovanja napravlja že sedaj globok utis. Po vseh prodajal-nicuh — tudi v nnjoddaljenejih krajih mesta — so izloženi kipi, slike, fotografije pokojne cesarice, obdane znaki žalovanja.
Dunaj 14. Posamično vojaške oblasti no polože vencev na krsto, ampak vojni minister položi jeden venec v imenu vse armade.
»Je-li res? Grom in pokol! Da bi znal za malopridneža, kateri jim je povedal vso to!«
»Tisti bi res zaslužil vošahu.
»Mislim, da bi. Ste-li polovili Dadmatince?«
»In povezali, Se danes jih prodamo beneškemu generalu, čim burja malo poneha.«
»Beno. Ste si zaznamovali vse Uskoke, katerih smrt zahteva Paskvaligo?«
»Se danes se obesijo,« Ste-li odvzeli orožje I "skokom ? So-li preiskane vse hiše ?«
»Vse po Vašem povelju.« Dobro, Prej nego jih usmrtimo, ostaja nam dvojno delo, A res zelo težko. Kaj hočete----?«
»Ali Paskvaligo pravi, da je to prvi pogoj,«
»No, kako hočemo?«
»Prepustite to meni. Ali kaj pravite za vojvodo Daničiča?«
»Tu no morem nič narediti. Javite to Pa-skvaligu, recite to tudi škofu. V Gradcu so mi rekli, da se ne smemo dotakniti Daaičičev. Tam jih gledajo posebno milostljivo. Ali ako nas pokličejo na odgovornost za ono drugo?«
»Zvalite vso krivdo na-me, a jaz utečem. Vi ste pa čist!«
V tem jo vstopil zastavonosoe goriško vojsko in dotakni vsi se roba klubuka, je rekel.
»Gospod kapitan Danilo Barbo prosi, da bi smel priti pred lice gospoda generala.
Rabata se jo stresel.	(Pride še.)
Ihuiiij 1 4, Vse Indije o. in k. vojno mornarice so razobesile na pol droga rastavo Avstro-Ogersko in vrhu oriilamo.
Med pogrebom bodo v Pulju mrtvaški obredi spremljani od 21 strelov i/ topa. Za časa žalovanja bodo nosili lastniki v črnem |K>rte-epoe in naramnike.
Otlcsa 11. Kolonija A vstro-< >geiska tla položiti na krsto eesariee venec, a dan pogreba priredi zadušnico.
21. polk dragoneev v Kišonevu, katerega imetnik j« nadvojvoda Oton, da tudi položiti vence na krsto in je izrekel brzojavno svoje sožalje svojemu imetniku.
(tciieva 14. Lueheni je pisal pismo predsedniku Kiifty-ju, v katerem zahteva, naj ga postavijo pred sodišče v Lueernu, kjer obstoji smrtna kazen. Listi menijo, da se to ne more zgoditi, ker hi bilo nezakonito.
(•enevai 14. Lueheni je izjavil med drugim, da — ako hi bil v Italiji bi i>il umoril kralja 1'mborta.
Poleg že zaprtih so aretovali v zadnjih 24 urah še 12 oseb, ki so na sumu. Mej t"ini je posebno sumljiv neki lialduzzi, ki je hil haje v zvezi z Luohonijem malo popred, nego se je izvršil zločin. Vedno bolj se utrja menenje, da je Lueeheni imel sok riveev, ki so sklenili, d:i umore katero-koli visoko esebo.
Kini 14. Papež je naložil nunciju na Dunaju, da ga zastopa na posebnih slavnostih.
Sožftljke cesarju Franu Josipu, Predsednik Francoske republike je htzojavil: Presu njen groze vspričo poročila o grdem hudodelstvu, 'katerega žrtev je X j. Veličanstvo oesarica, zagotavljam Vaše Veličanstvo našega odkritega sožalja, katero čutimo z vami vsem srcem .
Angležka kraljica Viktorija je brzojav i la : »Nedostaje mi besed, da hi izrekla svoje iskreno sožalje, svojo grozo, liog Te obvari in Ti pomagaj !«
Italijanski kralj Humhert je hrzojavil: »Nepričakovana in grozna nesreča, katera je zadela Tebe, napolnuje me grozo in ogorčenostjo. Želel bi hiti pri Tehi in Ti pokazati s svojo ljubeznijo svoje sočutje v Tvoji bolesti; čeprav daleč od Tebe, pridružujeva se kraljiea Mnrgnrita in jaz Tvojim solzam, Tvojim molitvam in prosiva Boga tolažbe, kakorsne Ti more podeliti le on. Objemam Te.
Sožaljke so poslali nadalje: Kraljiea in regenti nja Španska, princ-regent Havarski, Saksonska kralj in kraljiea, VirtemherSki kralj, Nizozemska kraljiea, Rumunski kralj, Srbski kralj, nadvojvoda Badenski, predsednik Švicarsko republike, predsednik Zjcdinjenih držav v Ameriki, nadalje vladarji vseli držav skoro vsega sveta, med temi iz Japonu, Canzihara, Peru, Chile, Urunguav in Sijama.
