/Primorski Št. 7 (15.451)letoLII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._______________________ TRST - Ul. Montecchi 6-Tel.040/77%600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ i crtri | in POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM IOUU LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% TOREK, 9. JANUARJA 1996 Mož, ki je veijel v prevlado duha Bojan Brezigar Mimo retorike, ki je tudi tokrat ne manjka, je Frangois Mitterrand eden redkih evropskih povojnih politikov, ki bo pustil globoko sled v zgodovini. To pa ne samo zaradi svojega predsednikovanja, kar štirinajstletnega, najdaljšega v povojni Franciji, ampak predvsem zaradi svoje osebnosti, s katero si je pridobil veliko spoštovanje, ki ga je užival pri tistih, M so ga cenili, pa tudi pri tistih, M ga niso marali. Pravzaprav je prav tu pridevnik, ki se mu najbolj prilega: Mitterrand je bil spoštovan politik, bil je Človek boja kot partizan in dolga povojna leta kot socialist in bil je človek sprave, pravi državnik kot predsednik. Znal je biti Francoz in Evropejec obenem. Svoje gledanje na Evropo je pred tremi leti, ko so se Francozi odločali o maastrichtski pogodbi, opredelil s stavkom: »Francija je naša domovina. Evropa je naša prihodnost« In ker je bilo nevarno, da se Francozi ne bi odločili za Evropo, je postavil na kocko samega sebe. Pa ne kot njegov slavni predhodnik De Gaulle, ki je volilce izsiljeval z odstopom; preprosto je sporočil, da je težko bolan in da mu preostane le še kako leto življenja, češ, saj ne glasujete zame, ampak zase in za Francijo. Uspel je. Pa tudi sicer je bil človek prevlade duha. Bil je prvi državnik, ki je obiskal območje zalivske vojne. Bil je prvi državnik, ki je obiskal Sarajevo. Prvi je ukinil jedrske poskuse. Njegova soproga Danielle se ni pojavljala v Škandaloznem tisku, ampak kot ambasadorka revnih in zatiranih povsod, kjer je bilo potrebno: mehka roka dobrote, pogosto v navidez- nem sporu z možem, ki je hote ah nehote predstavljal trdo roko oblasti. In ko je prišla na dan novica o njegovi nezakonski hčeri, je Sakalstvo prva obsodila prav Danielle. Tudi iz te njegove zakonske zveze, simbioze med predsednikom in človekom, izhaja prevlada duha. Enako lahko reCemo o njegovem pojmovanju in razumevanju socializma: »To ni ne dogma, ne filozofija in ne religija, je samo način življenja,« je dejal pred vec kot dvajsetimi leti, ko mu še ni bilo treba iskati ravnovesja med vlogo predsednika in politika. Pa tudi kasneje je nad iskanjem ravnovesja med predsednikom in državnikom prevladal človek. Ko je odhajal iz Elizejske palače, ni naslavljal spomenic in ni bral proglasov. Za seboj je takrat pustil skromno knjižico, kramljanje z Nobelovim nagrajencem Eliejem VVieselom s pomenljivim naslovom »Pogovor z zgodovino.« On, ki jo je soustvarjal, se je o njej pogovarjal. Zgodovina ga je sedaj hvaležno sprejela vase. Letalo na tržnico: 250 mrtvih KINSASA - Najmanj 250 mrtvih je začasni obračun neverjetne letalske nesreče, ki se je pripetila včeraj nedaleč od Kinšase, glavnega mesta Zaira. Takoj po vzletu, ko je bilo le nekaj deset metrov nad zemeljsko površino, je namreč strmoglavilo tovorno letalo anionov 32 in se zrušilo na eno naj-veCjih tržnic tega mesta, na kateri se je kar trlo ljudi. Reševalci so zaenkrat našteli 250 trupel, vzroki nesreče pa še niso znani. Kot kaže, se letalo ni uspelo dvigniti in je izgubilo kvoto ter treščilo med stojnice tržnice. Ustavilo se je šele po sto metrih in zagorelo, štirim elanom posadke ruske narodnosti pa se je uspelo rešiti. Zdaj so vsi štirje v bolnišnici, kjer so jih preiskovalci že zaslišali. Veliko manj sreCe so imeli ljudje na tržnici, v večini ženske in otroci, med katerimi je poleg smrtnih žrtev tudi veliko ranjenih. Po letaliških virih je anionov letel za zasebno družbo Scibe Zaire, katere lastnik je nek znani zairski poslovnež. Eden od Častnikov zairskega letalstva je dejal, da se mu je letalo ob vzletu zdelo prena-toverjeno, medtem ko je eden izmed letaliških uslužbencev dodal, da se letalo ni uspelo dvigniti vec kot za nekaj metrov; potem je izginilo z obzorja in kmalu nato so na letališču za- slišali strašen pok. Po pripovedovanju drugih prič je letalo po vzletu spet treščilo na stezo, prebilo letališko ograjo in brez nadzora nadaljevalo pot do bližnje tržnice, kjer je povzročilo strahoten pokol. Ruska ambasada v Zairu je potrdila, da so posadko antonova sestavljali ruski državljani, medtem ko so zdravniški krogi v Kinšasi povedali, da so vsi S trije utrpeli le manjše poškodbe. FRANCIJA / VČERAJ DOPOLDNE V STAROSTI 79 LET Mitterrand je odšel Dolgoletni francoski predsednik je bil po splošni oceni ena najmarkantnejših osebnosti povojne evropske zgodovine PARIZ - Včeraj dopoldne je v 79. letu starosti umrl bivši francoski predsednik Frangois Mitterrand. Ze nekaj let se je zdravil zaradi raka na prostati. Njegovo zdravbstva-no stanje je bilo v zadnjem Času stabilno in se je pogosto sprehajal v Parizu, doma pa je pisal knjigo spominov. Se konec decembra je odšel z ženo in nezakonsko hčerko na počitnice v Egipt, kjer pa zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ni mogel zapustiti hotela. Takoj ko se je razširila vest o Mitterrandovi smrti, se je pred njegovim stanovanjem zbrala množica Parižanov. Med prvimi, ki so se poklonili njegovemu spominu, sta bila tudi predsednik jacques Chirac in premier Alain Juppe. Mitterranda bodo pokopali v Četrtek v zasebni obliki v njegovem rojstnem kraju, uradna maša zadušnica pa bo v pariški stolnici Notre Dame. Mitterrandova smrt je globoko odjeknila po vsem svetu, kar dokazuje, da je bil francoski državnik zelo poznan in zelo cenjen. Na 3. strani Danes začetek pariamentame razprave o usodi Dinijeve vlade RM - Predsednik vlade Lamberto Diru bo danes v poslanski zbornici uvedel razpravo o političnem stanju v državi. Ni še znano, ali bodo ob koncu razprave, glasovali o zaupnici in prav tako ni znano, ah bo Dini danes tudi formalno odstopil. Lider nacionalnega zavezništva Fini na včerajšnji tiskovni konferenci ni potrdil zahteve po glasovanju o zaupnici in zako začasno premostil težave v sredinsko-desnicarskem kartelu. Lider levosredinskega zavezništva Prodi pa je še pozno sinoči usklajeval sta-hšCe med raznimi komponentami. Edina odločna zahteva po odstopu Dinijeve vlade je tako tudi včeraj prišla iz vrst stranke komunistične prenove. PaC pa je italijanski premier včeraj zabeležil še en uspeh. Po sestanku s predsednikom evropske komisije Santerjem je namreč slednji ugotovil veliko soglasje med komisijo in italijansko vlado o domala vseh »evropskih« vprašanjih. Na 2. strani Telefonske tarife še burijo duhove RIM - Na osnovi zakonskih odlokov, ki so jih pristojni ministri podpisali 5. januarja, bi morale s 1. februarjem začeti veljati nove telefonske tarife, a kaže, da z njimi zaenkrat ne bo niC. Zaradi plaza kritik in žgoče polemike se je vlada v nedeljo odločila za suspenzijo odlokov in obljubila, da bo zadevo še enkrat preverila. Polemika pa se kljub temu nadaljuje; predsednik komisije za prevoze v poslanski zbornici je na primer zahteval, naj vlada odloke razveljavi in začne nov postopek za preureditev telefonskih tarif. Na 9. strani NEW YORK / VČERAJ IZREDNO STANJE Sneg prekril del ZDA NEW YORK - Zaprto zaradi snega. Tako bi lahko napisali na šole in številne urade, ki jih včeraj niso odprli zaradi izrednega vala slabega vremena. Solarji so se seveda razveselili nenadejanega dneva počitnic, odrasti, ki so se morali spopadati s številnimi težavami, pa manj. Po nedeljskem sneženju, ki je zajelo široko področje ZDA, so se snežni meteži nadaljevali tudi včeraj, tako da so celo zaprli letališča. Za zvezne države od srednjega Atian-tika do sevemovzhodnega dela ZDA je tokratni eden najhujših pojavov sneženja z vetrom. Slabo vreme pa je zajelo tudi vrsto srednjeevropskih držav, kot so Nemčija, Švica in Avstrija. Na 11. strani V Mostarju preživeli noč v mini SARAJEVO -Prebivalci Mostarja so sodec po poročilih tujih dopisnikov včerajšnjo noc preživeli v miru, predstavniki Iforja pa so povedali, da gre prenehanje etničnih sovražnosti v mestu pripisati patruljiranju španskih pripadnikov mirovnih sil, ki se vse od ponovnega razmaha sovražnosti med Hrvati in Muslimani, £ oklepniki vozijo po mestu. Kljub novicam o mirni noCi pa je župan musliam-snkega dela Mostarja včeraj v pismu Ifor zaprosil za pomoč. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku Seminar za italijanske šolnike v Istri V Trstu se je začel izpopolnjevalni seminar za ita-lijanske šolnike v slovenski in hrvaški Istri. Stran 4 Izpopolnjevalni tečaj za vzgojiteljice Na Colu se je včeraj zaCel izpopolnjevalni tečaj, ki se ga udeležuje 22 vzgojiteljic z openskega in nabrežin-skega didaktičnega ravnateljstva. ^ ^ S »Peklom« do priznanj S Tavčarjevo fantazijo Pekel je vendar pekel se je slovensko gledališče iz Trsta prvič predstavilo na najpomembnejšem jugoslovanskem gledališkem festivalu in odneslo prestižni nagradi. Stran 10 Tomba in Anderssonova Svedinja Anderssonovo in Italijan Tomva sta zmagovalca nedeljskih slalomov za svetovni pokal v alpskem smučanju. Stran 15 Amaterski nogometaši uspešni Za slovenska moštva a nogometnih amaterskih ligah je bilo minulo kolo izjemno uspešno. Skupno so dosegla pet zmag in dva neodločena rezultata. Stran 16 DANES DINI V ZBORNICI Negotovost pred razpravo v parlamentu RIM - »Vlada je že odstopila. V skladu z ustavo je odstopno izjavo podala predsedniku republike, ki jo je napotil v parlament, da pride do razCiSCenja.« S temi besedami se je predsednik vlade Dini izognil odgovoru na vprašanje, kaj bo pravzaprav povedal danes v parlamentu. Premier torej predaja besedo poslanski zbornici, v kateri bo danes govoril o političnem stanju. O tem, kako se bo razprava končala, pa so možna samo ugibanja. Ce je mogoče reči, da je bil Dini nejasen, pa je treba takoj povedati, da vlada med politiki popolna zmeda. Včeraj je lider nacionalnega zavezništva Fini na tiskovni konferenci sicer kritično govoril o Di-nijevi vladi, ni pa niti črhnil o možnosti, da bi njegova stranka,zahtevala glasovanje o nezaupnici. Po njegovih besedah je v tem trenutku enotnost zavezništva daleč najpomembnejše vprašanje. Ker pa manjše skupine desnosredinskega zavezništva nasprotujejo predčasnim volitvam, sta Fini in Berlusconi očitno v težavah. Nekaj podobnega velja tudi za sredinsko-levicarsko zavezništvo, kjer je že nekaj časa v teku Živahna dialektika. Romano Prodi je tako sinoči zbral vse komponente zavezništva in poskusil uskladiti stališča. Severna liga ostaja še vedno osamljena v sredini s svojo zahtevo po ustavodajni skupščini, odločna za razpis takojšnjih volitev pa je samo stranka komunistične prenove. EVROPSKA ZVEZA / ITALIJANSKO POLLETJE »Euro« in brezposelnost prioriteti Italije in Evrope Srečanje med Lamberfom Dinijem in Jacquesom Santerom RIM - Italijanska vlada in Evropska komisija imata enake poglede na vprašanja, s katerimi se bo Evropa »spoprijela« med italijanskim predsedstvom Evropske zveze. Tako sta na včerajšnjem sestanku ugotovila predsednik italijanske vlade Lamberto Dini in predsednik Evropske komisije Jacques Santer, ki sta tudi omenila, s čim se bosta Italija in Evropa ukvarjali v letošnjem prvem polletju. Nadaljevala se bo priprava na gospodarsko-de-narno zvezo po terminih, ki so jih bili določili svojčas v Madridu; na medvladni konferenci v Turinu bo osrednja pozornost posvečena reviziji Maastrichtovega sporazuma; veliko pozorno- PALERMO / IZJAVE GIAN CARLA CASELLIJA »Sodniki so složni« PALERMO - Ozračje na pravdništvu v Palermu nikakor ni »zastrupljeno« in tudi ne prihaja do nobenega bega; vsi tisti, ki so zaprosili za premestitev, so izrazili pripravljenost, da svojo prošnjo prekličejo. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal pravdnik Gian Carlo Caselli, ki je pojasnil, da ni bilo nobenega upora, nobenega nerazumevanja: urad je složen in tak hoče tudi ostati. Caselli je s svojimi izjavami v prvi vrsti hotel potišati polemike in sumničenja, ki so prišla na dan, ko se je izvedelo, da je 15 oseb prosilo za premestitev. Dejansko so prošnje vložili v različnih časovnih obdobjih in tudi razlogi so povsem različni. Jasno so tudi povedali, da lahko svoj sklep prekličejo, vendar je prevladalo stališče, da zaenkrat tega ne naredijo, saj se zanj niso skupno odločali: »Pravi problem,« je dejal Ca- NOVICE selli, »je v tem, ker nihče ne prosi za premestitev v sodne urade ra Siciliji in v Kalabriji.« Caselli je tudi poudaril velike uspehe, »probleme rasti«, ki se kažejo na pravdništvu v Palermu, še zlasti po pokolih leta 1992, kar pa je obenem zelo bremenilo osebje. Čeprav je priznal, da je država izpeljala vrsto organizacijskih posegov, je opozoril na pomanjkanje celovitega načrta na sodnem področju in poskus nekaterih »delov države, da bi začeli z delegitimacijo sodne funkcije.« Ko so ga vprašali, če se strinja s sodnikom Alfredom Morvil-lom, po katerem sta Falcone in Borsel-lino zaman žrtvovala svoji življenji, je pristavil: »Zaman morda ne. Strinjam pa se z duhom izjave, ki hoče opozoriti na razhajanje med tezo problemov in posegi, ki so bili narejeni.« st bodo posvetili novim delovnim mestom; utrdili bodo mednarodno razsežnost evropske zveze. Dini se je zaustavil predvsem ob vprašanju brezposelnosti: »Združenega denarnega sistema si ni mogoče zamisliti z 11-odstotno brezposelnostjo,« je podčrtal. Po njegovem mnenju je treba brezposelnost bistveno zmanjšati, sicer bo enotni denarni sistem zašel kmalu v teZave. Glede združene valute, ki naj bi se imenovala preprosto »euro«, je Dini poudaril, da čaka Evropo še veliko pravnega dela. Italijanski premier je omenil tudi sodelovanje med skupino držav, ki bo prva pristopila k združeni valuti, in skupino tistih, ki bo to storila šele kasneje. Tudi Santer je v tej zvezi govoril o tesni povezanosti med obema skupinama. Tako Italija kot evropska komisija se zavzemata za transevropsko omrežje in za učvrstitev mednarodne podobe zveze. V tej zvezi je Dini omenil Bosno in veliko breme, ki bo potrebno za prenovo opustošenih območij. V okviru evropske zunanje politike sta se Santer in Dini strinjala, da bodo morali posvetiti največ pozornosti povezavam z Ameriko in Azijo, a tudi s Sredozemljem. In prav v zvezi z zunanjo politiko j včeraj v Angliji odmeval intervju italijanskega zunanjega minstra Susanne Agnelli londonskemu Timesu. Zavzela se je za »enotno zunanjo politiko,« ki pa Angležem ni najbolj po godu. UV polemična z RAI NEAPELJ - Po nedeljski TV oddaji Napoli Capitale, ki jo vodi Gianfranco Funari, je tiskovni urad RA12 javno obtožil poslanca Luciana Caverija (Union Val-dotaine), da je grozil direktorju Gabrieleju La Porta, poslanec pa je to včeraj odločno zanikal. Kaj se je zgodilo? Čaven je prišel v neapeljski studio iz 900 kilometrov oddaljene Aosta misleč, da bo prišel do besede, v resnici pa mu to ni bilo usojeno. Vodji RA12 je očital, da so se parlamentarci UV ze trikrat udeležili te oddaje, vsega skupaj pa spregovorib le nekaj sekund. »Par condicio pomeni, da smeš pojasniti tudi svoje mnenje, ne pa, da samo poslušaš,« je poudaril Caveri in napovedal, da se ne bodo parlamentarci UV udeležili nobene oddaje RAI2 več. Kar 3.500 sodnikov zahteva premestitev RIM - Višji sodni svet bo v ponedeljek vzel v pretres 3.500 prošenj, ki so jih vložili sodniki vzdolz Italije s prošnjo po premestitvi. Gre za pravo množico, ki pa člana VSD Castellija ne čudi. »Vsakega aprila in novembra razpišemo natečaj, vsakič pa se za premestitev prijavi kakšnih 2.000 sodnikov,« je pojasnil rekoč, da bodo problemi nastali kvečjemu takrat, ko bo treba zapolniti prazna mesta v Kalabriji in na Siciliji, vendar z izjemo Palerma, od koder naj bi želelo drugam 10 in ne 14 sodnikov. Kje je ukradeni nakit? RIM - Karabinjerji še niso izsledili tolpe, ki je v četrtek ukradla draguljarju Antoniu Mantovanu neprecenljivi komplet Marie Cristine Burbonske, domnevajo pa, da je slo za krajo po naročilu. Skrbi jih zlasti možnost, da zlikovci nakit razstavijo in prodajo po kosih, kar bi mu odvzelo vso vrednost. 1 ■ Tri dolge dni v oklepu varnostnikov obravnavo proti Giuliu mu je bežno omenil An-Andreottiju zaradi nje- dreottija. čigar ime naj govih domnevnih vezi bi bilo po Martinovem PADOVA / »PROCES ANDREOTTI« n „id bodo ™li Ji gh,- oviro pri pojarnihi od-no obremenilno pričo, nosov mafija-politika je skesanca Tommasa Bn- Buscetta takri navedel ;pe,=goi'«dne„m«o,ipsL"e: ^r„J°dreoni|evo odvomik, Richarda T,id„„„, Martina; snežna ujma se bo začela ™ ^ mu je potovanje čez traj. Polic,sti, kara-Atlantik onemogočila, bmjerji in agenti protite-tako da so njegovo za- roristične službe so slišanje odložili za ne- »bunker« dobesedno določen cas. . _ obkolili sicer pa tako razni tožilec, ki spada točke v mestu, kot da bi med najboljše pozna- bilo v teku obsedno valce Cose nostre, bi stanje. Vsak udeleženec srleles,M Z včerajšnjega srečanja med italijansko vlado in evropsko komisijo (Telefoto AR) EVROPSKA ZVEZA / VEČERJA V RIMU Scalfaro o Evropi (in težavah Italije) Srečanje s komisijo Evropske unije RIM - Kolo evropske zgodovine se je ponovno zavrtelo do rimskega Campidoglia. Pred 38 leti so v njem podpisali ustavno listino Evropske skupnosti; včeraj se je v njem Italija uradno predstavila komisiji Evropske unije ob prevzemu »evropskega žezla« z omejenim, šestmesečnim rokom trajanja. Predsedniku komisije Jacquesu Santerju in njenim devetnajstim članom je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro priredil večerjo, to pa je bila tudi priložnost za predsedniški pogled na evropsko stvarnost, seveda iz italijanskega gledišča. »Italija ne skriva svojih težav, a njena tradicija do zvestobe Evropi je močnejša od njih,« je poudaril predsednik. Ze uvodoma je torej italijanska notranja politika pljusknila v evropski krožnik, in vse kaže, da bo do konca junija pogojevala jedilnik, ki ga bo gostujoča Italija ponudila evropski petnajsterici. Scalfaro je govoril o »pričako- vanju« za italijansko evropsko polletje, o pripravah na odločitve in izbire za prihodnost; omenil je evropski ideal, a tudi mir, ki si šele utira pot v Bosno in pričakovanja vzhodnoevropskih in sredozemskih držav. Santer je v odgovoru na pozdrav naštel, kaj vse je Italija pripomogla k gradnji združene Evrope, kot se pač ob takih priložnostih spodobi. Poleg Scalfara so mu prisluhnili Pivettije-va, Dini, Susanna Agnelli, župan Rutelli, Veltroni, Bertinotti, Segni, Blanco. Ko so novinarji nekatere prisotne vprašali, kaj menijo o italijanskem evropskem polletju, je Segni izrazil Zeljo, da bi se izognili vladni krizi; Bianco je menil, da bi bila kriza »zelo nevšečna« prav zaradi evropskih zadev, Bertinotti pa je pokazal na evropske komisarje in ocenil, da niso »morbozno zainteresirani« za argument vladne krize. Veltroni je obšel novinarje, ne da bi odgovoril na njihova vprašanja. PARIZ - Nekdanji francoski predsednik Frangois Mitterand je včeraj ob 8. uri in 30 minut umrl na svojem domu v Parizu. Star je bil 79 let in se je že nekaj let neuspešno zdravil zaradi raka na prostati. Sedanji francoski predsednik Jacques Chirac je takoj po tem, ko je izvedel novico o smrti svojega predhodnika, izjavil, da je odšla velika osebnost, kateri izkazuje vse spoštovanje. »Mitterrand je Štirinajst let pisal pomembno poglavje v zgodovini nase države,« je Se dejal Chirac. Vodja francoske socialistične stranke Lionel Jospin je ob Mitterrandovi smrti izrazil veliko žalost in prizadetost, zanj pa pomeni odhod nekdanjega državnika tudi osebno izgubo. Zdravstveno stanje Frangoisa Mitterranda je bilo v zadnjih mesecih sicer stabilno. Mimoidoči so ga pogosto videvali na ___________ sprehodih v okolici Eifflovega stolpa, doma pa je pripravljal knjigo spominov, ki naj bi izšla letos. Se konec decembra je z ženo odšel na potovanje v Egipt, vendar je ob vrnitvi pokazal, da je zelo utrujen. Zadnji teden ga je vsak dan obiskoval osebni zdravnik, po besedah družinskih prijateljev pa je nekdanji predsednik umrl mimo, v spanju. 2e zjutraj se je pred pariškim stanovanjem na ulici Frederec-Le-Play v sedmem ok- 'dhod velikega Francoza in Evropejca F It s ■11 rožju zbrala množica ljudi, ki je želela tako izkazati svoje spoštovanje spominu na velikega državnika. Med obiskovalci sta bila tudi predsednik republike Chirac in francoski premier Alain Juppe ter "številni drugi politiki. Pogreb nekdanjega francoskega predsednika bo danes v njegovi rojstni vasi Jarnac na jugozahodu države. Slovesnosti bodo potekale v družinskem krogu, Mitterrand pa bo pokopan v družinski grobnici na tamkajšnjem pokopališču Grandmaisons. Osebni prijatelj družine Mitterrand in nekdanji pravosodni minister Georges Kiejman je novinarjem povedal, da nekdanji predsednik ni želel, da bi mu priredili državniški pogreb ali razglasili narodno žalovanje. Kljub temu bo v Četrtek v pariški katedrali Notre Dame javna maša zadušnica v spomin preminulemu državniku. Velikega francoskega državnika so se takoj spomnili oblastniki vsega sveta. Britanski premier John Major je za včeraj umrlega nekdanjega francoskega predsednika Frangoisa Mitterranda izjavil, da bodo za njim žalovali prijatelji in obču- Na sliki pod naslovom Frangois Mitterrand; spodaj levo Mitterrand s sedanjim predsednikom Chiracom; desno z nemškim kanclerjem Kohlom (Telefoto AP) dovalci po vsem svetu. »Njegov prispevek k svetovni zgodovini je neizmeren. Svoji bolezni se je zoperstavil z izjemnim pogumom in pokončnostjo.« Nekdanja britanska predsednica vlade Margaret Thatcher, za katero je Mitterrand nekoC izjavil, da »ima ustnice Marilyn Monroe in oči Kaligule«, je povedala, da ga je vedno spoštovala, čeprav sta imela različna politična stališča. Nemški kancler Helmut Kohl, ki je s francoskim predsednikom trinajst let soustvarjal integracijsko politiko Evropske unije, je dejal, da je bil Mitterrand »izjemen Evropejec, ki je vedno opazil izzive, ki niso samo vprašanja sedanjosti ampak tudi vizije prihodnosti, in razpravljal o njih«. »Izgubil sem pravega prijatelja in dobrega sodelavca, ki mi je tako z besedami kot dejanji vedno nudil podporo,« je dejal. Ruski predsednik Boris Jelcin je izjavil, da »Rusija ceni Mitterrandovo podporo ruskim demokratičnim spremembam in njegov velik prispevek k razvoju in utrjevanju rusko-franco-skega sodelovanja«. Nekdanji ameriški predsednik George Bush je poudaril predvsem francosko vlogo v zalivski vojni: »Mitterrand je zgodovinsko prijateljstvo med Irakom in Francijo postavil na stranski tir in pokazal, da agresija velike države na majhno suvereno državo v današnjem pojmovanju mednarodnih odnosov ni sprejemljiva.« smete nikoli lotiti od 'gradnje Epopej je pred- nanje^ovinkega presej hndu prinesla prve sadove, negativna posledica te politike pa je mnPe°738ti^ti^7e^aDoJZ^iM litih Mitterrandove vladavine v*razsulu. V za prihodnost »povećane« Evrope. Na zunanjepoHtiCnem področju pa se je predsednik Mitterrand držal poti, ki p p začrtal že de Gaulle. Francoske jedrske sile so mu služile ESBESEEE M, th?STSIS Kohlu nad verdunskmn jarki stisnil roko. Kljub lnapačn^cilp7.P0n}e80 n. • ^ _______ ________________fngo Bierschwale, dpa »KDOR IZVAJA OBLAST, Ni NUJNO BOLJŠI OD OSTALIH, JE LE PRIMERNEJŠi ZA IZVAJANJE OBLASTI« Od Vichyjske republike do Elizejske palače PARIZ - Frangois Mitterrand je bil vse svoje življenje človek, ki ga je zanimala politična moč, hkrati pa sta bila zanj značilna pragmatizem in zamišljenost. »Ideal je vedno boljši od resničnosti,« je dejal Mitterrand, ko se je 17. maja 1995 dokončno poslovil od najvišega položaja v državi. Stari mož Frangois Mitterrand, vidno izmučen zaradi raka, pa je takrat pokazal tudi skromnost »Tisti, ki izvaja oblast, ni nujno boljši od ostalih, on je pač le primernejši za izvajanje oblasti,« je dejal v dolgem pogovoru z Nobelovim nagrajencem Eliejem Wieslom. Zdelo se je, da skuša 26. oktobra 1916 v zahodnofrancoskem Jar-nacu rojeni Mitterrand nazadnje Se sam potegniti bistvene poteze svojega portreta. Tako naj bi piscu knjige o letih pod vi-chyjevskim režimom (1940 do 1944), ki je Mitterranda poleti 1994 razkrila kot nekdanjega desničarja, sam posredoval bistvene podatke. »Imam mirno vest,« je francoski naciji nato dejal na koncu dolgega in zelo čustvenega televizijskega intervjuja. »Nikoli se nisem spogledoval s skrajno desnico.