Okrožnica županom na Kranjskem o vpeljavi državne postave od 27. julija 1781. leta, ktera predpisuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo (šub). Deželni odbor kranjski je ravnokar razposlal vsem županijam sledečo okrožnico: V državnem zakoniku leta 1871., str. 229 do 233, je razglašena državna postava od 27. julija 1871. leta, ktera na tanko odločuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo, in ki naklada občinam odgonska opravila. Ta postava ima 1. julija 1872. na Kranjskem stopiti v veljavnost, in ukaz c. k. deželne vlade št. 2348, ki je razglašen na 19—23. strani 1. maja t. 1. izdanega in tudi občinam razposlanega deželnega zakonika za vojvodstvo Kranjsko, določuje natančneje, kako imajo občine opravilo z odgonstvom oskrbovati, in ktere stroške imajo same trpeti in ktere bode plačeval deželni zaklad. Občinskim predstojništvom se je toraj treba z navedeno državno postavo in z omenjenim razglasom deželne vlade dobro seznaniti ter ju dobro prevdariti. Pred vsem drugim je posebno važna določba v §. 1. drž. postave, namreč: Kteri ljudje naj se odganjajoč Odganjati se smejo: a) klateži (potepuhi) in drugi dela se ogibajoči ljudjč, ki javno prosijo v boga ime; b) ljudje brez izkaza, od kod in kdo so, kteri nimajo nikakoršnih dohodkov in nobenega poštenega prislužka; c) javne vlacuge, ki ne hote odpotovati, ko jim veli gosposka; d) iz ječ izpuščeni kaznjenci in izpuščenci iz prisilnih delalnic, ako so ljudem in premoženju nevarni. Odgonska postava, namreč c. k. okrajna glavarstva in magistrat glavnega mesta Ljubljanskega imajo razsojati o zadevah odgona ljudi poprej naštetih vrst, in občinska predstojništva imajo te razsodbe izvrševati. Odgonske postaje se ne pomnože in ostanejo vse v sedanjih krajih, ter se imenujejo od 1. julija t. 1. vse občine z odgonskimi postajami „odgonsko-postajske občine". Opravila odgonstva so imele deloma vže sedaj izvrševati županstva tistih občin, v kterih ni c. k. okrajnih glavarstev, namreč: županstvo občine Ilirska Bistrica, Idrija, Kostanjevica, Kranjska gora, Loka, Lož, Lukovica, Metlika, Mokronog, Radeče, Ribnica, Senožeče, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vipava, Vrhnika, Zatičina in Žuženberg. Se začetkom julija t. 1. pa imajo prevzeti odgonska opravila od c. k. okrajnih glavarstev še sledeče občine, namreč: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Novo mesto, Planina, Postojna in Radolica. Vse te občine postanejo tedaj 1. julija t. 1. odgonsko - postaj ske občine, ki imajo prevzeti vsa opravila z odgonstvom, okrajna glavarstva pa od 1. julija 1. 1872. naprej edino le razsodbe zarad odgona in nadzorstvo nad občinami o izvrševanji odgonstva v svojih rokah obdrže. Izvrševanje odgona, ktero prevzem6 občine 1. julija 1872. leta od c. k. političnih gosposk, se ima tem bolj na tanko goditi, ker je vsaki občini na prid, da se odganja nadležna in nevarna tuja drhal. — Po §. 10. občinskega reda ima vsaka občina pravico, da ne trpi tujih ljudi v občini, kteri ne zadoste v navedenem paragrafu predpisanim pogojem. Med take tujce pa spadajo tudi vse poprej pod črkami a, b, c, d zaznamovane osobe. Ako take osobe nočejo zapustiti občine na županovo povelje, naj potem županstvo postopa ž njimi po §. 8. državne postave od 27. julija 1871.1., naj jih, ako se mu zdi potrebno, da pripeti, ter naj jih izpraša na zapisnik o tem, česar so sumljive ali obdolžene, o njihnih osebnih okoliščinah in v kteri občini imajo domovinsko pravico. Ta zapisnik s prilogami vred (na priliko : domovinski list prijetega človeka, njegov rojstni list, vojaška odpustnica, ubožni list, popotna izkaznica, poselske ali delavske bukvice itd.) ima občinsko predstojništvo najkasneje v 24 urah okrajnemu glavarstvu z naznanilom v razsodbo poslati, ali je dotični človek med tem časom v priporu ali ne. Došlo razsodbo ima občinski predstojnik nemudoma prijetemu človeku od besede do besede prebrati in se po tej razsodbi ravnati ali pa, ako se prijeti človek na razsodbo okrajnega glavarstva pritoži, o tej pritožbi zapisnik narediti in nemudoma poslati okrajnemu glavarstvu v predložitev na deželno predsedništvo. Zoper razsodbo deželnega predsedništva pa ni nobene pritožbe več. Odgonci se odpošiljajo navadno le peš, le posebno nevarne ali slabotne osobe, ktere pa mora poprej zdravnik ogledati in izreči, da ne morejo peš hoditi, naj se vozijo. Kedar je odpraviti več odgoncev, izmed kterih je kdo bolehen, drugi pa zdravi, naj se zarad zmanjšanja stroškov vsi odpeljejo s priprego. Brez dokazane potrebe se pa nima priprega dajati, ako bi se to zgodilo , se stroški za priprego ne bodo iz deželnega zaklada povrnili. Odgon ima biti le po dnevi ter se je vseh stranskih potov