364 Naši dopisi. Iz Slatine v Rumaniji koncem oktobra. — Po 8te-deoski suai smo tukaj dobili zdaj prvi dež. Koruzo so večidel že pospravili in trgatev je končana. Pri koruzi bila je srednja letina, vina, kjer ni bilo toče, so toliko in dobrega pridelali, da jim je zmanjkalo posod. Ru-munsko \ino je večidel belo, dovolj močno in prijetnega okusa; povžijejo ga tudi večidel domd ia le malo se ga izvozi v tuje dežele. Rumuneo med vsemi pridelki še najbolj skrbno obdeluje vinograd, vendar a tem ni rečeno, da ga obdeluje po pravilih umne vi-noreje; tudi kletarstvo stoji S3 aa prav nizki stopinji. Skoda za tako dobro kapljico, kaj vse bi se dalo iz nje storiti , če bi se s trte v vinogradu in z vinom v kleti umno ravnalo! Se ve da so tudi tukaj izjeme pri nekaterih Boljarih, na pr. na posestvu gospodov Si-molescuinMarginianu v Dragašanu. Tukaj na vadna mera, ki se v a dr a imenuje in meri 10 naših bokalov, veljd zdaj kot mošt 3 do 4 franke (1 frank okoli 40 naših soldov). 1 o k a, to je, 2^4 funta, lepega grozdja veljd 30 banov (1 naš krajcar odšteje 2 74 bana). — Za pšenico in ječmen, ki ju imajo na velikih kupih v magazinih, še zmirom ni nobenega kupca. 1 čhila (900 funtov) veljd 40 do 60 frankov. — Cena mesa (pitane živine m) je Čedalje višja; loka govejega mesa veljd 70 banov. Najbolj kriva te visoke cene je goveja kuga, za katero je na tisuče goved poginilo, katera pa je sedaj že zel6 pojenjala. — Prešiče 80 začeli že pitati in na prodaj jih voziti iz dežele. Tukajšnji prešiČi so Bolgarskega in Srbskega plemena; z izvrstnim vspehom plemenijo domači rod s Sufolkovci, Borkshiri in Amerikaoci. Debelijo jih najbolj z želodom, surovo koruzo in ječmenom; kuhane aii poparjene piče ne dobiva Rumunaki prešič nikoli; odebelijo se pa tako zei6, da vagajo po 4 do 5 centov. — Sadja razen češpelj ne nahajaš v Rumuniji; v podonavskih nižavah pa se ne vidi skoro nobeno drevo razen z drevjem zasajenih lok poleg vodd. Cesplje so pa tukaj dvojne: ene pole-tinske, druge jesenske; une izvrstno sladke so že julija meseca zrele, te pa septembra. Iz obeh napravljajo zujko (slivovko). Zujko pij6 tukaj že otroci v zibelki, kakor tudi starčki, možki in ženske^ gospoda in kmet. Sušijo pa češ-pije samo na zraku in solncu tako, da jih na rjuhe položijo na tla pred hišo ali pa na ravno streho; zato ne smrdijo nikoli po dimu, kakor Kranjske in druge v dimu posušene. — Sviloreja se je letos, kolikor mi je znano, dobro sponesla, ker sviloprejke niso cel6 nič bolehale ali pa le malo. S svilorejo se pečajo kmetje, kateri črviče, kakor v Istri ali Dalmaciji, imajo pri jsebi v sobah; imajo pa Bolgarske rumene sviloprejke in pa bele Polevoltinke. Kokone izpredejo kmetice večidel same. Iz tako doma pridelane svile narejajo si zavoje za glavo (šlare) in za zgornji del srajce. — čebel, katere so tukaj prav tako pridne kakor na Kranjskem, vidiš v Rumuniji malo; imajo jih v priprostih slamnatih korbah ali lesenih zabojih; letos so se dobra obnesle. — Po vsem tem bila bi moja želja le ta, da bi si Rumunci za kakih 10 let iz Avstrije izposodili kmetijskih, sadjerejskih, vinorejskih in Čebelarskih dru-žeb in pa ministerstvo za poljedelstvo; tako bi po naravi neizrečeno obdarjena Romunija postala dežela , pa kateri bi mleko in mčd teklo, kajti mana jej pada že zdaj z nebes. Schollmayer. Iz Trsta 1. nov. (Dopisa zadnjih „Novie'* konec.) O 3. točki programa Dolinskega tabora — o šolah — govorila sta hrvatski gospoda P. Peršic in pa L. V u-ličevič, ter popisovala ljudsko šolstvo, ki namesti da bi izobraževalo narod nas s pomočjo materinskega jezika, ga le poptujčuje tako, da na lastni zemlji mora tujec postati. To so bile teh^e besede, osobito Vuli^ čevičeve, ki so globoko segale v srca, da se je od živio klicev zrak stresal. „Vlada naj na obalih Adrije podpira slovanstvo — je rekel — da narodu slovanskemu da, kar je njegovo, in državo reši pogube!'