« Ze leta 1943 je namreč naskrivaj odšel v Alžirijo, kjer se je sestal z generalom de Gaullom in potem opravljal vlogo dvojnega agenta za odporniško gibanje. Mitterrand je bil leta 1946 izvoljen za po- slanca, leto pozneje pa je v de Gaullovi vladi zasedel položaj ministra za vojne veterane in je bil z 31 leti najmlajši član francoskega kabineta. Pozneje je opravljal še nekaj funkcij v vladi (na začetku alžirske vojne je bil notranji, potem pa pravosodni minister), leta 1965 pa je prvič kandidiral za predsednika republike. V drugem krogu ga je porazil de Gaulle, vendar je mladi Mitterrand zbral 45 odstotkov glasov. Sest lei pozneje je združil razdrobljene socialiste in ustanovil enotno socialistične stranko, leta 1974 pa je znova kandidiral za predsednika in bil spet poražen v drugem krogu. Pohod v Elizej se mu je končno posrečil leta 1981, tam pa je ostal do leta 1995, ko se mu je iztekei drugi sedemletni mandat. Bil je predsednik pete republike, ki je vladat najdlje, njegovih štirinajst let na najvišjem položaju v državi pa številni upravičeno označujejo kot obdobje mitterrandizma, h je zaznamovalo osemdese- ta leta v Franciji. V času njegovega predsedovanja se je v francoski politični terminologiji pojavil nov pojem kohabita-cija, saj je predsednik štiri leta vladal s premieroma, ki sta bila drugačne politične usmeritve. Od leta 1986 do 1988je vlado vodil sedanji predsednik Jacques Chirac, od 1993 do 1995 pa Edouard Balladur. Mitterrand s svojo hudo boleznijo ni želel izzvati sočutja, kljub temu pa je javnost sproti obveščal o svojem zdravstvenem stanju, saj se mu je to zdelo v interesu predsedniškega urada. Poleg tega pa naj bi mu bilo prav tudi to, da je revija Paris-Match razkrila, da ima odraslo zunajzakonsko hčerko in da je bil še dolgo v stikih z njeno materjo. Pomembneje mu je bilo namreč to, da se je trudil na političnem področju - in da je lahko po štirinajstih letih z mimo vestjo odšel s položaja predsednika države. »Storil sem vse, kar je bilo v moji moči,« je nekoč poudaril Frangois Mitterrand. Po lastnih besedah pa je »že po naravi nezadovoljen«, zato meni, da ni izpolnil vseh svojih ciljev. Mitterrand se je že avgusta 1944 udeležil prvega zasedanja francoske vlade v osvobojeni Franciji, saj ga je Charles de Gaulle imenoval za generalnega sekretarja za področje vojnih ujetnikov in izgnancev. »Skoraj pol stoletja je bil priča in delno tudi povzročitelj francoskih strasti,« je zapisal francoski časnik Le Monde, ko ga je označil za »naprednega monarha«. Za večino prijateljev in nasprotnikov pa je bil predvsem skrivnostna oseba, ki igra svojo igro z zavestno nejasnimi izjavami. ODMEVI V ITALIJI Poklon Scalfara in Dinija velikemu državniku Evrope RIM - »Umrl je velik evropski lider, z veliko vizijo ne samo Evrope, ampak vse sodobne družbe,« je dejal italijanski premier Lamberto Dini, ko je komentiral Mitterrandovo smrt na tiskovni konferenci, ki jo je imel skupaj s predsednikom Evropske komisije Jaquesom Santerjem po srečanju članov komisije z italijansko vlado. Beneški župan, filozof Massimo Cacciari je izpostavil Mitterrandovo veliko ljubezen do svobode in zavzetost za človekove pravice, medtem ko se je predsednik republike Scalfara poklonil »uglednemu državniku, velikemu Evropejcu in Francozu, ki so ga odlikovale visoke politične, moralne in humane lastnosti«. Sožalni telegram je Mitterrandovi vdovi posredoval tudi papež Janez Pavel H. ODMEVI V SLOVENIJI Sožalji Kučana in Drnovška ob izgubi prijatelja Slovenije LJUBLJANA - Tako predsednik republike Milan Kučan kot premier Janez Drnovšek sta ob smrti nekdanjega francoskega predsednika Mitterranda poslala njegovi vdovi in najvišjim predstavnikom francoske države sožalne telegrame v osebnem imenu in v imenu slovenskega naroda. V sporočilu francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu je Kučan med drugim zapisal, da sta Slovenija in on sam izgubila velikega prijatelja, ki je bil Sloveniji pripravljen pomagati k osamosvojitvi in k mednarodnemu priznanju. Podobno je v telegramu predsedniku francoske vlade Alainu Juppšju poudaril tudi Janez Drnovšek, ko je zapisal, da je bil Mitterrand »resnično velik človek in velik prijatelj Slovenije«. O urejanju goriške urbane regije Na eni od zadnjih lanskih sej goriškega občinskega sveta so razpravljali in odobrili sklep o glavnih razvojnih smernicah, ki naj bi jih upoštevali projektanti (znameniti in kiklopski studio Gregotti iz Milana) pri načrtovanju novega regulacijskega plana. Tako sem prebral pred kratkim v lokalnem časopisju. S tem v zvezi bom izpeljal razmišljanje o splošnem pomenu regulacijskih načrtov in o specifičnih usmeritvah razvoja goriškega mesta. Ze pred leti so italijanski urbanisti razpravljali o tako imenovani tretji generaciji regulacijskih načrtov. Najenostavnejša razlaga tega pojma je, da so načrti tretje generacije dobesedno tretja urbanistična ureditev, ki jo mesto sprejme od povojnih let dalje. Taka opredelitev se je prvič pojavila v primeru regulacijskih načrtov Bologne in Firenc, ki sta postala najbolj zgledna stereotipa te nove "oblike” planov. Vsebinsko so plani tretje generacije preusmerili analitične metode h kvalitativnemu vrednotenju prostora in poudarjali predvsem kakovost in identiteto grajenega ter naravnega okolja. Posebno pomembne so postale morfološke analize in strateški prijemi glede urbanega razvoja, kar pomeni usmerjene in omejene posege v okviru širše, dolgoročne razvojne strategije. Tudi novi urbanistični plan Gorice bo po številu tretja prostorska ureditev mesta od konca svetovne vojne do danes. Vsebinko naj bi bodoči plan upošteval "lokacijske prednosti mesta, ohranjal naravno bogastvo, utrdil središčno vlogo zgodovinskega jedra, opremil robne četrti s servisnimi dejavnostmi in upošteval razvojne smernice bližnje Nove Gorice”. Čeprav so taka določila splošna in generična, jih lahko okvirno uvrščamo med značilne oznake regulacijskih načrtov tretje generacije. Taka razvrstitev ima predvsem metodološki pomen in nudi okvir za boljše kritično ocenjevanje regulacijskih prvin Daniel Jarc bodočega načrta. Regulacijski načrt mesta je predvsem sredstvo usmerjanja prostorskih vplivov in posegov. Njegov pomen je relativen, odvisen predvsem od vrste uporabnika. Tako predstavlja na primer za zemljiške in nepremičninske posestnike oviro (ki jo je beba premostiti) njihovim špekulacijam, za upravo pomeni težavo, kočljiv problem prostorske ureditve, ki se mu je najbolje izogniti, za angažbane politike pa ima regulacijski načrt prevečkrat skrajnostne vrednosti, kar pomeni, da se mu včasih odreka vsako sposobnost konkretnega spreminjanja realnega stanja, včasih pa se nalaga temu načrtovalnemu orodju vse mogoče odgovornosti. Mestni (občinski) regulacijski načrt je le eno od tolikih sredstev prostorskega urejanja, pomemben del planskega sistema. Usklajenost normativnih sredstev in soodgovornost vseh upravnih nivojev sta danes nerešena problema planiranja. Urbanistična stroka predlaga kot rešitev splošno državno reformo urbanistične zakonodaje, ki bi nadomeščala temeljni urbanistični zakon iz leta 1942. Vendar je naloga zelo zahtevna in pobebuje svoj čas, posebno pa primemo politično naklonjenost. Gotovo bo v tem času Gorica imela svoj novi regulacijski načrt, ki bo zahteval presojo vseh vplivnih mestnih dejavnikov in odgovorno odločanje upravnikov. V številnih okoliščinah pride na da, da je to, kar pravzaprav manjka, dolgoročna sbategija mestnega razvoja, oziroma nekaka vizija prihodnosti. Tak pogled v prihodnost je sestavni del vsakega načrta in bi moral biti posebno pomembna predhodna faza v urbanem planiranju. Seveda je vizija prihodnjega razvoja kompleksen sestav, ki bi ga morali soustvariti vsi najvplivnejši dejavniki v mestu. Postopek ni nov in obstajajo že nekateri preverjeni metodološki pristopi. Treba bi jih bilo le uresničiti. Razširjeno je tudi upravičeno mnenje, da je dostopnost največja pomanjkljivost goriškega razvoja. Rešitev niso le avtocestne povezave, ampak tudi železniške, letalske, vodne in telekomunikacijske, skratka gre razmisliti vlogo Gorice v okviru globalnih infra-sbukturnih omrežij. Posebno žgoče je pomanjkanje perspektivnih delovnih priložnostih, ki bi obdržale v mestu mlade intelektualno sposobne kadre. Znanje, znanost, raziskovalne dejavnosti in inovativna zmogljivost so nova merila urbanega razvoja. Kočljiv problem je tudi skromna kulturna ponudba Gorice, ki je izraz in značilnost majhnega mesta. Povsem razumljivo je namreč, da velikost mesta vpliva na vse omenjene goriške pomanjkljivosti. Gorica je majhno mesto z nizko rodnostjo in stalnim staranjem prebivalstva ter s bendom bodočega razvoja, ki nadaljuje v tej smeri. Zato je za Gorico bistveno, da utrjuje odnose s svojim naravnim zaledjem, da izboljša vezi na vseh področjih s svojo funkcionalno regijo. Ustvariti mora take dejavnosti, ki lahko povečajo gravitacijsko privlačnost mesta in razširijo bžišče. Ponovno si mora pridobiti regionalno vlogo središča in nastopati kot usklajena urbana regija, ki jo sestavljajo tista naselja in občine, ki so funkcionalno vezane na mesto. Samo na tem nivoju lahko Gorica doseže primemo velikostno merilo, ki jih lahko dopušča, da razvija kvalitetne in inovativne dejavnosti in da se generacijsko prenavlja. V tem okvira je izredno pomembna istitucio-nalna vloga pokrajine in iz tega vidika je pokrajinska prostorska ureditev ravno teko pomembna kot občinska. Gorica se ne more razvijati v konkurenčnem tekmovanju s sosednjimi mesti, saj bi taka kompetitivnost zanjo bila tvegana, če ne že pogubna, pač pa mora usmerjati svoj razvoj k sodelovanju s sosedi in sooblikovanju skupnih interesov v smeri naravnanega in bajnost-nega razvoja. ŠOLSTVO / SEMINAR Italijanski šolniki na izpopolnjevanju Učitelji in profesorji iz Slovenije in Hrvaške KOROŠKA / SOŽITJE Veliki načrti za krepitev medsebojnega zaupanja CELOVEC - Nadaljna krepitev zaupanja med večino in manjšino in s tem sožitja v deželi je glavni cilj Delovne skupnosti »Avstrijske narodnostni v SPO« v letu 1996. To je ob predstavitvi programa slovenskih socialdemokratov poudarila predsednica Ana Blatnik (na sliki). Blatnikova je s tem v zvezi napovedala, da bo Delovna skupnost tudi v tem letu nadaljevala z dvojezičnimi večeri v dvojezičnih občinah na Koroškem. Z večeri pod geslom »Prepb ločuje - pogovor povezuje« je Delovna skupnost v preteklem letu nagovorila več sto ljudi na* dvojezičnem ozemlju. Pomemben cilj slovenskih socialdemokratov v letu 1996 so tudi priprave za občinske volitve spomladi leta 1997 s ciljem, da bi sbanka na vodilna in izgledna mesta na kandidatnih listah postavila prav kandidate iz vrst slovenske narodnostne skupnosti. Manjšinsko vprašanje in tematika Evropske unije bosta v ospredju dveh seminarjev Delovne skupnosti, velik projekt pa je nadalje, da bi odmevna rastava o nemški vojski v Tretjem rajhu bila prikazana tudi na Koroškem. Prireditve in pobude za krepitev sožitja na Koroškem, toda tudi razprava o perečih družbenopolitičnih problemih so glavne točke delovnega programa politične akademije koroških socialdemokratov, Rennerjevega inštituta, v letu 1996. Program je te dni predstavil novi vodja inštituta Heinz Ortner, ki je posebej izpostavil pobebo po dialogu med večino in manjšino kot tudi z drugimi družbenopolitičnimi silami v deželi. Predsednik koroških socialdemokratov in namestnik deželnega glavarja Michael Aus-servvinkler pa je poudaril, da je naloga inštituta tudi v tem, da skrbi za osveščanje ljudi tudi preko sbankinih meja. Ivan Lukan Natečaj za izvirno neobjavljeno ljubezensko pismo Prejeli smo: no ljubezensko pismo naj ne bo poslati do 30.1.1996 na naslov izbrani teksti pa bojo objavljeni v Ljubi ljubezenski pisci in pi- daljše od 120 vrstic, najboljša Primorska srečanja, Cankarjeva eni naslednjih številk, smarji! Revija Primorska sre- tri besedila bojo nagrajena 84, 65000 Nova Gorica, s pripi- Ginevam od pričakovanja Čanja razpisuje natečaj za izvir- (50.000 SIT, 30.000 SIT, 20.000 som Literarni natečaj. Tekste bo vaših ljubezenskih pisem. Mreno neobjavljeno ljubezensko pi- SIT), nagrajenim in vsem dru- nesentimentalno in kar najbolj li- penim po pisanju o tem, da Iju- smo, ki poleg izpovedi in pri- gim objavljenim tekstom pa pri- teramo strokovno ocenila tričlan- bežen je in mi pisma za objavo povedi o ljubezni pove tudi, da pada (šej siceršnji honorar. ska komisija z.že izkazanim šmi- pošlje, ker je ni Sram, da ljubi, je literatura - ljubeče izbran in Tipkopise v treh izvodih, oz- slom za sentimentalnost, erotiko. Mene tudi ni, si dajem pogum! hrepeneče poslan izraz o (tok- imame s šifro, in zaprto kuver- pisanje in branje, itd. Avtorje bo- Zeljno vas pozdravlja Ijube-rat ljubezenskih!} odnosih, te- to z avtorjevimi podatki (šifra,1 mo obvestili o izidu natečaja tia zenskih pisem 'potrebna" snicah. itd. Literarno oblikova- ime, priimek, naslov) je treba staneh naše revije v številki 178, revija Primorska srečanja TRST - Šestdeset italijanskih šolnikov iz slovenske in hrvaške Istre se od včeraj udeležuje seminarja za šolnike italijanskih šol, ki ga prireja bžaška Ljudska univerza. Seminar spada v okvir izpopoljevanja šolnikov manjšinskih šol, za kar sta se sredi šestdesetih let sporazumeli Italija in takratna Jugoslavija, da bi zagotovili primernoje-zikovno, kulturno in strokovno rast manjšinskih šol. Po razpadu Jugoslavije in razdelitvi Isbe v dve državi, se je položaj šolnikov italijanske manjšine predvsem na Hrvaškem bistveno poslabšal. Italijanski šolniki v Sloveniji se namreč lahko izpopolnjujejo na vsakoletnem seminarju v Portorožu, tržaški seminar pa predstavlja za manjšinske šolnike s Hrvaške domala edino priložnost za njihovo izpopolnjevanje. Skozi tri desetletja je seminar kljub vsemu povsem zadovoljivo opravil vlogo povezovalca manjšine z matico, kar je poudaril tudi predsednik tržaške Ljudske univerze profesor Brano Meyer (na slila prizor z odprtja- f. KROMA). Letošnji seminar je razdeljen v tri dele: v je-zikovno-kulturnega za profesorje humanističnih predmetov, v znanstvenega za šolnike znanstvenih ved in v informatičnega za profesorje matematike in računalništva. Trajal bo do četrtka, v njegovem okviru pa si bodo italijanski šolniki iz Slovenije in hrvaške ogledali tudi Gorico, nekatere bžaške tehnične zavode in Tržaško univerzo. V PAGNACCU Po nesreči se odločil za usodni korak Bil je prepričan, da je zakrivil smrt VIDEM - Vzroke samomora 29-letnega Gianluigija Puppattija iz Pagnacca v videmski pokrajini gre iskati v boječnosti in v preveliki občutljivosti: tako menijo tisti, ki so ga po- je v soboto zvečer s svojim avtomobilom nehote povozil 49-letne-ga Sergia Micheluttija, prav tako iz Pagnacca. Verjetno je bil prepričan, da je moški mrtev, potem ko je negibno obležal na cesti. Ni se vrnil domov, sorodniki in prijatelji so ga zaman iskali vso noč. Našli so ga šele zjutraj, vendar mu niso mogli več pomagati, odločil se je za usodni korak in se obesil na nekem drevesu. Micheluttija so odpeljali v bolnišnico, kjer si je že precej opomogel: ugotovili so. da ima nekaj zlomov. v začetku je bila porognoza pridržana, vendar je sedaj izven vsakršne nevarnosti. Gianluigi Puppatti je bil sin edinec in je živel s starši. Kot mehanik je bil zaposlen v delavnici »Fiorin Ezio« v Felettu Umbcrtu. Delovni kolegi se ga spominjajo kot marljivega, natančnega fanta, ki je rad šel na roko ostalim, jim pomagal, veselili pa so ga nogomet in motorji. »Morda je bil preveč občutljiv plašen, preveč se je bal vsega, kar se je dogajalo,« je povedal župnik iz Pagnacca, žitan “ ss??: značaja, z vrsiniKi je imel normalne odnose. Za rešitev svojih težav pa je izbral najslabšo rešitev.« Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG IQ| TRST Torek, 9. januarja 1996 5 ŠOLSTVO / NA COLU Izpopolnjevanje vzgojiteljic Jutri uradno odprtje seminorjo INTERVJU / IL GIORNO NOVICE ____________Ul Predstavitev razsodbe ZUDCm III V o prizivu glede volilnih okrožij ^ ® H R R W v teh dneh je deželno upravno sodišče objavilo ■ e _ razsodbo o prizivu, ki ga je vložila skupina pred- —J — |^ stavnikov SSk proti dosedanji razporeditvi volil- ^^| nih okrožij za tržaške pokrajinske vohtve. V skla- ^^^^|| |^y^y|| | du z razsodbo ustavnega sodišča št. 375/95 je DUS osvojilo priziv in med drugim odredilo, da ■ ■ _ mora volilna okrožja nanovo razporediti deželni | |^^^ vladni komisar, na tej osnovi pa bi moral tržaški R*™| IIIprefekt razpisati nove pokrajinske volitve. Vsebi-W m B B | no in pomen razsodbe bodo predstavili na tiskov- ^ ni konferenci, ki bo danes ob Tl. uri na sedežu ti- »Odnosi s Slovenijo še železniških povezav med skovne agencije ANSA v Ul. Čampo Marzio 10. nikoli niso bili tako dobri, Sredozemljem in srednjo vsaj na lokalni ravni ne. Evropo. »Italija se s svojo Zal pa to ne moremo trdi- industrijsko in pomorsko ti za odnose med vlada- dejavnostjo nagiba k ma,« je v pogovoru za Ca- srednje- in vzhodnoevro-snik II Giorno dejal pskim trgom,« je dejal II-tržaški župan Ricardo II- Ebla potolkla vse rekorde ly. ly. O železniški progi za »super hitre« vlake, ki jo nameravajo zgraditi samo do Benetk, ne do Trsta, II-ly meni, da bi jo morali zgraditi vse do Ljubljane. Pri tem pa je opozoril na težavo, da Slovenija še ni pridružena Članica EU, kar za italijanske podjetnike predstavlja carinsko in psihološko prepreko, hkrati pa zavira tudi usmeritev italijanske industrije proti Vzhodu. Evropska unija je sprejela projekt jadranskega koridorja, ki predvideva serijo pristaniških, cestnih in Novoletni koncert tržaških trgovcev Na Colu se je včeraj začel izpopolnjevalni teCaj za vzgojiteljice openskega in nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva, ki se bo nadaljeval do jutri, zaključil pa se bo konec januarja. Dejansko gre za reprizo novembrskega seminarja; takrat so se ga udeležile vzgojiteljice dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Seminar prireja Zavod za izobraževanje pri ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE. Na seminarju je poudarek predvsem na jezikovnem pouku v vrtcih. Tema je aktualna in na našem mešanem področju tudi zelo pereča, saj se zelo pogosto dogaja, da se malčki v naših vrtcih pogovarjajo v jeziku večine. Udeleženke so včeraj sledile predavanju prof. Božene Lazar Kokolj (na sliki) o govoru in komunikacij dvojezičnega otroka v predšolski dobi. Poudarek je bil na jeziku, na osvajanju jezika na dvojezičnem področju in na svoje-zicnosti v predšolski dobi. Danes bo govor o pravljici kot sredstvu za razumevanje materinega jezika pri dvojezičnem otroku. Teoretskemu delu bo sledil praktični, ob izteku prvih treh dni seminarja pa bo 22 udeleženk dobilo tudi nalogo, ki jo bodo morale izdelati do zakljužka seminarja 27. januarja. Dolinske vzgojiteljice so bile novembra zelo navdušene nad seminarjem; upajmo, da bo tudi sedanja skupina tako zadovoljna, je zaželela openska didaktična ravnateljica Stanka Sosič Cuk. Jutri bo na Colu tudi uradno odprtje seminarja, ki se ga bodo udeležili predstavniki slovenskega ministrstva za šolstvo in šport in tržaških šolskih oblasti. Promet skozi Nabrežino dva meseca težavnejši Od 15. januarja pa vse do kakšnega 15. marca se bodo odvijala takorekoC sredi Nabrežine dela za ureditev kanalizacije, zaradi katerih bo potrebna tudi preusmeritev prometa. Dela bodo namreč zadevala odsek pokrajinske ceste med poštnim uradom in križiščem s cesto za Sempolaj. Kdor bo namenjen iz Sesljana na Prosek, ne bo mogel kot zdaj skozi Nabrežino, temveč bo moral voziti skozi Vižovlje, Mavhinje, Sempolaj in Gabrovec tja do Božjega polja, a isto bo veljalo v obratni smeri. Lokalni promet pa bo preusmerjen na cesto ob pokopališču oziroma vaški trg in skozi drevored, s katerega bodo odstraniU zaporne stebriče pred hišno številko 182 in na križišču namestib semafor. Občina Devin-Na-brežina opozarja avto-mobibste, da bodo dolžni strogo spoštovati za to priložnost odrejene prometne predpise, saj v nasprotnem primeru ne bodo plačali samo globe, ampak bodo tudi tvegali odvoz vozila s pajkom. Združenje trgovcev na drobno je pod pokroviteljstvom mestne hranilnice in Trgovinske zbornice priredilo v soboto v gledališču Rossetti novoletni koncert.Koncert je bil na nedvomni kakovostni ravni, saj ga je speljal orkester Verdijeve operne hiše pod taktirko Tiziana Severinija (dopolnil pa otroški zbor Marie Susovsky-Semera-ro). Prav nic nismo pogrešali Sinicove Himne sv. Justu, s katero je Verdijeva godba na pihala za Časa Staffierijevega županovanja začenjala spored in ki je vselej izzvenela v potrditev italijanstva teh krajev, kar je spravljalo vso publiko pokonci. Zupan Illy je v svojem pozdravnem nagovoru nanizal lanske uspehe mestne vlade rekoC, da bo to leto odločilno za krajevno gospodarstvo, da pa bo treba še marsikaj postoriti: v prvi vrsti omogočiti preporod pristanišča, sicer pa zadržati v našem logu kupce izza vzhodne meje. Sobotnrga koncerta se je udeležil tudi ljubljanski župan Dimitrij Rupel. Razstavo o začetkih urbane civilizacije v Srnji, ki je bila do nedelje na ogled v konjušnici Miramar-skega gradu, bodo z zlatimi Črkami vpisali v tržaške anale. Zanimiva razstava o nekdanjem mestu na severni obali Sirije je namreč v Trst priklicala na tisoče tujih obiskovalcev. Ista razstava, ki so jo prej predstavili v Rimu, ni doživela tolikšnega uspeha. Vrste, ki so se zadnje dni odprtja vile pred vhodom v nekdanjo konjušnico, so bile tako nenavadne, da so Ebli prinesle še dodatni sloves. Nedvomno je treba rekordni obisk, ki se suCe okrog 80 tisoč oseb, pripisati uspešnim potezam organizatorjev, predvsem pa skupnemu zavzemanju tržaških uprav in inštitucij. S skupnimi močmi, so poudarili na decembrski novinarski konferenci o Ebli, se celo v Trstu da marsikaj doseči. Razstavo o Ebli bodo prenesli v Bruselj, kjer bo med kulturnimi pobudami, ki bodo opominjale na italijansko predsedovanje EU. SKR proti Dinijevi vladi Tržaška federacija Stranke komunistične prenove bo vzporedno s parlamentarno razpravo o usodi Dinijeve vlade ta teden priredila vrsto javnih manifestacij z zahtevo po njenem takojšnjem odstopu. Danes in jutri bodo njeni predstavniki v mestu in okolici razdeljevali besedilo nezaupnice osrednji izvršni oblasti, ki jo SKP utemeljuje s potrebo po čimprejšnjih volitvah. »Pomesti gre s politikantstvom in umazanim barantanjem, katerih nezaslišan izid naj bi bila vlada DSL-Forza Ita-lia,« piše v strankinem sporočilu za tisk, ki poziva desnico in levico, naj povesta ljudem, kaj hočeta, in od njih zahtevata konsenz. Ženske organizacije bodo odslej bojevitejše Razna ženska združenja so na skupnem zasedanju zacrtale smernice nadaljnjih pobud in boja v obrambo specifičnih pravic ženskega sveta. Zastavila so si tri osrednje cilje: v Trstu ustanoviti Center proti nasilju oziroma Dom žensk, v katerem bi - tudi preko veCetniCnega soočanja - debatirale o tej žgoči problematiki in ki naj bi bil opremljen z arhivom, knjižnico ter razstavno in konferenčno dvorano; dejavneje nastopiti v bran zdravja žensk, kar je tesno povezano s teritorialnimi zdravstvenimi strukturami s posebnim poudarkom na učinkovitosti družinskih posvetovalnic; izsiliti od pristojnih dejavnikov ženskam prijaznejši delovni Cas, pa tudi ustreznejše jim urnike javnih služb in storitev. Deželni denar za otroške kolonije in vzgojne zavode Pokrajina opozarja, da bo 31. januarja zapadel zadnji rok za vložitev prošenj, s katerimi lahko občinske uprave, združenja in druge ustanove zaprosijo za denarne prispevke, ki jih deželni zakon St. 23 (29. oktober 1965) namenja sprejemanju otrok in doraščajoče mladine brez prave oskrbe v kolonije ob morju in v planinah ali v vzgojne zavode. Podrobne informacije daje odsek za socialno službo na Pokrajini, Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje (tel. 3798465, 3798422, 3798544) vsak delavnik, razen v soboto, med 9. in 13. uro, pa še med 15. in 17. uro vsak ponedeljek in Četrtek. Pojasnilno okrožnico je mogoče dvigniti v vratarnicah Pokrajine (Trg. V. Veneto 4 in Ul. S. Anastasio 3) od ponedeljka do vključno petka med 7.40 in 19. uro. OD VČERAJ / TRGOVINE ŽE KAR POLNE Vsepovsod vabljive razprodaje Trgovci so precej znižali cene predvsem v nekaterih sektorjih Pričakovanje je bilo veliko in tako so nakupujejo razna darila, v nekaterih bile trgovine, kljub ne preveC naklonje- sektorjih prodaja ni bila najboljša, tudi nemu vremenu, še kar polne. Seveda ker si je veliko ljudi obetalo ugodnejši gre za sezonsko razprodajo, ki se je nakup takoj po praznikih. Tako npr. pričela vCeraj, ko so bile trgovine na tudi ni bilo veCje bojazni, da januarja poprazniCni ponedeljek lahko odprte ne bo dobiti središčnih številk pri (foto KROMA). Zimske sezonske raz- oblačilih ali Čevljih, saj so trgovine prodaje so že veC kot tradicija, saj ve- ostale še kar dobro založene, kar seve-liko ljudi kratkomalo prenese nakupe z da ne razveseljuje trgovcev. Sicer so decembra, ko je vse dražje, na januar, oni veliko previdnejši, kot so bili še ko isto blago stane precej manj. V da- pred leti, pri nabavi blaga, tako da ve- našnjem kriznem obdobju pa so raz- likih zalog nimajo in rajši dokupujejo, prodaje zelo dobrodošle, tako trgov- Čeprav so izpostavljeni nenehnemu cem kot kupcem. Decembra, ko vsi višanju cen. ________ŽIVELA STA NA OPČINAH______ Tragična smrt mladih Hrvatov Izginila sta decembra, v Argentini naj bi bila naredila samomor Po vesteh, ki so prišle iz Argentine, iz kraja San Carlos Bariloche, naj bi mlada hrvaška državljana, ki sta stanovala na Opčinah in za katerima se je izgubila vsakršna sled, naredila samomor. Italijanski preiskovalci so se s pomočjo Interpola že povezali z argentinskimi kolegi, da bi izvedeli podrobnosti o tragičnem dogodku, ki je poleg vsega še zelo zagoneten. Mlada Valdi Veselica (27 let) in Barbara Ražman (25 let) sta bila doma iz Umaga, stanovala pa sta na Opčinah, v Ul. de-gli Alpini 121. Že sredi prejšnjega meseca, 14. decembra, je Valdijeva sestrična Andreina Calligaric na openski karabinjerski postaji prijavila izginotje. Pričela se je preiskava, ki se je razširila na vso Italijo, vendar ni dala nobenega konkretnega rezultata, Čeprav so imeli tudi podatke o avtomobilu, s katerim naj bi se po besedah Valdijeve sestrične morebiti odpeljala. Podrobno so preiskali tudi stanovanje, kjer sta prebivala, kar tudi ni prineslo niC otipljivega: našli niso nic takšnega, po Čemer bi lahko sklepali, da si nameravata vzeti življenje. Prijeli tatica Potem ko je predsinoCnjim v hotelu Jol-ly popil kavo, je 32-letni Severino Gergolet iz Doberdoba (rojen je sicer v Gorici) zagrabil za torbico, ki je bila na nekem fotelju, in umih nog stekel na cesto. Lastnica torbice Laura Manente je opazila njegovo početje in je poklicala na pomoč. Eden od uslužbencev, Sandro Kriso, se je pognal za njim, a ko ga je dohitel, mu je Gergolet zaCel groziti. Nepridirav pa ni imel sreCe: mimo je pripeljala patrulja letečega oddelka, ki so jo telefonsko obvestili, in ga aretirala. Policija je med drugim ugotovila, da je bil Gergolet tistega popoldneva že »na delu«. Vdrl je kar v urade finančnega ministrstva v 2. nadstropju v Ul. Ghega 6. Potem ko je vlomil skozi vhodna vrata, se je lotil raznih omar in predalov, vendar ni našel nobene dragocenosti in se je moral zadovoljiti le z nekaterimi manjvrednimi predmeti. Štirje ranjeni v prometni nesreči pri papirnici Prometna nesreča, ki se je vCeraj zjutraj pripetila pred štivansko papirnico, kjer sta se zaletela dva avtomobila, je precej zaposlila osebje Rdečega križa in tudi tržiške gasilce (potniki so namreč ostali ukleščeni v zviti pločevini), na srečo pa se je vse končalo brez hujših posledic. Dve ranjenki (zal njunih imen nismo izvedeli) so odpeljali v bolnišnico v Tržič, kjer pa so eno le obvezali in odslovili, v katinar-ski bolnišnici pa se bo 41-letni Cesarino Žago iz Ul. Donadoni 2 zdravil 6 dni, a 29-letna grška državljanka Fotini Karava-laki bo okrevala v 20 dneh. Novoletni koncert vbrizg optimizma Nagovor predsednika upravnega sveta TKB V prijetnem, veselem, še vedno prazničnem novoletnem razpoloženju, je izzvenel letošnji tradicionalni novoletni koncert Tržaške kreditne banke v sodelovanju z Glasbeno matico, ki je v poznih nedeljskih popoldanskih urah privabil v Kulturni dom izredno veliko našemu bančnemu zavodu zvestih klientov in gostov, tako da sta bila parter in balkon do kraja zasedena. Poleg predsednika tržaške Trgovinske zbornice dr. Donaggia, smo videli tudi Številne predstavnike slovenskih in italijanskih bančnih zavodov z obeh strani meje in predstavnike poslovnega pa tudi političnega in kulturnega življenja. Tolikšen odziv na vabilo je bil še posebno pomemben prav letos, ko TKB preživlja znane težave, saj ga je mogoče tolmačiti kot