GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR X. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 16* FEBRUARJA (FEBRUARY) 1917. ŠTEV—NUMBER 39. kapitalistični listi priporočajo oborožitev trgovskih ladij. »ročila o ameriških mornarjih v Nemčiji si nasprotujejo. SRlfiKA VLADA NI INTERNIRALA NEM&KIH POMORŠČAKOV. — LJUDSTVO POŠILJA KONGRESNIKOM DOPISNICE IN PRAVI, DA HOČE SPLOŠNO OLASOVANJE. — DELAVSTVO NA AMERIŠKEM KONTINENTU SE ZDRUŽUJE V MOČNO STROKOVNO ORGANIZACIJO. DELAVSKE VES1L RUDARJI SO PRIČELI S KAMPANJO: raahington, D. C., 14. febr. — ipitalistični interesi pritiskajo predsednika, njegove svetnice in tajnike, da vlada oboroži leriške trgovske ladje, kapitalistični listi, ki podpira-špekulante, anunicijske tovar-rje in drvližamo vojni, [Zagovorniki velekapitalizina so [o vsiljivi, da kar določajo, kara vprašanja ho va#na in naj ue ijih odloča. iTako n. pr. pravijo: [Glavna vprašanja, o katerih se razpravljalo in se prepušča raz-Ibo predsedniku, soj "Ali naj ofoorože • ameriške >vske ladje, ali na jih špranjo bojne ladje. [Ali naj se elclite posvetovanje fnvlc^f^ za varstvo nevtralna) ladij. [Ali n&j predsednik gre s, avo jo last jo do zadnjega obrambnega bjftv-a, ali naj t,akoj išče,« i ajimi igres da . .qblast za | jiadaljno a proti Nemčiji/' 1 |£a takimi vprašanji slede mo->vai^ja urednikov, ki jih seseda dodajo na jezik uradnim ose-da ao bolj verojetna, [Vojne ne želi nihče drugi kot ^kapitalistični interesi in 1i ko delu, da se deželo strmoglavi v ijno. doma tudi zagovorniki vojne, ki pravijo, da je treba pravico do potovanja na morju braniti tudi z vojno, ee nastanejo take razmere. Več kot sto tisoč volilcev bo vprašanih ,kako mislijo o vojni. Med njimi je 19, ooo članov "Narodne lože", 24,000 članov raznih delavskih strokovnih organizacij, 10,000 članic rasnih ženskih klubov, 12,000 študiranih ljudi in še 35,000 drugih ljudi, med katerimi ko učitelji, profesorji itd. Predložili so jim dvoje vprašanj : 1.—Ali mislite ,da se udeležimo vojne, da vzdržimo svoje legalne pravici' ne glede na razmere z Nemčijo f i 2.—Ali mislite, da se vpraša preje ljudstvo s splojnim glasovanjem, preden kongres napove vojno? I z vee* je slučaj ugrožajo čega vpada. Odgovori prihajajo v roke kon grešnikom, ki zastopajo voliloe. V odboru za to kampanjo ao: Dr. John Haynes Holmes, Max Eastman, Jane Addame, Crystal Eastman, John Love joy Elliott, dr.'|>b«n 9. W*e, Z«*is Hale, | DEL AV0I, James ft/'« Warbnse, ;i Weld, Oswald (larrison Villard in ADioy Jthicket." cv>. mU .irili >8 Indianapolis, Ind., 14. febr. — Mednarodna eksekutlva rudarska organizacije (U. M. W. of A.) je pričela z močno kampanjo v neorganiziranih rudarskih krajih, da organizira rudarje. Organiaa- New York, 14. feb. — Samuel Markevich, namestnik državnega pravilnika, je razkrinkal kapitalistično zaroto. Načrt je tak, da si ga je izmislil aam peklenšček in torično delo je povrjeno posebne- ie snani kapitalistični zaroti proti mu odboru, da bo delo ložje hevr- Moyerju, Haywoodu ki Pettibo- šeno z uspehom. Trg za premog je ugoden m "če so neorgasiiairani rudarji pametni, bodo izrabili ugodno priliko m se organizirali . SODARJI ZAHTEVAJO DEVET URNI DELAVNIK. St Louis, Mo., 14. febr. — S4. Louis Cooperage kompanija je odklonile svojim (organiziranim Kodarjem deveturni delavnik in povišanje inende na 28c na uro Sodarji ao zastavkali. Kompanija hoče, da bi sodarji še v bodoče garali po 10 ur dnevno in za 25c na uro, kot je bilo vnavadi, dokler niso bili sodarji organizirani. Qoepodje kompani sti seveda ne občutijo draginje ki mislijo, da delavci