* — Gosp. Klavžar iz Gro-rice je govoril o potrebi, da se resno prične pogoz-denje Krasa, in pokazal pota, kako naj bi si izvršila to prevažno delo, ki bi v prihodnosti donasalo deželi bogate obresti. Tudi temu govoru je priterjevala navdušena množica. — Ko je gosp. Faganel v imenu goriških Slovencev pozdravil taborite, je družbeni tajnik gosp. Dolin ar čital 39 telegramov, ki so iz mnozih krajev pozdravljali taborite; bili so vsi navdušeno sprejeti, še posebno pa telegram dr. Bleiwei3a. Po vsem tem je predsednik zaključil tabor, pevci stopijo v krog in donela je iz tisočerih prs pesem slovanska. — Tako je od kraja do konca vladala navdušenost, katere vrhunec se ie stekal o želji po zedinjenji Slovencev. Narod slovenski je zopet v tem velikem shoda pokazal, da se zaveda svojih pravic, pa nikoli ne žabi verne udanosti svojemu cesarju, — kaj pa vlada? Gosp. vladni komisar je sicer zopet v tem taboru zagotovljal Slovencem vladno podporo, — al kedaj neki bodo lepe besede mesč postale? Slovenci smo potrpežljivi, vendar naj ne žabi si. vlada , da potrpežljivost utegne kedaj tudi konec imeti* Iz Lahovic pri Cerkljah 23. okt. *) (Letina in opomini.) Hvala Bogu! rž in pšenico smo vsejali prav v lepem vremenu in tako smo tudi krompir suh spravili v kleti* Zdaj pa imamo dežja že preveč. Z repico, zeljem, ajda in turšico smo prav zadovoljni; tudi želod se je pri na& prav fino obnesel; en deček ga nabere na dan po 7 mernikov, zatorej bodejo pitali prešiče, pa tudi goveda z njim; jezic pa ni kaj, pa saj tudi kupca ni za-nje* Na naši strani so se tudi orehi in kostanj dosti dobro obnesli. Kupčija je živahna z govedi, posebno voli ia krave se prodajajo lahko. Hrvaški prešiči so pa vedno tako dragi, da ne vemo,^ali jih bodemo morali zastonj krmiti ali cel6 v zgubo. Ce je Hrvata le količkaj, veljž^ 30 gold. Ce bo tako naprej, bomo raji po domaČem blagu segli, in Hrvaške prešiče opustili, saj želod tu di domači radi zobljejo; nek volarsk kupec mi je prav il^ da 00 tudi voletu kar v jasli naspe frišnega želoda, ia ga rad žre. Našim kmetovalcem se šo niso oči odprle^ da bi varovali gnojnico, da ne bi odtekata po potih in ulicah, ampak da bi jo v gnojničoo jamo napeljevali*. Ljudje bi veliko več pridelali žita, ako bi njivo ali pa kompostni kup z gnojnico polili. Tudi jaz sem izkusil^ *) Po naključbi zakasnjeno. Vred* 365 da razkrojen! in politi gnoj dobro tekne žitu vsake sorte. Nekateri gospodarji na svoje vrte in travnika ne morejo napeljati gnojnice, pa so nevosljivi, če bi jo sosed lahko in rad napeljal na vrt ali na travnik, in tako namesti da bi se soseda med seboj o tej zadevi pogodila za par fo-riutov, pa raje vidita; da teče gnojnica zastonj na pota, ulice nesnažne dela in tudi zrak kvari in zdravju škoduje. Naj bi si vsak naredil poleg gnojnišČa na štiri vogle globoko jamo in jo z ilovico ali s petonom dobro zatlačil, da se v njo gnojnica steka, s katero se dd gnojni kup koristno polivati. Zato