javno izražanje podpore slovenskemu denarnemu zavodu, ki je v vsem Času svojega obstoja odigraval in odigrava tudi zdaj neprecenljivo vlogo v gospodarstvu in družbenemu življenju naše narodnostne skupnosti na Tržaškem in širše. Tej ugotovitvi je pritrdil tudi predsednik upravnega sveta TKB Egon Kraus, ko je v svojem uvodnem pozdravnem nagovoru poudaril, da je TKB, »kljub Črnogledim napovedim nekaterih, vedno trdno na okopih, da delamo dobro in da kljub znanim težavam nismo izgubili zaupanje naše zveste klientele. Zlasti slednja ugovotitev - je dejal govornik - nas navdaja s prepričanjem, da bomo, pa Čeprav z radikalnimi posegi, v najkrajšem možnem Času premostili določene težave pri kreditnih izpostavah tudi zaradi dobrega in tesnega sodelovanja z Ljudsko banko iz Brescie, ki je postala naš partner«. Ob prvi nalogi, ki je konsolidacija banke v tem letu, je Egon Kraus dal poudarka tudi opredelitvi na prihodnost. Napovedal je, da bo TKB v letošnjem letu, na osnovi realnih predpostavk, moCno povečala svojo dejavnost tako na inozemskem tržišču v svoji tradicionalni vlogi specializiranega dejavnika, kot tudi na domačem tržišču, kateremu bo banka že v kratkem ponudila nove usluge in produkte z odprtjem novega sedeža v bivši palači SAIMA na Oberdankovem trgu ter z odprtjem ene ali morda dveh novih agencij. Po teh koristnih spodbudnih in vošCilnih uvodnih besedah predsednika upravnega sveta je bilo poslušanje koncertnega programa v izvedbi ljubljanskega orkestra Ca- merata Labacensis še toliko bolj prijetno, nenazadnje tudi zaradi programa samega kot zaradi razpo-loženosti orkestra, solista in dirigenta, ki so poslušalcem ponudili pestro in kakovostno, namenu koncerta primemo glasbeno doživetje. V prvem delu koncerta smo tako poslušali nekoliko bolj seriozno zasnovan spored, ki je obsegal uverturo iz Rossinijeve opere »Tatinska sraka«, skladbo J. VVilliamsa Jerusa-lem of gold in theme za trobento in orkester, ples Farandola iz Bizeto-ve opere Carmen, Humlov Koncert v Es-dum za trobento in orkester in Brahmsov Madžarski ples št. 5, v drugem delu pa štiri bolj izrazito na novoletno vzdušje tempirane Straussove melodije: uverturo iz opere »Netopir«, valček Dunajska kri, znameniti Pizzicato polka in hitro polko Par forcel Polka schnell op. 308. Okrog 40-članski orkester je pod živahno, lahkotno in obenem nazorno gesto razigranega dirigenta Miroslava Homna muziciral sproščeno, dopadljivo in s potrebno profesionalno resnostjo, neglede na v bistvu lahkotni značaj sporeda. V VVilliamsovi skladbi Jerusa-lem of gold in theme, posebno pa še v Humlovem Koncertu, smo ob iztanjšani orkestrov! spremljavi lahko po daljšem Času spet prisluhnili plemeniti zvočnosti Arnoldove trobente in njegovemu suverenemu obvladanju tehničnih zahtevnosti glasbila in izvajanih skladb. Ce je orkester v prvem delu briljantno, Čeprav z omejeno zvočnostjo, pac glede na dejansko komorno zasedbo, izvedel na primer uverturo iz »Tatinske srake« in madžarski ples, je v drugem delu celoten izvajan Straussov opus izvenel v živahni lahkotnosti in ritmični zanesljivosti in dodobra ogrel dlani poslušalcev, ki so si prislužili še tri dodatke z nepogrešljivim Radetzki maršem za konec. Kdo ne bi po takem veCeru z zadovoljstvom in optimizmom v foyerju nazdravil našemu bančnemu zavodu z najboljšimi željami. j.k. ŠKEDENJ / KONCERT Skedenjski zbor v domačem krogu Nastopil je v pomlajeni sestavi V nedeljo popoldne smo se udeležili lepega koncerta, ki ga je predstavil domačemu občinstvu Mešani pevski zbor iz Skednja v prenovljeni sestavi pod vodstvom dirigenta Aleksandra Sluge. Zbor v novi sestavi se je svojim zvestim poslušalcem predstavil z okrog desetimi božičnimi melodijami, pa tudi z dvema Črnskima duhovnima pesmima, katerim je moral na željo občinstva dodati še dve. Skedenjska cerkev je zelo akustična in nudi pevcem pravo vzdušje, ki so ga znali z odlično izvedbo spleta nic kaj lahkih pesmi na božično tematiko na najboljši način izkoristiti ob diskretni, a uspešni spremljavi mladega organista Martina Vremca. Program je napovedovala Maila Oz-bic, sicer pevka v zboru, ki je svoj nedeljski nastop zaključila s pesmijo, za katero je besedilo napisal Aleksij Pregare, uglasbil pa Aleksander Vodopivec. Po končanem koncertu nam je g. Dušan Jakomin povedal še nekaj podatkov o zboru, ki je leta 1954 nastal kot dekliški zbor, vodil pa ga je Jakomin sam. Zbor je tako sodeloval na raznih prireditvah ter v cerkvi s petjem cerkvenih pesmi. Leta 1994 je zbor slavil 40- letnico svojega delovanja. V sedanji sestavi, tokrat obnovljen z novimi mladimi pevci, je zbor nastopil v Kopru, ko je bila tam razstava škedenj-skega etnografskega muzeja, v Ljubljani, v Skednju ob 30-letnici delovanja muzeja, v KD v Trstu na Reviji cerkvenih pevskih zborov, na Kokonkovcu, v MaCkoljah ob tamkajšnjem Božičnem koncertu, v soboto pa še v Ajdovščini. Za prihodnje ima zbor v načrtu petje v cerkvi na Kolonkovcu in nastop na reviji Primorska poje. Zbor tudi z ostalimi pevci še vedno nastopa v cerkvi pri mašah. Vodi ga Tamara Vatovec, ki spremlja pevce tudi na orglah. Naj že sedaj zapišemo, da pripravlja g. Jakomin, ki je mešani zbor vodil vrsto let, izdajo knjige, v kateri bo zbranih okrog 3150 narečnih besed in okrog 1000 izrekov v narečju, ki so jih nekoč uporabljali prebivalci Sv. Antona pri Kopru. Predstavitev bo verjetno še v tem mesecu v Ul. Donizetti. »Želim si, da bi moja knjiga, za katero sem zbiral podatke skoraj šest let, spodbudila tudi druge, da bi zaCeli zbirati stare narečne besede in izreke in tako obogatili naše besedno bogastvo«. N.L. DOLINSKA OBČINA / V NEDELJO V KD PREŠEREN PROPADA / KONCERT Prireditev za starejše občane Nastopili Istrianski mužikantje in zabavne skupine Long Žlunk VošCila za srečno in zdravo novo leto je dolinska občinska uprava posebej izrekla starejšim občanom: odlično priložnost je ponudila nedeljska novoletna družabnost, ki je v boljunsko gledališče privabila kar številno občinstvo. Starejši občani so prisluhnili živahnemu glasbenemu sporedu in novoletnemu nagovoru župana Borisa Pangerca, ki je ob voščilih spregovoril tudi o ponudbah, izrecno posvečenih starejšemu delu krajevnega prebivalstva. Dolinska uprava namerava namreč v bližnji bodočnosti se okrepiti svoj odnos do starejših, jim posvetiti več pozornosti in jim ob že običajnih (kot je poletno letovanja na morju) ponuditi take pobude, ki bi omogočile boljše medsebojno spozavanje, izmenjavo mnenj in seveda prijetne družabnosti. Kot reCeno, je novoletna prireditev izzvenela predvsem kot koncert: otvorili so ga Istrianske muzikante, trio ljudskih godcev, ki ga sestavljajo Emil Zonta, Luciano Kleva in Pietro Mona-ro. Skupina je pravkar posnela in izdala svojo prvo kaseto z naslovom Cento-ra, raziskuje in izvaja pa izvifno ljudsko glasbo iz sosednjega narodnostno mešanega istrskega prostora. V drugem delu so novoletni koncert popestrili še elani svojevrstne zabavne skupine, že slavne in kar številčne godbe Long Zlunk. V medigri pa se je oglasila še razposajena diatonična harmonika Denisa No vata. (dam) Nastop Fantov izpod Gtmade V soboto zvečer so gropajski pevci povabili v svoj Zadružni dom moški zbor »Fantje izpod Grmade« iz Devina in z njim priredili veCer lepega petja božičnih pesmi, ki se ga je udeležilo številno občinstvo. Najprej se je predstavil s kar osmimi pesmimi na božično tematiko domači zbor, ki ga vodi Anastazija P uric. Njenemu vodstvu, pa seveda tudi pevcem, gre zahvala za res doživeto in svečano podajanje skladb, med katerimi smo slišali skladbe J. Gallusa, Bacha, Monze, Tomca, Merkuja in Sveto noC F. Gruberja. Moški zbor »Fantje izpod Grmade«, ki ga vodi Ivo Kralj, je predstavil sedem skladb, med temi skladbe Volariča, Cudermana, Zafošnika, Ri-garja, Vrabca, Sicherla in Laharnarja. Glasbena spremljava pa je bila v rokah Hermana Anto- niča, ki sicer tudi poje v zboru, drugače pa tudi zborovodja dekliškega zbora Devin, kjer deluje še otroški zbor Ladjica Večer se je odvijal v lepem, prijateljskem razpoloženju. Pevci so se izkazali, kar je potrdilo občinstvo z navdušenim aplavzom. »Fantje izpod grmade« so bili v Gropa-di prvič, pred njimi je nastopil Dekliški zbor iz Devina, medtem ko so pevci iz Gropade že nastopili v Devinu. Željo po sodelovanju in nadaljnji uspešni dejavnosti obeh zborov sta poudarila Aleksander Mužina in Marko Tav- čar, kji sta celotno prireditev lepo povezovala. Gostom se je s šopkom cvetja oddolžila predsednica domačega zbora Sonja Milkovič. Sledila je družabnost, ki je ponovno pokazala, kako koristno je medsebojno spoznavanje zborov. Neva Lukeš Slovensko Stalno Sledališce Josip Tavčar PEKEL JE VENDAR PEKEL Režija: MARKO SOSIČ PREMIERA V petek 12. t. m., Ob 20.30 ABONMA RED A Loterija 8. januar 1996 BARI 3 15 58 66 53 CAGLIARI 87 26 40 51 39 FIRENCE 3 ' 44 39 63 11 GENOVA 77 87 54 81 29 MILANO 3 23 45 76 87 NEAPELJ 16 33 62 27 10 PALERMO 67 25 48 56 24 RIM 29 75 30 52 88 TURIN 90 4 84 59 67 BENETKE 19 52 ENALOHO 78 75 90 1 2 1 2 1 1 2 1 2 1 X 2 KVOTE 12 100.135.000,- 11 2.346.000,- 10 196.000,- VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 9. januarja 1996 JULIJAN Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.56 - Luna vzide ob 20.33 in zatone ob 9.17. Jutri, SREDA, 10. januarja 1996 VILJEM VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,8 stopinje, zraCni tlak 1007,3 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja 38 km na uro, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, padlo je 3 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: .Federica Cesar, Giulia Battistuta, Lucrezia Maria Elisa Politti, Manuel Kainradl, Fabrizio Massimi, Giulia Viscovich, Noemi Bellussi, Marco Fer-roli, Nicolas Persoglia, Emanuel Gjoka, Filippo Be-nedetti in Karen Klicic. UMRLI SO: 90-letn Ar- aimi - let insiciiic a Opicina skupaj na Opčinah 5 - 11MI5 Trgovine z Opčin, včlanjene pod znakom z zelenim in modrim trakom, Vam sporočajo dobitne številke božičnega žrebanja. 4 2. NAGRADA SCOOTER APRILIA ŠT. 047062 Mesnica HROVATIN GIUSEPPE 1. NAGRADA VOLKSWAGEN NOVI POLO ŠT. 198741 Semenarna AGRO SOSIČ Tileste ■ Via tlmltanea, 11 - Tel.040/946438 NAGRAD RO 1 MILIJON dCnui RA « » »'■ *5« 9 «'•* 8 REZERVE 3. ST. 087043 OBUTEV MALALAN 4. ŠT. 304017 OBUTEV MALALAN 5. ŠT. 375078 GUŠTIN RADKO 6. ŠT. 182553 N. TECNOUTENSILI 7. ŠT. 332613 ULGHERI PAVAT 8. ŠT. 079840 OBLAČILA K. & G. 9. ŠT. 166423 N. TECNOUTENSILI 10. ŠT. 117015 PIZZERIA DA RINO 1. ŠT. 198690 AGRO SOSIČ 2. ŠT. 124500 OBLAČILA K. & G. 3. ŠT. 115131 OPTIKA MALALAN 4. ŠT. 194094 FURLAN & MILIČ 5. ŠT. 292406 ZLATARNA SOSSI 6. ŠT. 355855 DRAG. MALALAN 7. ŠT. 053687 IL SALAMINO 8. ŠT. 389405 LA N. MANDATARIA 9. ŠT. 058731 BALOO 10. ŠT. 397190 OPTIKA MALALAN BANCA Dl CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Ul. Ricreatorio, 2 - Tel. 040/21491 Opčine (Trst) gia Morelli, 90-letna Aniel-lo Di Salvatore, 97-letni Torquato Canevari, 98-letna Oliva Trevisan, 83-letni Bruno Paliaga, 87-letna lo-landa Sandri, 90-letna Tere-sa Turco, 90-letni Carmelo Carella, 77-letni Giusto Fa-bris, 54-letni Flavio Sabadin, 78-letni Ferdinande Triches, 88-letna Maria Škrk, 84-letna Giuseppina Lipout, 75-letni Giovanni Cok, 68-letni Dario Cok, 84-letna Aurelia Goina, 62-let-na Annamaria Girardi, 69-letna Maria Pobdrscek, 80-letna Caterina Vlakovich, 84-letna Ernesta Bressan, 78-letni Alberto Giorgi, 88-letna Ida Ugotti. CJ LEKARNE Od PONEDELJKA, 8„ do NEDELJE, 13. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00 in 21.00 »Underground«, r. Emir Kusturica. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. VValt Disney. EXCEL-SIOR AZZURRA- 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospet-ti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Ace Ventura - Missione Africa«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdo-ne, i. Veronica Pivetti. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.50, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Gašper«, r. Števen Spielberg. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tutto Anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20,10, 22.10 »Vacanze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. la f^eplea POPUSTI POPUSTI do 60% i pri tekstilu visoke mode in konfekciji tradicionalne kakovosti TRST - UL. MAZZINI 26 - TEL. 631358 ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Au-ster, i. VVilliam Hurt, Har-vey Keitel. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »La pazzia di Re Giorgio«. H PRIREDITVE MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi BOŽIČNI KONCERT v soboto, 13. t. m., ob 20. uri v domači cerkvi. Spored: ženski cerkveni pevski zbor Boljunec s tamburaši KD F. Prešeren, cerkveni pevski zbor italijanskih vernikov iz Boljunca, otroški pevski zbor O.S. F. Venturini, cerkveni pevski zbor iz Re-pentabra, božična misel prof. Nada Pertot, nagrajevanje božičnega ex tempere. ' □ ČESTITKE Včeraj, 8. t. m. je BRANKO ŽERJAL praznoval 60. rojstni dan. Z jim se veselijo in mu želijo mnogo zdravja in sreCe Dušan, Marija, Pepi in mama. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA vabi na predavanje dr. Viljema Scuke na temo SODOBNI PRISTOP K PROBLEMOM SOLARJA, ki bo danes, 9. t. m., ob 18. uri v prostorih OS V. Scek v Nabrežini. □ OBVESTILA SKUPNOST KATOLIŠKIH PEDAGOGOV vabi šolnike in vzgojitelje k skupni sv. maši, ki bo danes, ob 17. uri pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, Ul. del-le Docce 34. MALI OGLASI tel. 040-361888 NA OPČINAH oddam v najem stanovanje primerno za pisarniške prostore v Ul. Alpini. Za informacije tel. na št. 213564 od 8. do 9. in od 18. do 20. ure - Milic. TRGOVINA jestvin išCe prodajalca/ko. Tel. 212197 ob urah poslovanja. IŠČEMO part -time gospo, ki obvlada slovenščino, italijanščino, hrvaščino in angleščino za pomC v uradu. Tel. na St. 0336/526518 ob delavnikih. IZGUBIL se je v bližini OpCin belo/rjavi angleški setter, samec srednje velikosti. Tel. St. 314075 - nagrada. ZELO rada bi se zaposlila kot prodajalka v katerikoli stroki. Urnik po dogovoru. Tel. št. 828251. PRODAM domač krompir. Tel. 200882 ob uri obedov. PRODAM hišo, 110 kv.m z dvoriščem v Boljuncu, staro 24 let. Tel. St. 228390. PRODAM hišo v gradnji -tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. na št. 040/228597. IZGUBIL se je v bližini OpCin belo/rjavi angleški setter, samec srednje velikosti. Tel. na st. 040/413075 - nagrada. PIVNICA III. Generazio-ne v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 24. t. m. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 6.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESt - Ul. Valdirivo 36 -1. nad. Tel. 361886-Fax 768697 PRISPEVKI V spomin na našo mamo Marijo Starc, ki bi danes (9.1) praznovala 100 let, daruje sin Marjan 100.000 lir za SD Kontovel. V spomin na inž. Josipa Sosiča daruje Igor Sedmak s starši 50.000 lir za MarjanišCe na Opčinah. Štefanija Stoka in otroci darujejo 300.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na Magdo Kralj daruje Marta 10.000 lir za DPZ Vesna. V spomin na moža Kamila in na 15. obletnico smrti očeta Ivana daruje Marta 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Družina Laura Košuta Sibelja daruje 40.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Stanka Hrovatin daruje 100.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. Družina Orsola Bresola daruje 100.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. V spomin na moža Sergija in taSCo Ivanko daruje Neva Bandelj 20.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. Ob 7. obletnici smrti dragega moža Karla Kalca daruje žena Marija z družino (Gropada 105) 50.000 lir za KD Skala. V spomin na očeta Sa-vota Sancina daruje hčerka Sida 30.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin. V spomin na Gino Kralj darujejo Emil Kralj z družino 50.000 lir ter Eleonora Kralj 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. V spomin na Regino Fabian Kobau daruje Zofka Cernjava KoSuta 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Ane Grgič daruje Stanko 9. 1. 1993 9. 1. 1996 Romano Kavalič Vedno si v najinih srcih zena Dragica in sin Stefan Repentabor, 9. januarja 1996 Čeprav je minilo že deset let, odkar se s teboj ne veselimo novega leta Vera Stranj por. Del Cielo si nam Se vedno v naših srcih in se te spominamo z vso ljubeznijo Svojci Dolina, 9.januarja 1996 Ob boleči izgubi dragega očeta izreka predsedniku področnega sveta Klavdiju Oti in svojcem iskreno sožalje kolektiv Dolinskega didaldCnega ravnateljstva Ob smrti dragega oteta izreka občuteno sožalje Claudiu Oti in družini Društvo prostovoljnih gasilcev Breg DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Milic 30.000 lir za S K Kras. Za Skupnost družina Opčine so darovali: Adam in Loreta 10.000 lir, družina Grgič 50.000 lir in družina Žagar 50.000 lir. Ob 32. obletnici smrti dragega očeta Alojza Bukavec darujejo hčeri Bruna in Palmira ter sin Luciano z družinami 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama, nona in tašča Marica Škrk vd. Obad Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo sinova Zdravko s Cvetko, Joško z Nevio, vnuki Alenka z Borisom, Jana, Goran in ostali sorodniki Salež, 9. januarja 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob težki izgubi drage mame izreka iskreno sožalje Jošku Obadu in svojcem uprava in uslužbenci Kraškega vodovoda Ob izgubi drage mame Marice sočustvujeta s svojci Neva in Oskar Ob težki izgubi drage mame izrekajo svoje iskreno sožalje elanu Zdravku in družini lovski pevski zbor “Doberdob" Slovenski deželno gospodarsko združenje izreka občuteno sožalje, ob izgubi drage mame Ludmile, dolgoletnemu elanu vodstva in sekcije trgovine na drobno Borivoju Svaglju. Ob smrti drage Marice Škrk vd. Obad izreka iskreno sožalje prizadetim svojcem SK Kras SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE Priznanja za zvestobo delu in gospodarski napredek Goriška trgovinska zbornica obvešča, da do konca januarja sprejemajo predloge za podelitev posebnih priznanj zasebnikom in podjetjem za zvestobo delu in za gospodarski razvoj. Priznanja bodo letos podelili že dvaindvajsetic. Predloge je treba dostaviti Trgovinski zbornici. Razpis pogojev je objavljen na oglasni deski zbornice ter na sedežih strokovnih združenj v Gorici, Tržiču in Gradežu. Obnovili vodstvo pri društvu AGIMUS Pri glasbenem društvu AGIMUS so se te dni dogovorili o porazdelitvi odgovornosti. Za predsednico društva je bila za obdobje 1995-1998 izvoljena pr. Elena Lipizer, za tajnico pa Cristina Cristancig. Drugi članin upravnega odbora so prof. Zelfa Mariani Spinoso, Fulvio Madottto in Sergio Spessot, Barbara Popazzi in Cristina Cristancig, Donata Collodi in Elisa Picillo. Odbor preglednikov računov sestavljajo: porf. Lorenzo Qualli, prof. Giuliana Manetti in Roberto Luisa. Društvo bo že 20. t.m. obnovilo koncertno dejavnost v letu 1996. V četrtek novi tednik Novi glas Ta teden bo izšla prva Številka novega tednika Novi Glas, ki je nastal po združitvi Novega lista in Katoliškega glasa. Prva številka bo izšla 11. t.m. Istega dne, ob 17.30, jo bodo predstavili na javnem srečanju v dvorani goriškega pokrajinskega sveta, naslednjega dne, ob 16. uri, pa v Trstu, na sedežu Časnikarskega krožka. Časopis bo imel dve uredništvi: v Trstu in Gorici, ustvarjali ga bodo štirje novinarji in veliko sodelavcev. Začenja se ciklus afriških filmov V Kulturnem domu se danes začenja ciklus afriških filmov v priredbi združenja ANOLF in v sodelovanju z ustanovo ARMI. Občinstvu bodo prikazali šest filmov, vsak večer po dva. Nocoj bosta na vrsti filma La gifle et la caresse in Le noire de...Prvi film pripoveduje zgodbo afriškega dekleta, ki živi v Parizu v težkih družinskih razmerah. Podobna je tudi zgodba, ki jo pripoveduje drugi film, ki je nastal že pred tridesetimi leti. Ciklus se bo nadaljeval jutri in v Četrtek, vsakokrat ob 20.30. Vstopnine ne bo. Obvestilo šolskega skrbništva Šolsko skrbništvo obvešča, da so uradi za občinstvo odprti od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure in ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 15.30 do 17. ure. Urad za stike z javnostjo pa je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih od 15.30 do 17. ure. Nezgoda na delovnem mestu Mesec dni se bo v goriški splošni bolnišnici zdravila 30-letna Sartori Roberta iz Slovrenca, zaposlena v tekstilni tovarni Filatura Isonzo v Romansu. Poškodovala se je včeraj na delovnem mestu v podjetju. Nalomila si je tri rebra ter zadobila nekaj lažjih poškodb na glavi. Sartorijeva je padla z višine kakih dveh in pol metra med pregledovanjem bombažnih bal. 1® PREDSTAVITEV NA POKRAJINSKI RAVNI Hitrejša in čvrsta rast Prodijevega gibanja Začenja se obdobje organizirane prisotnosti in pravega političnega dela na teritoriju KNJIŽNICA /SODELOVANJE Bogato darilo iz Nove Gorice "Sosedje" so podarili bogato zbirko slovenskih knjig Oljka - koalicija, ki jo na vsedržavnem nivoju predstavlja Romano Prodi, želi pognati trdnejše korenine tudi na Goriškem. Pokrajinski promocijski odbor, ki ga vodi Franco Miccoli je včeraj priredil srečanje (foto Bumbaca) z novinarji in predstavniki političnih strank in gibanj, ki so doslej pristopile k pobudi, predstavil vsebino in cilje koalicije ter napovedal pobude, ki jih bodo uresničili v prihodnjih tednih in mesecih. Z drugo besedo: začenja se druga stopnja prisotnosti in utrjevanja levosredninske koalicije; končalo se je obdobje pasivnega poslušanja, začenja se obdobje aktivnega pristopa, oziroma sodelovanja občanov pri oblikovanju programov, oziroma, pri oblikovanju politike v najboljšem pomenu te besede. Začenja pa se tudi obdobje bolj formalne organiziranosti gibanja na krajevni ravni, brez česar si je skoraj nemogoče zamisliti uspešno delo na političnem področju. Glede tega velja povedati, da so se pri Oljki, po dosedanjih pripravah, ko se je na Goriškem za sodelovanje s Prodijevim gibanjem odločilo kakih tri-stopetdeset do štiristo posameznikov, začelo intenzivnejše obdobje formalne organiziranosti. K Prodijevemu gibanju lahko pristopi posameznik, ne glede na to, Ce je, ali ni elan kake stranke. Ob tem se ne odpoveduje svojemu ideološkemu prepričanju, oziroma strankarski pripadnosti. V pokrajinskem merilu podpirajo Prodijevo koalicijo tudi nekatere pohtic-ne stranke in gibanja : DSL, SSk, bivši republikanci, gibanje SI (italijanski socialisti) ljudska stranka in frakcija Enotnih komunistov. Predstavniki omenjenih strank in gibanj so se včerajšnjega srečanja tudi udeležili. Koalicijo pa, kakor znano, podpirajo tudi takoime-novani Prodijevi odbori, ki so nastali v raznih krajih na Goriškem, zlasti v drugi polovici lanskega leta. Da namerava gibanje biti aktivneje prisotno je mogoče razbrati tudi iz dveh srečanj, ki bosta 12. in 23. t.m. v Gorici. Ob nedavnem odprtju prenovljenih prostorov se je zbirka Državne in mestne knjižnice v Gorici obogatila z vrsto novih slovenskih knjig. Knjige, ki obravnavajo slovensko zgodovino in kulturo, so dar novogoriške knjižnice Franceta Bevka in njenega ravnatelja Rajka Slokarja, ki je takole zapisal v spremnem pismu ravnatelju goriške knjižnice Otellu Silvestriju: »Goriški sosedi. Draga “Biblioteca statale e civica! ” Ob slavnostnem odpiranju novih prostorov v obnovljeni VVerdenber-govi palači Ti Goriška knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice dobrososedsko simbolično podarja nekaj knjig in Ti želi veliko učinkovitega in kakovostnega dela z uporabniki z obeh strani državne meje.« Namig na uporabnike z obeh strani meje ni naključen. Knjižnici sta namreč že nekaj Časa uvedli sodelovanje, ki omogoča uporabnikom s predložitvijo izjave knjižnice, kjer so vpisani, izposojanje knjig tudi iz druge knjižnice. To sodelovanje bo še zanimivejše in učinkovitejše, Cim bo goriška knjižnica vstopila v Državni knjižničarski sistem, ki bo omogočal vpogled v vse kataloge sistema. Knjižnica Franceta Bevka je že včlanjena v podobni slovenski sistem, tako da bosta goriški knjižnici kmalu omogočali vpogled v knjižni fond obeh držav. Oskar Beccia Oskar Beccia bo od petka, 12. januarja razstavljal v občinski knjižnici v Ronkah in s tem odprl letošnjo razstavno sezono v kraju. Razstavo prirejajo Občinska knjižnica, Komisija za slovensko manjšino pri občini Ronke in kul-turno-rekreacijsko društvo "Jadro” iz Ronk. Pokrovitelj razstave Občina. Oskar Beccia je maja lani razstavljal v galeriji Kulturnega doma v Gorici in to s precejšnjim uspehom. Marcolini: zahteva po razjasnitvi Predsednica goriške pokrajinske uprave Marcoli-nijeva je včeraj naslovila predsedniku deželne vlade Ceccottiju, deželnemu odborniku Mattassiju in predsedniku deželne komisije za prevozništvo in promet Mioniju pisno zahtevo v zvezi z izjavami deželnega svetovalca Polidorija v tisku. Te izjave so bile objavljene v nedeljo, 7. t.m. zadevajo pa aktualno vprašanje reorganizacije avtobusnega prevoza na Goriškem, zlasti pa zaplete glede poenotenja APT - konzorcij CISP. Marcolinijeva zahteva, zato da se razblinijo dvomi in sumničenja, javno pojasnilo, Ce obstajajo v deželnem odbom in v komisiji, kjer je Polidori podpredsednik, že izdelana stališča v odnosu do Goriške pokrajine in posebej do podjetja APT. Zahteva tudi, da deželna vlada pojasni, Ce je stališče, ki ga je Polidori objavil (in podpisal) kot podpredsednik omenjene deželne komisije tudi stališče komisije. Marcolinijeva predlaga tudi naj se preveri umestnost, Ce naj svetovalec Polidori še naprej opravlja odgovorno nalogo. Pismo je Marcolinijeva prebrala na sinoCni seji pokrajinskega sveta. ŠTEVERJAN / NA DAN SVETIH TREH KRALJEV V cerkvi vokalni koncert po vasi koledovanje Na pobudo društva Sedej in župnije Ob prazniku Svetih treh kraljev so v številnih krajih obnovili stare običaje. Cerkveni praznik pa so marsikje obeležili tudi s kulturnimi prireditvami, zlasti koncerti. Na pobudo društva F.B. Sedej je bil v soboto popoldne v števerjanski cerkvi lep koncert vokalne skupine Big Ben Hit kvarteta (foto Bumbaca) iz Nove Gorice, ki je izvedla zanimiv spored božičnih pesmi in Črnskih duhovnih pesmi. V Steverjanu pa so v soboto popoldne obnovili tudi obhod kolednikov po vasi. _____PROCES COOP Razsodba morda že v četrtek Danes še zadnji trije zagovorniki -Jutri spet beseda tožilcu dr. Trotti Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem se je vCeraj nadaljevalo sojenje dvanajstim obtožencem vpletenim v zadevo gradnje samopostrežne trgovine Coop v ulici Lungo Isonzo Argentina in izdaje trgovinskih dovolilnic. Včerajšnja je bila prva obravnava v novem letu in predvidoma predpredzadnja v prvostopenjskem procesu. Zgleda namreč, da bo že pojutrišnjem izrečena razsodba. Na včerajšnji obravnavi so govorili trije zagovorniki: Obizzi, Lippi in Bianca. Trije bodo nastopili tudi danes. ZaCel bo odvetnik Samo Sanzin, kot drugi bo govoril odvetnik Donolato, zaključil pa bo odvetnik Battello. V sredo bo ponovno govoril - repliciral -državni pravdnik dr. Matteo Trotta, na njegova izvajanja pa bodo v Četrtek replicirali zagovorniki. V četrtek zvečer ali ponoči naj bi bila tudi objavljena razsodba. Za tak potek sojenja so se dogovorili že pred dnevi. Koledar naj bi kar se da spoštovali, Čeprav se sojenje utegne zavleči še nekoliko dlje. Dosedanji potek sojenja je namreč šel precej mimo začetnih napovedi glede trajanja postopka. Nekateri so namreč napovedovali razsodbo že za prvo polovico novembra, potem vsekakor za december. Dejansko pa so se stvari zasukale precej drugače. S ČESTITKE Danes praznuje 60. rojstni dan naša draga Adele Dusman. Mnogo zdravja in veselja ji želijo mož Nado, hčere, zetje in vnuki. □ OBVESTItA NA OBČINI V DO-BERDOBU je tehnični urad od danes dalje odprt vsak torek in četrtek, od 16. do 18. ure. Telefonska številka urada je 784009. M PRIREDITVE PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kakor običajno odvijala v spomladanskem Času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Gorici - urad je od včeraj spet redno odprt - in Trstu do petka, 12. januarja (tudi po faxu 040 - 635628). ______________KINO GORICA VITTORIA 18.30-21.30»Braveheart (Cuore impavido) «. Igrata Mel Gibson in Sophie Mar-ceau. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-20.00-22.00»Viaggio di nozze«. Carlo Verdone. Lj lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI Danes v Gorici, ob 11. uri, Damiano Sfiligoi iz splošne bolnišnice v LoCnik; ob 13.15, Angelo Rusin - Narciso iz splošne bolnišnice v Fiumi-cello; 13.15, Maria Dolores Visintin, iz splošne bolnišnice v Slovrenc; ob 13.15, Assunta Sclau-nich, iz splošne bolnišnice v Vileš. TELEFONIJA / PO NAPOVEDI O PREVERJANJU KOMAJ SPREJETIH ODLOKOV O TARIFAH Kljub opreznosti vlade, se polemike Se niso utišale Naročnikom se medtem obeta zanesljivejši telefonski račun RIM - Nove* telefonske terife, za katere odloke je vlada podpisala 5. januarja, bi bile morale začeti veljati 1. februarja, toda huda polemika in val kritik, ki jih je ukrep dvignil, so vlado prepričale, da je o stvari morda bolje Se enkrat premisliti. V nedeljo je tako ministrstvo za pošto in telefomunikacije objavilo sporočilo, po katerem se »vlada obvezuje, da bo opravila nadaljnja preverjanja pred začetkom veljave omenjenih odlokov«. V sporočilu je med drugim zapisano, da je povišanje telefonskih tarif tudi posledica indikacij Evropske unije in da je vsekakor v skladu s povprečnimi evropskimi tarifami. Povrhu vlada opozarja, da povišanje ne zadeva socialno najšibkejših slojev telefonskih naročnikov, ki jih je približno tri milijone, medtem ko bi družine nove tarife obremenile le za nekaj tisoč lir mesečno. Združenje uporabnikov javnih storitev ADUSBEF je medtem sporočilo, da je včeraj vložilo na rimsko državno pravdništvo ovadbo, v kateri zahteva razjasnitev »skrivnih motivacij, ki so povzročile zvišanje telefonskih tarif«. Združenje za zaščito potrošnikov ADOC pa je povabilo družine, naj pošljejo na poštno ministrstvo čimveč protestnih pisem in sporočil. Umik inkriminiranih zakonskih odlokov je zahtevalo tudi gibanje Nove antene (CONNA), ki trdi, da je minister Gambino »še enkrat poskusil privilegirati velika podjetja in mednarodno visoko družbo, ki mu je tako ljuba, na stroške večine telefonskih naročnikov«. Pri tem se organizacija nanaša na znižanje nekaterih mednarodnih telefonskih tarif, medtem ko se sama bojuje za ukinitev mestnega impulza, katerega v ZDA na primer sploh ne poznajo. »V času teledela na domu, Interneta in elektronskih telefonskih central, ki so praktično odpravile stroške za vzdrževanje in omogoCe velik prihranek (dokazujejo ga odlični računi Telecoma),« piše CONNA v svojem sporočilu, »je telefonski impulz pravi anahronizem, ki ga je treba čimprej odpraviti.« Umik odlokov o preureditvi telefonskih tarif in nov postopek za posvetovanje s socialnimi partnerji je včeraj zahteval od vlade predsednik komisije za prevoze in telekomunikacije v poslanski zbornici Sante Perticaro (CCD), za katerega suspenzija izvajanja odlokov vsekakor pomeni, da vlada priznava krivdo in svoje »lahkotno« obnašanje. Namesto da jih suspendira in jih potem morda znova potegne na dan med kakim praznikom, meni Perticaro, naj vlada odloke razveljavi in zaCne ves postopek znova, tokrat po parlamentarni poti. Po njegovem prepričanju bi bilo namreč nesprejemljivo, da bi začeti pogajanja z le suspendiranimi odloki, saj bi bilo to nesprejemljivo izsiljevanje. S telefonskega področja je prišla včeraj še ena novica, in sicer ta, da se zaCenja kampanja za »zanesljiv telefonski račun«. Poštna ustanova, Telecom in TIM so namreč podpisati sporazum za tim. integralno branje (brez možnosti napak) telefonskih računov. Sporazum vnaša nov postopek zaračunavanja telefonskih storitev, ki predvideva večkratno branje podatkov v telefonskih računih, ki jih optični bralec vedno ne zajame v celoti. Tako se menda ne bo več dogajalo, da bi moral naročnik plačati posledice nepopolnega branja podatkov telefonskega računa. Za bankirje čas za znižanje cene denarja še ni dozorel RIM - Inflacija ne pomirja Banke Italije, saj je po mnenju guvernerja Antonia Fazia decembrsko znižanje življenjskih stroškov zanemarljivo majhno in tvega poroditi napačna pričakovanja. Razkorak z inflacijsko stopnjo v drugih državah Evropske unije pa je previsok, da bi bilo mogoče misliti tudi na minimalno znižanje obrestnih mer, meni Fazio, katerega izjave so prava ledena prha za tiste, ki so upali, da bo rahla upočasnitev inflacijske rasti konec leta 1995 le dovolila znižanje cene denarja v Italiji. S Faziovo previdnostjo glede inflacije se strinjajo tudi sindikati, predsednik bančnega združenja ABI Tancredi Bianchi pa pravi, da je treba najprej izvesti finančni manever za 70 tisoč milijard lir, ki je pogoj za morebitno znižanje uradnih obrestnih stopenj. IIS I novim letom izginila še zadnja 'lerlnTnvnriu&mfinrMMli sled o zavodu Banco del Friuli , ___ * C. ^ ' s ' VIDEM - Ze nekajkrat so v decem- vi, po katerih naj bi v Furlaniji nalivu uslužbenci nekdanjega zavoda bran denar odhajal za investicije zu-Banca del Friuli stavkali in s prote- naj dežele in da v Vidmu ne spreje-stno akcijo so nadaljevali tudi v pr- majo vec pomembnih odločitev, vih dneh novega leta 1996. Nek- Ta faza podrejenosti Vidma Bolo- nekaj mesecih s pročelja poslopij, v val denar in bolonjsko-videmsko katerih so uradi te banke, izginil do- banko prodal italijanskemu banćne- sedanji napis »Credito Romagnolo - mu kolosu Credit (Credito italiano). ™E!": SEBE— stavkajo zaradi spremembe imena, novembra je bilo dokončno sklenje-ampak zato, ker jim več kot dvesto no, da se ustanovi nova velika grozi premestitev v kraje zunaj nase banka z imenom »Rolo Banca dežele. Zakaj? Banca del Friuli je 1473«. Credit ima večinski paket ena najstarejših furlanskih bank in delnic, v novi navezi pa nista le se je postopno razširila po vsej Fur- omenjeni banki, ampak tudi nekate-laniji - Julijski krajini (podružnice re iz pokrajin ob jadranski obali so na Goriškem in v Trstu) ter tudi v srednje Italije in zavarovalnica RAS. nekatere kraje v sosednem Venetu. Banka Credit, ki je bila do pred Odprla jo kakšnih sto okenc. V času dvema letoma v državni lasti, sedaj med dvema vojnama je imela po- pa je zasebna, je bila predlanskim družbice tudi v krajih, ki so danes v na 6. mestu lestvice italijanskih Sloveniji. bank. Nova Rolo Banca 1473 se po- Pred nekaj leti je večinski paket stavlja na 8. mesto, to pa pomeni, delnic te banke kupila banka Rolo da prva igra zelo veliko vlogo v ita-(Credito Romagnolo) iz Bologne. Bi- lijanskem bančnem svetu. Avtono-la je to prva furlanska banka, ki so jo mija manjših bank medtem posto-delniCarji prodali finančnikom od pno izginja. »Majhna«; je bila tudi drugod. Rolo je bila takrat v lasti nekdanja Banca del Friuli, ki je znanega finančnika Carla De Bene- imela ved kot sto podružnic. Se-dettija. Z nakupom te banke, kot tu- danja Rolo Banca 1473 razpolaga s di z dodatnim nakupom videmske, kar 562 okenci, v naslednjih letih je dobil možnost razpolagati s pa jih nameravajo odpreti še kakš-svežim denarjem. V Vidmu so se v niti dvesto. kasnejših letih večkrat slišali glaso- Marko VValtritsch mm t< DR S 64/1 15' RE Č ros 15' ET P rejg 15' ET PC 78)8 157 #881iSI« )N 93 ■$ 10 DM S -to o )1,4 10Č (9,5 10! )4,7 109 73 """lil U-;v r NOVICE Si m ( Cestnino lahko plačamo tudi z bankomatom TKB TRST - Od 1. januarja lahko s karticami bankomata Tržaške kreditne banke poravnavamo tudi cestnino na številnih postajah italijanskega avtocestnega omrežja, na katerih že deluje plačilni sistem »fast pay«. Plačilo s kartico bankomat je hitro in preprosto, saj ne zahteva niti odtipkavanja varnostne številke. Vsota za posamezno plačilo ob izvozu z avtoceste je zato omejena na največ 120 tisoč lir. Banka bo plačila obračunavala enkrat na mesec in brez dodanih stroškov obremenila tekoči račun lastnika kartice. Naročnino na avtoradio je letos še treba plačati RIM - Italijanski avtomobilski klub ACI opozarja lastnike motornih vozil, da je treba naročnino za radijski ali televizijski sprejemnik v avtomobilu plačati skupaj z avtomobilsko takso. Ukinitev te naročnine, ki jo določajo s finančnim zakonom povezani ukrepi, namreč še ni zaCela veljati, ker odloki Se niso bih izdani. Vlada ima pooblastilo, da v roku šest mesecev izda vrsto določil, M bodo celovito preuredila predpise o avtomobilski taksi, vključno z ukinitvijo RTV naročnine, ki jo bo nadomestilo zvišanje zneska za takso. Naročnino je treba kot običajno plaCati skupaj z avtomobilsko takso v predvidenem roku in po novih tarifah z davčno knjižico v poštnih uradih, Ce pa je nimamo, lahko to storimo v pooblaščenih uradih kluba ACI. Obračun milanske boize MILAN - Consob, komisija za nadzor nad borzo vrednotnih papirjev, je vCeraj objavila obratim lanskega borznega gibanja v primerjavi z letom 1994, iz katerega izhaja, da se je vrednost poslov skrčila za 24 odstotkov (ali 144 tisoč milijard lir). Med pozitivnimi podatki je 15 novih kotiranih družb, potem ko jih je bilo 9 izbrisanih, javnih prodajnih ponudb pa je bilo 23. Delnice so imele kar 95, 4-od-stotni delež v borznih gibanjih, kar pomeni, da vse ostale oblike trgovanja z vrednostnimi papirji ostajajo zelo AMAskromne. Borzni indeksi so lanski obračun skleniti v močno rdečih številkah: MIB je izgubil 6, 9 odstotka, Mibtel 7, 2, Mib-30 4, 2, indeks ožjega trga IMR pa kar 8, 7 odstotka. Do 15. januarja vložiti prošnjo za davčno pomoč RIM - Davkoplačevalci morajo svojim delodajalcem ah pokojninskim zavodom poslati do 15. januarja prošnjo za davčno pomoč, na osnovi katere se lahko za plačilo davkov na dohodek posluzijo obrazca 730. Tisti, ki bodo ta rok zamudili, bodo lahko do 30. aprila vseeno vložiti obrazec 730 prek kateregakoli pooblaščenega centra za davčno pomoč (CAAF). 9 8. JANUARI 996 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1559,00 1607,00 nemška marka 1084,00 1117,00 francoski frank 316,00 325,00 holandski gulden 966,00 996,00 belgijski frank 52,40 54,60 funt šterling 2416,00 2490,00 irski šterling 2492,00 2568,00 danska krona 280,00 288,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1147,00 1182,00 japonski jen 14,70 15,30 Švicarski frank 1340,00 1381,00 avstrijski šiling 153,80 158,50 norveška krona 245,00 253,00 švedska krona 235,00 242,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezefa 12,80 13,40 avstralski dolar 1163,00 1198,00 madžarski florinf 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,50 hrvaška kuna 265,00 290,00 8. JANUAR 1996 V URAH I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1556,00 1601,00 nemška marka 1088,00 1113,00 francoski frank 315,00 325,00 holandski gulden 964,00 989,00 belgijski frank 52,50 54,30 funt šterling 2412,00 2492,00 irski šterling 2488,00 2583,00 danska krona 279,00 289,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1145,00 1180,00 švicarski frank 1344,00 1372,00 avstrijski šiling 153,50 158,00 - slovenski tolar 11,50 12,40 8. JANUAR 1996 V LIRAH J valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1579,310 — ECU — 2030,990 — nemška marka — 1097,510 — francoski frank — 319,860 — funt šterling — 2449,830 — holandski gulden — 980,210 — belgijski frank — 53,400 — španska pezefa — 13,048 — danska krona — 283,740 — irski funt — 2528,160 — grška drahma — 6,688 — portugalski escudo — 10,558 — kanadski dolar — 1161,260 — japonski jen — 14,977 — Švicarski frank — 1358,430 — avstrijski šiling — 155,010 — norveška krona — 248,850 — švedska krona — 238,250 — finska marka — 362,060 — avstralski dolar 1177,380 4. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4437 1.4477 1.4517 funt šterling 2.2366 2.2436 2.2506 irski funt 2.3046 2.3116 2.3186 kanadski dolar 1.0635 1.0695 1.0735 nizozemski gulden 89.218 89.328 89.438 švicarski frank 123.97 124.07 124.17 belgijski frank 4.8561 4.8661 4.8761 francoski frank 29.244 29.304 29.364 danska krona 25.788 25.848 25.908 norveška krona 22.648 22.708 22.768 švedska krona 21.808 21.868 21.928 italijanska lira 0.9146 0.9186 0.9226 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1858 1.1898 1.1938 portugalski escudo 0.96 0.963 0.966 japonski jen - 1.3658 1.3673 1.3688 finska marka 32.14 32.22 33.3 SNG IZ TRSTA / STERIJINO POZORJE 1959 ~h POBUDA ZCPZ / V NEDELJO POPOLDNE S »Peklom« prvo važno priznanje Priznanja, ki jih je SNG - Trst prejelo v sezoni 1958/59 so pomenila potrditev rasti in pravilnih umetniških izbir. Uradna slovenska kritika je gledala na tržaško gledališče s posebno pozornostjo. Kulturniki so se v povojnem času zavzemali za poseben razvoj te ustanove, medtem ko so se v političnih krogih dogovarjali o njeni ukinitvi. Edina rešitev je bilo iskanje primernega statusa znotraj italijanskega gledališkega sistema. To pa je pomenilo, da si je gledališče moralo izoblikovati specifično identiteto, ki bi utemeljevala potrebo take ustanove. Vsak dejavni član gledališča je po svoje pripomogel k temu: ravnatelj Andrej Budal, v tržaško stvarnost vpeti ansambel, ustvarjalno prekipevajoči umetniški vodja Jože Babič in v italijanskem svetu domači Josip Tavčar. Vsi so izkazovali voljo po nadaljnjem delovanju in tudi repertoarne izbire so bile odraz življenjske sile celotne gledališke skupine. Ob koncu omenjene sezone so v Ljubljani nagradili s prvomajskimi priznanji tri vidnejše interprete Dardijeve priredbe Zločina in kazni Dostojevskega. Nada Gabrijelčič, Štefka Drolc in Stane Starešinič so s svojim igralskim nastopom v italijanski recenziji ruskega dela podčrtali posredniško vlogo tržaškega slovenskega dela. Nagrade so potrdile politične smernice, po katerih naj bi tržaško gledališče s svojo umetniško dognanostjo vzpostavljalo vsaj na kulturni ravni prepotrebne stike med sosednjima državama in tako ublažilo razhajanja dveh različnih političnih sistemov. Se večje pa je bilo priznanje, ki ga je SNG prejelo z vabilom na Sterijino pozorje v Novem Sadu. Tržaško gledališče se je s Tavčarjevo fantazijo Pekel je vendar pekel prvič predstavilo na najpomembnejšem jugoslovanskem gledališkem festivalu. Ob izteku sezone 1958/59 poroča ravnatelj Andrej Budal v gledališkem listu o poteku go- stovanja: »(...) V četrtek, 21. maja zvečer, se je vršila v okviru festivalskih tekmovanj slovesna predstava te izvirne slovenske drame, ki jo je občinstvo prav dobro sprejelo. Po predstavi in naslednji dan so se oglašali nekateri srbski upravniki in režiserji, ki bi bili radi dobili igro v prevod za morebitno uvrstitev dela v repertoar svojega gledališča. Dne 23. in 24. maja je SNG gostovalo z isto dramo v Zagrebačkom dramskem kazalištu v Zagrebu, kjer je doživelo podoben uspeh kakor prej v Novem Sadu. SNG se je 25. maja vrnilo v Trst. Na koncu novosadskega festivala je umetniška komisija »Sterijinega pozorja« v četrtek, 28. maja, razglasila izid tekmovanja in prisodila nagrajenim določene nagrade. Ta dan je SNG v Trstu prejelo brzojavno povabilo, naj bosta zvečer navzoča pri delitvi nagrad tudi dva člana tega gledališča: Joško Lukeš za vlogo Jurija Mačka v Tavčarjevi igri ter Jože Cesar za izvirno in umetniško zasnovano sceno v istem delu (...)« V nazornem poročilu daje ravnatelj Budal le bistvene podatke. Mira Sardoč, ki je v Tavčarjevem Peklu igrala Kleopatro, se s to vlogo spominja začetkov svojega delovanja v Trstu. Kot igralka je bila drugo sezono redno angažirana v tržaškem gledališču. Odigrala je veliko Število vlog, ki so se vrstile s hitrim tempom: ansambel SNG je v tisti sezoni naštudiral 9 del, z njimi nastopal po vseh okoliških dvoranah, ob nedeljah zjutraj so igralci navadno nastopali še z recitacijami po vaških veselicah in treba je še opozoriti, da je bila zadnja premiera v sezoni 18. julija 1959. Tudi povabilo v Novi Sad se je takrat zdelo nekaj naravnega, saj so bili v jugoslovanskem prostoru izredno cenjeni. Kjerkoli se je v Jugoslaviji prikazalo tržaško gledališče je bil sprejem navdušen. Občinstvo in kritiki so čutili v tržaških predstavah neko posebno osvežitev, glavne igralce pa so poznali iz filihov. Zaradi topline ljudi je bilo gostovanje prijetno, vsak dan so imeli vsaj tri sprejeme, po novosadski predstavi pa še veliko večerjo z »lumpanjem« po Donavi. Po spominu Mire Sardoč so za nagrade izvedeli že med predstavo v Zagrebu in so to takoj razglasili tudi občinstvu, nakar so seveda od velike sreče spet proslavljali. V Tavčarjevem Peklu je glavno vlogo odigral priljubljeni igralec Joško Lukeš. Zena Neva ljubosumno hrani vsa njegova priznanja, tisto s Sterijinega pa s posebno pozornosto. Lukeš je vlogo, ki mu jo je namenil domači avtor, z navdušenjem naštudiral. Tavčarjeva stalna prisotnost ga je še podžigala k posebni intenzivnosti. Toda že na poti v Novi Sad je zbolel, pa niti za trenutek ni pomislil, da bi zaradi njegove bolezni odpovedali tako pomembno predstavo. Odigral je, kar je pač moral in po nagradi sodeč je bila njegova igra odlična, toda on zanjo dolgo ni vedel. Ob povratku v Trst se je prehlad z vročino sprevrgel v pljučnico in v blodnem stanju mu niso mogli dopovedati, da je prejel važno nagrado. Ko si je opomogel, mu je to priznanje pomenilo poseben doprinos k utrditvi slovesa tržaškega gledališča. Prikrito zakulisno dogajanje, blesteče in trpko, ima nedvomno poseben čar, za zgodovino gledališča pa ostajajo predvsem dejstva. S Tavčarjevo fantazijo Pekel je bilo SNG iz Trsta maja 1959 prvič na vsedržavnem gledališkem festivalu in prvič so člani tega gledališča dobili tako visoka priznanja. Jože Cesar je s svojo zahtevno, a inovativno sceno podčrtal specifiko Tavčarjevega gledališkega prijema, Lukeš pa je s svojo tragikomično upodobitvijo Jurija Mačka prikazal nesmiselnost pehanja za materialnimi dobrinami. S takimi podvigi se je ugled gledališča dvigal na raven najboljših. Bogomila Kravos SSG / PETER IN VOLK V GLEDALIŠČU CRISTALLO Tokrat Peter v italijanščini V okviru niza Povem ti pravljico, s katerim gledališče La Contrada od decembra do februarja razveseljuje otrokom nedeljske dopoldneve, se je predvčerajšnjim v dvorani Cristallo predstavilo Slovensko stalno gledališče z letošnjo otroškp predstavo Peter in volk, seveda v italijanski verziji, ki je namenjena italijanskim malčkom in ki so ju že predstavili v Miljah v okviru zimskega dela mladinskega gledališkega festivala. No, v nedeljo se je v Cri-stallu zbralo kar veliko število otrok v spremstvu staršev in starih staršev. Franko Korošec (foto KROMA) je tudi italijansko govoreče malčke takoj navdušil za zgodbo o pogumnem Petru, ki kar sam užene groznega volka, kakršno z glasbili opisuje Sergej S. Prokofjev. Njihovo simpatijo je vzbudil že belolasi in temperamentni dirigent, še bolj so se vživeli v Petra in v živali, ki jih je z veliko mero energije prikazal Franko. In kakšno veselje ob srečnem koncu, tako da se jih je prav veliko prijavilo za veliki sklepni sprevod po odru. Z nedeljsko predstavo je La Contrada v okviru svoje dejavnosti za otroke in mladino, za katero je zadolžen Giorgio Amodeo, potrdila zanimanje za sodelovanje s slovensko stvarnostjo na tem področju, tako na tej strani kot na drugi strani meje. Marsikdo se spominja predstave, ki sta jo lani skupaj postavila SSG in La Contrada; veliko občinstva je priklicala tudi predstava o Sapra-miški, ki jo je Ljubljansko lutkovno gledališče prikazalo lani v Cristallu. Mimogrede povedano, lutke iz Ljubljane bodo v Contradini dvorani nastopile tudi letos, in sicer 11. februarja z Jajcem, pa tudi La Contrada je nedavno nastopila pri njih. BV ? ? I ! Božična posom v tržaški stolnici Zbor je vodila Aleksandra Perfot V nedeljo popoldne je mešanega zbora, ki ga je priljubljeno pobudo Zve- tržaško stolnico zapolnila vodila Aleksandra Pertot ze cerkvenih pevskih božična pesem v izvedbi (foto KROMA). zborov, o kateri bomo še Združenega tržaškega Gre za tradicionalno in poročali. Molierova komedija Šola za žene v poslovitvi skupine La Contemporanea V okviru komediji posvečene sezone gledališča La Contrada gostuje v tržaški dvorani Cristallo skupina La Contemporanea ’83 Sergia Fanto-nija (na sliki) z Molidrovim delom Sola za žene v postavitvi mlade režiserke Cristine Pezzoli, ki uživa pri italijanskih gledališčih precejšnji, a ne splošno priznani ugled. Predstava spada v lansko sezono turinskega stalnega gledališča. Komedijo je veliki francoski avtor predstavil v Parizu leta 1662 in z njo doživel tolikšen uspeh, da je celo vzbudil nemalo zavisti pri ostalih piscih svoje dobe. Zgodba sloni na poroke željnem Arnolphu, ki je kot marsikateri Molierov junak bolestno ujet v lastno obsedenost. Tokrat protagonista ni strah pred izgubo premoženja ali pred boleznijo, temveč je zanj največja groza, da bi mu žena nataknila rogove. Da bi si zagotovil zares zvesto nevesto, gre celo tako daleč, da trinajst let vzgaja ubožno deklico, Agnes, v popolni nevednosti, ker mu bo tako neumna in neuka v vsem podložna. Seveda se Arnolphovi načrti povsem izjalovijo. Ljubezen mladega Horacea, sina Arnolphovega prijatelja Oronta, si zna poiskati pot v Agnesino srce, tako da si nedolžna mladenka domisli zvijač, vrednih izkušene prebri-sanke. Komičnost temelji na Ar-nolphovem liku, premožnem meščanu, ki je ponosen na svoj novi nepomembni plemiški naslov, poln predsodkov, povsem nezmožen topline in pravih čustev, resnični tiran za bodočo Ženo, in na njegovem neuspešnem tekmovanju z mladim Horaceom, ki je ravno Amolpha izbral za zaupnika svoje ljubezenske avanture. V postavitvi skupine La Contemporanea izstopa Arnolphov lik, ki mu Sergio Fantoni zna vliti odurnosti skrajnega egoista, ki pa se počasi prelevi v tragičnost obupa, ko sprevidi, kam ga vodi obsedenost, ki ji ne zna uiti. Fantonijeva interpretacija slika glavnega junaka celovito, v polnosti njegovega značaja, tako da ga gledalec obenem prezira in z njim sočustvuje. Ta polnost pa se ne ujema s stiliziranostjo ostalih oseb, h katerim teži postavitev Cristine Pezzoli. Sara Bertela se v vlogi najprej pov- sem podrejene, nato pa čustvene in samozavestne Agnes, deloma izvije iz tako postavljene zasnove, tudi Maurizio Gueli kot razsodni Arnolphov sosed in prijatelj Crysalde ohrani nekaj človeške topline, kar manj uspeva Francescu Migliacciu v vlogi mladega Horacea. Sergiu Al-belliju in Mariji Arris v vlogi Ar-nolphovih služabnikov Alaina in Georgette je režiserka vsilila kalupe commedie dell’arte z narečno obarvanostjo, kar je prej moteče kot smešno. Kostumografka in scenografka Nana Cecchi je predstavo postavila v čisto prava, pozlačena in bogato izrezljana okvira, ki pa ga v prvem delu, v katerem obdaja celo odprtino odra, skoraj ni opaziti, tako da je scena siromašno revna. Bolj sugestivna je zamisel v drugem delu, ko je okvir manjši in je perspektiva lažno poudarjena. Isto bi lahko rekli tudi za kostume; nekateri domiselno preprosti nakazuje dobo, v kateri je nastalo delo, in z malimi detajli poudarjajo ironijo, drugi so prestrogo skromni, tretji pa pre-razkošno karikirani. (bov) LJUDJE IN DOGODKI Torek, 9. januarja 1996 NEW YORK / OSEM OSEB UMRLO Obsežno območje ZDA na kolenih zaradi izjemnega sneženja in vetra NEW YORK - Grozni nedelji, ki so jo zaznamovali neverjetno siloviti snežni meteži, je sledil nic boljši ponedeljek. Kot so napovedali metereolo-gi - ti so sicer ob začetku lanskega leta prebivalcem ZDA obljubili blago zimo - se sneženje v zveznih državah srednjega Atlantika tja do severovzhodnega predela države sploh ni poleglo. Težave v prometu so se nadaljevale oz. so se zaradi dolgotrajnosti izredno slabih vremenskih razmer Se poostrile. Po Številnih odpovedi letalskih poletov so letališča od VVashingtona do Bostona včeraj dopoldne za nekaj ur zaprli, težko ali sploh neprfevozne so bile glavne cestne povezave, ohromljen pa je bil tudi javni mestni promet v vseh večjih mestih, tako da številnih uradov in Sol sploh niso odprli. Slabo vreme pa je zamešalo štrene tudi Clintonovi vladi: vCeraj bi namreč morali ponovno »oživeti« številni državni uradi, ki so bili dalj Časa zaprti zaradi spora med vlado in republikanci, v nedeljo pa bi morali tudi odpreti nekatere pomembnejše muzeje, ki tudi sodijo v okvir državnih inštitucij. Seveda niso ne enih ne drugih, tako da se je vsiljena zapora Se nekoliko nadaljevala. Zaradi slabega vremena je umrlo osem oseb, tako je vsaj poročala televizijska postaja Gable News Netvvork. Sneženje zadnjih dni pa bo prišlo v knjigo rekordov: v vseh mestih, kjer je snežilo, so zabeležili znatno veC snežnih padavin od dosedanjih rekordnih rezultatov. Snežni metež je včeraj dopoldne skoraj povsem paraliziral Philadelphio, v kateri so namerili okrog 75 centimetrov debelo snežno odejo. S tem je bil visoko presežen dosedanji rekord sneženja, leta 1983 je namreč padlo skoraj 53 centimetrov snega. V Wa-shingtonu ga je že do nedelje zveCer naneslo od 35 do 50 cm, s ponedeljkovim jutranjim sneženjem pa se je skupni seštevek povzdignil na 50-76 centimetrov. Ker slabo vreme še vedno razsaja, Se niso povsem preverili debeline snežne odeje v newyorskem Central parku, dosedanji rekord je iz leta 1947, ko so v enem najbolj znanih svetovnih parkov namerili okrog 67 centimetorv. Snegu je treba prišteti Se veter, ki je pihal s povprečno