Ali združenje s Trstom?
n.
\r prvem članku pod tem naslovom smo se bili oddaljili od pravega predmeta. Oproščeno nam bodi to, saj nas je bil zavel g. člankar v »Naši Slogi« se svojimi zares umestnimi opazkami o grehih, ki jih del amo 11 rvat je in Slovenci na veliko škodo razvoju naroda: se svojim postopanjem v novinarskem iu politiškom delovanju.
V drugem oddelku svojega članka se bavi avktor v »Naši Slogi« zopet z izvajanji, katere je bil priobčil zagrebški »Obzor« v zagovor ideje združenja Istro s Trstom.
Na temelju proučevanja, nadaljevanega skozi 4 leta, na temelju grenkih skušenj ter vsestranskega opazovanja naših narodnih, političnih in gospodarskih razmer ni mogel priti do druzega zaključka, nego do onega, katerega smo že priobčili : da si ne moremo želeti združenja same Istre s Trstom!
»Obzor« je bil rekel: »To vse ni nič nasproti moralnemu vspehu, kadar bi Laginjev, Spin-čidev in Mandidev glas zagnnol v dvorani tržaške zbornice; to bi bil prvi korak do narodnega zje-dinjenja.«
Na prvi pogled je vse to — pravi člankar — lepo in laskavo za naše poslance, ali v praksi, v narodnem življenju ne bi imelo to veljave. Za
sedaj, nota hene : za sedaj, je za nas več vredno, ako smo iztrgali Italijanom iz rok upravo kake vasi, nego da množimo število rrnega to v v Trstu. Ob sedanjih razmerah ne smemo pozabiti, da rti smeti izpuščati pitanega in loviti divje, dokler imamo neprijatelja v hiši. Kajti, kdor hoče objeti preveč, ne doseže ničesar.
(lan k ar »Naše Sloge« dokazuje nadalje, da tudi gospodarski interesi Istre niso enoviti. Manji del teži se svojimi gospodarskimi koristmi v Trst, veči del pa deloma v 1'ulj, deloma na Reko. Ogromna večina Istranov ne teži torej v Trst v ekonomičnem pogledu. To isto nam dokazuje tudi zgodovina, da je bil Trst vedno oddaljen od Istre, dokler ni pod Napoleonom postal središče Ilirije. A tu smo zopet na onem, kar smo zatrdili že opetovano: da se sama Istra ne sme združiti samim Trstom, ampak bi se morale združiti v j od no upravno skupino vse one pokrajine, ki so sestavljale ilirsko kraljestvo Napoleonovo!!
Drugače hi bilo morda, ako bi se smeli nadejati pamoči od zgoraj. Ali skušnje so nas menda že poučile, da take pomoči se nimamo nadejati, ampak da moramo sami orati ledino in rušiti zapreke, ako hočemo povzdigniti narod. V to pa treba treznega, vztrajnega dela. Sami obširni programi nam ne koristijo za sedaj, dokler nam je golo življenje v nevarnosti.
Clnnkar očita Hrvatom po vsej pravici, da so veliko preveč idejalisti. l'ri čaši vina in v svojih govorih bi si hoteli hratu prisvojiti ves svet od Triglava do Balkana, a kadar prihaja prilika za delo, tedaj se radi umikajo v kot. Na Hrvatskem imajo rodoljubi na svojem delu vse premalo de-mokrntizma: vse premalo stopajo med narod. Ljud-stvo je jedro, ki ostaj i vedno, inteligencija in aristokracija pa sta nekaj, kar prihaja in odhaja.
Po misli člankarja greše Hrvatje tudi v tem, da mislijo, da se morejo združiti le v okvirju Ogorskc in da bi bil greh, ako bi kdo le mislil, da bi se mogli združiti tudi v Avstriji, češ: ex-tra Hungariam non est vita. Pa ne le to, ampak vzdržuje se tudi tisto politiško trganje iu pehanje, ki ne dopušča, da bi Dalmacija pomagala Istri.
Iz vsega sledi torej, da nam umetno združe-ženje jodne same pokrajine s Trstom ne hi koristilo, marveč škodilo mnogo. Pripravljati pa treba d o h r o v o 1 j n o, n a r a v n o z d r u ž e n j o pojedinih delov narodnega ozemlja, a to se more le resnim, treznim in požrtvovalnim delom.
DOPISI.
Iz dkedllja, (lzv. dop.) Gospod urednik! Oprostite, da Vam tako pozno poročam o onem dnevu, ko smo so solznimi očmi poslavljali od našega bivšega kapelana g. Andreja Cinka. Kdor je istega dne Sel mimo stanovanja g. Cinka, vprašal je gotovo radovedno: čemu toliko ljudi pred stanovanjem g. kapelana?! Nenadoma nam je bil odvzet g. kapelan. Istotako naglo je vrelo mlado in staro, pozdravljat svojega ljubljenca, duhovnika in človekoljuba, kakoršnih je tu, žali Bog, malo. Pose-ho n utis so napravili nedolžni otročiči, ki so se kar gnetli, da pozdravijo svojega dušnega pastirja, ki je žrtvoval samega sebe, za blagor onih, katere je ljubil nad vso. Slehernemu je bilo čitati na licu, da ga ni privola radovednost, ampak resna srčna ljubezen, ki se je izražala — v solzah.