je bil moder tisti mož, ki je rekel: ,;kar z žlico bi gnojnico zajemal^'; nespametni gospodarji pa jo še cel6 z motiko v vodo ali na ulice gonijo, če sama ne teČe. M. Bobnar, kmetovalec. Iz Senožeč 8. listop. *) — Gosp. Val. P in, 3 leta učitelj na tukajšnji 4razredni ljudski šoli, pa tudi v St. Mihelu, St. Petru, v Podragi, v Vipavi, v Postojni in na Vrhniki znan, je danes odrinil na 4razrednico v St. Martin pri Litiji. Mi Senožečani mu, ker njegova nemškutarska inteligenca tukaj ni mogla nobenih kali pognati, srečno pot voščimo do gosp. Vestenecka; morebiti se mu ondi pod krilom „reformatorja** ljudskih šol — kakor „Novice'* po obravnavah zadnjega deželnega zbora viteza Vestenecka imenujejo — bolj, kakor pri trdovratnih narodnih Notranjcih, posreči ljudsko šolo slovenskega naroda zaviti v plajšč germanski. Iz Ljubljane. — Kakor nam je poslednje dni bilo fizično vreme jako neugodno, tako britko politično vreme so nam nenadoma naznanile novice iz Sarajeva in Budapešta. Ena teh neprijetnih novic je, da slavni vojskovodja F i lip o vi 6 zapusti Bosno, katero je z junaško armado priboril Avstriji, ter da se koncem tega meseca vrne v Prago na svoje prejšnje mesto nazaj, — druga pa, ki je v prvi vrsti Hrvate, poleg njih pa potrla tudi nas, je odgovor, katerega je Nj. veličanstvo dalo deputaciji, ki mu je poklonila adreso hrvatskega zbora. Ker je v ustavnih deželah običaj , da prestolni govori izhajajo od ministerstva, ki tačas vladno krmilo v rokah ima, zato cesarjev odgovor velja za izraz ministra predsednika Tisze, ki po takem nima volje izključivno ma-gjarske in zato pogubne politike popustiti. Po pravici tedaj „Obzor*', lojalni zastopnik velike večine zbora in naroda hrvatskega, pravi, da gosp. ministerpredsednik ni bil srečno navdahnjen, ko je navduhoval kraljevski odgovor, kajti učinil je nepovoljni vtisek po vsi deželi, oni deželi, katere požrtovalnost se priznava s toliko zahvalo. Ako minister - predsednik očita brvatskeoiu zboru , da je v adresi prekoračil meje zborove kompe-tence, ko je govoril o Bosni in Hercegovini, ni ponaislil, da zbor ni se predrznil od krone zahtevati, kako naj vodi vnanjo politiko, ampak je v adresi izrazil le svoje mnenje in svoje želje pred prestolom vladarjevim, kar J*e pripuščeno vsakemu zboru, vsakemu društvu, vsa-:emu taboru. Ce minister-predsednik dalje graja zbor hrvatski , da je rabil naslov ,,ogersko hrvatske krone^*, je res, da zakon ne pozna ovega naslova, al Magjarov največa želja imela bi biti in se izpolnene ove želje veseliti, da krona ogerska jo priznana tudi za hrvatsko krono. Tem neugodnim novicam zarad Bosne in Hercegovine se pridružuje še druga, ki kaže, da vesele nase oade in vseh za slavo Habsburške monarhije navdušenih Av-strijancev utegnejo po vse po vodi splavati, namreč ta, da — če se sprejme osnova Dunajske, od Andrassj-a navdahnjene komisije o upravi Bosne in Hercegovine, katera pridržuje turško vredovanje s turškim ^iradnim jezikom in turškim kaosom — hočejo vsi *) Z obljubljenim poročilom nam jako vstrežete. Vred. hrvatski uradniki se odpovedati svojih slu-žeb in se vrniti ua svoja prejšna mesta v domovino. To bode prvi dejanski protest Hrvatov proti Andrassjevi politiki, proti kateri se dandanes razodeva že splošno nezadovoljstvo. — {418 reservistov 7. in 19, lovskega bataljona) pride v soboto ob eni iz Trsta v Ljubljano; na kolodvoru jih sprejme mestni župan z rodoljubnim odsekom; zvečer