hitrostjo nad 55 kilometrov na uro, kar pomeni, da je bilo ravnotežje na spolzkih cestiščih in pločnikov še vprašljivejSe. Sneg je seveda pobelil tudi letališča, iz srednjea-tlantske smeri proti severovzhodu - kot se je premikala nevihta - so jih včeraj tudi postopoma zapirali. V nedeljo in ponedeljek se je huda snežna nevihta znesla nad zveznimi državami Tennessee, Severna Karolina, Južna Karolina, Ken-tucky, Ohio, Zahodna Virginija, Virginija, Maryland, Delavvare, Pennsylvania, New Jer-sey, New York, Connecti- cut in New England. V nedeljo je večina prebivalcev previdno ostala doma, kot so tudi pozivali pristojni organi, v ponedeljek pa so jih razmere' prisilile, da so podaljšali week end. Tudi Organizacija združenih narodov je morala vCeraj odpovedati skoraj vsa predvidena srečanja, zelo pa je delovanje omejila tudi Bela hiša. Joe Goudsward, me-tereolog državne mete-reološke službe, je izjavil, da je velik del ZDA zajel zelo nenavaden pojav, ki ga je imenoval »thunder-snow« (sneženje z grmenjem), do katerega pride, ko se nizek pritisk združi z zelo nestabilnim ozračjem, kar povzroči grmenje in bliskanje med sneženjem. Tudi predsednik Clinton in prva dama Hillary sta se podala na kepanje (Telefoto AP) Trg sv. Marka tudi včeraj pod vodo, vendar se vreme popravlja RIM - Vse kaže, da se bo vreme v Italiji polagoma zboljšalo, za zdaj pa so razmere ponekod še zmeraj dramatične in je treba napeti vse sile za odstranitev povzročene škode, kar je domena predvsem gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. V Benetkah so imeli tudi vCeraj opraviti s Čezmerno morsko plimo. Voda je zjutraj preplavila lep del zgodovinskega mestnega jedra in bila na Trgu sv. Marka visoka kar 35 centimetrov. Drugje po Venetu je znova moCno snežilo, tako da so na planoti Asiaga izmerili 1, 60 metra snega. Ce je bela odeja razveselila smučarje, pa je niso bili veseli prebivalci odročnih zaselkov. Nevarnost plazov ni minila. V Toskani, ki so jo prizadeli v prejšnjih dneh izredno hudi nalivi, zaradi katerih so potoki in hudourniki prestopili bregove ter zalili prostrane obdelane površine, so vCeraj konCno preklicali stanje pripravljenosti. Nebo je bilo jasno, voda se je zaCela postopno umikati in večji del cest so ponovno odprli za promet. Najbolj v škripcih je bila okolica Livorna. Nevšečnosti so imeli tudi v Piemontu. Zaradi dolgotrajnega deževja je panoramsko cesto, ki povezuje Como s S. Permom, zasul zemeljski plaz, vendar ni bilo hujšega. NEMČIJA / ZIMA NA OBMOČJU HAMBURGA Mnogo nevšečnosti, a tudi nekaj veselja HAMBURG - Val izredno slabega je bilo tudi prijetnih priložnosti, na vremena je prizadel tudi Nemčijo in primer za množično drsanje po zale-povzročil vrsto nevšečnosti. Nekaj pa denelem jezeru. (Telefoto AP) NOVICE Vsa srednja Evropa v ledenem oklepu DUNAJ, PRAGA, BERN - Val slabega vremena je zajel vse srednjeevropske države. Na avstrijskih avtocestah se je včeraj promet odvijal zelo počasi. Se zlasti hudo je bilo na avtocesti Al, ki povezuje Dunaj z Linzom, kjer je bila pri St. Polte-nu zaradi verižnega trčenja 10 km dolga vrsta. Tudi ceste na Češkem so bile vCeraj poledenele in v Pragi so morali ukiniti tudi mestni avtobusni promet. Na eni izmed švicarskih avtocest pa je v nedeljo zvečer prišlo do verižnega trčenja veC kot 30 vozil. Poplave v Indoneziji DŽAKARTA - Najmanj 6 mrtvih in 20 tisoč ljudi brez strehe je prvi obračun moCnih poplav, ki so po nekajdnevnem deževju prizadele Džakarto. Slo naj bi za najhujše poplave v zadnjih 20 letih: v nekaterih mestnih predelih je voda dosegla 3, 5 metra višine. Poplavbe so prizadele tudi zahodno območje otoka Jave. Deževje v Braziliji RIO DE JANEIRO - Zaradi silovitega deževja je v zadnjih dneh v Braziliji izgubilo življenje najmanj 20 ljudi. Deževje je najbolj prizadelo območje mesta Sao Paulo, kjer je voda uničila na tisoče domov in so morale oblasti namestiti v zasilna bivališča približno 7.000 brezdomcev. g§! sbB S še večjim poletom v novo sezono '96 Za tesnejšo povezanost pri oblikovanju ponudbe LJUBLJANA - Vsi, ki se neposredno ukvarjajo s turizmom v Sloveniji, se, ker živijo v dovolj majhni deželi, velikokrat medsebojno prepričujejo o pomembnosti te dejavnosti in hkrati ugotavljajo, da razvojne dejavnosti zaostajajo za možnostmi. Da bi lahko razvoj turizma premaknili tako hitro, kot si želimo, mora biti poleg obstoja splošnih ugodnih pogojev za gospodarjenje v državi vzpostavljen tudi učinkovit turistični sistem, sestavljen iz različnih inštrumentov in dejavnosti, ki omogoča razvoj turističnega gospodarstva in turizmu naklonjenega okolja. Za vzpostavitev turističnega sistema pa je treba sprejeti nekatere zakonske rešitve, za katere morajo obstajati ne le volja turističnih delavcev, ampak tudi širša volja in podpora javnosti. Slovenska turistična ponudba je v fazi »rasti«, vendar pa so na rast turističnega prometa lani vplivali predvsem zaostrovanje varnostnih razmer v neposredni bližini Slovenije, izredno slabo vreme v drugi polovici avgusta in neugodna tečajna razlika italijanske lire, prav tako pa je na to vplival tudi ne dovolj stabilen in razvit turistični sistem v Sloveniji tako na strani ponudbe kot trženja. Predstavniki Turistične zveze Slovenije so pripravili pogovor o položaju slovenskega turizma, na katerega so povabili predstavnike vlade in nekaterih društvenih organizacij in društev. Predsednik TZS Marjan Rožič, državni sekretar za turizem Peter Vesenjak in člani planinske zveze, ribiške zveze, zveze tabornikov, slovenskega ekološkega gibanja, zveze kulturnih organizacij in zveze organizacij za varstvo okolja ter turistični delavci so izme- njali mnenja in ocene o lanski turistični sezoni, opozorili na težave, s katerimi se srečujejo, in se dogovorili o načrtih za letošnje leto. Marjan Rožič je na začetku dejal, da je treba v letu 1996 večjo pozornost posvetiti predvsem okrepitvi sodelovanja med TZS ter turističnimi društvi in zvezami, ki prav tako sodelujejo pri oblikovanju slovenske turistične ponudbe. »Možnosti se ponujajo tako na področju kulture, športa, dejavnosti v okviru planinske zveze, ribičev, lovcev, ekoloških organizacij, zveze tabornikov in počitniške zveze; to je tudi krog, ki jih neposredno povezuje,« je dejal Marjan Rožič. Ob oceni lanskega leta je dejal, da postaja zanimiva vsa Slovenija, vendar pa je v kakovosti turistične ponudbe potreben nov zagon. »Poslovni rezultati na področju turizma so znani, v enajstih mesecih beležimo goste z indeksom sto, domače s 102 in tuje z indeksom 98. Milijarda turističnega deviznega priliva vsebuje tudi stvari, ki niso rezultat turistične poslovnosti,« je še dodal Rožič. Državni sekretar za turizem Peter Vesenjak meni, da je slovenska turistična ponudba v fazi zrelosti, medtem ko fizični obseg turističnega prometa po letih naraščanja kaže, da bo treba nekaj resno storiti pri večji profesionalizaciji in aktivnosti na področju trženja slovenske turistične ponudbe v tujini in tudi doma. Glavna naloga, ki si jo ministrstvo za gospodarske de- javnosti zastavlja in jo bo skušalo uresničiti v letu 1996, je uvajanje nove celostne grafične podobe Sloveni- je na vseh področjih trženja; prvič se bodo z novo grafično podobo in s sloganom Slovenija, zeleni košček Evrope predstavili na mednarodni turistčni borzi 8. marca v Berlinu Barbara Sedmak ALPSKA KONVENCIJA / SEJA STALNEGA ODBORA Od 6. marca še več za zaščito Alp V konvenciji so predvideni vsi viri možnega onesnaženja LJUBLJANA - Osnovni namen alpske konvencije, ki je bila sprejeta leta 1991, veljati pa bo začela 6. marca letos, je zaščita območja Alp, je na včerajšnji novinarski konferenci pred začetkom četrte seje stalnega odbora alpske konference dejal predsednik stalnega odbora Milan Naprudnik. Spomnil je na že sprejete tri protokole, ki zadevajo področje hribovskega kmetijstva, varstva narave in urejanja krajine ter urejanja prostora in trajnostnega razvoja, udeleženci četrte seje pa naj bi v okviru današnjega dnevnega reda obravnavali tudi protokole s področja turizma, prometa in varstva tal. Naprudnik je izrazil upanje, da jim bo po triletnem precej napornem usklajevanju uspelo uskladiti vsa nerešena vprašanja in da bodo protokole predložili udeležencem minstrske alpske konference, ki bo 27. februarja na Brdu pri Kranju. Osnovna vsebina zaščite območja Alp se nanaša na področja prometa, energetike, vodnega gospodarstva, gozdarstva, kmetijstva, turizma, ravnanja z odpadki, onesnaževanja ozračja, mejevanja prostora in trajnostni razvoj, varstvo narave in urejanje krajine. Za vsa področja se po besedah Milana Naprudnika oblikujejo protokoli, ki določajo norme in merila ravnanja. Področje opazovalnega sistema je posebno področje, ki ga bo sofinancirala Evropska unija, zgrajeno bo na osnovi nacionalnih informacijskih baz, centralni podatki pa bodo selektivni. Pri delu alpske konference poleg članic sodeluje tudi osem nevladnih mednarodnih organizacij, ki imajo status opazovalk. Seje se udeležuje približno štirideset predstavnikov iz osmih držav, predstavniki Evropske unije in nevladnih organizacij. Alpsko konvencijo so doslej ratificirale Francija, Avstrija, Nemčija, Liechtenstein in Slovenija. (S. O.) KOMENTAR Zgodba brez zaključka Ogromne količine s sodobno informacijsko tehnologijo vse lažje obvladljivih osebnih podatkov dajejo njihovim shranjevalcem in upravljalcem neizmerno moč, za tiste, na katere se ti podatki nanašajo, pa to predstavlja nenehno grožnjo njihovi pravici do informacijske zasebnosti. UpmviCen strah pred možnostjo Čedalje popolnejše in »uporabni- Robi Kovšca Sko Čedalje prijaznejše« informacijske kontrole posameznika je v razvitem svetu že stara zgodba, medtem koje pri nas vnovič oživljena v parlamentarnih razpravah o zakonodaji, v katero so predlagatelji tiSCali določila o upombi zloglasne EMSO, brez katere bi se po njihovem mnenju nevarno znižala tista stopnja učinkovitosti državne upmve, ki si jo ta vendarle Se lahko pripisuje. V nekaj primerih seje celo pripetilo, da so bile na prvi pogled dokaj solistične poslanske pobude sprejete in bodo morali vsaj nekateri oblastni organi odslej svoje delo opraviti brez tako priročnega pomagala »za nedvoumno določanje posameznika«. To je z novo zakonodajo denimo doletelo obrambno ministrstvo, medtem ko je nova zakonodaja davkarjem dovolila uporabo EMSO Se do konca leta 1998, nato pa naj bi jo nadomestili s posebno identifikacijsko Številko davčnega zavezanca. A kaj, ko primer zakona o osebni izkaznici, ki ga vlada parlamentu pošilja v drugo obravnavo, kaže, da se bo nikoli pmv začeta zgodba o Času primerni zaščiti človekove pravice da zasebnosti vnovič zvedla na sprevrnjeni dialog o bolj ah manj primerni tehnični podpori zahtevam državne birokracije. Na to ne kaže le dejstvo, da je predlagatelju na vladni obravnavi uspelo v zakonski predlog spet vriniti uporabo EMSO na novih osebnih izkaznicah, in to kljub izrecno nasprotujočemu stahšču parlamenta v prvi obravnavi. Bolj poučna in zaskrbljujoča je v tem primeru njegova argumentacija trmoglavega predloga, ki se bere nekako takole: le z osebno identifikacijsko Številko občana (EMSO) je mogoče natančno, učinkovito in ekonomično (!) ugotoviti identifikacijske podatke o osebi; zakaj bi jo potemtakem ravno v tem zakonu parcialno izrivah in izpodbijati, vsaj dokler se uporablja Se v mnogih drugih veljavnih zakonih. Za nameček pa Se predlog, ki v teh okoliščinah meji na cinizem, Čeprav ga ni mogoče pripisati le tokratnemu predlagatelju, ki meni, »da bi bilo treba upom-bo EMSO celovito urediti, s Cimer bi se izogniti vsem negativnim pojavom, ki bi lahko nastati ob parcialnem reševanju omenjene problematike«. Pa vendar bi bila zaskrbljenost nad taksnimi, že neštetokrat ponovljenimi argumenti in predlogi mnogo manjša, Ce bi dovolj parlamentarcev tokrat vendarle pritrdilo ravno argumentaciji, ki jo ponuja predlagatelj sam, ko se sklicuje na učinkovitost in pomagala, ki bi mu naj bila za to na voljo. In če je v parlamentu res dovolj tistih, ki si prizadevajo, da bi bili pogoji za zbiranje in uporabo osebnih podatkov resnično Čedalje strožji, bi moral temu slediti logičen sklep, naj se EMSO do določenega roka umakne iz vseh obstoječih podatkovnih baz in nadomesti z manj povezovalnimi identifikacijami. PaC iz preprostega mzloga, da taksna, kot je, danes predstavlja Se en razlog več za premajhno zaščitenost osebnih podatkov pred zlorabami, nad katerimi država doslej Se pregleda ni uspela vzpostaviti, kaj Sele da bi nas pred njimi ustrezno zaščitila. Tupa se prava zgodba Sele začne. MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO / TISKOVNA KONFERENCA Iskanje rešitev za zdravniško stran se vztrajno nadaljuje S skupni močmi in evropskimi primerjavami do dobrih rešitev LJUBLJANA - Kljub kratkemu času, ki je minil od začasne odložitve zdravniške stavke do prvih po-prazničnih dni, se je na področju zdravstva vendarle marsikaj dogajalo. Ministrstvo za zdravstvo pospešeno išče izhodišča za reševanje položaja in vrednotenja zdravniškega dela, je na včerajšnji redni mesečni tiskovni konferenci povedal dr. Božidar Voljč, Ljubljana pa se pripravlja na evropsko ministrsko konferenco o zdravstvenih reformah, katere gostiteljica bo junija letos. Minister je dejal, da po tem, ko je premier Drnovšek sprejel delegacijo slovenskih zdravnikov, skupaj s sindikatom Fi-> des, drugimi sindikati in ZZZS pripravljajo ustrezne rešitve. Sedanjo interventno zakonodajo bo kmalu zamenjala nova, kar se zlasti nanaša na zakon o zdravnikih. Ministrstvo skuša dobiti čimveč primerjalnih analiz iz evropskih držav, saj želi, da bi se najboljše izkušnje in rešitve prenesle tudi k nam. Se ta mesec naj bi podpisali tudi tako imenovano pismo o dobrih namerah. Za januar so predvideli še enodnevni obisk ministra na Nizozemskem. Dr. Dunja Piš-kur-Ko-smač je predstavila podatke analize o umrljivosti v Sloveniji v letu 1994, ki jo je pripravil Inštitut za varovanje zdravja, financiralo pa ministrstvo. Vodja Urada za WHO dr. Nina Mazi pa je o evropski ministrski konferenci povedala, da bo to po treh desetletjih prvi tak pomemben strokovno-politični dogodek pri nas. Direktor celjske splošne bolnišnice dr. Aleš Demšar je navedel uspehe sanacije finančnega poslovanja bolnišnice, kar pomeni realno zmanjšanje števila zaposlenih, materialnih stroškov in potrošnega materiala, izboljšanje tekoče likvidnosti, podpis pogodbe z ZZZS in kritje izgube s strani države kot ustanoviteljice. Zdravstvena zavarovalnica pa že dalj časa ugotavlja porast zdravstvenega absentizma. Kot pozitiven primer reševanja tega problema navajajo rezultate posebnih ukrepov Revoza, ki je v pičlem letu znižal bolniško odsotnost z dela z 12 na štiri odstotke. Negativen primer pa je nehuman odnos celjskega podjetja Toper 2000, kjer enajst ZZZS je lani opravil nadzor bolniškega dopusta pri 2317 zavarovancih. Tipične kršitve, ki so jih ugotovili, sp bile opravljanje domačih hišnih del med bolniško, delo na delovnem mestu, kmečka deta, odsotnost zaradi poslovnih opravil in - počitnice. Dejstvo pa je, da se aktivni zavarovanci večkrat zatekajo k bolniškemu dopustu zaradi reševanja težke socialne situacije. Kljub prazničnim dnem seje na področju zdravstva marsikaj dogajalo (Foto; L). Potočnik) delavcev že več mesecev mu nadzoru nad bolni- ki pa se ne uporablja, je ne prejema nadomestila škimi dopusti, ki se si- dr. Jože Lokar povedal, za plače za večmesečno stematično izvaja po vsej da so za to krive težave s bolniško odsotnost. Lani državi. prostorom, ki ga je treba se je stopnja absentizma O govoricah, da je na ustrezno pripraviti, da rahlo zaustavila, kar na kardiologiji na Klini- pa naj bi bila montaža ZZZS pripisujejo tudi ta- Onem centru že nekaj ča- končana do 20. tega meko imenovanemu laične- sa nova sodobna oprema, seča. Katarina Novak MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI Apachi bodo odslej kaznovali izgrednike Iforju je dovolj oboroženih incidentov SARAJEVO, MOSTAR (Reuter) - Nato je oboroženim skupinam, ki so v Bosni streljale na pripadnike mirovnih sil, zagrozil s smrtonosnim maščevalnim »pohodom« bojnih helikopterjev Apache, ki nadzorujejo Sarajevo. Ostre grožnje so iz poveljstva Nata prišle po tem, ko so v minulih dneh na letališču bosanske prestolnice oboroženi neznanci večkrat streljali na zavezniška letala, z vseh koncev BiH pa so prihajale novice o streljanju med oboroženimi skupinami. Predstavnik Iforja Mark Raynor je izjavil, da bodo napadi na pripadnike mirovnih enot v prihodnje zelo nevarni, saj »bodo ti na streljanje odgovorili z ognjem, kar bo terjalo človeška življe- nja«. Tuji mediji Natovo ostrost in nepopustljivost do posameznih incidentov in razplamtevanja etničnega nasilja v Mostarju pripisujejo skorajšnjemu obisku ameriškega predsednika Clintona, ki naj bi v Bosno prispel ANALIZA »Herceg-Bomba« tiktaka vse glasneje MOSTAR - Močan dež je vCeraj sicer preprečil eksplozijo novega in starega soda s smodnikom, ki se imenuje Mostar, kljub temu pa je položaj v mestu ob Neretvi, ki je razdeljeno med Muslimane in Hrvate, še vedno zelo zaostren. Novi spopadi so odprli stare rane, ki se sploh še niso povsem zacelile. »V našo mesto se je vrnilo zlo,« je katoliški duhovnik dejal na pogrebu hrvaškega policista, ki so ga v soboto ubili streli iz muslimanskega dela mesta. Nekdanji župan Bremna Hans Koschnick se kot administrator Evropske unije že poldrugo leto bori za vzpostavitev sožitja med Muslimani in Hrvati. Toda za uresničitev prizadevanj mu ostaja le Se malo Časa, saj se mandat EU v Mostarju izteče letos poleti. Vnovično zrašČanje mesta onemogočajo predvsem posamezni skrajneži na obeh straneh. Toda razvoj v Mostarju je širšega pomena, saj bo pokazal, ali bo musliman-sko-hrvaška federacija sposobna preživela. To politično tvorbo, ki je pred dvema letoma nastala pod pritiskom ZDA, doslej predstavljajo predvsem izjave o dobrih namerah, saj »prisilni zavezniki« ne kažejo zanimanja za dejansko spravo. Uradno Sarajevo in neodvisni hrvaški Časopis Novi List vidita poglavitne probleme Mostarja v stagnaciji federacije in v nadaljnjem obstoju tvorbe Herceg-Bosna, ki je nastala s podporo Zagreba. Po mnenju tega kritičnega Časopisa se niti federacija niti Mostar ne bosta zrasla, dokler »hrvaška Herceg-Bosna« obstaja v vlogi »Herceg-Bombe«.Vodstvo bosanskih Hrvatov pa vidi razlog za najnovejšo zaostritev razmer v naglici, s katero naj bi Mostar znova združili. »Prav vnovična vzpostavitev predvojnega stanja je nekaj, Cesar Hrvati nikoli ne bodo sprejeli,« je včeraj zapisal Časnik Slobodna Dalmacija. »Ta naglica je povzročila prav nasprotno od pričakovanega, saj se je že tako ali tako nizka stopnja zaupanja med narodoma v Mostarju še dodatno zmanjšala. « Giinther Chalupa / dpa v prihodnjih dneh. Raynor je kljub tem namigovanjem poudaril, da Natovi helikopterji nadzorujejo sarajevsko letališče, da bi preprecih, da bi osamljeni incidenti prerasli v resne spopade. »Kot kaže, bo nekdo res moral umreti, da se bo vse to končalo,« je še dodal Raynor. Iz Mostarja, kjer so se po novem letu zaostrili odnosi med Muslimani in Hrvati, so včeraj prihajala poročila o najmimejši noči v minulih tednih. Zupan vzhodnega, muslimanskega dela Mostarja Safet OruCeviC pa je kljub temu v posebnem pismu, ki ga je naslovil na poveljnika Iforja, admirala Leightona Smitha, Nato prosil za pomoC. S sarajevskega sedeža Iforja so sporo-Cili, da dogodke v Mostarju budno spremljajo ter da se je nasilje med Hrvati in Muslimani nekoliko umirilo, potem ko so pripadniki španske enote Iforja z oklepniki zaceli patruljirati po mestnih ulicah. Kljub mirni noči pa so razmere v mestu Se vedno napete, zlasti po tem, ko se OruCeviC - menda iz varnostnih razlogov -ni udeležil sestanka s hrvaškim županom zahodnega dela mesta in predsednikom evropske uprave Hansom Koschnikom. Ameriški inženirci so zaceli sestavljati drugi pontonski most na Savi, da bi pospešili dopolnjevanje ameriške vojske v Bosni. Prvi ruski vojaki, ki bodo v mirovni operaciji v Bosni sodelovali v okviru mednarodnih enot, pa naj bi v Bosno pripotovali najpozneje do 12. januarja; približno 1600 ruskih vojakov bo nameščenih na severozahodu Bosne, v bližini oporišča ameriške vojske v Tuzli. Bosanski predsednik Izetbego-viC je po srečanju z nemškim zunanjim ministrom Kinklom, ki se je vCeraj mudil na enodnevnem obisku v Sarajevu, izjavil, da bo vlada v Sarajevu za srbske vojake, ki niso obtoženi vojnih zločinov, verjetno razglasila amnestijo. Amerika se zaveda, da lahko z akcijo v Bosni dokončno upraviči ali zapravi ugled edine velesile (Reuter) WASHINGTOK PREVZEMA VODILNO VLOGO NA BALKANU IN BLIŽNJEM VZHODU Amerika gradi nov, tretji imperij Po koncu hladne vojne so se ZDA »zasidrale« na območjih, kjer so bile stare sile poražene WASHINGTON - Bill Clinton poskuša svojo odločitev, da v Bosno pošlje 20 tisoč ameriških vojakov, pojasniti kot del razraščajočega se ameriško-evropskega zavezništva, čeprav bi bilo bolje, da Bosne ne bi obravnaval kot vzhodne meje Nata, ampak kot zahodno mejo Bližnjega vzhoda, območja, na katerem ima Amerika iz dneva v dan vec mod. Ob tej trditvi se je seveda treba spomniti, da do druge svetovne vojne Balkan ni bil obravnavan kot del Evrope, ampak kot del Male Azije. Dejstvo, da so ZDA veliko bolj navdušene nad državo bosanskih Muslimanov kot njene evropske zaveznice, kaže na to, da je VVashington prevzel vodilno vlogo v neuradni združbi muslimanskih narodov od Zaliva do Balkana. Območje, ki je bilo nekdaj pod otomansko vladavino, želi zdaj postati osrednji del tretjega ameriškega imperija. Od 19. stoletja so ZDA namreč »vladale« trem imperijem; v vsakem izmed njih je Amerika razširila svoj vpliv, tako da je prevzela nadzor nad »starimi« imperiji, v katerih so bile stare sile poražene. Prvi ameriški imperij je nastal po koncu ameriško-španske vojne leta 1898. Takrat so ZDA zavzele Kubo, Portoriko, Filipine in večino karibskih držav; imperij je razpadel po koncu druge sveto- vne vojne. Drugi ameriški imperij je trajal od leta 1945 do 1989, njegov osrednji del pa je bila zahodna Evropa in del Azije. V obdobju po koncu hladne vojne pa Amerika »ustanavlja« nov imperij; razpad Sovjetske zveze je ZDA namreč spodbudil, da so prek Nata razširile meje svoje vojaške cone na vzhodno Evropo in nekdaj nevtralno Jugoslavijo. Se pomembneje pa je, da je konec hladne vojne ZDA omogočil, da so poglobile vpletenost v dogajanje na Bližnjem vzhodu. Amerika je še pred vojno z Irakom postala vodilna sila v Zalivu, kjer je s krepitvijo vojaških obveznosti do regije položila temelje za tretji imperij. Kmalu po tem, ko se je umaknila iz Vietnama in so pohvale zaradi mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom deževale na raCun predsednika Carterja, je ta v Sinajsko puščavo poslal vojsko. Januarja 1980, po revoluciji v Iranu in sovjetski invaziji na Afganistan, se je Carte- rjeva doktrina pokazala v pravi luCi. Perzijski zaliv je bil razglašen za območje vitalnih interesov ZDA. Carterjevi poti je sledil tudi Reagan, ki je ameriške interese okrepil ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v vzhodni Aziji in Evropi. Po vojni v Zalivu so ZDA tam ustanovile celo oporišče pete flote mornarice. Medtem pa ameriška vojaška misija dobiva vse bolj bledo podobo v državah pod protektoratom drugega imperija, torej na zahodu Evrope in v vzhodni Aziji; število ameriških enot v zahodni Evropi je vse manjše. Clinton je Nemčijo pozval, naj prevzame nalogo zaščitnika Evrope. Glavna naloga Nata v bližnji prihodnosti bo tako služenje ZDA pri umiritvi Balkana, Sredozemlja in Zaliva. Tudi iz Azije se Amerika počasi umika, saj je zavezništvo s Kitajsko nemogoče, napetosti v odnosih med ZDA in Japonsko pa niso le posledica nesporazumov, ampak nasprotnih interesov. Najverjetneje bodo ZDA okrnile navzočnost na tem območju, okrepitve pa poslale na Balkan. Neuspeh v Bosni bi namreč spodkopal tretji imperij, še preden bo ta ustanovljen. International Herald Tribune BEOGRAD V MALOČEM SPOMINJA NA EVROPSKO PRESTOLNICO Mesto, v katerem se je čas ustavil BEOGRAD - Prvi Sok, ki ga doživi popotnik na beograjskem letališču, je prašna sprejemna dvorana, kjer na steni visi koledar iz leta 1987. Koledar upodablja tri opice, ki ne slišijo, vidijo ali govorijo zla in so prispodoba vzdušja v jugoslovanski prestolnici. Središče Beograda daje vtis, da je zaostalo za razvojem večine sodobnega sveta. Ima podobo srednjeveškega mesta, katerega beda odraža stanje vojne ekonomije, ki je posledica gospodarskih ukrepov proti Jugoslaviji. Po mestu denimo ni opaziti znakov o prepovedi kajenja, značilnih za evropske prestolnice. Tu so skoraj vsi verižni kadilci in vsako poslovno ali družabno srečanje je zavito v cigaretni dim. Tip moškega z reklame za Maribora je marsikomu vzor. Le redko pa je v mestu mogoče najti ameriške tržne metode. Te so še vedno v senci starih komunističnih navad, ki jih je preostala vzhodna Evropa že opustila. Oglaševanja skoraj ni, še vedno pa lahko najdemo restavracije, ki so v Času kosila zaprte. Trgovine so tako zatohle, kot da bi bile zapuščene že James Flannerv / Reuter celo desetletje, v samopostrežbah je izbira zanemarljiva, knjigarne pa so podobne tistim iz 19. stoletja. »To je zato, ker je središče mesta v lasti državnih podjetij, ki imajo zelo staromoden naCin poslovanja,« je dejal turistični vodic Frederic, ki je dodal, da je v novejših delih mesta mogoče najti prav vse, kar imajo v supermarketih drugod po svetu. Toda prevajalka Gordana se ni strinjala: »Veliko mladih Srbov nas je že bilo v tujini in moram povedati, da nam marsikaj, kar smo videli v Londonu ali New Vorku, ni všeč. Ne hrepenimo po skrajnostih materialnega napredka in v Beogradu je to lepo opaziti.