Kakor je dan naraščal, tako jo naraščala množica ljudi, da pozdravi svojega ljubljenca. Ko pa je nastopil mrak, videti je bilo, kako žalostno so prihajali pevci društva »Velesila« (katerim je bil g. Cink pravi sodrug na pevskih vajah), da pozdravijo par narodnimi zbori svojega prijatelja, S pevci je došla tudi domača škedenjska godba, ki ni hotela zaostati, da pozdravi divnim Naprej« svojega ljubljenca. Ko so tako tekmovali pevci in godba v pozdrav g. kapelanu, vstopil je isti med zbrane, zahvaljuje se na krasnem pojavu ljubezni, ki sti inu ga priredila društvo »Velesila« in godba, z drugimi vred. Ko se je tako zahvaljeval, ni bilo med množico niti enega suhega očesa. Vsejeihtelo. Ko nam je zaklical zadnji ■<•'/, Bogom .slišati jo bilo celo glasen jok.
Nepozabni g. Cink ni bil nam le pravi dušni pastir, ampak v vzvišenem duhovskom poklicu svojem imel je še to čednost, da je bil ugleden delavec tudi v čast svojemu trpečemu narodu.
skedenjci nismo zgubili le pravega bo-I žjega poslanca, ampak zgubili smo žnjim tudi marljivega in požrtvovalnega tajnika in predavatelja »Čitalnice« v Skednju, za katero je žrtvoval dnevni iu nočni počitek. Zbiral je in urejeval predavanja, da nas jo krepil v narodnem in gospodarskem obziru, za kar mu jo in ostane vedno hvaležen odbor ( 'italniee <.
\ am pa, dragi Dekanci, priporočamo v imenu Skedenjeev, da sledite sedaj Vašega dušnega pastirja naukom! Verjemite mi, da bode tako le vam v korist.	$ k e d e n j c.
Politični pregled.
Tržaško vpra&anje. Od nemško konservativne strani pišejo z Dunaja o dogodkih v Trstu:
»Zdi se, da je tam gospodujoča progrossova stranka praznovala prave [saturnalije (razuzdane slavnosti). Onega dno, ko jo došla smrtna vest iz Geneve, pustili so v mestnem vrtu mirno koneor-tovati, kakor da se ni zgodilo ničesar. A zdi se, da je bilo šo grših protiavstrijskih demonstracij. Na vse zadnje treba torej uineti, ako jo ogorčeno slovensko prebivalstvo odgovorilo s protidemon-straeijami.
V občinskem svetu tržaškem je gospodovalna stranka, zasukavši sulico, tožila cesarju zvesti avstrijski živelj in seveda tudi cesarske uradnike. Vladnega komisarja je uglušila sodrga na iraleriji. Po vzoru zbornice poslancev ima v mestnem zboru tržaškem, kakor znano, v razpravah tudi sodrga svoj votlim consultntivum. — V tem trenutku, ko je vsa monarhija jedna sama hiša žalosti, nam ne daje, da bi govorili o političnih vprašanjih, pine-zajočih v narodne in strankarske momente. Toda jedno se smo reči, da — čim se povrnejo normalne razmere — bodemo morali iti na to, da V velikem stilu prerežemo primorsko in sosebno tržaško vprašanje. Skrajni čas je!«
Občinske volitve v Gradci. Predvčerajšnjem se je vršila v Gradcu volitev za III. razred v občinski zastop. Udeležba je bila nenavadno velika. Izmed :$(.>7K volilecv jih je volilo nič manje nego 2230. Kakor ni bilo drugače pričakovati so z m n g :i 1 e z d r u žene n e m š k e s t r a n k e n a vsej črti. Socijalno demokratični kandidat, poslanec Rcsel, je dobil 4;)0 glasov.
Ta volitev je velik moralni udarec za vlado, katera je z svoječasniin razpustom občinskega zastopa pokazala, da se ne strinja s politiko in miš-Ijanjem graških občinskih očetov. Ako 1 >i vlada bila prej pozornojše opazovala, kakov duh veje v (J rude i in postopala proti antidinastičnim elementom z vso zakonito strogostjo, ne bilo bi jej treba doživeti tega poraza.
Toda vlada je velikonemškim petelinom v Gradoifvcdno prizanašala in to je rodilo nasledke, ki so naravnost protivni ugledu državne avtoritete.
Fiat applicatio! V Spljetu se jo vršil dne 5, t. m. shod hrvatskih a h i t uri j e n to v in vse u 8 i l i še n i ko v iz Dalmacije. Shoda seje udeležilo kakih šestdeset dijakov. Isti je bil sklican v namen, da se hrvatski dijaki posvetujejo o organizaciji in o delovanju dijakov na polju kulturo, narodne zavesti in gospodarskega življenja.