lahko izhajajo z beraško napojnino, ki ji pravijo "plača BRIVCI SO ZNIŽALI DELAVNE URE. Toledo, O., 14. februarja. — Brivski pomočniki so sklenili noro pogodbo z delodajalci, v zmielu®1*-katere -bodo delali eno uro manj na dan. Ob delavnikih znaša delavni čas od 7 :30 a. m. do 7 p. bil ustanov- Nemčija ni vprašala za mir, Avstrija podpira svojo zaveznico. NOVE IN STARE HOMATIJE 8 TURČIJO. — LONDON PORODA O PROTESTU SKANDINAVSKIH DRŽAV. — ANGLES KI ADMIRALI DELE TOLAŽILNE KAPLJICE, ME8TO DA UNIČIJO NASPROTNIKA - DUNAJČANE TEPE ZIMA, KER NI PREMOGA. ZADNJE VESTI. KRAVATE, KI IKDXL0J SO ZASTA1 finWtMTtWJT -itrffco tuli ft* lisM /uruf« Washington, D. 0., 14. febr. —jzahteVklt Dela vol-v južnoafriških repui* Sin Jfrancisco, 04, 14 frtr If DelaVci, id^eltijettf'kfdva^ eb -^.LLlK '^L/HL.__liui II VJLL kibtevo ,:odklotdla ' ih mm>Tvt-ji.i. liksii pofldl»vJjaje> ustanovitev, delavci So tista vil i delb. delavske federal Delavci si) se takoj1'po proglasitvi stavke organizirali V Ameriški delavski federaciji". Washington, D. 0., 14. febr. irašanje glede 72 ameriških irnarjev, ki so bili ujeti na fovskih ladjah in jih Je v Nem lo pripeljal zaplenjeni parnik ivWdale", še ni rešeno. O ih položaju prihajajo nasprotu-*a poročil^. Ce danes brzojavi-'MA ko izpuščeni, tnkoj drugi pride brzojavka, da so Sc [jnetn ujetništvu in ostanejo [jnem ujetništvu, dokler Neniči-ne izve za usodo njenih mor-jrjev v tej deželi. Berlin so namreč doftla poro da ko nemški mornarji vojni Itniki v Združenih državah. je prišla iz Anglije. Ameriška rava izjavljal da ko take vent i ».mirne. Nemške pomorščake, bili na/ niemških pomolih ce Eitel FViedrich' Wilhclm, ko pre- ir jih *4 Kron, itili z Wij v kasarno. Nanta-mje v kaJhmii ne smatrajo za »tništvo. Uprava pravi, da so premestili v kasarno, ker kc je lo bati, da poškodujejo interni ii ladji. Združene države ho od kome za ohranitev interniranih pij. Internirani mornarji so tli besedo, da ne zapuste inorna-ike postaje, ako ne dnJw do vohlja. " Vseiuneriške. cije". V Buenos Aires v Argentini izhaja socialistični dnevnik "La Vanguardia", ki ima največ naročnikov med vsemi dnevniki v latinskih republikah. O ustanovitvi "Vseameriške delavske federacije" piše "La Vanguard ia" : "Meščan Carlos Loveira. Cenjeni prijatelj: Z veseljem sem prejel Vaš list z dne 25. oktobra, v katerem me obveščate o Vašem prihodu v Ha-vano in o Vašem projekt »ranem potovanju v Washington. .1 Ustanovitev "Vseamer$|^#ft delavskega biroja", da se ustanove krevpkejše zveze med delavskimi sindikati in delavskimi federa eijami na ameriškem kontinentu, je velike važnosti za razvoj in organizacijo delavskega gibanja v Južni in Srednji Ameriki. Valed tega upam, da bo Samuel Oom pers, predsednik "Ameriške delavske fwleracije" kot inteligenten in akulen človek v teh stva reh, dovršil začeto akcijo." Tem hcKedatn sledi zahvala za delo in prošnja, da se pošlje Ured ništvu oficijelni orgsn "Ameriške delavske zveze", da jim bo loije študirati delavsko gibsn je v Zdru ženib državah. Pismo je podpissl Victor Hugo, glaynl urednik za delavske .dvari pri "La Vanguar diji". 14 La Naeion", največji večerni li«t v Msvsni na Kubi, je priobčil v tem meseeu tri čianke, v kate rih pozdravlja ustanovitev "Vae ameriške delaveke federacije" in priporoča, da- so jo čimprej usta novi.