« Zaprašeni, razmajani in nabito polni tramvaji rožljajo skozi mesto, kjer si mogočne stare zgradbe delijo prostor z brezobličnimi stavbami, ki so nastale na ruševinah po drugi svetovni vojni. Ukrepi so Jugoslavijo pahnili v izolacijo in krizo, ki se je zdaj s težavo otepa. Beograd je odrezan od svetovnega bančnega sistema, tu so vse mednarodne kreditne kartice neuporabne. Edino, kar kaj velja, je gotovina. Pred dvema letoma pa je bi- la celo ta neuporabna, saj je 60-odstotna dnevna inflacija privedla do dinarskih bankovcev z devetimi ničlami. Zaradi nedavnega »ekonomskega Čudeža« se je inflacija sicer znižala na 120 odstotkov letno, a že to bi uničilo marsikatero gospodarstvo. Z naštetimi dejstvi si lahko razložimo, zakaj lahko obiskovalec ure in ure pohajkuje po vetrovnih bulevarjih, ne da bi uzrl znake tržne po-pkulture. Sem in tja pa je v izložbah mogoče najti prav neverjetne stvari, kot sta fotokopirni stroj iz leta 1940 ali pisalni stroj iz začetka stoletja. Toda ulice so razmeroma vame, beračev ni opaziti, trgovina z mamili in prostitucija pa sta prikriti. Premožni kriminalci, ki s svojimi Črnimi usnjenimi plasti in pištolami iz nerjavečega jekla spominjajo na gangesterje iz starih hollywoodskih filmov, pohajkujejo po hotelskih avlah. V Beogradu človek dobi občutek, da je moralo mesto prehoditi zelo dolgo pot. To je mesto tistih, ki so preživeli, mesto, ki je v svoji 2300-letni zgodovini doživelo vec rušenj in obnov, kot večina drugih svetovnih metropol. NOVICE Politika ekspres: Prevlaka pripada BiH lil BEOGRAD (STA) - Prevlaka nikoli ni bila hrvaška, ampak je po razmejitvi repubhk v sestavi SFRJ pripadala BiH, trdi včerajšnja Politika ekspres. Kot dokaz za svojo trditev objavlja del zemljevida iz časov !§§ nekdanje FLRJ, ki naj bi bil »najskrivnostnejši dokupili met hrvaške vlado iz prvih povojnih lot in do dali! nos«. Politika ekspres tudi trdi, da jo omenjeni ze-II! mljevid prišel v roke Josipa Broza Tita, ki ga ni razveljavil, pac pa ga je dr. Vladimir Bakariš, tedanji 11! predsednik hrvaške vlado, kot nekaj nedopustnega pokazal tedanjemu notranjemu ministru Ivanu-Ste-vu Krajatišu. Politika ekspres poudarja, da so Hrvati 'l! zemljevid takoj skrili in poskrbeli, da je ostal v strogi IH tajnosti, srbski časnik pa napoveduje, da bo v priho-11 dnjih številkah objavil zgodbo o tem, kako jo prišlo II! do dogovora med Hrvaško, BiH in Cmo goro, katere-II! ga posledica jo današnjo stanje. Hrvaški veleposlanik Žagar odhaja iz Slovenije SPLIT (STA) - Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Milil Ijenko Žagar je napovedal skorajšnji odhod iz ome-11 njene diplomatske službe, je zapisal splitski tednik Feral Tribune, ki se pri tem sklicuje na dobro obveščene vire. Veleposlanik Žagar naj bi po trditvah II! omenjenega hrvaškega Časopisa postal generalni di-! rektor Hrvaške radiotelevizije, kjer naj bi nasledil dosedanjega direktorja Ivana Parašo, ki so ga imenovali za veleposlanika pri hrvaškem zunanjem ministrstvu, še dodaja Feral Tribune. ■ Golob no simpoziju v VVoshingtonu VVASHINGTON (STA) - Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob se bo v * Združenih državah Amerike udeležil simpozija ob 50. obletnici Marshallovega nacrta. Simpozij z naslo-II! vom Partnerstvo za prihodnost bo vAVashinglonu potekal od 8. do 12. januarja, organizirajo pa ga Bela hiša, ameriško ministrstvo za obrambo in univerza George VVashington. Ignac Golob bo go.voril na temo Mostovi v novo Evropo," so sporočiti iz slovenskega zunanjega ministrstva. SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 A. P. Cehov: TRI SESTRE, Danes, 9. januarja, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 2 VEČERNI. Jutri, 10. januarja, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN (KONTO). Četrtek, 11. januarja, ob 19.30: D. Jovanovič: ANTIGONA, za IZVEN. Mala drama Četrtek, 11. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Petek, 12. januarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. Levi oder Danes, 9. januarja, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Jutri, 10. januarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI C in IZVEN. Četrtek, 11. januarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN. Sobota, 13. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL L. VVilson: ZAŽGI! Četrtek, 11. januarja, ob 16. uri, za IZVEN in KONTO. Torek, 16. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 12. januarja, ob 18.30:1. Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Liubliana B. Minoli: VILINCEK Z LUNE Petek, 12. januarja, ob 9.30. ZAKLJUČENO! Nedelja, 14. januarja, ob 16. uri, za IZVEN. Petek, 12. januarja, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. Sobota, 13. januarja, ob 19.30: F. Sehovid: KURBE, za IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Četrtek, 11. januarja, ob 20. uri: Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Ponedeljek, 15. januarja, ob 19.30: R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Premiera bo 14. januarja. Jules Massenet: MANON. Premiera bo 25. januarja ob 20. mi. Dirigent Marko Letonja, režiser Zvone Šedlbauer. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 14. januarja, ob 11. mi: J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU, za otroke od 3. leta naprej CANKARJEV DOM Prešernova TO. Liubliana U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA Nedelja, 14. in 21. januarja, ob 19. mi (v angleškem jeziku). Sobota, 27. januarja, ob 20. mi (v slovenskem jeziku). Nedelja, 14. januarja, ob 21.15 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOW YOUR ENEMY! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ulica Petronio 4. Trst Petek, 12. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: J. Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Danes, 9. januarja, ob 10. uri: Michael Ende, Janez Vencelj: ČAROBNI NAPOJ, za abonma ČEBELICA 4. Jutri, 10. januarja, ob 10.30: D. Jančar: HALSTAT. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 12. t.m., ob 20.30 (red A) - premiera Tavčarjeve igre «Pekel je vendar pekel«. Režija Marko Sosič. Ponovitve: v soboto, 13. t.m., ob 20.30 (red B); v nedeljo, 14. t.m., ob 16.00 (red C). SSG ponovi za sole Prokofjeve pravljico »Peter in volk« danes, 9. t.m., ob 11.00 v Zgoniku; jutri, 10. t.m., in v četrtek, 11. t.m., ob 11.00 na Proseku. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek. 16.1., 19.00 (red A); četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 9. t. m., ob 16.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila Molie-rovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 10. in v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Artu-ro Brachetti. ČEDAD Gledališče Ristori Danes, 6. t. m., ob 15. uri »Dan emigranta«. Na sporedu bo glasbeni program pod vodstvom Valterja luretiga, »Juhica an Arpit« - beneška pravljica in nastop Beneškega gledališča s predstavo »Vsak minut je na palanka«. Slavnostna govora bosta podala prof. Sergio Cecotti in Igor Tuli. KOROŠKA CELOVEC Na ZG in ZRG za Slovence: v petek, 12. t. m., ob 19. uri redni občni zbor Združenja staršev. Mestno gledališče: jutri, 10. t. m., ob 19.30 W. Shakespeare »Romeo in Julia«. V četrtek, 11. t.m,, ob 10.30 - C.Goldoni »Ostržek» in ob 19.00 - Premiera Mozartove opere »La fin-ta giardiniera»(v italij.) BELJAK Studijski oder: danes, 9. t. m., ob 20. uri W. Schvvab: Die Prasidentinnen. ŠENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom: v petek, 12. t. m., ob 20. mi meturantski ples Višje Sole za gospodarske poklice v Sentpetm. DUNAJ Literaturhaus, Zieglergasse 26 (7. okraj): v petek, 12. t. m., ob 20. uri premiera filma »Backup« - slovenska beseda na Koroškem (nemška verzija). m Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 16. januarja, ob 10. uri: Lutke Cez cesto: Neroda. Sobota, 20. januarja, ob 10. uri: Lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in KaliCopko. Sobota, 13. januarja (premiera), torek, 16., in sreda, 17. januarja, ob 20. uri: GLEDALIŠKI ABONMA CD -izbirna predstava: EN-KNAP: STRUNA in ŽELO - prvi dotik. Koncept in koreografija I. KOVAČ, skladatelj B. KOVAČ. Četrtek, 11. januarja, ob 19. uri v Kosovelovi dvorani CD: Marjan Marinšek: IZ EGIPTA V OBLJUBLJENO DEŽELO. Predavatelj vas bo ob diapozitivih in glasbi popeljal v daljne svetopisemske dežele. Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). V Galeriji Murska Sobota na Kocljevi 7 je do 28. januarja na ogled pregledna razstava Marjana Gumilarja Slike in risbe 1986-1995. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Jutri, 10. januarja, ob 19. 30: izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicnm. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jerič, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi - Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. mi: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor - S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora Zreče. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 12. januarja: DEAD IDEAS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERY in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. GRAD FUŽINE LJUBLJANA Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas Fritzsch (Zvvickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, čembalo. Program: G. P. Telemann: Triosonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso continuo. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Torek, 16. januarja, ob 17. mi: Pevec in kitarist Jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene Sole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 15. januarja: Joo Ann Koh, klavir. Program: Debussy, Rahmaninov,-Szymanovski. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Jutri, 10. januarja, ob 19.30 v Mali dvorani: KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopili flavtistki Milena Peric in Alenka Jančar. Pri klavirju bo Dijana Tanovič. DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER Petek, 12. januarja, ob 20. mi v dvorani palače Gravisi-Barbabianca, Gallusova 2, Koper: Robert Stanič, klarinet; Bojan Glavina, klavir. Program: P. Hindemith, F. Poulenc. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Stukatma 17. stoletja v Sloveniji. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni tra 4. Krani 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. ISKRATEL Ljubljanska 24. Kranj V galeriji je do 15. januarja na ogled razstava Gorenjska likovna ustvarjalnost. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995 Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 15. januarja na ogled razstava grafik Adriane Maraž. OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA. ŽALEC V knjižnici je do 11. januarja na ogled razstava ilustracij Jelke Godec-Schmidt in Matjaža Schmidta. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Ljubljana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. GALERIJA MAJOLKA Maistrova 1. Kamnik V galeriji je do 14. januarja na ogled razstava slik Dušana Lipovca Impresije slovenske pokrajine. TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 - Koncert Filharmoničnega komornega orkestra iz Monakovega. Dirigent Michael Helmrath; solist Erič Tervvilliger (rog). Na programu Grieg. Haydn, Mozart, G.P. Telemann in Janaček. Glasbena sola 55 (UL Carli 10/a) V petek, 5. t.m., ob 18.30 -Koncert-srecanje Korada Rojaca (harmonika). GORICA Kulturni dom V soboto. 13. t. m., ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma novoletni koncert, ki ga prireja Glasbena matica v sodelovanju s KD Gorica. Nastopil bo orkester Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri KD Gorica, Ul. Brass 20 (tel. 0481-33288). PORDENON Avditorij Concordia V soboto, 13. t.m., ob 21.00 - V okviru 1. Mednarodnega festivala kitare - Koncert kitarista Marka Ferija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Umik : od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200 letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Trgovsko srediSCe »II Giulia«: do 13. t. m. je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . GORICA Galerija Kulturnega doma: Se jutri. 10. t. m., razstavlja fotograf Flavio Mosetti. Galerija Katoliške knjigarne: se jutri, 10. t. m., razstavlja Tone Kralj. KOROŠKA_______________________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 28.t.m., je na ogled razstava nizozemskega umetnika Karela Appela. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Kunstfomm -Do 20. t.m., je na ogled razstava Eve VVagner. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. SMUČANJE / TEKME ŽENSKEGA SVETOVNEGA POKALA ZA »ZLATO LISICO« NOVICE Na Pohorju brez slovenske zmage Tomba v Flachauu nepremagljiv V Mariboru prvič v karieri slavila Švedinja Anderssonova, od Slovenk pa je bolj kot Hrovatova zablestela Bokalova - Košir s 3. mestom že 50. do točk MARIBOR - Množica gledalcev je v nedeljo na pohorskem snežnem Stadionu pričakovala domačo zmago, bodisi zmago Urške Hrovat ali Mariborčanke Katje Koren. Morda še bolj Katje Koren, saj je občinstvo vedelo, da se je Urška vso soboto zdravila. Ko pa je Hrovatova kljub vsemu na prvi progi pokazala sijajen repertoar svojega slalomskega znanja, Mariborčanka pa se je zaradi spodrsljaja tik pred ciljem poslovila od tekme, je vse ostalo na Ljubljančanki. Toda zmaga je bila izgubljena že tedaj, ko je morala Urška Hrovat v bolniško posteljo. Veliki dan pa je na Pohorju doživela Švedinja Kristina Andersson, ki je dolgo čakala na večji uspeh. Dočakala ga je pri tridesetih letih in že vrsto let trajajočem tekmovalnim stažem. Drobna Švedinja, visoka 165 centimetrov, doma iz Frosona, je doslej že štirikrat stala na odru za najboljše, vendar nikoli na najvisjem, dvakrat na drugem in dvakrat na tretjem, prvič že pred petimi leti v Lake Louisu. Pohorski slalom pa se je slednjič končal zanjo sanjsko. Razplet zanimive tekme je bil zanjo kot naročen. Na prvi progi si je zagotovila peto mesto, na drugi progi pa je Slo, kot je le lahko samo sanjala. V slalomski končnici, v kateri je prevzela vodstvo, jo najprej ni premagala trikratna zmagovalka slalomov te sezone, Avstrijka Elfi Eder, nato Se manj Švicarka Martina Accola, za katero je znano, da se ji malokrat posreči kaj posebnega na drugi progi, za njo pa Se slovenska reprezentantka Urška Hrovat. Na Startu je ostala le se vodilna Pemilla VViberg. Torej se je obetal prav za konec Švedski dvoboj. Vendar pa Pemilla VViberg, dvakratna slalomska zmagovalka te sezone, a hkrati tudi trikrat brez uvrstitve, spet ni prišla do cilja. Tudi na Pohorju je podobno kot v Vailu, St. Antonu in Semmeringu obstala ob progi. Videti je bilo, kot da bi svoji rojakinji podarila zmago. Ampak samo videti. Pemilla VViberg je kar pihala od jeze, ker ji je ušla iz rok zmaga, ki se ji je že nasmihala. Zmagovalka pa ni mogla nehati jokati od sreče. Objemala je svoje prijateljice iz reprezentance in hlipala, kot da bi izgubila tekmo, ne zmagala. Se švedski novinarji so jo komaj pripravili do besede, a še tem je najprej povedala le nekaj vljudnih. Nato pa je le izjavila, kako presrečna je. »Čeprav je imela moja prijateljica in tekmica Pemilla veliko, tako rekoč nedosegljivo prednost, sem vendarle zmagala. Proga mi je bila izredno pogodu. Dobro pripravljena, trda, taksna, kot se za svetovni pokal spodobi,« je dejala zadnja pohorska zmagovalka Zlate Usice ’96. Bolj zgovorna je bila Elfi Eder, ki je zatrdila, da so vse tri pohorske tekme potrdile njeno dobro formo. »Skušala pa jo bom Se izboljšati do svetovnega prvenstva v Sier-ri nevadi. Psihično sem že tako trdna, da lahko na glas povem, da sem na svetovnem prvenstvu favoritinja za zlato kolajno. V Maribom pa je bil najboljši svetovni pokal te sezone,« je izjavila uspešna avstrijska reprezentantka. Zgodba o izgubljeni slovenski zmagi v slalomu je bila dolga, svoj vrhunec pa je imela na drugem delu pohorskega slalomišCa, do katerega je imela Urška Hrovat zmago Se v rokah. Tedaj pa je začela slovenska reprezentantka popuščati. Zmaga se ji je od vratič do vratič oddaljevala. Razmeroma dolgi slalomski progi, na katerih so biti tudi najboljši časi cez 50 sekund, sta narediti svoje. Urški Hrovat je proti koncu odločilnega boja na drugi progi začelo zmanjkovati moči. Prehlad z vročino ima seveda posledice. Vendar pa je Urška Hrovat le zmogla toliko moči, da je s šestim mestom dosegla lepo uvrstitev in novih 40 točk za svetovni pokal. »Morda mi je res zmanjkovalo moCi. Pri tem pa sem preveč držala smuCi. Nisem mogla tvegati,« je menila na cilju Urška Hrovat. Bolj zadovoljna pa je bila nedvomno junakinja druge proge Nataša Bokal, ki jo je tudi slalom navdal z novim zaupanjem vase. Dopoldanski del slaloma Nataše Bokal ni bil nic posebnega, na drugi progi pa je eksplodirala, dosegla daleč najboljši Cas med vsemi tekmicami, in tako učinkovito dokazala, da je nanjo treba še resno računati. »S prvim tekom res nisem mogla biti zadovoljna, zato sem si dejala, da moram na drugi progi poskusiti vse, da si izboljšam položaj. To sem tudi uresničila. Ce se bo sezona tako nadaljevala, se bom morda odločila tudi za naslednjo. O tem zdaj še ne morem govoriti. Ko bo konec sezone, se bom odločila, ali bom naslednje leto nadaljevala kariero,« je dejala Nataša Bokal. Izkušena slovenska reprezentantka je tudi poskrbela, da je bil že začetek bojev na drugi progi zanimiv. Ko je Startala kot Četrta med tridesetimi, je prevzela vodstvo in ga obdržala vse do Italinjake Deborah Compagnoni, ki je šla na progo trinajsta, Natašin Cas pa je ostal do konca najboljši. Jože Dekleva DIRKA GRANADA - DAKAR Orioli trdno vodi Včeraj drugi za Spancem Arkaronsom Furlanski motociklist Edy Orioli je v 9. etapi dirke od Grenade do Dakarja zasedel 2. mesto z 1.01 zaostanka za Arcaron-som, a na skupni lestvici vodi s prednosto 41 minut. Tomba med Reiterjem in Koširjem (telefoto AP) Vrstni red slaloma: 1. Andersson (Sve) 1:45.36 (53.13, 52.23), 2. Eder (Avt) 1:45.42 (52.91, 52.51), 3. Riegler (Nzl) 1:45.48 (53.14, 52.34), 4. Kjorstad (Nor) 1:45.93 (53.45, 52.48), 5. VVachter (Avt) 1:45.96 (53.69, 52.27), 6. Hrovat (Slo) 1:46.04 (52.82, 53.22), 7. Accola (Svi) 1:46.13 (52.85, 53.28), 8. Chauvet (Fra) 1:46.14 (54.10, 52.04), 9. Ertl (Nem) 1:46.27 (54.14, 52.13), 10. Compagnoni (Ita) 1:46.30 (54.51, 51.79), 11. Kollerer (Avt) 1:46.47 (53.90, 52.57), 12. Bokal (Slo) 1:46.50 (55.46, 51.04), 13. Graf-Zm-gre (Svi) 1:46.53 (54.11, 52.42), 14. Nef (Svi) 1:46.84 (54.13, 52.71), 15. Rodling (Sve) 1:46.93 (54.39, 52.54),... 20. Magoni (Ita) 1:47.27 (54.85, 52.42), ... 22. Plank (Ita) 1:47.39 (55.08, 52.31). Svetovni pokal - slalom: 1. Eder (Avt) 440 točk, 2. Andersson (Sve) 270, 3. Kjorstad (Nor) 264,4. Accola (Svi) 246, 5. Hrovat (Slo) 232, 6. VViberg (Sve) 200, 7. Koren (Slo) 176, 8. Riegler (NZ1) 161, 9. VVachter (Avt) 154, 10. Roten (Svi) 137; skupno (po 17 tekmah): 1. Ertl (Nem) 642, 2. VVachter (Avt) 634, 3. Seizinger (Nem) 573, 4. MeiBnitzer (Avt) 503, 5. Eder (Avt) 440, 6. Dorf-meister (Avt) 411, 7. Kjor-stad (Nor) 341, 8. Street (ZDA) 328, 9. Zurbriggen (Svi) 314, 10. VViberg (Sve) 302, 11. Roten (Svi) 287, 12. Andersson (Sve) 270, 13. Hrovat (Slo) 256, 14. Nef in Accola (obe Svi) po 246. FLACHAU - Italijan Alberto Tomba je že tretjič zapored zmagal v slalomu za svetovni pokal. Tokrat je v Flachauu z odlično drugo vožnjo premagal domačina Maria Reiterja, ki je zaostal 20 stotink sekunde, in Jureta Koširja, ki je bil še 20 stotink za Reiterjem. Andrej Miklavc je z zaostankom 2.36 zasedel 14. mesto, do novih točk pa je z 19. mestom prišel tudi Matjaž Vrhovnik. Tomba je bil tako kot ponavadi nepremagljiv in je dosegel svojo 47. zmago v svetovnem pokalu, od tega je bil 32-krat najboljši v slalomu. Izidi: 1. Tomba (Ita) 1:41.05 (48.05, 53.00), 2. Rei-ter (Avt) 1:41.25 (47.69, 53.56), 3. KoSir (Slo) 1:41.45 (48.02, 53.43), 4. Sykora (Avt) 1:41.48 (48.84, 52.64), 5. Amiez (Fra) 1:41.96 (48.70, 53.26), 6. Jagge (Nor) 1:41.97 (48.04, 53.93), 7. Fu-raseth (Nor) 1:42.24 (48.95, 53.29), 8. Mbchael von Grii-nigen (Svi) 1:42.29 (48.77, 53.52), 9. Aamodt (Nor) 1:42.46 (49.09, 53.37), 10. Kjus (Nor) 1:42.80 (49.08, 53.72), 11. Mayer (Avt) 1:42.91 (48.95, 53.96), 12. Stangassinger (Avt) 1:42.96 (49.06, 53.90), 13. Thoeni (Avt) 1:43.10 (49.45, 53.65), 14. Miklavc (Slo) 1:43.41 (49.25, 54.16), 15. Simond (Fra) 1:43.99 (49.45, 54.54), 16. Girardelli (Lux) 1:43.39 (49.70, 54.69), 18. De Crignis (Ita) 1:44.44 (49.91, 54.53), 19. Vrhovnik (Slo) 1:44.57 (49.57, 55.00), 24. Tescari (Ita) 1:45.34 (49.96, 55.38), 27. Ladstaetter (Ita) 1:45.63 (50.37, 55.26). Vrstni red v svetovnem pokalu - slalom (5 tekem): 1. Tomba (Ita) 360, 2. Amiez (Fra) 285, 3. Košir (Slo) 225, 4. Reiter (Avt) 194, 5. Jagge (Nor) 166, 6. Mayer (Avt) 154, 7. De Crignis (Ita) 153, 8. Miklavc (Slo) 144, 9. Kjus (Nor) 116, 10. Dimier (Fra) 112; skupno (17 tekem): 1. Kjus (Nor) 956, 2. Von Grii-nigen (Svi) 590, 3. Tomba (Ita) 536, 4. Knaus (Avt) 426 5. Nybeig (Sve) 359 6. Reiter (Avt) 352 7. Kalin (Svi), KoSir (Slo) 341. NOGOMET / C2 LIGA KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA Trieslini usodna zelo slaba igra v prvem delu tekme lllycaffe v brezupnem položaju V A2 ligi je goriški Brescialat zamudil lepo priložnost za zmago Livorno - Triestina 2:1 (2:0) STRELCI: Scalzo v 3. min., Bonaldi v 12. min., Gubelli-ni v 86. min. LIVORNO: Boccafogli, Morabito, Persia, CarU, Dozio, Gali ari, Scalzo (od 90. min. Vitali), Cordone, Bonaldi, Ceccaroni (od 58. min. Merlo), Barbieri. TRIESTINA: Nioi, Tiberio, Birtig (od 54. min. Batti-ston), Pivetta (od 68. min. Colombotti), Zocchi, Ubaldi, Camporese, Pavanel, Palombo (od 86. Marži), Gubellini, Marsich. Tržaško moštvo je zasluženo izgubilo v Livornu predvsem zaradi izredno slabe igre v prvem polčasu, ko so gostitelji imeti terensko premoč in tudi dosegli oba zadetka. Tekma je bila dejansko zapečatena že po 12 minutah igre, ko so domačini s Scalzom in z Bonalctijem premagati vratarja Nioia. Triestina, ki je igrala z zdesetkano postavo (brez Zanotta, Polmonarija in Nataleja), je v drugem polčasu nekoliko reagirala in malo pred koncem srečanja tudi zmanjšala izid na 1:2 z Gubeltinijem, ki je tako dosegel že šesti gol v tem prvenstvu, več pa ni zmogla in zaslužen poraz je bil tu. Teorematour - Hlycaf6š 93:91 (50:52) TEOREMATOUR MILAN: Green 22, Sorrentino 10, Ragazzi 24, Ansaloni 5, Alberti 13, Vargas 19, Fazzi, Gentile, Paci, Agnesi. ILLVCAFFE’: Calbini 9, Gironi, Tonut 21, Guerra 15, VVilliams 36, Zamberlan 2, Pol Bodetto 8, Piazza, Crudup, Gori. Vse kaže, da je usoda tržaškega Illycaf-feja po nedeljskem porazu v Milanu proti Teorematouru zapečatena. Razen pravih čudežev se bo moralo tržaško društvo po več letih igranja v Al ligi sprijazniti z nazadovanjem. Tržaški košarkarji so v nedeljo, resnici na ljubo, igrali še kar zadovoljivo (predvsem se je izkazal Američan VVilliams, 36 točk), voditi so skozi vse srečanje. Ko pa je tekma postala napeta in razburljiva, so Stochovi varovanci popustiti in spet ostati praznih rok. Koncret - Brescialat 111:105 (57:44, 98:98) RIMINI: Scarone 22, Romboli 19, Casoli 10, Pezzin 2, Rusin, Dalla Mora 2, Sempri-no, Fox 30, Angeli 26, Righetti. BRESCIALAT Conti, Fumagalli 28, Borsi 7, Davis 38, Sfiligoi, Miliesi 18, Mian 8, Gi-lardi 5, Coco, Kristiancic. Goriški Brescialat je tokrat zamudil edinstveno priložnost, da bi vknjižil dve točki na težkem igrišču v Riminju, in bi se tako skoraj dokončno oddalji od nevarnega položaja na lestvici. V razburljivem koncu regularnega dela tekme je Goričanom uspelo povesti za 3 točke, tedaj pa je stopil v ospredje prav bivši Brescialatov košarkar Angeli, ki je vzpostavil ravnotežje in izssilil podaljšek, v katerem so biti gostitelji prisebnejši in tudi zanesljivo zmagati. Poleg Američana Davisa (38 točk) sta pri goriškem moštvu dobro igrala še Fumagalli in Milesi. 1 II Tl 11 * g ■ 11 :;l a Italijanska nogometna A liga IZIDI 16: KROGA: Atalanta - Juventus 0:1, Cagliari -Padova 0:1, Milan - Sampdoria 3:0, Napoti - Lazio 1:0, Piacenza -Udinese 0:2, Roma - Fiorentina 2:2, Torino -Parma 2:2, Vicenza - Cremonese 1:0, Bari - Luter 4:1. VRSTNI RED: Milan 33, Fiorentina 30, Parma 28, Juventus 27, Lazio in Roma 25, Napoti in Vicenza 23, Udinese in Atalanta 22, Inter in Sampdoria 21, Cagliari 20, Torino in Piacenza 16, Bari 15, Padova 12, Cremonese 10. PRIHODNJE KOLO (14. 1. 