Na shodu, kateremu jo predsedoval gospod Se nja kovic, seje sklonilo, ustanoviti v Spljetu ferijalno društvo, katero bodi središče hrvatskega dijaštva. Ozirom na vseučilišče so sklenili obiskovati samo slovanske visoko šole v Pragi in v Zagrebu. Glede zagrebškega vseučilišča se je sprejela resolucija, v kateri so poživljajo vse občine v Dalmaciji, da pošiljajo deželnemu zboru peticije z zahtevo, naj isti izposluje v državnem zboru, da bode hrvatskim dijakom iz Cislitvanije dovoljeno obiskovati zagrebško vseučilišče in da bodo državni izpiti tega vseučilišča veljavni za nastavljanja tudi po Cislitvaniji. Nadalje se je sklenilo, delovati na to, da se v Zagrebu ustanovi medicinična fakulteta. Shod je konečno izrekel, da ni v zvezi z nobeno politično stranko v Dalmaciji in tudi da ne stopi v nikako zvezo z istimi. Ferijalno društvo »Svačie« bode prirejalo javna predavanja za ljudstvo. Na teli predavanjih se bode razgovarjalo osobito o gospodasrkih razmerah in se bode delala propaganda za ljudske posojilnice.
Po shodu so se podali dijaki iti corpore v Salono, da si, pod vodstvom monsignora Blllida, goledajo izkopanine grobov hrvatskih kraljev.
Tuko so jo pulilo v Spljetu na shodu abitu-rijontov in vaenčiliščnikov. Slovensko visokošolee pa !>i prosili, da čitaju, da premišljajo, da izprašajo svojo vest in svojo ljubezen do naroda in potem — fiat applicatio. Posnemajte svojo tovariše iz Dalmacije, kajti jedino po poti, na katero kažejo sklopi dijaškega shoda v Spljetu, je možno dijaku res delati za narod. Vsako drugačno delovanje dijaka v javnosti ga le odtujuje vrlini dolžnosti njegovi. Posnemajte torej, da najdete sebe, svojo dolžnost, svojo resnično nalogo.
Tu nekoliko opazke. O shodu slovenskih vi-sokošoleev nam prihajajo še vedno spisi v pojasnilo«. Se stališča svoje sodbo o nalogi dijaštva iti njega razmerju v vrstah naroda, katero stališče je označeno tu gori, bi najraje ne priobčili teh spisov. Toda, ko jo hountija že 111 in so jo klopčič, žal, zamotal tako nesrečno, pa že ni drugače, nego da ga razvijemo polagoma zopet po zbistronju pojmov o nalogi dijaštva, o načinih, kako more isto koristiti narodu, in o stališču, na katero naj so postavi isto v našem domačem javnem življenju. V ta plemeniti namen so odprti naši predali (a le za mirno in stvarno polemiko) gg. akademikom tega in onega mišljenja.
To bi bili torej razlogi, zakaj bomo šo objavljali spisov o shodu slovenskih vseučiliščnikov.
Domače vesti.
Sliiofnji večer je minol relativno mirno, ker so so ukrenile vse možno varnostno odredbo in so vojaki stali povsodi, kjer se jo slutilo nevarnost. Sosehno pa se je tildi palača »Piecolova« hladila v senei bajonetov. Včeraj je Piecolo« črno obrohil svoj balkon. Paura fa novunta !
Tekom včerajšnjega in današnjega dne se je jako pomnožil žnlobni lišp po ulieah. To je ugodna posledica mogočnega pojava čutstvovauja širokih mas. Falzifikatorji in terori/ovale i javnega menenja pa naj so le jezo. Množenje črnih zastav je odgovor na vskliko: Doli z žalovanjem!
V	pomnoženje je prišlo danes tudi nekaj vojakov iz Pulja.
Na stanovanju „prvega občana tržnškegn" ni bilo do danes ob 1. uri popoludne šo ni sledi kakega znaka žalovanja. Beležimo to brez komentarja.
Sedaj br/o,javljajo. Angoli, Cambon in • Hortis so brzojavili včeraj grofu Thunu, da — kakor pravi »Piecolo« - označijo pravo nrav tržaških demonstracij. Lpamo, da so pojasnili tudi pomen vsklikov »Živel anarhizem!« in »Doli z žalovanjem!« iu pa namen revolverjev in bodalo, katerih so našli v veliki množini pri ljudeh, ki — niso barbari!
Zaprli so tri slovensko delavce v plinarni, ki so grozili svojim italijanskim tovarišem, tri italijanska delavce pa radi izjav, no-v a r n i h d r ž a v i.
V	Krizu se je razburjenje poleglo. Izgredov pa sploh ni bilo tam iu je jasno sedaj, da so ono vznemirljive vesti širili le peklenski jeziki z namenom obsckovnnja na škodo okoličanom. Tako se jo govorilo tudi po Trst«, da hočejo Križani porušiti vodovod da bi Trst ostal brez vode, da hočejo porušiti šolo Lege, da je že mrtvih itd. Včeraj je hitel v Križ tudi gosp. poslance Ivan Gori up, da bi vplival pomirljivo. Tako je prav! Pokažite ob-rekovalcem, da smo mi — kulturni živelj v deželi!
