Splošne vesti. — Predsednik UJU tov. Milutin Stankovič je bil dne 20. februarja t. 1. pri g. ministru prosvete M. Trifunoviču o zadevi zahtev slovenskega učiteljstva z ozirom na zadnje ukrepe pri prosvetni upravi. O poteku razgovora prinaša »Narodna Prosveta« sledeče poročilo: 20. ov. m. g. Ministar Prosvete primio je pred- sednika našeg Udruženja koji ga je obavestio o teškom utisu, koji je na slovenačko učiteljstvo proizvelo ukidanje Prosvetnog Odeljenja u Sloveniji, ukidanje tamošnjeg Višeg Školskog Saveta u kome je učiteljstvo imalo svoje predstavnike, i zamenjivanje tog najvišeg prosvetnog tela policiskim aparatom. Tom prilikom predsednik Udruženja istakao je svu dosadanju lojalnost slovenačkog učiteljstva, njihovu predanost državnoj ideji i sav njihov dosadanji rad u tome pravcu. Povodom toga obrazložio je, da su svi obziri nalagali da se do donošenja novih prosvetnih zakona tamo zadrži dosadanja prosvetna organizacija, i da prosveta ostane potpuno odvojena od policiske vlasti, da prosvetna uprava bude neposredno pod Ministarstvom Prosvete i da se u tome pogledu omogučl primena čl. 88. Zakona o podeli na oblasti, koji predvida da se radi izvodenja kulturnih i prosvetnih ciljeva mogu dve oblasti udružiti. Q. Ministar, pošto je saslušao sva ova izlaganja, naglasio je, da je več primio telegrafski protest slovenačkog učiteljstva povodom svega ovoga i da se sa tonom tog telegrama ne može složiti (Brzojavka je bila pač sestavljena v telegrafskem stilu, in se le čudimo tozadevni opazki. Op. uredn.) Odnosno same stvari rekao je, da je sve ovo posledica likvidacije pokrajinske uprave, ko.ia se izvodi na osnovu Ustava i postoječih zakona. Žali, što političke prilike nisu dopustile da se dosad donesu novi prosvetni zakoni, a da je to učinjeno ova likvidacija starog stanja ne bi tako teško padala. On je zadržao sve dosada postavljanje novih članova Glavnog Prosvetnog Saveta samo zato, što je se nadao da če moči sprovesti novi Zakon o Ql. Pr. Savetu, pa je želeo da postavljenja novih članova izvrši po novom zakonu u kome bi slučaju znatan broj slovenačkih učitelja i profesora ušao u novi Glavni Prosvetni Savet. Prilike su to omele, ali on se nada da če se sve to uskoro ostvariti i da je prema tome sadanje stanje u prosveti samo jedna neizbežna privremenost, koja neče dugo trajati iza koga če doči stanje koje čc slovenačko učiteljstvo potpuno zadovoljlti. Na ponovno objašnjenje predsednika našega Udruženja o štetnosti i neprirodnosti koja proizlazi iz toga, što je prosveta potpala pod vlast velikog župana, a tim samim stavljena pod uticaj političkih ljudi, g. Ministar je obečao da če se postarati, da iskoristi ovlaščenje Ministarskog Saveta, da prosvetni šefovi o oblastima budu pod neposrednom upravom Ministra Prosvete i da če učiniti što može, da u prosvetnom pogledu Slovenija ostane jedna oblast. — »Zvonček« 3. številka bo razposlan koncem tega tedna. Število naročnikov je prekoračilo sedmi tisoč. Čast in hvala našerau članstvu. ki je šlo neutrudljivo na delo in doseglo tako izredno lep uspeh. Drugi teden ponatisnemo še enkrat 1. številko. Naročnike prosimo dotlej potrpljenja. Prosimo pa, da tudi drugi. ki še nimajo 1. številke, pridno sežejo po nji. Pri ekspediciji 2. številke se nam je zgodilo par neljubih nerednosti. Prosimo naročnike potrpljenja, potruditi se hočemo. da te napake v bodoče odpravimo. Razpošiljanje posameznih številk sega preveč drugo v drugo, tako, da skoro ne utegnemo stalno urediti