1996); Cremonese - Milan, Fiorentina - Piacenza, Inter - Roma, Juventus -Bari, Lazio - Torino, Padova - Atalanta, Parma - Ca-gliari, Sampdoria - Vicenza, Udinese - Napoti. Italijanska nogometna B liga IZIDI 18. KOLA: Cessna - Andria 2:1, Chievo - Bologna 0:0, Cosenza - Foggia 3:0, Genoa - Venezia 0:1, Lucchese - Reggina odlož., Palermo - Salemita-na 2:1, Perugia - Brescia 3:1, Pescara - AVellino 1:1, Pistoiese - Ancona odlož., Reggiana - Verona 2:0. VRSTNI RED: Genoa, Palermo in Pescara 28, Cese-na, Cosenza in Reggiana 27, Verona 26, Bologna in Perugia 25, Salemitana 24, Ancona in Venezia 23, Brescia 22, Foggia 21, Lucchese, Reggina in Fidelis Andria 20, Chievo in Avellino 19, Pistoiese 16. Ancona, Lucchese, Reggina in Pistoiese tekmo manj. Italijanska nogometna C2 liga IZIDI 17. KOLA: Baracca Lugo - Vis Pesaro 0:0, Fa-no - Centese 2:0, Fermana - Rimini 1:0, Livorno -Treistina 2:1, Pontedera - Imola 3:3, San Dona - Cetina 4:0, Temana - Giorgione 2:1, Tolentino - Pon-sacco 0:0, Treviso - Forti 2:2. VRSTNI RED: Treviso 36, Livorno 34, Temana 33, Triestina in Fermana 26, San Dona 25, Pontedera 24, Giorgione 22, Vis Pesaro 21, Rimini in Fano 19, Forti in Tolentino 18, Baracca Lugo in Imola 16, Cetina 14, Centese 4. PRIHODNJE KOLO (14.1.96): Pesaro - Triestina. Meddeželna nogometna liga IZIDI 19. KOLA: Argentana - Arzignano 0:2, Ita Palmanova - Russi 3:1, Lendinarese - Legnago 1:1, Lu-parense - Sanvitese 2:0, Miranese - Adriese 0:3, Pie-vigina - Sevegliano 2:2, Porto Viro - Bassano 2:0, Pro Gorizia - mestre 0:0, Santa Lucia - Caerano 1:1. VRSTNI RED: Mestre 42, Sanvitese 37, Luparense 36, Caerano 32, Pievigina 31, Russi 28, Legnago 26, Pro Gorizia 24, S. Lucia in Arzignano 23, Argentana, Palmanova in Adriese 22, Porto Viro 21, Bassano 18, Sevegliano in Miranese 17, Lendinarese 10. PRIHODNJE KOLO (14.1.96): Bassano - Gorizia. Italijanska košarkarska Al liga IZIDI 16. KROGA: Scavotini - Buckler 72:86, Nuo-va Tirrena - Benetton 87:98, Teamsystem - Stefanel 91:89, Cagiva - Mash Jeans 91:90, Otitatia - Cx Oro-logi 83:69, Madigan - Reggio Calabria 79:67, Teorematour - Illycaffe 93:91. VRSTNI RED: Buckler Bologna 26, Teamsystem Bologna 24, Cagiva Varese 22, Stefanel Milano 20, Scavotini Pesaro, Reggio Calabria in Madigan Pištola 18, Benetton Treviso in Nuova Tirrena Rim 16, Otitatia Forti, Mash Jeans Verona in Cx Orlogi Siena 12, Teorematour Milano 4, IllycaflB Trst 2. PRIHODNJE KOLO (14.1.96): Benetton - Teamsy-stem, Illycaffe - Cagiva, Stefanel - Scavotini, Mash Jeans - Nuova Tirrena, Buckler - Cx Orologi, Madigan Teorematour, Reggio Calabria - Otitatia. Italijanska košarkarska A2 liga IZIDI 16. KOLA: Auriga - Reggiana 83:109, Casetti -Juvecaserta 72:78, Floor - Panapesca 78:76, Mene-strello - Sardegna 73:66, Jcolplastic - Turboair 81:78, Polti - Reyer 84:70, Rimini - Brescialat 111:105. VRSTNI RED: Juvecaserta, Polti Cantu in Reyer Benetke 24, Floor Padova in B asket Rimini 18, Panapesca Motnecatini 16, Reggiana, Casetti Imola, Turboair Fabriano, Brescialat Gorica in Jcoplastic Batti-paglia 14, Banco Sardegna Sassari 12, Auriga Trapam 10, II menestrello Modena 8. PRIHODNJE KOLO (14.1.96): Auriga - Floor, Banco Sardegna - Reyer, Brescialat - II Menestrello, Casetti - Jcoplastic, Juvecaserta - Turboair, Reggiana - Panapesca, Rimini - Polti. Italijanska košarkarska BI liga IZIDI 18. KOLA: Brescia - Cento 101:67, Čelana -Vicenza 75:73, Faenza - Torino 81:89, Cremona -Treviglio 81:71, Latte Carso - Imola 88:85, Pannen-se - Vigevano 61:80, Sangiorgese prost. VRSTNI RED: Vigevano 24, hnola, Čelana, Brescia, Vicenza in Parmense 22, Latte Carso in Treviglio 20, Torino 18, Faneza 16, Cremona 12, Sangiorgese 8, Cento 0. PRIHODNJE KOLO (14.1.96): Torino - Latte Carso. Italijanska odbojkarska Al liga IZIDI 15. KROGA: Sisley - Edlucuoghi 3:1 (15:8, 13:15, 15:9, 15:6), Alpitour - Gallo Gioia 3:0 (15:4, 15:3, 15:7), Gabeca - Padova 2:3 (13:15, 16:14, 13:15, 15:11, 10:15), Jeans Hatu Macerata 3:1 (15:9, 6:15, 15:13, 15:4), Schio - Daytona 1:3 (8:15, 15:10, 10:15, 10:15), Com Cavi - Cariparma 1:3 (10:15,14:16,15:9, 7:15) VRSTNI RED: Daytona 30, Alpitour 26, Sisley 22, Edilcuoghi 20, Gabeca in Cariparma 16, Com Cavi in Lube 12, Mta 10, VVuber 8, Jeans Hatu 6, Gallo 2. V AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH n PROMOCIJSKA LIGA / 14. KOLO Uspešno kolo za naše enajsterice Juventina trdno vodi, Sovodnjam točka V 1. ligi vis OK - 4. zaporedna zmaga Gaje Novo leto se je pričelo zelo dobro za slovenske enajsterice, ki igrajo v amaterskih prvenstvih, ali vsaj za tiste, ki so v nedeljo igrale. Kar tri ekipe so se namreč med tednom zaman pripravljale na prvenstveno tekmo, saj je bilo srečanje odloženo zaradi nemogočega terena. Teren je bil bolj podoben močvirju kot pa nogometnemu igrišču. EMpe, ki so igrale, pa so bile na tem, da odnesejo celotni izkupiček. V sedmih srečanjih smo namreč zabeležili pet zmag in dva remija. To je 17 zbranih točk. Kot podatek naj navedemo, da so tudi v preteklih dveh kolih slovenske ekipe zbrale 17 točk, vendar je na teren stopilo vseh enajst ekip. Najbolj razveseljiva novica prihaja iz promocijske lige, kjer so Standrežd (ocena 8) po Četrti zaporedni zmagi (tretji v gosteh) trdno sami na vrhu lestvice z 29 točkami in s 6 točkami prednosti pred prvimi zasledovalci. S 23 in 22 točkami pa je kar osem ekip. Torej je boj za drugo mesto zelo ogorčen. Med zasledovalci so tudi So-vodenjd (ocena 7-) , ki so proti Mossi, ki je kot Sovodnje novinec v ligi, izbojevali drugi zaporedni remi, Četrti prvenstveni. V prvi amaterski ligi so bile vse tri naše enajsterice uspešne, dve celo v gosteh. Zmago proti Tavagnaccu in ob istočasnem spodrsljaju Basaldelle so ProseCani (ocena 7+) ponovno sami na vrhu lestvice s točko prednosti. Na sredini lestvice z 20 točkami pa sta ostali dve slovenski ekipi. Križani (ocena 8-) so se po seriji slabših rezultatov (3 točke v zadnjih šestih srečanjih) razigrali proti Cividaleseju, ki ima 21 točk. Dosegli so kar pet zadetkov. Proti Pagnaccu pa so Bazovd (ocena 7/8) dosegli prvo prvenstveno zmago v gosteh. Ali je to začetek preporoda? V tretji amaterski ligi je bil na vrsti big match med Bregom (ocena 6) in San Vitom. Remi zadovoljuje predv- sem goste, ki imajo sedaj le točko zaostanka za vodilnim Krasom. Brežani pa so zdrknili na Četrto mesto. Na tretjem mestu pa se nahajajo gajevci (ocena 6/7) , ki so dosegli Četrto zaporedno zmago, peto v zadnjih šestih srečanjih, torej odkar na trenerski klopi sedi trener Colavecchia. V prihodnjem kolu, ki bo prvo povratno v drugi in tretji amaterski ligi, bo na vrsti derbi med Krasom in Dolino. Zanimivi pa bi morah biti dvoboji Juventina-Maranese, Sovodnje-Rivigna-no in Torreanese-Vesna. Statistični podatki Odigrana srečanja 7, zbrane točke 17, 5 zmag, 2 remija, noben porez, doseženi zadetki 14, prejeti zadeth 7. Nesrečni protagonist nedelje Gianni Tomizza, vezni igralec Sovodenj, je bil letos nepogrešljiv v strelih z bele točke. Kar štirikrat je namreC na najboljši način izkoristil najstrožjo kazen. V nedeljo proti Mossi pa ni ukanil nasprotnikovega vratarja in tako je bil končni rezultat 0:0. Naj omenimo, da je lani Tomizza sedemkrat streljal iz enajstih metrov in štirikrat zadel. Zanimivosti Najdaljšo pozitivno serijo imajo Standrežci, saj so že osem kol nepremagani. Sledijo jim krasovci, ki že šest kol niso okusili grenkobo poraza. Gajevci so nepremagani le štiri kola, vendar so v vseh štirih primerih izbojevati celoten izkupiček točk. V tretji amaterski ligi se je zaključil prvi del prvenstva. Možnosti za napredovanje imata bodisi Kras kot Mladost, ki zaostaja za vodilnim Sagradom za točko, vendar ima tekmo manj. Breg in Gaja sta v dobri poziciji, a upanje v napredovanje je minimalno. Igralci Doline pa si nabirajo izkušnje. Strelci Gregorič in Miclavcich 9, Pescatori (na sliki) in Peter Gergolet 6, Tomizza, Lacosegliaz, Coccoluto, Andrej Majcen in Ravalico 5. (E.B.) Juventina spet uspešna, smola Sovodenjcev Standrežci premočno prvi S. Canzian - Juventina 0:1 (0:1) STRELEC: Cecotti (27). JUVENTINA: Zanier, Can-dutti, Tommasone, Kaus, Vil-lani, Kovic, Zamar (Trampuš), Devetak (Andaloro), Tabaj, Montina (Peteani), Cecotti. Standreško moštvo nadaljuje tudi po praznikih uspešno serijo nastopov. Standrežci so v nedeljo v gosteh proti San Canzianu osvojili izredno dragocene točke in so tako še povečali svoje vodstvo na vrhu lestvice. To vodstvo sedaj znaša kar šest točk, sicer nad skupino štirih zelo nevarnih ekip (Mossa, Maranese, Cussignacco in Rivignano). In prav v nedeljo Caka naše moštvo še ena težka preizkušnja, domače srečanje z drugouvrščenim Maranesejem. Nedeljska tekma v Škocjanu na zelo blatnem in težkem terenu je bila v prvem polčasu v znamenju Juventine, ki je tudi zasluženo sredi prvega dela tekme povedla s Cecottijem, ki je s silovitim strelom premagal domačega vratarja. V tem prvem polčasu so imeli gostje še dve zelo ugodni priložnosti. V drugem polčasu sta se poškodovala Zamar in Montina (le-ta bo moral mirovati kar precej Časa), saj so gostitelji večkrat tudi grobo igrali. Domači nogometaši so se še z večjo vnemo vrgli v napad, Standreško moštvo pa se je dobro in umirjeno branilo ter tako tudi osvojilo dragoceno zmago. Za nov uspeh je treba pohvaliti prav vse Juventinine igralce, predvsem pa Kausa, Kovica, Cecottija in vratarja Za-nierja, ki je v odločilnih trenutkih zelo dobro posredoval. Sovodnje - Mossa 0:0 SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Tomizza, Hmeljak, Devetak, Zotti (od 86. min. Sambo), Interbartolo, Gorjup, Fajt, Businelli. Intrebartolo (Sovodnje), spet eden boljših Sovodenjci so si zapravili zelo lepo priložnost, da bi v Moši osvojili nove točke in se tako usidrati na drugo mesto lestvice. »Predvsem v drugem polčasu in proti koncu tekme smo imeti terensko premoč in veliko število priložnosti za zmago. Igrali smo dobro in zmago hi si tudi zaslužiti. Vsem fantom moram Čestitati za veliko požrtvovalnost in dopadljivo igro, Čeprav je bil teren skoraj nemogoč,« je dejal predsednik SD Sovodnje Gianni Marson. Po izenačenem prvem polčasu, ko so Sovodenjci imeli okoli 30 minute edinstveno priložnost za zadetek (Tomizza pa je zastreljal enajstmetrovko), je v drugem delu tekme prejela vajeti igre v roke sovodenjska ekipa in jih ni izpustila do konca srečanja. Ze podatek, da so gostitelji v drugem polčasu le enkrat prekoračili sovodenj-sko polovico igriSCa, jasno kaže o premoči gostov, (bi) Nedeljski izidi PROMOCIJSKA LIGA - Skupina B IZIDI 14. KOLA: Flumignano-Pro Fiumicello 3:1, Manza-no-Staranzano 1:1; Maranese-Ponziana 2:1, Mossa-So-vodnje 0:0, Rivignano-Ruda 1:1, San Canzian-Juventina 0:1, San Luigi-Aiello 0:4, Torviscosa-Cussignacco 0:1. VRSTNI RED: Juventina 29, Mossa, Maranese, Cissignac-co in Rivignano 23, Ponziana, Manzano, Sovodnje in Sta-ranzano 22, Aiello 21, San Luigi in San Canzian 18, Flu-mignano 10, Pro Fiumicello 8, Ruda 7, Torviscosa 6. PRIHODNJE KOLO: Aiello-Torviscosa, Staranzano-San Luigi, Cussignacco-Mossa, Juventina-Maranese, Ponziana-Manzano, Pro Fiumicello-San Canzian, Ruda-Flumigna-no, Sovodnje-Rivignano. 1. AMATERSKA LIGA - Skupina C IZIDI 14. KOLA: Aurora B.-Pradamano 4:1, Buiese-Basal-della 1:0, Forgaria-Medeuzza 0:0, Tavagnacco-Primorje 3:3, Opicina-Union 91 1:1, Pagnacco-Zarja 1:3, Reanese-Torreanese 2:0, Vesna-Cividalese 5:3. VRSTNI RED: Primorje 26, Basaldella 25, Opicina 23, Tor-reanese in Union 91 22, Cividalese 21, Vesna in Zarja 20, Forgaria in Medeuzza 19, Reanese 17, Pagnacco 15, Aurora B. 14, Buiese 13, Tavagnacco 10, Pradamano 9. PRIHODNJE KOLO: Basaldella-Aurora B., Cividalese-Pa-gnacco, Medeuzza-Opicina, Primorje-Forgaria, Pradama-no-Tavagnacco, Torreanese-Vesna, Union 91-Reanese, Zarja-Buiese. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 14. KOLA Campanelle-San Lorenzo 1:1, Como-CGS 3:0, Portuale-Domio 0:2, Pro Romans-Mariano 1:0, Roiane-se-Primorec prek., Villesse-MoraroLO, Medea-Azzurra 1:1. VRSTNI RED: Domio 27, Como in San Lorenzo 26, Maria-no, Pro Romans in CGS 22, Moraro in Medea 17, Azzurra 15, Portuale in Villesse 11, Primorec in Campanelle 8, Roianese 7. PRIHODNJE KOLO: Como-Moraro, Medea-Ftimorec, Portuale-Azzurra, Pro Romans-Campanelle, Roianese-Maria-no, San Lorenzo-CGS, Villesse-Domio. 3. AMATERSKA LIGA / SKUPINA G Gaji obe točki, Bregu le ena Kros je bil prost, Mladost po bo s Strossoldom igrala v nedeljo V tretji amaterski ligi sta bili v nedeljo odigrani le dve srečanji. Kras je bil namreč prost, tekme Montebello Don Bosco-Doti-na nis bili odigrali zaradi razmočenega igrišča, nastop Mladosti s Strassoldom pa je bil odložen na prihodnjo nedeljo.. Na teren sta tako stopila le Breg in Gaja. Brežani so proti presenečenju prvenstva San Vitu igrali dobro, žal pa so bili v napadu neučinkoviti in so morati celo nadoknaditi zadetek zaostanka. Kot opravičilo naj navedeno, da je bila ekipa močno okrnjena, tako da je trener Podgornik poslal na teren celo rezervnega vratarja Buranella, vendar v vlogi veznega igralca. Na Proseku (zgleda, da to igrišče prinaša srečo padriško-gro-pajski ekipi) so gajevci z minimalno razliko premagati skromni Venus. Tekmo je pogojevalo blatno igrišče, katero pomaga tehnično slabšim ekipam, tako da varovanci trenerja Colavecchia niso mogli doseči več zadetkov, čeprav so stalno napadati. Breg - San Vito 1:1 (0:0) Strelca: Franza v 65’ in Vuk v 75’ BREG: Cecchini, Paoletti, Chermaz, Lau-rica, Olenik, Sancin, Švab, Buzzi, Paoli, Vuk (Buranello), Šircelj. Gaja - Venus 1:0 (1:0) Strelec Vrše v 20’ GAJA: Vesnaver, Leban, Capotino, Ve-glia, Castro, Craievich, M. Kalc, Subelli, Vrše (A. Kalc), Musolino, Kosir (Gombač). (E.B.) IZIDI SKUPINA F IZIDI: Castions-Begliano 0:1, Sagra-do-Pieris 3:0, San Vito-Ontagnanese 0:1, Strassoldo-Mladost odi., Terzo-Fogliano 1; 1, Torre-Azzurra 3:1, Gra-do-Villa Vicentina odi. VRSTNI RED: Sagrado 27, Mladost 26, Torre 25, Fogliano 24, Strassoldo 22, B egliano 20, Ontagnanese 18, Ca-stions 17, Villa Vicentina 16, Azzurra 15, Pieris 14, San Vito 13, Terzo 6, Grado 2. PRIHODNJE KOLO: Castions-Grado, Sagrado-Begliano, San Vito-Pieris, Strassoldo-Ontagnanese, Terzo-Mla-dost, Torre-Fogliano, Villa Vicentina-Azzurra. SKUPINA G IZIDI: Union-Vermegliano 0:2, Breg-San Vito 1:1, Gaja-Venus 1:0, Aurisi-na-Romana 1:4, Servola-Cus 1:1, Mont. Don Bosco-Dolina odi., počiva Kras. VRSTNI RED: Kras 27, San Vito 26, Gaja 22, Romana in Vermegliano in Breg 21, Cus 18, Servola 17, Aurisina 10, Dolina in Venus 9, Don Bosco 7, Union 1. PRIHODNJE KOLO: Aurisina-Gaja, Breg-Vermegliano, Cus-Romana, Kras-Dolina, Mont. Don Bosco-Servola, Ve-nus-San Vito, počiva Union. 1. AMATERSKA LIGA / 14 KOLO VTavagnaccu zmaga in prvo mesto za Primorje V gosteh zmagala tudi Zarja V Križu padlo kar osem golov dobro igro. Tekma se je odvijala na zelo razmočenem in težkem igrišču in igralci so imeli nemalo težav pri obvladanju žoge. Zarjani so bili skozi vso tekmo boljši tekmec na igrišču. Po dolgem premoru zaradi poškodbe, je spet zaigral Ispiro in njegova vključitev je pozitivno vplivala na celotno moštvo. Prvič je tudi uspešno branil bazovska vrata mladi De Rota. Vendar glavni junak nedeljske tekme je bil Marko Ferluga, ki je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo in bil obenem tudi v obrambi izredno koristen. Vsekakor je treba za dobro igro pohvaliti celotno moštvo in še posebej napadalno vrsto, kjer so bili Ra-vatico, Gregorič in Tognet-ti zelo aktivni in so predstavljali stalno nevarnost za nasprotnikovo obrambo. Kronika. Prve pol ure se ni nic zgodilo. Igra se je odvijala pretežno na polovici igrišča, kjer so imeli zarjani terensko premoč. Končno v 32. min. je Ferluga z lepim strelom povedel zarjane v vodstvo in to je tudi vse, kar se je zgodilo v prvem polčasu. V drugem polčasu je bilo bolj razburljivo. Zarja je še naprej napadala in v 51. min. je Ravalico izkoristil lep Gregoričev predložek in izid podvojil. Zaradi negotovosti v obrambi so gostitelji v 57. min. zmanjšali zaostanek na en sam gol in nevarno pritisnili na De Rotova vrata. V 70. min. pa odrešilni Ferlugov gol, ki je Zarji zagotovil tri pomembne točke. (1.2.) Vesna - Cividalese 5:3 (3:0) STRELCI ZA VESNO: Soavi v 7. min. iz enajstmetrovke, Zocco v 9. in 61. min., Padoan v 19. min., Lakoseljac v 69. min. VESNA: Comelli, N. Sedmak, Giovini, Manto-vani (od 80. min. Moras-sut), Soavi, Leonardi, Lakoseljac, Padoan, Zocco, Scala (od 52. min. Ricci), P. Sedmak. Številni zvesti Vesnini navijači so si v nedeljo sicer obetali zmago, nihče pa ni pričakoval tako visokega uspeha in da bi videti kar osem zadetkov. Vesna je začela v velikem slogu in že v 7. minuti povedla z enajstmetrovko (Petra Sedmaka so gostje zrušiti v kazenskem prostoru), ki jo je uspešno izvedel Soavi. Križani so nadaljevali z napadalno igro in dosegli še dva zadetka z Zoccom in s Pa-doanom. Gostitelji pa so se verjetno prerano veselili zmage, saj so gostje v drugem polčasu močno reagirali in izid zmanjšali na 2:3. Domačini so se naposled zbrali, spet ujeti pravi tempo igre, dosegli še dva zadetka in povsem zasluženo zmagati. Za obilno zmago in predvsem dopadljivo igro, kljub razmoCnemeu terenu, si vsa kriška ekipa zasluži pohvalo. Tavagnacco - Primorje 2:3 (0:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Pescatori iz 11-metrovke, avtogol in Štolfa. PRIMORJE: Babich, Massai, Guštin, Škabar, Legiša, Stoka, Štolfa, Sardoč, Miclaucich, Crevatin, Pescatori (od 20. min. Kuk). Primorje je zasluženo osvojilo nove tri točke in se tako povzpelo na sam vrh lestvice. ProseCani so najprej voditi z dvema goloma razlike, nato so domačini nepričakovano izenačili, razburljivo tekmo pa je odločil zadetek Štolfe. Tudi tokrat smo torej bili priča zanimivi tekmi, ki pa bi jo sodnik skoraj pokvaril. Mož v črnem je namreC poceni delil kartone, kljub povsem korektni igri, dosodil dvomljivo 11-metrovko domačinom in razveljavil že prej dosojeni zadetek Štolfe. Primorje je povedlo že v prvih minutah in nato brez težav vodilo igro na sredini igrišča. Do konca polčasa je polne roke dela imel le domači vratar. V drugem polčasu se stanje ni spremenilo, tako da je avtogol branilca po prodoru Štolfe le potrdil premoC gostov. V 60. minuti je sodnik pomotoma izključil Legišo. Domačinom so nato prišli na pomoč še ProseCani in v kratkem je bilo stanje že izenačeno. Ko je že kazalo, da sebo tekma končala izenačeno, so gostje spet zbrali moči in potisnili nasprotnika v obrambo. V 83. minuti je Štolfa dosegel zmagoviti zadetek z neubranljivim strelom iz kazenskega prostora in tako zapečatil rezultat. (S.M.) Pagnacco - Zarja 1:3 (0:1) STRELCI ZA ZARJO: Ferluga v 32. in 70. min., Ravalico v 51. min. Zarja: De Rota, Dussoni, Ferluga, Štrukelj, Sklau-nic, Ispiro, Sabini, Alcaraz (55’ Titonel), Ravalico, To-gnetti, Gregorič. Zarja je začela novo leto zelo obetavno. V Pagnaccu je namreC zmagala s prepričljivim 3:1 in pokazala ______ODBOJKA / SOBOTNO KOLO___ »Beg« Koimpexovih odbojkaric bega vso tretjeligaško konkurenco V moških prvenstvih vse po načrtih Slogašice so naša še edina nepremagana ekipa KonCni cilj je še zelo oddaljen, prave etapne vzpetine se šele začenjajo, toda«pobeg« Sloginih odbojkaric v ženski Cl ligi počasi že dobiva Indu-rainove razsežnosti. Glavnina za njihovim hrbtom se obotavlja, je brez pravega liderja, ekipe v njej se koljejo med sabo. Prednost nepremaganih igralk trenerja Saina znaša štiri točke. Najbližji zasledovalec Battaglino je padel v Pordi, kjer je doživel svoj drugi poraz. Ko bi Battaglino zmagal, bi Koimpex imel nad tretjeuvršCenim (napredujeta dve ekipi) že šest točk prednosti, toda tudi tako ni slabo. Pomeni, da tudi Battaglino, ki je celo veljal za superfavorita, ni nepremagljiv. Tesna sobotna zmaga slogašic proti mlademu novincu Bmetersu ne sme presenetiti. Vedelo se je, da bo to težka preizkušnja. Prvič letos je Koimpex že od prvega sodnikovega živžga igral brez svoje podajaCice Picco-lijeve, ki je doslej resnično blestela. Toda Ciocchijeva jo je po začetnih težavah uspešno nadomestila in to je bila tudi glavna Sainova ugotovitev po tekmi. Njena uigranost s soigralkami lahko zdaj le še rase. Ce samozavest slogašic narašča pa kotacije borovk v isti Iskreno se zahvaljujemo podjetju VIDONI SPORT in trgovini ROLICH za nove drese in trenirke ter prijateljem, ki so ob priložnosti ot\’oritve Boris Sports Cluba (19.11.95) prispevali za nakup dveh odbojkarskih žog. Odbojkarice 1. ekipe SOKOLA ligi strmo padajo. Gladek poraz v Huminu (kljub odsotnostim) zbuja zaskrbljenost. Športni vodja Može ne išče alibijev za tako slab začetek sezone: »Ce smo se na začetku lahko izgovarjali, da priprave na prvenstvo zaradi neuporabnosti telovadnice niso bile optimalne, zdaj opravičil ni. Iste igralke so lani kljubovale takih šestericam, ko sta bili Heraclia in Godigese, letos pa v objektivno manj kakovostni ligi sploh ne prihajajo do izraza. Naša igra je v fazi involucije, razlogi pa so gotovo mentalne narave.« Uspeh valovce proti letos okrepljenemu Volley Pordenonu ni od muh. Furlani so novinci, a so menda ena boljših ekip v ligi. Za sestavo močnega moštva niso štedili z denarjem. »Z zmago in dosedanjim potekom smo lahko zadovoljni. Naš položaj je za- dovoljiv, upoštevajoč, da je prvenstvo izenačeno in težko, mi pa smo se zavestno opredelili za mlad par podajčev,« pravi športni vodja Ivan Plesničar. Po njegovem mnenju se slika prvenstva naglo bistri. Carpi in Collecchio sta slaba, tretji kandidat za izpad pa postaja Cus Modena. Po drugi strani raseta Sedico in tudi Asola, s kateri se bo Imsa pomerila v prihodnjem kolu. Vse po načrtih se zdaj odvija tudi v moški Cl ligi. Koimpex potrjuje lanske rezultate, Soča Sobema pa se je po težavnem začetku povzpela na zeleno vejo. Boj za napredovanje bo hud in Koim-pex je v dobri družbi, soCani pa lahko mirneje gledajo na obstanek v ligi, ne smejo pa seveda misliti, da so ga že dosegli. V deželnih prvenstvih (v pričakovanju jutrišnjega der- bija med 01ympio in Borom v Gorici) izstopa zmaga sokolovk proti Vivilu, ki pa ga baje pretresajo notranja nesoglasja. Po letih nepre-maganosti je v Centi že tretjič v letošnji sezoni premagana zapustila igrišče 01ympia K2 sport, ki pa se še naprej lahko poteguje tudi za napredovanje. »Tarcento je dobra ekipa in tudi mi nismo igrali slabo, zato pa svojim igralkam dopovedujem, da porazov sploh ne smejo jemati tako tragično, kot jih jemljejo. Navsezadnje je naš obračun, šestih zmag v devetih kolih, zadovoljiv. V Gradišču in Centi smo doživele Časten poraz, spodrsnilo nam je le v Vidmu proti Čušu,« pravi trenerka Miranda Kristančič, ki opozarja, da je je zanje letos konkurenca mnogo bolj huda, kot lani v D ligi. Poln izkupiček točk so v soboto dosegli tudi naši Cetr-toligaši. NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJSKE TOČKE TRETJEKATEGORN1C ZA DP Ivana Stubelj tokrat tretja V nedeljo je pet Krasovih tretjeka-tegornic nabiralo nove kvalifikacijske točke za nastop na državnem prvenstvu v Bergamu, ki je letošnji tretji od štirih kvalifikacijskih državnih turnirjev. Ker se je boj za točke prevesil v drugo polovico, so na turnir v Bergamo prihitele še druge starejše manj aktivne igralke, ki so se še zadnjič okoristile z obdelanimi gumami, ki bodo od tega datuma dalje prepovedane. Kot posledica tega je zmaga pripadla Piemontcanki Bel-langero. Naša Ivana Stubelj je zasedla tretje mesto, potem, ko je v svoji skupini premagala vse nasprotnice (Maccagnala, Parisi, Botticchio), bila postavljena kot prva nosilka kvalifikacijske skupine, kjer je nadigrala Buttellijevo, se srečala v klubskem derbiju z Ireno Rustja v Četrtini fina- la in v polfinalu izgubila v treh nizih z Gianninijevo (-16, 8, -18). V igri dvojic z Alessandrom Flegom (Chiadino) sta skupaj osvojila bron. Irena Rustja in Martina Milic sta se uvrstili od 5. do 8. mesta. Iz skupine sta se prebiti kot drugouvrščeni, kjer je bila Irena boljša od Reltichove in Norcijeve, Martina od Rezzagijeve in Nepottijeve. Rustja je zatem v kvalifikacijah dosegla dve zmagi: nad Alessandrijevo in Fasola, potem pa je sledilo klubsko srečanje s Stu-bljevo. Martina je v prvem krogu dobro strla odpor starejše igralke Ste-vanatove in zatem še igralke iz Tra-mina Ingrid Cagliari in se zatem sreCala še z zmagovalko turnirja. Daši Bresciani v skupini nobena igralka ni bila problem. Vse je gladko zmagala (Binello, Pastorino, Gallo). V prvem krogu izločilnega dela med 32. pa je žal naletela na Bartolijevo. Nina Milic je imela manj sreče. Zaradi izgubljenega seta proti isti igralki (8, -14, 17) v skupini, se ni prebila v kvalifikacijski del. V ženskih dvojicah je Krasov par Stubelj/Rustja dosegel uvrstitev med prvih osem. Par Sestričen Milic pa med prvih 16 parov. Krasove tretjekategomice Caka 24. marca v Terniju še zadnja preizkušnja te vrste, ki pa bo enotna za vso Italijo. Doslej so Krasove igralke zbrale lepo število kvalifikacijskih točk z naslednjimi uvrstitvami: Ivana Stubelj je osvojila dvakrat prvo mesto, enkrat tretje. Martina Milic dvakrat osmo, po enkrat Irena Rustja in Nina Milic, Daša Bresciani pa drugo, 16. in 32. (J.J.) Nedeljski odbojkarski izidi Moška B2 liga Izidi 9. kola: Cavriago - Sassuolo 0:3 (14:16, 7:15, 6:15), Sedico -Marconi 3:2 (15:4, 7:15, 12:15, 15:11, 15:9), Concesio - San Mi-guel 1:3 (11:15, 15:10, 7:15, 11:15), Bussolengo - Isola 3:1 (15:6, 11:15, 15:10, 15:10), Imsa - Volley Pordenone 3:2 (7:15, 15:8, 16:14, 12:15, 15:10), Collecchio - Asola Mura 0:3 (5:15, 9:15, 10:15), Carpi - Cus Modena 3:2 (6:15,11:15,15:9,15:9,15:8). Vrstni red: Bussolengo in Sassuolo 14, San Miguel TN 12, Volley Pordenone, Marconi Reggio Emilia, Red Level Isola VR, Volley Sedico Belluno in Imsa Gorica 10, Concesio, Cavriago, Cus Modena in Asola Mantova 8, Carpi in Collecchio 2. Prihodnje kolo (13.1.): Asola - Imsa. Moška Cl liga Izidi 9. kola: Fosso - Laguna Light 0:3 (13:15, 1:15, 5:15), Vivil -Nova Gens 0:3 (8:15, 6:15, 6:15), Cessalto - Povoletto 3:0 (15:9, 15:13,15:9), Koimpex - Legnago 3:0 (15:2,15:12,15:7), Santa Giu-stina - Ponte Alpi 0:3 (11:15,12:15,11:15), Mogliano - Pallavolo Trietse 3:1 (13:15, 15:6, 15:10, 15:9), SoCa Sobema - Fincantieri 3:1 (15:11,15:3,11:15,15:10). Vrstni red: Laguna Light, Mogliano in Koimpex 14, Santa Giusti-na 12, Nova Gens, Pallavolo Trieste in Ponte nelle Alpi 10, Soča Sobema, Cessalto in Fincantieri 8, Vivil in Povoletto 6, Fosso 4, Legnago 2. Prihodnje kolo (13.1): Ponte nelle Alpi - Koimpex Zenska Cl liga Izidi 9. kola: Codogne - Kennedy 3:1 (12:15, 15:3, 15:13, 15:6), Porcia - Battaglino 3:2 (15:7, 15:9, 6:15, 5:15, 17:15), Volley 93 -Cordenons 3:0 (15:7,15:11,15:13), Koimpex - Bmeters 3:2 (11:15, 15:10,15:5,10:15,15:11), Fontane - Conegliano 0:3 (6:15,13:15, 13:15), Gemona - Bor Mercantile 3:0 (15:5,15:12,15:12)), Dolo -Cavazzale 1:3 (11:15,15:13, 7:15,12:15). Vrstni red: Koimpex 18, Battaglino in Porcia 14, Conegliano 12, Cavazzale in Cordenons 10, Codogne in Bor Mercantile 8, Volley Trieste, Kennedy, Bmeters, Gemona in Dolo 6, Fontane 2. Prihodnje kolo (13.1): Bor Mercantile - Fontane, Conegliano -Koimpex Moška C2 liga Izidi 9. kola: Buia - VBU Videm 3:2 (13:15, 11:15, 15:6, 15:12, 15:8), Prevenbire - Itely 2:3 (11:15,15:13,12:15,15:8,11:15), Eltor - Torriana 3:0 (15:12, 15:10,15:9), Prata - Porcia 0:3 (9:15,12:15, 9:15), Maniago - Grado 3:2 (3:15, 15:10,15:9, 4:15, 17:15), 01ym-pia CDR - Bor Frotrade bo jutri, Rojalese - Mossa 3:1 (13:15,15:7, 15:8,15:8). Vrstni red: Eltor S. Giovanni Natisone 18, Prevenire, Ideal Sedia Buia in Porcia 14, Rojalese 12, 01ympia CDR in VBU Videni 10, Itely Fojda 8, Bor Fortarde, Grado in Torriana 6, Mossa 4, Maniago 2, Prata 0. Prihodnje kolo (13.1.): Itely - 01ympia CDR, Bor For-trade. Grado. Zenska C2 liga hridi 9., kola: Tarcento - 01ympia K2 sport 3:0 (15:13, 125:12, 16:14), Torriana - Farra 3:0 (15:12,15:10,15:8), Sokol - Vivil 3:0 (15:11, 15:3, 15:13), Asfjr - Fiume Venelo 1:3 (15:8, 4:15, 5:15, 10:15), Cus Udine - Ristorante del Doge 0:3, Rivignano - Drago Pub 0:3 (13:15, 14:16, 2:15), Lib. Martignacco - Selz Tržič 3:1 (15:13,9:15,15:8,15:10). Vrstni red: Lib. Martignacco 16, Torriana in Tarcento 14, 01ym-pia K2 šport in Ristorante del Doge 12, Sokol in Vivil 10, Fiume Veneto in Farra 8, Cus Idnine in Dragon Pub 6, Seltz Tržič in Asfjr 4, Rivignano 2. Prihodnje kolo (13.1.): Selz - Sokol, 01ympia K2 sport - Martignacco. Moška D liga Izidi 5. kola skupine A: Club Al tura - SanfAndrea 3:1 (15:9, 10:15, 15:11, 15:8), Espego - NPT 3:2, Kbritng - Buffet Toni 3:2 (8:15, 1:15, 15:9, 16:14, 16:14), Rozzol - Acli Ronchi 3:2 (15:13, 15:10,9:15,8:15,15:12). Vrstni red: Nuova Pallavolo, Espego in Rozzol 8, Club Al tura 6, S. Andrea Computer Discount 4, Ronchi, Buffet Toni in Korting 2. Prihodnje kolo: NPT - Korting, S. Andrea - Espego. Ženska D liga Izidi 5. kola skupine A Morarese - Virtus 1:3 (16:17,12:15,15:11, 12:15), Gonars - Val Zadružna kreditna banka 2:3 (8:15, 15:9, 15:5,13:15, 7:15), Altura - Koimpex bo 18.1, Sgt - Fiumicello 3:2 (15:2,15:8,11:15,11:15,15:13), Sloga je bila prosta Vrstni red: Val Zadružna kreditna banka 8, Altura, Gonars in Virtus 6, Koimpeoc, Sgt in Fiumicello 4, Morarese in Sloga 0. Prihodnje kolo (13.1.): Koimpex - Sgt, Val - Altura, Sloga - Morarese. Nedeljski košarkarski izidi Moška B2 liga Izidi 16. kola: Biella - Jadran TKB 87:93, Monza - Legno-flex Oderzo 61:84, Gostečo Čedad - Robur Varese 72:64, Šesto San Giovanni - Desio 94:101, Riva del Garda - Col-legno 102:85, Scame Bergamo - Cassano 70:72. Vrstni red Biella 26, Legnofiex Oderzo 22, Riva del Garda in Banco Desio 