Iz Nabrežlne. nam poročajo, da so bile tudi v Devinu — v torek iu sredo zvečer — demonstracije proti Italijanom. Sinoči zvečer je došlo v Nahrežino 1H0 vojakov. Tu je bilo aretiranih nekaj oseb. Sedaj se je nadejati, da se ne ponove več demonstracije, ker so Italijani — odšli. Prejeli smo tudi nekoliko podrobnosti, katere upotre-bimo prihodnjič.
Tako ni prav iu tako tudi ne! Včerajšnji »Indipendente« pripoveduje o »nekem pogovoru«, ki ga je baje imel gospod namestnik včeraj s predsednikom »nekega« društva iu kateri pogovor da je uplival aa odredbe oblasti od predsinoči. Potom pa opaža, da oblasti bi storile veliko bolje, ako bi — namesto da nastavljajo vojake po mestu — poslale iste v okolico kakor n. pr. v — sv. Križ, da preprečijo, da ne bi d r u hali pridrvile v mesto.
Abstrahujemo tu od žaljenja okoličanov, ki tiči v takih besedah, ampak konstntujemo le, da
tem tržaškim Lahom ni nikdar prav. Najprej očitajo oblastim, da ne razvijajo dovolj energije, jh>-tem pa, ko so oblasti ukrenile vse potrebno in so celo vojake poslale v varstvo istih — pa se derejo zopet, kakor da se jim godi krivica.
Naj le zahvalijo Boga, da so bili te dni vojaki v mestu in ne v okolici !
Nepričakovan učinek. Med tistimi, ki so kričali v mestnem svetu, da državne oblasti ne razvijajo dovolj energije proti izgrednikom tor so pozivali iste na odločnost, jo bil tudi svetovalec Piccoli. Oblasti so u mole sunek iz mestne dvorano in so se spokorile takoj naslednji večer, poslavši na ulice in trge vojakov. Ali glej, kakov nepričakovani učinek so provzročlli klici iz mestne dvorane : p r v i m e d aretirani mi j p bil — si n Piceolij a!!!
To je bil gotovo toliko nepričakovan kolikor lep učinek ; da-li pa je bil tudi po godu klicatelju po energiji, Piecoli-ju, o tein smemo dvomiti, sodeči po poklonih, ki jih je delal papa Piccoli nekje, da bi osvobodil lastnega sina iz pasti, v katero je poslednjega butnila tista toli znželjena energija! To je že smola, da energija ne zadevlje vsikdar le onih drugih !
Dunajska Relcliswehr o nemiri h v Trstu. Ta list piše lo/ii: > Umevno jo samo ob sebi, daje obsoditi te izgrede z vsaeega stališča. Poročila pa so tflase jednoglasno, da je bil včeraj v »Giardino publieeo« koncert in to jo bila surova brez-ta k t nos t. Daje bil veči del prebivalstva vslod tega zadet v svojih lojalnih in patrijotiČnih eut-stvih, je lahko umljivo. Med tem, ko so celo po italijanskih mestih izostali vsi koncerti in šumne veselice, so kaže kakor da gotovi krogi v avstrijskem mestu Trstu nt; poznajo nikakegu takta. Kakor tudi obsojamo sredstva, katerih se je poslužilo prebivalstvo v tem slučaju v patrijotični ruzjarje-nosti svoji, vendar njegovemu pntrijotičiiemu čutu pritrdi vsakdo. Italijanissimc je gotovo dimilo neprijetno, da so take protiitalijansko demonstracije izbruhnile v mestu, o katerem so vedno govorili kakor o čisto italijanskem mestu. Ti pojavi ostanejo pač v spominu, ako se bode izvestno italijansko Časopisje kedaj zopet čutilo suvereno«.
Nekoliko laške sodbe. Vredno jo, da slišimo, kako pišejo in mislijo v Rimu o sedanjih dogodkih in to naj si lo dobro zapomnijo naši ljubi prijatelji od one in drugo strani. To torej, kar stoji tu, niso naše misli, ampak pristni Italijani nam pravijo odkrito resnico.
V rimskem »Mattiuu čitamo namreč : »Rajši biti rojen Samojedeo nego kakor Italijan biti obnemogla priča onečtiščanju in razpadanja lastnega, nekdaj toli slavnega naroda. N' zadnjih štirih letih je uničilo nedolžno življenje štirim plemenitim osebam — italijansko bodalo!