indeksa naročnikov. S 4. številko bo že vse točno urejeno. — Za reducirane uradnike. Na seji narodne skupščine dne 20. februarja je prometni minister dr. Kojič odgovarjal na interpelacijo glede brezplačnega železniškega transporta za reducirane uradnike, ki se vozijo iz svojega dosedanjega službenega mesta v svoje stalno bivališče. Minister je opozoril interpelante na člen 4. pravilnika. po katerem imajo uradniki pravico na 50% znižano vožnjo trikrat na leto. Po členu 10. uradniškega zakona imajo reducirani uradniki.ki imajodo pet let slnžbe pravico do dvomesečne plače, drugi nad 5 let do trimesečne plače. Minister je izjavil, da imajo reducirani uradniki v smislu pravilnika pravico do polovične vožnje po železnici s člani svoje rodbine pri vožnji v svoje stalno bivališče. Minister je tudi za to, da se jim dovoli brezplačen transport. — Iz Chicaga smo prejeli 1. številko slovensko - angleškega »Mladinskega Hsta«, učitelja slovenskih malčkov, katerim je šinil z letom 1923. skozi srebrna okna kakor solnček zlati, da pokramlja z njimi. V minulem letniku srečamo Otona Zupančiča, Engelberta Oangla, baržunaste pesmice Vide Jerajeve, Petruška, Frana Žgurja. pesniško izkristalizirane zastavice Albina Cebularja. V prozi nas pa pozdravlja z igrico J. Ribičič, Fran Erjavec govori »Iz življenja in delovanja Schnackschnepperleina«, Andrej Rapč. Ivo Trost i. dr. Letošnje leto stopa list z razširjenejšim delokrogom in želimo mu, da bi se povzpel literarno še višje, kar bodo gotovo gg. sotrudniki pripomogli. — Uredništvo se nahaja: 265 .1 So. Lawndale Avenue, Chicago, 111. — Usposobljenostni učiteljski izpiti. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da smejo polagati usposobljenostne učiteljske izpite vsi oni pomožni učitelji, ki nimajo zrelostnega izpita na učiteljišču, ako so izpolnili sicer vse pogoje, ki jih zahtevajo tozadevni predplsi, veljavni v Sloveniji že pred prevratom. Ta ugodnost velja za kalendarsko leto 1924. S tem bo rešen marsikak učiteljski pripravnik težkih skrbi. O tem, ali je izpolnil kandidat pogoje za pripuščanje k izpitu, odloča šef prosvetnega oddelka v Ljubljani. Po preteku omenjenega roka se ne pripusti nikdo več k izpitu usposobljenosti brez zrelostnega izpita na učiteljišču. V katero kategorijo in skupino se bodo uvrstili taki učitelji, bo odločilo ministrstvo za vsak slučaj posebej na podlagi izpričeval. .— Organizacija in dobrodelnost učiteljstva v Radvanju. Vsi člani učiteljskega zbora v Radvanju pri Mariboru so bili v letu 1923. včlanjenl v svojem krajnem učiteljskem društvu. Trije (2 učitelja in 1 učiteljica) so se zborovanj redno udeleževall, dve učiteljici manj. Vsi so bili včlanjeni pri Slovenski Šolski Matici. Dobrodelnost učiteljskega zbora, ki je v letu 1922. zavzemala odlično mesto, je padla v letu 1923. na 606 Din. Prispevali so raznim stanovskim in narodnim društvom in napravam R. Knaflič 133, Komavlijeva 127, Jordan I. 123, Roberjeva 123 in Zalarjeva 100 Din. Razen tega je nabral R. Knaflič 11 udov za Jugoslovansko Matico, ki ji prispevajo letno 132 Din. — Opozarjamo na današnji oglas »Tvornice učil in šolskih potrebščin« in prosimo vse tovariše in tovarišice, da se pri nakupu in oddaji del ozirajo na to naše stanovsko gospodarsko podjetje. — Knjigoveška tečaja v Črnomlju in Metliki sta se končala v popolno zadovoljstvo prirediteljev in udeležnikov. V Črnomlju se je udcležilo tečaja do 40, v Metliki do 30 oseb, tovarišev in tovarišic, pa tudi nekaj drugih