ogibati, ako se odgonci ne odpošiljajo po železnici. (Dal. prih.) 213 220 Okrožnica županom na Kranjskem o vpeljavi državne postave od 27. julija 1781. leta, ktera predpisuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo (šub). (Konec.) Bolniki, kteri se po zdravniškem mnenji tudi voziti ne morejo, se toliko časa ne smejo odgnati, dokler se zadosti ne ozdravijo. Ako pa med potjo odgonec zboli, da ne more dalje, ga je izročiti županstvu bližnje občine, da ga nemudoma z vozom odpravi na bližnjo odgonsko postajo. Zarad zmanjšanja stroškov naj se dado le taki od-gonci zdravniško preiskovati, kteri zarad slabosti res ne morejo dalje, ali pa, kteri so videti bolehni ali če so sumljivi kake skrivne bolezni. Zdravniški izrek se ima le takrat spisati, kedar je potrebna za odgonce pri-prega. Te zdravniške izreke obdrže tiste odgonske občine , ktere so dale dotične odgonce zdravniško preiskati, da jih prilože z računom za povračilo stroškov. Zdravniško pregledovanje odgoncev zarad potrebnosti daljne priprege se ima na vsaki odgonski postaji po navedenem načinu ponoviti. Na vsaki odgonski postaji se imajo zapisati vsi odgonci v odgonski zapisnik, županstva prenočnih odgonsko - postajskih občin, v kterih so namreč c. kr. okrajna glavarstva, imajo tem vsak prihod in odhod odgoncev naznaniti; vsaka končna odgonsko-postajska občina pa naj na hrbtu odgonske pole zapiše, kar jej je znano o premoženji in razmerah dotičnega odgonca, ter naj ga odpravi v njegovo domačo občino. Občine z odgonskimi postajami imajo potrebo najema posebnih stalnih odgonskih sprevodnikov dokazati. Vso na stroške deželnega zaklada priskrbljeno opravo v sedanjih odgonskih zaporih naj prevzemo od-gonsko-postajske občine po inventarji političnih okrajnih gosp6sk, ki bodo potem deželnemu odboru poslale potrjene inventare. Kjer je treba nove zaporne oprave, jo ima vsaka odgonsko-postajska občina na občinske stroške preskrbeti. Odgonskih stroškov ne plačuje vseh deželni zaklad, ampak le nektere, in sicer le odgonsko-postajskim občinam, namreč: najem-ščino za odgonske zapore (prostorišča), stroške za hrano, snaženje, perilo in preobleko odgoncev, stroške za pri-prego in spremljevanje in za zdravniško pregledovanje. Stroške za notranjo opravo odgonskih prostorišč, za kurjavo in osvečavo, plačila za pisarno in nadzorna od-gonska opravila pa plačujejo odgonsko-postajske občine same. Zarad odgonskih zaporov, zarad preskrbljevanja odgoncev z jedjo, zarad njih snaženja, zarad priprege in spremljevanja naj vsaka odgonsko-postajska občina po javnem oklicu skrbi o pravem času za nove pogodbe, kolikor mogoče po nizki ceni, ktere naj dva meseca pred koncem sedaj veljavnih dotičnih pogodeb deželnemu odboru v potrjenje predloži. Račune odgonskih stroškov za hrano, spremljevanje, priprego, za snaženje, obleko in za zdravniško pregledovanje ima vsaka odgonsko postajska občina po preteku vsacega meseca deželnemu računovodstvu pošiljati. — Ti računi se imajo po sledečem načinu narejati: Vsak mesec se ima narediti natanki prepis odgonskega zapisnika preteklega meseca na obrazec A; temu prepisu (računu) se imajo priložiti sprejemni listi vseh odgoncev preteklega meseca, in za odgone s priprego tudi zdravniški izreki. Deželno računovodstvo bode mesečne račune prec pregledalo, ter se bodo potem dotičnim c. k. davkarijam , računi ljubljanskega mestnega magistrata po deželni blagajniči vizplačanje potrjenih stroškov pošiljali. Po tem načinu odpade veliko dela, ker odgonsko-postajske občine ne bodo potrebovale za odgonske stroške nobenih zalog, za ktere bi se morale vsaki mesec na deželni odbor obrniti ter jih na tanko zarajtovati. Le ljubljanskemu mestnemu magistratu in občinskemu pred-stojništvu v Litiji se bodo za vozne stroške po železnici, kteri se morajo prec plačati, dajale trimesečne zaloge iz deželnega zaklada proti dotičnim izkazom. Po preteku vsacega četrtletja bodeta ljubljanski mestni magistrat in predstojništvo občine Litijske za vozno odgoncev po železnici posebne s potrebnimi dokaznicami obložene račune deželnemu odboru pošiljala. Glede druzih odgonskih stroškov pa velja za Ljubljano in Litijo isti računski način, kakor za vse druge odgonske postaje. Vsaki odgonsko-postajski občini se pošlje v porabo potrebna obilost tiskanih odgonskih obrazcev A, B, C, D, E, F in od obrazcev A in B eden dopolnjen izgled, kako naj se va-nje piše. Vsaka postajska občina naj se o pravem času oglasi, kedar bode potrebovala zopet teh tiskanic. — Vsem občinam pa se pošlje tudi državni zakonik, v kterem je natisnjena državna postava od 27. julija 1871. leta, in razvid (karta) odgonskih postaj na Kranjskem, na kterem stoji se številkami zapisana daljava pota med postajami.