Ne smemo trditi več, da anarhisti nimajo domovine. Le uklonimo so žalosti usode. Prelita krv pada na nas nazaj. Pri poznat i moramo, da so C a-serio, Angiollilo, Lueheni (morda tudi A o c i a r i t o, O b e r d a n k, kaj ? opom. stavca) lo izrodek našega skoro nepoboljšljivega etičnega propadanja. < )pravičenoje, daje sramota njihovih zločinov povrača na nas in nam vtisk čelo neizbrisno znamenje. S tem nikakor no obrekavomo domovino. Le pro-resnično je, da so naš narod v hudem boju za svojo življenje brezupno udaja vsem grdim nagonom, katerim je sploh podvrženo človeštvo. Naši rojaki romajo vsako loto na tujo, stradajo, duševno oslepljeni so brez zaupanja (?) v svojo moči nezmožni, da bi pošteno uporabljali isto. Lahko in varno nabira med njimi anarhija svoje zavrutno orodje. Včeraj sti žalovali Spanjska in Francoska, danes jo prišla vrsta na Avstrijo našo zvesto zaveznico, a kriv njo žalovanja je zopet — nas rojak ! Kdaj budemo občutili popolno odgovornost za tako hudobijo? Kdaj se prepričamo konečno, da ne smemo hrepeneti po prvenstvu v ničemer drugem nego lo v sukanju hoda len, ako si no resimo naroda skrajnim napenjanjem vseh močij iz stanja globoke nevednosti iu n ravnega pokvarjenosti ?«
To sodbo rimskega Mattina je priobčila tudi dunajska »Reiehs\vehr«. Glasom poročila iz Pariza istem listu, zahtevajo parižki listi, naj se se izgnani Italijani povsodi nadzorujejo najstrožje, ker so povsod velika nevarnost. Trebalo tla bodo najti sredstvo, katerim se prisilijo Italijani, da ob-
drže doma svoje specijaliste v sukanju b o d a 1 c.
V blag namen. Pišejo nam: "Gosp. Zadnik. trgovec na Corsu št. H., je blagovolil odstopiti 10 odstotkov u skupine za ono blago, katero kupujejo v njegovi prodajalnici Barkovljani in drugi okoličani. Do »edaj se je nabralo v ta namen od strani Barkovljanov in za Barkovljane 2 gld. <10 nvč., kateri so se že vročili dotičnim osebam. Rodoljubom iu okoličanom, posebno Barkovljanom, pri|H»ročamo toplo rečenoga gosp, trgovca.
11 e r o s.
Srečno pot! I/. Skednja nam poročajo, da so so delavci v tamošnji opekarni poslovili danes ter odšli nikomur v žalost. Srečno pot!
Lahi so v strahu, pa vse eno brijojo norce! Pišejo nam: Kakor ste čitali v Pieeolu« so baje okoličani (kateri pa ui bilo!) namenili napasti — mestno bolnico! Dr. Artieo je pa odredil, da se te divjake sprejme ^dostojno« ! Poslal je pred bolnico celili <» mestnih stražarjev in nadzornika istih; dalje so pripravili .'! (tri) briz-galniee in množino gasilcev ki so čakali da dostojno (besede »Piecolovc«) sprejmo okoličan ske! Ali ni to skrajno neumestna šala v teh dnevih razburjenja — šala, ki hi lahko rodila nevšeč-nih posledic ? Pustite okoličane na miru kakor oni puščajo vas, ker s tem, da jih zasra mujote in izzivate, dosegate baš nasprotno od onega, po čemur hrepenite !
Šale na stran torej, in glejte, da se poboljšate, ker dnevi so resnobni in neodpustno je, ako se kdo hoče igrati z ognjem!	Okoličan.
Kako se razumejo! Pišejo nam: V Turinu jo bila povodom tamošnje razstave tudi mednarodna regata (?) Ob tej priliki so priredili tamošnji veljaki ukupni banket, na katerem jo predsednik razstave, italijanski poslanec in predsednik italijanskega parlamenta Villa vskliknil v svoji napit-nici: »Moje misli mi begajo v Trst, ki je kri naše krvi, ki živi naše življenje, ki pripada nam, in ki se v ne dalju i bodočnosti tudi p o 1 i t i š ko z d r u ž i z nami«.
In kako je bilo dne 4. septembra v Barkov-ljah ? Tudi tu so priredili naši tržaški I talijani mednarodno regato, katera pa v resnici ni bila mednarodna; tudi tu so priredili banket na čast predragim jim gostom iz blažene dežele, a duhovitih napitnin menda ni bilo, ker — — nu, ker — niso bili sami. Le podpredsednik mestnega svfctti tržaškega g. Bonussi, jo napil starodavni, veliki ukupni materi (?) večnemu Rimu!
Istotako bratsko veselo se jo imela blaga gospoda, združena v »nebeškem veselju druzega večera v prostorih italijanske gimnastike v Trstu, kjer so bili bolj sami med svojimi in od kjer so izlotale napitnice kakor pomladanske lastovice i/. Trsta v Rim in nazaj. Vladni krogi italijanski niso niti obsojali izeka g. Villi-ja v Torinu, in kaj so rekli vladni krogi v Avstriji o napitnini gospoda Bcnussija?!	Heros.
Nesreča na železnici. »Slovencu« pišejo: V soboto dno t. m. je povozil dolenjski vlak, prihajoči iz Rudolfovega v Ljubljano, pod Grosupljem voz, na katerem je sedel voznik. Železniški čuvaj jo svaril voznika, ki je pridrvil po cesti, ravno koje prihajal vlak. Stroj jo prijel zadnji del voza in ga stri, »ločim je voznik srečno ušel gotovi smrti, istotako konj, ki je zbežal na travnik i u tam prestrašen rezgctul. Ta nesreča pa no bi so bila mogla zgoditi, da jo železni tirna obeh straneh ograjen.