__Q List ' Lh Voz de Ia Revolucibi^T ki izbajs v Meridi, Questsn, ko-men tira ustanovitev "Vseaineri liesfldanii bližamo hitro krsano ideslnemu in aploš-nemu bratstvu." Mejtein ko kapitaliatični listi hujsksjo za vojno in narod proti zrlruiujejo NATAKARJI SO IZVOJEVALI KONCESIJE. Bellville, IIL, 14. febr. — Organizacija natakarjev v Eaat St. Louisu je dosegla sporazum z delodajalci. Odslej znaša delavnik deset ur na dan in minimalna plača je na te^en. ORGANIZACIJA KURJAČEV JE ZMAOAT-A Tauntou, Mase., 14. febr. — Organizacija kvurjačev pri stalnih parnih kotlih je izvojevala $1.50 povišanja mezde na teden. Dokler niso bili kurjači organizirani, ao delali 12 do 13 ur vaeki dan, na teden ao dobHi pa $11 do $13 plače. Zdaj je najnižja pU ča $1R.50 na teden. V tednu je U šest delavnih dni in delajo li osem ur na dan. To jc lep napredek I STEREOTIPČARJI SO DOBILI POVIŠANJE PLAČE. Washington, D. C., 14. febr. — imeriška protimilitaristična eno izjsvljs, ds odgovori, ki pri-ijajo na dopisnice, ki jih j< rti7 dala enota, dokazujejo, da je dska večina proti vojni. Dopisnice, ki prihsjajo iz za da, govore odločno, da je ljud ške delavske zvese" z \vu proti vojni pod vaškim po- "Ni dvoma več, da se Ojetn. t lani raznih društev in delav-tih strokovnih organizacij, mc i jo, ds je trebs odločiti s sploš glasovanjem o vojni. j narodu, ss delavci Ns stlsntiškem obrežju, kjer w.jr»r».ti svojemu sovrsžniku — kepi logi obogateli vsled vojne, so ulizmu. Omaha, Neb., 14. febr. — Urad no glssilo . "Mednarodne stereo tipčarske in elektrotipčsrske uni je "poroča o sledečih uspehih: | V Coiumbusu, O., je bils povi šana mezda za $2.50 na teden. V Pittsburghu, Pa., ao elektro tipčsrji dobili povišano plsčo za en dolar na teden. Pogodba traja za tri leta. V Indians pol isu so elektrotip ear ji d. Veliki par-nik "Afric", lastnina White Star Amsterdam, 14. f«4>. — "(Jene-ralaaeiger" v Diiasseldorffu ima poluradno poročilo s Dunaja, ki se glasi, da so Še vedisi vrši po-svetovanje med ameriškim posla-dru£he, je bil včersj potopljen. I nikom Pmifichlom iu grofom Cer-144 mornsrjev se jc danes izkrca- ninom, ministrom za zunanje zalo na suho; pet jc bilo ubitih inldcve, z osirisn ua bodoče razmere 17 jih še pogrešajo. Kje jc bil par-' med Avstrijo ln Zedinjeuknl dr-nik torpediran, poročilo ne pove. žavsmi. Iz te konfercncM je ra*-Razen tega parnika, ki jc imel i vidno, da ž«*li Amerika ostati v 12.000 ton, so bile včeraj poti »pije prijateljskim odnošajih k A vet rine šc sledeče tri ladje: "Ada" i jo, kar seveda želi tudi Berlin, (angleška), 1ti7 ton; moštvo sc je Kljub temu pa Avstrija ne more0 ritfcilo. "West" (norveška), 160 j dati iioIhmiUi koneesij glede ua toni moštvo je žc na suhem. "Fo* | morsko blokado, ki je bila raagla- šena v polnem sfiorszrtmu z nemško vlado, ležeče je torej ns e-meriški vladi ,da si poišče aredst- reland" (angleška), Pt60 ton; u-sods moštva je nrznsns. Parnik "Adriatic," ki je zdaj največji parnik dniži»e White Star in o katerem so govorili, da je potopljen v blokirani zoni, jc srnčno prlplul v Liverpool zadnji poridHjek. "Adriatic" je zspustil Nmr York pred desetimi dnevi in pripeljsl veliko zslogo OMiiiicije. Ns u jem se jc pri|>eljsl tudi eden Amcrlkanec. Ds jc mogla sngle-šks vlad« r»*» ustanoviti "ver• Wild■ nosinit telu" * stinnartnskiriLUS su s pomočjo neštetih pstruljnih la\ I'. J —^ — »-—"i-""-,v ,!l,veUlldu, v *>(,<,»« ~ dne 17. februarja svoj jwfbavui ve- čer s plesom in licitacijami. Vabljeni ho vs? člani društva, splošno tudi njihovi prijatelji in znanci. Ker je pripravljalni odfc^r storil, kar je biTo v njegovi moči, da za Senator Owen iz Oklahome je predložil skupno rezo- • • « »i i • i Kar je oiro v njegovi muci, ua »o- lucijo v senatu, ki določa, da je vsak zvezni sodnik, ki je ^ |afnhn fQ.n[m in pleHaželj. proglasil kongresni zakon neustavnim, kriv justične