ob 7. uri pa bodo pogosteni na strelišču, v spodnjih prostorijah prostaki, v zgornji dvorani pa oficirji; stregli jim bodo naši veterani. — {Iz seje deželnega odbora 8, novembra,) Dopis Ljubljanskega magistrata, da bode mesto skrbelo za družine reservistov iz Ljubljane in jim dajalo podpore, je deželni odbor vzel na znanje z dostavkom , da se vsled tega družinam Ljubljanskih reservistov ne bodo več dajale podpore iz miiodarov, ki se stekajo v deželni blagajnici. — Namesto bivšega deželnega odbornika g. Janeza M urnika, kateri je svoj mandat kot zastopnik deželnega odbora v deželnem šolskem svetu odložil, je deželni odbor izvolil deželnega odbornika g. pl. dr. Schreya v deželni šolski svžt. — Pregledovanje in odobravanje bolniških računov različnih vnanjih bolnišnic dalo je deželnemu odboru povod, da potrebno ukrene , da se bolniki ne bodo predolgo v bolnišnicah puščali. — Pogorelcem iz DrskovČ in Slavine se je dovolilo 100 gold. oziroma 200 gold. podpore iz deželnega zaklada. — Občini Griblje se je ukazala nova občinska volitev. — Deželni vladi se odgovori, da se na deželne stroške ne dovoli naprava zavetnib hiš za zanemarjano šolsko mladino. — (F Zdkdnji seji kupčijske zbornice) se je potrdil proračun zborničnih stroškov za leto 1879. v znesku 3203 god., tedaj za 766 gold. manj kakor za tekoče leto. Da pa zbornica znesek teh potrebščin dobi, naložilo se bode, kakor dozdaj, 5 odstotkov na pridobitni davek trgovcem in obrtnikom. — Sklenilo se je v tej seji tudi to, naj zbornica pošlje peticijo do c. k. kupčijskega mi-nisierstva, da državnemu zboru izroči predlogo za napravo železnice iz Ljubljane po Dolenjskem do hrvatske železnice. Koliko let že koledvamo Kranjci za to železnico brez vspeha ! — Gosp. Peter Kozler, podpredsednik „Matice slov.'^, jej je z dopisom od 29. t. m. v dar poslal veliko zbirko slovenskih in nemških knjig, časnikov in druzih tiskovin, jako zanimivih v narodnem, narodopisnem, političnem in zgodovinskem obziru, katerim je priloženo nekoliko spisov in izkazkov, ki jih je gosp. P. Ko z le r rabil, ko je 1848. leta risati dal neprecenljivi nam zemljepis in zemljevidu dodal narodopis. Za blago-dušni dar, ki lepo pomnožuje knjižico Matičino, izreka rodoljubu toplo zahvalo v imenu odborovem velečastitemu dr. Jan. Bleiwei9, Matice predsednik. — Prečaštitemu gosp. Davorinu Trstenjaku k njegovemu godu (11. dne t. m.) in 401etnici njegovega literarnega delovanja čestitat je ^šla v nedeljo deputacija rodoljubnih mož v Ponikvo na Stajarsko, ter mu izročila lep spominek. Živio! kličejo tudi „Novice'' svojemu odličnemu in za Koseškem najstarejšemu sodeiovavcu. Živijo še mnogaja leta! — (Odbor gospa in gospodiČiin) je v čitalnici po večletni navadi začel obleko pripravljati ubogi šol ski mladini. Čedalje bolj zopet se kaže, koltko revščine je med našim ljudstvom, naj bi tedaj vsi tisti, ki živijo v obilnosti, darek izročiti blagovolili temu dobrodelnemu odboru, da more kaj več blaga nakupiti, iz katerega na-pravlja siromaškim otrokom obleko zdaj, ko že huda zima trka na naša vrata. — Prevzvišeni grof Hohenwart, katerega mi Kranjci ponosno za svojega poslanca imamo v državnem 366 aboru, se, kakor Graeka ^Tagespost" piae, iz Gradca kjer je dozdaj stanoval, preseli na Dunaj. V veliko «rečo Avstriji bi paČ bilo , da bi kmalu eas prišel, da zopet on dobi krmilo vladno v svoje roke. — Iz Gorice nam je došla radostna novica, da je