20, Jadran TKB in Gesteco Čedad 18, Robur Varese 16, Scame Bergamo, Monza in Collegno 12, Cassano 10, Šesto San Giovanni 6. Prihodnje kolo: Cassano - Šesto San Giovanni, Collegno -Gesteco, Jadran TKB - Riva del Garda (13.1. ob 20.30), Oderzo - Biella, Desio - Monza, Varese - Scame Bergamo. Moška C2 liga hridi 12. kola: Pagnacco - Ardita 80:82, Virtus Friuti - Sta-ranzano 83:84, Bor Radenska - Udinese Publi 84:82, Sgt Motonavale - Tuttosconto 87:88, Panauto - Itala Sanb Marco 90:94, Martignacco - Manzano 88:83, Pom - Porcia 68:67, Arte - Barcolana 77:83. Vrstni red: Martignacco, Manzao in Pom Tržič 20, Ardita 16, Pagnacco, Itala San Marco in Porcia 14, Tuttosconto, Staranzano in Panauto 12, Udinese in Sgt Motonavale 10, Bor Radenska 8, Barcolana 6, Arte Bittesini 2, Virtus Friuti 0. (Martignacco in Barcolana imata tekmo manj) Prihodnje kolo: Manzano - Bor Radenska. Moška D liga Izidi 11. kola: Cus Trieste - Grado 69:73, Largo Isonzo -Santos 82:88, Acli Fanin - Acli Ronchi 78:86, Cicibona Helvetius - Libertas 93:69, Dom Agorest - Momo Gio 100:88, Isonzo Senator - Kontovel 84:94, EVter 1904 -Infoter 89:81, Scoglietto - Lega Nazionale 62:77. Vrstni red: Cicibona Helvetius 22, Infoter 20, Cus Trieste 16, Dom Agorest, Grado, hiter 1904 in Santos 14, Kontovel, Acli Ronchi in Momo Gio 10, Libertas 8, Lega Nazionale 6, Largo Isonzo, Acli Fanin, Scoglietto in Isonzo Senator 4. Prihodnje kolo (13.1.): Dom Agorest - Largo Isonzo (20.00 v Gorici), Cicibona Helvetius - Cus Trieste (18.15 na 1. maju), Kontovel - Inter 1904 (18.30 v Ervattiju). KOŠARKA / RES OBETAVEN ZAČETEK LETA Prvič letos so vse naše članske peterke hkrati dosegle popoln izkupiček zmag Jadran zadalk Bielli prvi poraz doma - Cicibona v D ligi zdaj sama na vrhu lestvice Ce bi pregovori res vedno veljati, bi morati za našo košarko napovedati izredno leto 1996, saj so po zelo dolgem času vsa naša moštva pričela leto z zmago. Res je tudi, da je bil spored dokaj prizanesljiv, zlasti v D ligi, kjer so Cicibona, Dom in Kontovel imeti opravka z objektivno šibkejšimi nasprotniki in da je Jadran naletel na dokaj nemotiviranega nasprotnika, pri kateremu se je odsotnost Savia še kako občutila, ne moremo pa mimo spoznanja, da smo že mnogokrat biti priCa mnogo skromnejšim dosežkom, kljub temu, da so bile okoliščine na primer še bolj ugodne. Pa pojdimo po vrsti. B liga: Jadranovci so z zadnjima dvema porazoma doma precej poslabšati stanje na skupni lestvici, saj imajo zamujene točke na tako zgoščeni lestvici veliko težo. Trenerju Vremcu se je sicer po zmagi v Bergamu že vrnil bled nasmeh, saj je uspeh v gosteh zbrisal Cm madež z Varesejem, sobotni podvig v Bielli, kjer doslej še nikomur ni uspelo zmagati, pa je spravil v dobro voljo ves Ja-dranov kolektiv. Plavobeti so se z novim težkim parom točk oddaljiti od Vareseja in se lahko mirnega srca pripravijo na najbrž ključno tekmo prihodnjega kola v Trstu proti moštvu Riva del Garda. O dobri igri jadranovcev pričajo tudi nekateri podatki sobotne tekme, in sicer: kar sedem igralcev (od devetih) je doseglo vidnejši izkupiček točk; v prvem polčasu so nasprotniki zai- grati zelo dobro ter z Miniussijem zadevali kot za stavo, VremCeva posadka pa ni popustila niti za trenutek in ostala Bielli za petami. Ko so naši le prešli v vodstvo, so znali odlično zamrzniti igro, kljub temu, da so igrati v gosteh in temu primerno je bilo tudi sojenje. Število doseženih točk pa kaže, da so stare težave v napadu povsem mimo. C2 liga: Končno! Marsikdo je tako vzkliknil po zadnji sekundi podaljška med Borom Radensko in Udinesejem in v mislih imel dolgo vrsto porazov belozelenih. Tudi tokrat so biti KrečiCevi fantje zelo blizu poloma, saj so skoraj vseh 45 minut zasledovati nasprotnike. Tokrat pa so borovci igrati znatno bolj motivirano in niso nikoli popustiti, tudi ko so gostje vodili z vec kot 10 točkami naskoka. Ne glede na poškodbe, odsotnosti in velike težave s prevelikim številom osebnih napak (4 predčasno na klop), so »trisrcniki« vztrajno verjeti v preobrat in kljub nekaterim naivnim napakam ter že običajnemu prevelikemu številu zgrešenih prostih metov (tokrat kar 16 zapravljenih), le iztržiti zelo pomembno zmago, ki ne vpliva le na skupno lestvico, temveč zlasti na moralo ekipe. Se najbolj pozitivno je to, da so se borovci prikopali do zmage praktično brez Smotlaka, ki bo v teku tedna odletel v Kalifornijo in da sta se dobro obnesla njegova mlajša kolega, Grbec in Spadoni (njegov odločilni koš), ki bosta morala sedaj v celoti prevzeti vajeti igre. D liga: Po pričakovanju je Cicibona še podaljšala serijo zaporednih zmag, saj je bil Libertas nedorasel nasprotnik, Furlanova »band« pa se je v tem kolu bolj veselila ostalih izidov, saj sta tako Goriziana kot Cus povsem nepričakovano ostala praznih rok, kar pomeni, da je Helvetius sedaj sam na vrhu lestvice in ima že 6 točk naskoka nad tretjeuvršCenim. Časa za veselico pa sploh ni, saj je že v nedeljo na sporedu prvi zrelostni test, ko bodo plavobeti gostili prav razočarani, ranjeni in zato se bolj nevarni Cus. Na pravi način so leto pričeli tudi domovci, ki so doma »povoziti« Momo Gio. Belordeči, ki so se med prazniki okrepiti z mladim branilcem Campanellom, so odločilni »break« dosegli v drugem polčasu, ko je Marco Corsi zaigral v slogu »lokalnega Jordana«, za nameček pa so nasprotniku še pošli živci. Po mesecu žalovanja in grenkih solz so zadihali tudi Kontovelci, ki so v gosteh s Senatorsi zabeležil letošnjo peto zmago, iz zimskega spanja pa sta se prebudila Bomt Per-tot in Stefan Turk. Peterka tedna: Marco Corsi (Dom), David Pregare (Jadran), David Barini (Bor), Stefan Turk (Kontovel), Stefan Samec (Jadran). Rezervna peterka: Igor Filipčič (Cicibona) Bomt Pertot (Kontovel), Viktor Tomšič (Cicibona), Jan Budin (Jadran), Giuliano Rasman (Bor). Vanja Jogan ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Torek, 9. janumja 1996 Horoskop BAROMETER RAZPOLOŽENJA Luna nas bo navdihovala za lepoto in umetnost Danes bo Mars iz znamenja Kozoroga preSel v znamenje Vodnarja. Pred tem je bilo v Kozorogu zbranih kar pet nebesnih teles, zato je element zemlje, ki ga zastopa to znamenje, močno prevladoval. Tu Se naprej ostajajo Sonce, Jupiter, Saturn in Uran. Do nedavnega pa je bil tam tudi Merkur. Ta je 2. januarja preSel v znamenje Vodnarja. Od Četrtega januarja, ko je Jupiter zapustil znamenje Strelca, ni v ognjenih znamenjih niti enega predstavnika. Se naprej bo torej Čutiti pomanjkanje teh kvalitet. Primanjkovalo nam bo energije in odločnosti, zato se bomo novim izzivom najraje izognili. Držah se bomo starih navad in vrednot, zato ne bomo ravno ustvarjalni. Neprilagodljivi bomo, od okolice pa bomo pričakovali prav to. Seveda bodo tudi drugi pricakovah isto od nas, zato sodelovanje ne bo ravno na visku. Odsotnost ognjenih kvahtet nam bo prebujala občutke nemoči, zaradi Cesar se bomo pogosto zatekah k zunanjim oporam. Marsovo delovanje v znamenju Vodnarja bo ublažilo to nesamostojnost, saj nas bo nagibalo k svobodnejšemu pristopu do življenja. Pomagalo nam bo razmišljati bolj odprto in prožno, zato bomo imeli kljub konservativnosti zemeljskih kvahtet, ki v tem obdobju domimrajo, precej možnosti, da izboljšamo tisto, s Čemer še ne moremo biti zadovoljni. Mars v znamenju Vodnarja krepi tudi sposobnost imaginacije. Danes bo prišlo tudi do sprememb v gibanju Merkurja Postal bo retrograden, kar nam utegne otežiti bivanjski ritem. Prihajalo bo do motenj v sporazumevanju, zato bo sodelovanje mogoče le v primeru, ko se ga bomo lotevali z veliko mero volje in tolerance. 13. januarja bo znamenje zamenjal tudi Uran. Prav tako bo prešel v znamenje Vodnarja, ki predstavlja njegov domicil Njegovo delovanje bo torej precej izrazito, kazalo pa se bo v številnih talentih. Takšen položaj Urana daje možnost novih idej in potez, ki utegnejo biti tudi zelo izvirne in konstruktivne. NavzoC je pridih genialnosti. Uran bo torej znatno olajšal tegobe, ki jih povzroča pomanjkanje ognja. Njegov vpliv bo v tem tednu še posebej ugoden, saj ga bo podpirala tudi Luna, ki je v procesu padanja. Zadnji krajec bo dosegla 13. januarja, in sicer v znamenju Tehtnice. Navdihovala nas bo s Čutom za lepoto, umetnost in ustvarjalnost. Ženske v eno vrsto, moški v drugo V malezijski zvezni državi Kelantan, kjer je na oblasti fundamentalisticna Islamska stranka, se bodo morali od 12. januarja nakupovalci v Šestih trgovskih centrih postaviti v vrsto pred blagajne glede na spol - ženske v eno vrsto, moški v drugo. Po besedah direktorja ene od blagovnic bo uredba najbolj prizadela zakonce, ki skupaj hodijo na nakupe. Po islamskih kazenskih zakonih v Kelantanu že zdaj kaznujejo tatove: nekaterim odsekajo roke, druge odrasle ženske kamenjajo do smrti. Čeprav je muslimanske vere več kot polovica od dvajsetih milijonov prebivalcev Malezije, pa se vlada zveznega premiera Mohameda v nasprotju z Islamsko stranko zavzema za določeno omilitev islamske zakonodaje. TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE Iflll llpjlilšsšllll 111 sprostitev X X O o / z o šport O ✓ O o X o o post, dieta X X o o ✓ o o težja fizična dela ✓ / o o X X o izlet O o o ✓ z z o 11 ■ obisk znancev .O o z z z z o domača zabava .O o o o z z o družinski posvet .O z z o o o o družabne igre •X X o o o z o urejanje uradnih zadev z z o o z o o POSEL, DENAR ■— i|*ii!i*!i!e™i* poslovno srečanje .o z z o o X o naložbe in nakupi ..z Z ■ o o X X o zamenjava službe • X X o o X X o izposoja denarja .o o z z o o o igre na sreCo ..z z o o o X o osvajanje ..O o z z z z o iskren pogovor ..O z z o o o z zmenek ..Z z o o X X z ljubljenje ..o o z z o o z prekinitev zveze ..x X o o o z z UMSKE DEJAVNOSTI 1^— branje ..o o o z z z o učenje, Sirjenje obzorja. ..o o z z o o X raziskovanje ..o z z o o o z umetniško ustvarjanje . ..z z z o o o z reševanje težav ..o o z z z z o LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan X PRIPADNIK KOLONIALNE DRŽAVE POMANJ- KANJE SIMETRIJE PRISTAN. V BOKI KOTORSKI RIBJA KOSCICA ANGLEŠKA FILMSKA IGRALKA STARK VELIKA DIVJA RACA GLAVNA SESTAVINA OUAPOROVE METE VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA ZENA ALEKSANDRA VELIKEGA JONATHAN SWIFT DELUJOČI VULKAN NAV. OBALI SO LIP AVTOR: MARKO DRESCEK KARAMBOL VRSTA IGRE NA SREČO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V INDLII IME ŠVEDSKIH KRALJEV PIJACA STARIH SLOVANOV LEPOTNA KRAUICA ITALIJAN. PLEMIŠKA RODBINA LUKNJAČ (STAR.) DEL SEVERNEGA LEDENEGA MORJA PRIPRAVA ZA MERJENJE TLAKA STANJE OSIROTELEGA ČLOVEKA PRIVRŽENEC KRAUA PUSCAVNIK, SAMOTAR OKRAS V OBLIKI NIZA LISTOV SLADEK SOK RASTLIN TONI TASLER SLOVENSKA TISKOVKOVNA AGENCIJA BABICA V MEŠČAN. OKOLJU ZRAK (LATINSKO) ALBERTO TOMBA FILMSKA ZVEZDA NEIMENOVANA OSEBA URIN ZIMSKOSPORT SREDISCE V ŠVICI DEL OMARE DEL URE NEMŠKA POP PEVKA NEDOTAKUIV PREDMET, PREPOVED PREDSTOJNIK SAMOSTANA EDO MOHORKO CERKVENA OBREDNA OPRAVA SPODNJA POVRŠINA MODRILO, PLAVILO VELIKO TRPLENJE, GROZOTA VELIK KOS KAMNITE GMOTE 10MANCHATE AIIBRIANDA UKREP PROTI KRIVEMU IVAN TAVČAR NATANČEN VZOREC MERE KULTURA REBRICASTA VOLNENA TKANINA MENIČNO JAMSTVO POGOSTO ZIME UGASLI VULKAN IN NAJVISJIVRH TURCUE ODPRTO VOJAŠKO STRANIŠČE INDIJANEC V PERUJU IN BOLIVIJI KRAJNA KOČEVSKEM ZVRST GLASBE STARI OCE ŠVED. FILM. IGRALKA ULLMANN PRISTAN. V JU2. ITALIJI KARL IMMERMANN ZENSKA, KI SE ZELO NAVDUŠUJE IRIDLI SPOLNI IZLIV MOŠKEGA SEMENA PRIVESEK NIŽJIH ŽIVALI ZA TIPANJE MESTO V KOLUMBIJI V DOLINI CA1ICA STROJ, NAPRAVA KANADSKI PEVEC (PAUL) KRILO RIMSKE LEGUE vrv "VNNV ‘LVttVJV Tivd ‘TECtVJLNRL ‘vtovTmvia ‘VXLSVEriLN3 'rava ‘An ‘xaNO ‘VNM1V1 ‘ivuvav ‘sam "raovjo ‘NOTVL3 ‘11 ‘VTL ‘NH ‘IVdO ‘VN3N ‘oas '3NO ‘HV1S ‘LV ‘VINO ‘VIS ‘HVimaN ‘MINAOlSn ‘isnvloa ‘iscnaLOtnso mawoxvTL ‘HlaotNossmra roiiABJopoA ;A3JJS3H 6> RA1 1 RETE 4 RA1 3 slovenski program Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat- tina, vmes(7,00, 7,30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Caccia tragica al castello (dram.. Nem ’73) Aktualna odd.; Verde- mattina, vmes (11,30) dnevnik 1 iz Neaplja : Vreme in dnevnik Nan,: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 rubrika MuoVeršI, gospodarstvo Kviz: Fronto? Šala gioćhi Mladinski variete Solleti-: co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno; Italia Sera - Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in spori Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: Il fattd RAI 3 Jutranji dnevnik. Drobci Film: Marocco (dram., ZDA '30, L G. Cooper) Oddaje Videosapere: Zdravje, Kratki, Potovanje po Italiji, Filozofija, Medla/Mente, itd. Dnevnik iz Milana Rubrika: Telesogni Kljub vsemu, moja Italija VideoZorro Deželne vesti,dnevnik Nan,: Gapitan N ice Spori: Beli cirkus, hokej na kotalkah Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Nan.: Biue jeans Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup, Biob Aktualno: Chi l’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Nan.: La legge di Bird Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, noćna kultura, vreme Variete: Fuori orario Nad.: Piccolo amore, 7.30 Valefia in Massimiliano, 8.15 Un volto, dne don-ne, 9.00 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia, 11.35 La torza tleli' amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri TV film: Brilla una stella Aktualno: Perdonami Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Le piit bel le Scene da un matrimonio Film: 11 segno della giu-stizia (dram., '88. i. ti. Bronson, T. Van Devete) Film: La notte dei generali (vojni, VB '67, i. P. O’Toole, p. Sharif), vmes (23.30) dnevnik y Variete: Numero una (vodi Pippo Bando) Dnevnik Glasba: Night Expross Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere: Maestissi-mo, 0.40 Green Aktualno: Potihoma RAI 2 Verjele zanajmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dni denti (vodi F. Oppini) Rubrika o polfivanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: i fatti vostri Svodi G. M »gnili) Dnevnik, zdravje,vreme. Potrebujem te, 14.10 rubrika o braju knjig Aktualno: I fatti vostri Nad,: puando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretla - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sefeno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: I giustizieri della notte - Rose je se živa Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Film: Orehi innocenti (dram., ZDA j94, i. K. Grammer, P. Draper) Aktualna odd. Format: Perdenti - Premagani Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzd Show : Aktualno: Televizijsko sodišče Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad,: Beautiful Nan.: Rmiisoimvi Aktualno; tiasa Gastagna Variete za najmlajše Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo č giusto. 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20,25 Stiiscia la notizia Film: L’ ultimo dei Mehičani (pust, ZDA '92. i. D. Day-Levvis. M. Stovve) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Stiiscia la notizia ITALIA 1 ] Videostrani 1 Otroški program Dfejček in trije marsov-cki, 3. del Koncert za UNICEF Prigode pingvina Potepina, japonski risani film Poročila: I.ingo. pon TV igrice Videostrani Ernest Hemingway, amer, dok serija, .!, del Obzorja duha Svobodni padec, francoska drama TV dnevnik 1 Samo za punce, 13. del kanadske nanizanke Kljukčeve dogodivščine V najboljših družinah, 3. del norveške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Ko se srca vnamejo Made in Slovenija TV dnevnik 3, Vreme, Sport Poslovna borza Huda telesna poškodba, 10., zadnji del Poročila TV jutri, videostrani SLOVENIJA 2 Otroški variete • Aktualno: Village Tedenski izbor: Nan.: T.J. Hooker Sedma: steza Odprti studio Osmi dan Aktualno: Fatti e rhisfat-ti, 12.50 Šport studio Starodavni vojščaki, amer, dok, serija Otroški variete Alpe Jadran Varieteja: Mai dire ban- Novoletni 3x3 zai, 15.00 Generaziimo X VV. A. Muzari: Figamva Aktualno: Village svatba, opera Nan.: 1 ragažzi della prn- Opazujmo naravo teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Okus po zlbčinn, pon. 1. dela angl. nanizanke Odprti studio, vreme Včeraj, danes, jutri Nan.; Baywatch, 20.00 II Po Sloveniji principe di Bel Air Da ne bi bolelo: Nan.: Per forhmn e’c us Spet vidim ostro bianco al mio posto Videošpon (kom., ZDA '94, i, Jasen Sport VVeavor, R. St rang) (Ne)znani oder Film: Punto d* impatto (krim., ZDA '90, i. B. Dennehvb vmes (23,30) A. Arbuzov: Staromodna komedija, TV priredba predstave Fatti e misfatti Euronews Italija 1 šport ■ il ji Mmsm # TELE 4 KANAL A 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Dhc Elliot Glasba: Ramibc Tamble ® MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.80 Spori Film: V uomo oho non 6 mai esistito (krim.. *55.) Festival Italia &• Musiča | Film: Turk 182 (kom., ZDA ’85, i. T. Hutton) CNN poroča Novice A-Shop Rodeo, pon. Generacija transfortiie- rjev il, 45. del Divje palme, 1. del amer. nadaljevanke A-Simp Pika na A Družina Adams, 7. del Hermanova glava, 19, del -ameriške nanizanke Državnik novega kova, 20. dpi angl. serije Gost pike na A, pon. Novice Euronmvs Žp^Mooohi. TV sola Slovenski program Primorska kronika TV dnevnik TV šola Košarka - evropski pokal Ljubljana: Smelt Olimpija - Paok Solun, prenos Dokumentarna oddaja Vsedanes-TV dnevnik Scofini film z Alpe Adria Cinema Nočni sodnik, ameriška humoristična nanizanka OEEF Avstrija 1 Otroški program Zlata dekleta, pon. A-Team Vesoljska ladja Enterprise. - Nova generacija, pon. Zmajev prstan, pon. 1. dela Ital. fantazijskega filma Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija. Drugo življenje A-Team, Garberjev zadnji ulov Zlata dekleta, Nevestina nečakinja, 2. del Kdo je šef?, Povabilo v italijanščini Dr. Quinn, S trdo roko Pri liuKlabiovilt. Izselitev iz bhvaljene hiše Cns v sliki Vreme Spori Severovzhodna Arktika -Dežela Franca Jožefa, 2. j del avstrijskega dok fil-j ni a j Urgenca, Devet ur in pol Smrtni greh. ameriški film Čas v sliki Kdo je bila dama?. ameriška komedija, 1959 Santa Barbara - Kalifornijski klan Schiejok, pon. Dobrodošli v Avstriji Akti X A IMF Avstrija 2 Videostrani Vreme Gas vsliki Umor, je napisala, pon. ScMejtik, pon. Čas v sliki Tema Čas v sliki Umor, je napisala,. Krvavo rdeča luža Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in lepi Halo, kako ste? pregled kulturnega prizorišča Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Dosjeji X, Ebccelsis Dei Poročilo Čas v sliki: Na prizorišču Duhovi, 2. del danske serije Medeja, film Pogledi od strani Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 1400, 17,00, 18.00,21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme;. 8.05 Izobraževalni program; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes;; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Ekološki kotiček; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov, zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute zd s Simfoniki R1VS; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30.6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos -Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme...; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.GO, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; i 0,05 Operne melodije; i 1.05 človek in -zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej: 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiskajmo Noč in dan : 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9,45 Nasveti s civilnega prava; 10.45 Tedenski horoskop; 11,15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Infroma-tivnl servis; 17,15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19,30 Z D. Mt-slejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7,15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; \^10.35 Souvenlr d'ltq|y; 11.00 Kultura: 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zob station; 16.00 Modri val. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme: 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 10.00 Maegeri; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16,25 Uganka; 19.25 Vreme; Garnel rhytm, Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema: 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo: 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večrni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19,00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 želeli ste: 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kultumo-umetniški program. Radio študent 9.00 Joycekova lestvitza; 11.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB; Borghe-sia; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy; Reprize. Radio Trst A 7.00. 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,10 Taboriščna tematika v delih B. Pahorja; 8.40 Slov. lahka glasba; 9,15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 17,); 10,30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Božična revija: MePZ Obala; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: Koncert Slov. centra za glasb, vzgojo E, Komel 30.11.95 v Gorici; 18.00 Hej, tovariši! Partizanski miting St. 3 (A. Rustja); 18.30 Soft mušic; 19,20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15:10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja: 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. . Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. _ SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Rogla Velika planina Krvavec Kranjska gora Kanin Cerkno N.. Zaradi slabega vremena danes ni možna smuka na Veliki planini. Straži na Bledu, Soriški planini, Glteh, Ulovkah in Cr-mosnjican. 80 cm 60-100 cm 120-160 cm Tveganje pred snežnimi plazovi je 3. stopnje j)o evropski petstopenjski lestvici, pod meja sneženja pa 2. stopnje. Do sredine tedna se bo nadaljevalo razmeroma toplo vreme. Predvsem v zahodnih in južnih krajih bodo obca- ------------j—;— wejasneze- Cas nad J V Sloveniji: V sredo se bo u, daljevalo razmeroma toplo vreme, predvsem v zahodnih in osrednjih krajih bodo občasno manjše padavine. Pihal bo zmeren jugozahodni veter. Obeti: V četrtek se bo odjuga nadaljevala. V severovzhodnih krajih bo suho, drugod bodo ^jbcasno manjše padavine. LONDON / SREČNEŽI SE DOSLEJ ŠE NISO OGLASILI Američani se vse manj premikajo NEW YORK - Specializirana medicinska revija Journal of the American Medical Association v zadnji številki piše, da se Američani vse manj gibljejo. Ugotovitev izhaja iz raziskave, izvedene na vzorcu 9.488 odraslih oseb, ki je pokazala, da se 22 odstotkov Američanov ne ukvarja z nobeno telesno dejavnostjo, 54 odstotkov pa jih telovadi ali se posveča kateremu od športov manj kot trikrat na teden. Pri tem ženske Se manj skrbijo za telesno razgibavanje kot moški, najbolj »lene« pa so Američanke mehiškega porekla, od katerih se jih kar 74 odstotkov ne ukvarja z nobeno obliko telesne dejavnosti. itokgzleriarabudo PEKING - Vera je paC dragocena, še posebno, Ce je budistična. Morda najbolj razkošni kitajski buda, za katerega izdelavo so porabili celo leto, je izdelan iz 180 kilogramov zlata, 10 kilogramov platine in več kilogramov draguljev. Visok je dva metra in pol, njegovo izdelavo pa so s prostovoljnimi prispevki omogočili verniki južnokitajske regije Kanton, ki se ponaša z bujnim industrijskim razvojem. Budistični kult se je v zadnjih letih na Kitajskem spet vrnil v modo in templji velikih mest so polni poslovnežev, ki upajo, da jim bo prvrženost budi prinesla srečo in bogastvo. Obračun vojne banan v Kolumbiji BOGOTA’ - Oboroženi spopadi med levimi in desnimi skrajneži za nadzorovanje severovzhodnega dela Kolumbije, kjer pridelujejo banane, so lani zahtevali približno tisoč mrtvih in 50 izginulih oseb. Obračun je sestavil pravobranilec kolumbijskega ljudstva. Največ umorov in ugrabitev, predvsem kmetov, so našteli v pokrajini Uraba, kjer ne mine dan brez konfliktov med skrajnodesnicarskimi skupinami in nekdanjimi gverilci tako imenovane ljudske osvobodilne armade. Še iščejo posmrtne ostanke Ćhe Guevare BUENOS AIRES - Iskanje posmrtnih ostankov Ernesta Che Guevare bi lahko dobilo nov pospešek, potem ko je direktor argentinske službe za sodno medicino, kateremu je bilo zaupano vodstvo te operacije v Argentini, dejal, da je prišel do zanesljivih sledov. Alejandro Inchaurregui, ki se je ravno včeraj odpravil v mestece Valiegrande, 700 kilometrov južno od La Paza, je v intervjuju za dnevnik La Nacion izjavil, da lahko najde kraj, kjer so 11. oktobra 1967 pokopali Che Guevarovo truplo. Zdravnik je tudi dejal, da so našli nove jame, v katerih so bila tri trupla, od katerih so eno že idenficirali. Iskanje Che Guevarovih posmrtnih ostankov se je zaCelo decembra na pobudo bolivijske vlade. Bajna bogastva na britanski loteriji LONDON - Doslej se se niso oglasili (in se dokaj verjetno tudi ne bodo) trije srečneži, ki so na britanski loteriji zmagali vsak po 14 milijonov funtov šterlingov (okrog 35 milijard lir). Potem ko dva tedna ni bilo zmagovalcev, se je nagradni fond rekordno povečal, tako da je med ljudmi zavladala prava mrzlica. Na milijone ljudi je dobesedno navalilo na 26 tisoč okenc po vsej državi, kjer so stave sprejemali: v zadnjih urah so sprejeli po 5 tisoč listkov na sekundo, tako da je dvakrat odpovedal celo osrednji procesor družbe Camelot, ki upravlja stave: ustavil se je za okrog 20 minut. Na koncu so zbrali bajno bogatsvo, 81 milijonov funtov šterlingov, 200 milijard lir. Poleg treh super-srecnežev se je veselilo še precej drugih oseb: 53 oseb je dobilo drugo nagrado, pet številk ter bonus (100 tisoč funtov šterlingov), 1500 je uganilo pet številk (2 tisoč funtov šterlingov), sto tisoC pa štiri številke (76 funtov šterlingov). Del sredstev (97 milijonov lir) so namenili v dobrodelne namene, kar pa ni pomirilo škofa iz Coventryja, ki je znova dejal, da bi morali loterije ukiniti ali pa vsaj dobitke spet omejiti na razumne zneske. IMmUBBs sta S&afcb V Egiptu še vedno mnogo turistov a jeti* Jf- A Sr , Kljub zadnjim atentatom je v Egiptu še vedno mnogo turistov. Na sliki »karavaba« turistov pri Gizah (Telefoto AP) NEVVPORT Keika, 6 metrov dolgega in tri tone težkega delfina, ki ga je širša javnost spoznala v filmu Free Willy, so namestili v novi akvarij v Newportu v Oregonu. V ameriško mesto so ga pripeljali s posebnim letalskim transportom (na sliki, telefoto AP) iz Mehike, kjer je bil že nekaj let najvecja atrakcija nekega zabaviščnega parka. Zabojnik, v katerem so ga prepeljali, je stal 7 milijonov dolarjev, vanj pa so nalili vec kot 8 milijonov litrov vode. IMMMMaHMHMMBflMMMHHMMBASMSIBBBMHMHMMViBI