Objava. Poletni poštni iu brzojavni urad pri Sv. Štefanu, politični okraj Poreč, bode odprt do ;»(). septembra t. 1. in to z ozimni na izdaten obisk kopališča.
V smrt lia vešallh je bil v ponedeljek obsojen v Celovou radi umora Jožef Smetaaek v Grobinju na Koroškem.
100.000 kron in 2-krat 25.000 kron so g'.uvoi dobitki velike jubilejske razstavne loterije, kateri se izplačajo v gotovini /. mimo 200i0 odbitkom. Opozarjamo nase čitatelje, da bode prihodnje Žrebanje nepreklicno dne 15. septembru.
Koledar.
Danes v četrtek 1;'). septembra: Nikomcd, mu<3., Evtropija. Jutri v petek 10. septembra: Ljudmila,, Kornelij
Solnčui:	Lunin:
Izbod ob f>. uri 3H nun.	Izhod ob -L uri T)H miu.
Zahod ., i>. «U „ ■	Zahod „ 5. „ „
Th je M«S. teden. Danes je 257. dan tega leta, imamo torej Se 10S dni,
Zadnje vesti.
Cnrfig 1f». hvorni vlak s truplom cesarico jc (l«»s|»ol v Hudi- ol» 11. uri .'»<> min. \a |m»stajo so prišli kralj in kraljica Romunska in knez ll<>-han, ki m> položili ilva velikanska vene« na krsto.
Bltcll* la. Iz (»ene ve iu ( 11 riga so <Io>la policiji v Si. (iallen poročilu, tla je Itilo o odhajanju vlaka opaziti u.i kolodvorih sumljivih osel*. Vsleil tega I h h 1 o vsi kolodvori, mimo katerih še pojil«-vlak, strogo nadzorovani od policije.
IJrnek na Muri lf>. \a tukajšnji postaji je trčil hrzovlak št. f) oh tovorni vlak št. 121. Sprevodnik .Fakoh Seihert je ostal mrtev, dva sprevodnika sta ranjena. O.l potnikov pa ni bil ranjen nikdo. |'et vozov tovornega vlaka je bilo vrženih s tira, istotako lokomotiva hrzovlaka. Posledice le nezgode hi bile lahko postale grozne, kajti v zadnjih vozeh tovornega vlaka, ki so skočili s tira, jo bilo naloženih s petrolejem, oljem in smodnikom. Nekaj sodčkov s smodnikom je skočilo z vozov iu so se valili z železnice doli.
I MOIllOSt 15. Vlak je priplul na tukajšnji kolodvor ob 7. Juri in tri četrt. Pričakovali so istega civihie in vojaške oblasti, zastopniki korpo-racij, gospe itd. Oh vsej črti od Inomosta do llalha (10 kilometrov) so stale množice, prihitevše iz bližnjih krajev.
Dunaj 1"). Več listov javlja neavtentično, ali soglasno: Cesar je odredil, da imajo izostati vse one slavnosti povodom jubileja, na katerih bi trebalo navzočnosti cesarjeve. Najviši dvorni urad je že zaustavil vsa pripravljavna dela. »VaterlniuU javlja, da bode le dne 2i>. t. in. slovesna služba božja v cerkvi sv. Štefana.
DiiiiaJ IT). Nikdar še niso imele trgovino z cveticami toliko naročil žalobnih venecv, kakor sedaj. Kraljica Margarita italijanska je dala položiti venec napisom: »Marghcrita Reginn d'Itnlia«,
Dlltlllj 1"). »Ncue Freie Presse« je izvedela, da jc cesar izjavil željo, da bi prihodnje mesece v tihi osamljenosti iskal tolažbe v delu in brigi za državne stvari. Po takem odpadejo tudi dvorni lovi, določeni za jesen. »Neuer \Vienor Tugblatt« pa trdi, da so vsi podatki, došli v javnost o testamentu pokojne cesarice, podtaknjeni. Dunaj h"). P
rostolonnsleduik črnogorski princ Danilo in vojvoda Albert Sachsen-Cohurg sta dospela na Dunaj na pogrebne slavnosti.
Ljubljana 15. »Slovenski Narod« objavlja dopis iz Gorice o sklicanju deželnega zbora. List meni, da se hoče slovenske posUnce ujeti v zanjko s tem, da postavijo na dnevni red prve seje manifestacijo udanosti do cesarja.
Ljubljanski list pozivlje slovenske poslance, naj se drže trdno, naj no gredo v deželni zbor in naj predlože cesarju posebno odreso v kateri naj navedejo tudi vzroke, zakaj «1 a ne morejo iti v deželni zbor.
<«ciicva 1 ;). Neki dopisnik lista > Neues \Vioner Journal jc dobil od preiskovalnega sodnike dovoljenje, da sme govoriti z Luehenijom. Na vprašanje novinarja, zakaj jo napal nedolžno in slabotno ženo, jo odgovoril Lueheni: »Tudi jaz som dobro človočo, ali tudi jaz imam svojo anar-histiške i dejale.« Zadeti som hotel človekoljubje v njega vrhnih prod staviteljih, Zadel sem svoj idejah kaj me briga to, kar govori svet. Jaz sc ne bojim smrti«.