gosp. Franjo Žepič^ dozdaj učitelj na Slapenski sadje-in vinorejski soli^ imenovan za asistenta na slov, oddelku Goriške kmetijske šole; Anton GuardijanČič, dozdaj vincar na Slapenski šoli, pride pa za vincarja tudi na Goriško kmetijsko šolo. — {Orgljarsko-pevska Šola Cecil. društva) po naznanilu vrlega „Cerkv. Glasbenika** šteje ffetos 30 učencev. !Na novo jib je vstopilo 17 , zato se je ta šola morala deliti v 2 razreda. Bravo! — (Program praznovanja dr. J. Bleiiveisove sedem-deseletnice) je sedaj do celega sestavljen in bode sledeč: V ponedeljek 18. novembra zvečer ob V2 ^' ^^* bakljada. Deležniki se zber6 točno do polu devetib na dvorišči čitalničnem. Sprevod ide potem od tod čez kongresni trg, po gosposkib ulicab , čez Turjaški trg in Breg, št. Jakobski most in trg, stari trg in mestni trg do stanovanja jubilantovega „pred škofijo biš. štev. 16." Po odpetih treh komadih vrne se po špitalskib, slonovih in Selenburgovih ulicah v čitalnico nazaj. Godba ga bode spremljevala. V torek 19. novembra dopolu-dneob Vg^I« uri prične se sprejemanje d epu taci j v čitalnični dvorani. Deputacije naj se zbirajo uro prej v čitalnici. Točno ob dveh popoludne prične se banket v restavracijskem salonu pri Tavčar-ju na dunajski cesti. Zvečer ob '/2 ^* "^^ P* bode začetek slavnostni besedi v dvorani narodne čitalnice. Program: 1. Bazin : „Križari na moru**, moški zbor. 2. Slavnostni govor. 3. B. Ipavec: Slavnostna kantata, besede Cim-perman-ove. 4. Nedved, „Že]je*S samospev za bariton, poje g. J. Kozler. 5. Nedved: „Popotnik", moški zbor 8 čveterospevom in tenor solom. 6. „Berite Novice**, izvirna veseloigra v 1. dejanji. Vstop k besedi je čitalničnim udom prost; toda preskrbeti si morajo vstopnice, katere se bodo dobivale v nedeljo dopoiudne v čitalnici, in veljajo za osobo, na katero se glase. Vstopnina za vse druge pak je brez izjeme 1. goidin. za osebo. — (Dr, Bleiweisovo podobo)^ prav dobro zadeto in izdelano, je izdal tiskar gosp. J. Krajec v Novem mestu. Ta podoba, jubilantu popolnoma podobna, se dobiva pri izdajatelji v Novem mestu, pa tudi po vseh knjigarnah po 60 kraje. O priliki 70ietoice bo gotovo vsakemu dobro dosla. — Isto tako je fotograf gospod Pogorelec izdelal lepe slike gosp. dr. BleiTveisa, ki se pri njem dobivajo v treh raznih velikostih. {Nova knjižica.) Kakor zvemo, bo prišla še pred koncem tega mesca v slovenskem jeziku pisana knjižica ,,Vojska na Turškem od leta 1875. do konca leta 1878.'* v zalogi marljivega bukvarja J. Giontini-ja v Ljubljani na svitlo. To času primerno knjižico, ki se tiska v ,,Narodni tiskarni**, je spisal v prav domačem jeziku J. Aleš o ve C, namenjena je priprostemu ljudstvu, kateremu bo ž njo gotovo dobro postreženo, ker vsak hrepeni po novicah iz bojišča. Več o nji bomo spregovorili, ke-dar bo prišla na svitlo. — (sjBrencelj^'' it. 19 in 20) , ki so ga naročniki dobili te dni v roke, se odlikuje po raznem mikavnem in bodečem blagu. Posebno je v žehto vzel poslanca Martina Hočevarja iz Krškega, ki je že tako moral letos v deželnem zboru toliko grenkih požreti. O volitvi v Novem mestu ima namreč sliko, ki kaže z denarjem obloženega osla na cesti proti mestu. Pod dobro izdelano to podobo , ki daje risarju vso čast , je sledeči podpis: ,,Bren celj**: ,,Kam greš, osliček, tako z de- narjem obložen?'* Osliček. „V Novomesto se grem za poslanca ponujat.** — Razen tega pripoveduje |,Pav-liha** po svoje o dogodbah v Bosni.