gospodov oziroma dam. Vsak tečaj je trajal dva dni. Udeleženci so pridobili toliko spretnosti, da bodo lahko nadaljevali delo doma. Prva dela so bila pri večini prav čedna. Tečaj v Črnomlju sta posetila tudi gosp. okrajni glavar Kakl in g. okrajni šolski nadzoniik Lukežič. Oba sta se izredno zanimala za potek. Ob večernih urah so se vršili tovariški sestanki, pri katerih je bila izrečena marsikatera napitnica. Izrazila se je tudi želja, naj bi se vršili taki tečaji pri vseh učiteljskih društvih, ker je knjigovezništvo v teh dragih časih ne le gmotno koristno, temveč tudi velikega vzgojnega pomena ter se lahko uvede v šole kot rokotvorni pouk. Učenci spoznajo postanek knjige: od pisatelja do knjigoveza, jo vzljubijo in radi čitajo. — Z a gažen Ivan, prireditelj tečajev in šolski vodja na Planini pri Črnomlju. — Vredno posnemanja. Pri sestavi proračuna za sodnji okraj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek 1000 Din desetim kmetovalcem iz okraja Metlika. ki se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Ormu. Čast zavednim županom in vsem. ki so k temu sklepu pripomogli. Ako bi ta lep čin posnemali tudi naši drugi okraji. bi to gotovo znatno pripomoglo h gospodarskemu napredku naše dežele, katerega smo tako silno potrebni. — Slike naših krajev in znarnenitosti. Stopnjema izvršuje svoj program, namerava Umetničko Odeljenje Ministrstva Prosvete začeti z zbiranjem fotografij, ki kažejo razne kraje in dele naše kraljevine, starine, samostane, spomenike, umotvore, razne tipe, narodne noše, večja mesta in kraje, znamenitejše ljudi itd., vse to torej, kar more imeti zgodovinski, umetniški in nacionalni interes. Z dobrimi reprodukcijami in objavljanjem doma in na tujem podala bi se možnost za boljše upoznavanje naše države tako med seboj kakor tudi v inozemstvu; pomen in koristne posledice takega dela je lahko umeti. — Zato se obrača Umetničko Odeljenje do umetnikov, fotografov, fotografskih amaterjev in vseh kult.irnih ljudi sploh s prošnjo, da ga podpirajo v tej njegovi nameri in mu čim prej pošljejo fotografije z zgoraj navedenimi posnetki, ako in koliko jih že imajo, ali da se zainteresirajo na ta poziv za nadaljnje delo. V oddelku je osnovan poseben odsek za zbiranje, odbiranje in reprodukcijo takih fotografij. — Redukcije profesorjev in učiteljev. V ministrstvu za prosveto se izde- luje izpisek vseh nad 65 let starih profesorjev in učiteljev, ki bodo vsi brez izjeme vpokojeni. Lahko pa bodo še delovali kot honorarne moči. — Tako vest prinaša »Slovenec« kot izvirno iz Beograda. Sigurno vest ni brez tendencijoznega ozadja — razburjati stare ljudi. — Odškodnina za stanarino. V seji celjskega občinskega sveta, ki se je vršila dne 11. februarja, se je učiteljstvu priznala za čas od 1. jullja 1922 do 1. marca 1923 odškodnina za stanarino. — Šolski vrtovi in krajni šolski sveti. Višji šolski svet je naročil krajnim šolskim svetom, da si morajo preskrbeti iz mapnih arhivov za šolske vrtove in event. druga zemljišča. ki spadajo k šoli, posestni list in vse potrebne listine o posestnem stanju in da ne smejo teh zemljišč odprodajati, za slučaj, če bi bilo potreba zgraditi na njih kako novo šolsko poslopje. Skupila odnosno najemščine za event. odprodana zemljišča morajo pa porabiti izključno za kmetijske potrebščine šolskih vrtov. poučna učila, odnosno za šolske potrebščine v obče. To velja, samoposebi umevno tudi za stara šolska poslopja. če so last krajnega šolskega sveta. a dana v najem.