Lucheniju je došla po pošti svota 10 goldinarjev. Policija išče sedaj odpošiljatolja. Zločinec dobiva vsaki dan 5»J() gramov kruha, pol litra kave z mlekom, 1 liter juho in 250 gramov mesa s pri kuho.
Carigrad 15. Turška vlada jc doposlala 4 vlasti in 2 okrožnici o dogodkih v Kandiji. V prvi odklanja vsako odgovornost na zadnjih dogodkih ter protestuje proti bom bardova nju, v drugi pa odklanja zahtevo, da bi s.> turški vojaki umaknili s Krete ter zahteva, da so krečansko vprašanje reši imenovanjem guvernerja. Ti okrožnici je minister za vnanje stvari, Ahmed Tevfik paša, včeraj prijavil zastopstvom I vlasti, a isti nisi bili ugodno vsprejeti.
Najnoveja trgovinska vest.
\PW-1 ork 1 L september. (Izv. brzojav.) Pšenica za september o!)1/,, za december ««;T/B. Koruza »i september :\i\nU, zn december JU"/.. Mast 522.
V prmlajalnici
mrtvaških predmetov
(i. MONTANKLLI-JA
Ponte (lella lah lira in Via Torrente
se dobiva
izbrana priprava za male in odrasle. Vsakovrstne mrtvaške krsto. Venci in cvetlice za pogrebe. Venci iz biserov. Sveče iz voska in drugi pogrebni predmeti po najugodnejših cenah.
Na prodaj
kolo, model I SOS, so proda. Poti rol meje so izve v Cafte Commercio.
Gostilna na prodaj.
Na prodaj jo slovensku gostilna, vedno dobro obiskana. Vprašati je nstineno nli pismeno — v kavarni Conunercio«.
Išče se
poljskega čuvaja za Sv. Križ pri Trstu z letno plačo 250 gld. Ponudbe naj se pošiljajo kmetijski podružnici v Sv. Križu.
Slovenci!
Naznanjam Vam, da som prevzel gostilno »Isola verde« v ulici Tintore. Dobra vina iz Istre in Dalmacije, prvo Droherjovo iu dobra kuhinja. Priporočam so Vam za obilen obisk
Vincenc Lavrenčič.
Med
littjliiiejl, liel v sntovfn.
zavoj 4 kg. za gl. !•&(); tekoč v skatiji 5 kg. gl. ;i\)()
z navodilom o uporabi nuvlu v kuhinji in kakor zdravilo. Razpošilja poštnim* prosto proti povzetju
Anton Žnidaršič
Ilirska Bisirioa, Kranjsko.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zal.»ifa pohištva zn jrfi|B|rf, spalnic«, in sjnc-J. miiicc. /ino.i« in peroni«-, o^edaJ in železnih bla^n, p«, eenaii. da se ni bati konknrenee.
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia štv. 7
Prilika za praznike in novo leto. Velika 7-alojra zimskih ogrinjal i>julov) v vseli barvali po gM. .'l.tiO in gld. 1'jfO Zbirka trStanja v rnznih rintmjili mi •JM, :(o in :t7 n ve. M o f. ke srajce hele in barvane od 1K> novč. naprej. .Maje iz pliAa za gonpe ]»o U."., 7."i nov«"', in ve«'- samo v prndajnlniei
Pri 4 letnih časih tt
Barriera vecchia štv. 7
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQDILA NERA)
trst — Via S. sjirirtione, Corso, Via s. Nicolfl — trst
Najbolj v srediAču meatu ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritiilju
Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.
Slovenske gospodinje, pozor!
Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo družbe av. Cirila ln Metoda. S tem
koristite najbolj mirnim sebi, ker ta izdelek je nnjboljSi od vseli poznanih eikorij; oh enem }>u podpirate tudi tiaSo solsko družbo sv. Cirila in Metoda, kajti eisti dobiček od razprodaje tega hlapa dobi omenjena družba.
Mul položi dar — domu na altar!
fzavofl za uniformiranje in civilna krojačnicH
Frana Jiras
ulica CaHerma !> — v Trstu — ulica Caserma 9 Priporoča se
zai napravo uniform In «'iviliilla oblek.
P o s t r e ž I) a poštena. Zaloga vseh vrsi za uniforme po tovarniškU cenah.
Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vstrajanja, prodaja so Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Vla 8. Lazzaro it v. 6, nasproti palače Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, roSaj in pritikline po želji kupca.
Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.
Le BO nvč. za 2 žrebanji B Predzadnji teden!
Glavni dobitek ikrat 100.000 Kron in 2krat 25.000 Kron
v gotovini z odbitkom 20%
Srečke jubilejne razstave po 50 nvč.
Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
Priporočajo: Josip Bolaffio, Mandl & Com.. Girolamo Morpurgo. Marco Nigris, Josip Zoldan, Aleksander Levi, II Mercurio Triestino. Ignacij Neumann, Henrik Schiffmann, sinovi 0. Zuculin.