uzur-L:i-------— pacije. Rezolueija nadaljuje, da se tak sodnik sam zahvali za službo in predsednik Združenih držav imenuje drugega sodnika na njegovo mesto. Komaj je brzojav sporočil predlog širom Združenih držav, takoj so pričeli uredniki velekapitalističnih listov ml-cvariti rezolucijo in kričati, da je ustava Združenih držav v nevarnosti. Nič se ne čudimo tem napadom. Vele-kapitalistični listi ponavljajo, kar je dejal premogovniški baron Baer, ki se je skliceval na bofžje prijateljstvo let* 1902 v velllti stavki rudarjev, ki kopljejo trdi premog, in je ob4t*j *pMkr dfejaVIta M 'Hi*ča skala amerifcfce svobode. > "" i-H Ameriško ljudatvo ne more biti tistega mnenja kot najbolj Xri riški re| iw ur ik veli i je kedaj živel v ame-litiilisticnih listov. Ljud- nun, brzonogim solmčnim rožam, da spravi kisle 111 puste obraze v deveta nebesa pred Mohamedovo obličje, kjer se prične radost, po-mižkovanje in wmeh, Vam hoče ua& član Avg. Oroboljiek, dobro znani humorist, pokazati, da mej sanje..štrukljev ni več zabavno, ainpak da zn^ nekaj boljšega, pri jetnejšega predstavljati, kar še uis^e videli Vi Cleveland ski Slovenci. Garantu amo Vam po, da Inmte zadovoljni, za to Vas tent bjdj prfvlačno vabimo, da na« rie typste pf)teni sramotili, da Vam nismo , ln M||(M |)ripeije h tem je povedano vse. Ce ljudstvo želi, da kapitalisti tudi pomagajo kriti državne troške, potem mora kongres tako spremniti ustavo, da nima najvišje sodišče pravice, da progtftsa sprejete postave ustavnim in protiustavnim. Senator Owen je s svojo rezolucijo sunil v sršenovo gnezdo, ker kapitalisti neradi popuste od naprav, ki branijo njih interest*. Vse korporacije in posamezni kapitalisti so vznemirjeni vsied Owenove resolucije, ker so spoznali, tla ugroža njih interese. Imen^J pri raz- !a vročih powjih dni, kar Vam bo ogrelo zamrzneno srce, zravnalo priklasti jezik. Le pridite, boste videli, da boste Se več drugih reči, ki ho potrebne za Vas, kot za umazanega psčlarja loneo vroče vode. « Janko V. Rogelj. (Op. ured. Za tedensko izdajo prejeli en cef dan prepozno.)- i ■ • ■ ' ' n Dan villa, 111. — V tem prekrasnem, mcatu Danville nas je Re tnalo Slovencev; če se ne motim l>et družhi in nekako pod ducata samcev. »Slovenskih krasot ie ui tukaj nobenih, predpnst že konec jemlje in zimski večeri so mrzli ip dolgi. Umevno je torej samo ob sebi. dji nobeden ne zavida tukajs-nih fantov. Poživljam torej pl. Oajilo, da nas enkrat obišče s svo- tudi najbolj izplača-.-T Proda se lahko vse po dobri ceni, najboljšo ceno ima mleko, ki se lahko pioc^a v mlekarno za sir. Farmarji so vseli narodnosti, samo Slovencev ni, vsaj kolikor jo meni znano, če pa jc mogoče kaj naših rojakov ali rojakinj v bližni, jih prosim; naj se kaj oglasijo. Vabim vse Slovepce in Slovenke, katere ,ventili in nameravajo postati far marjl, nuj pridejo tukaj sem pogledati, gotovo se bo dopadlo vsakemu, ker je zelo prijazen kraj, dobra voda in zdravo podnebje. Ja« bi raxla, da bi se kaj Slovenci tukaj naselili. Na prodaj je, še dosti zemlje, t-udi take farme, kjer je že nekaj čistega; nploh je do biti vsake vrste, kakoršno si kedo želi. Priporočam pa vsakemu, da naj pogleda prodno kupi, ker mačko v vreči ni dobro kupovati. Slovenci pojdite na farme, rešite ae "bosov" in postanite sami svoji gospodarji; v rovih in tovarnah ate v. vedni nevarnosti, povrhu je pa še slab zanluickt-Seveda naše $)^venke se nekako boje farm, ker so morale v stari domovini pretrdo delfti^,ali tukaj ni tako te^ko, tukaj se po , večini vse h sftroji obdela. Seveda ni treba mi-arjtii da ljudje nič ne delajo, dela je ztnlrom donti, ampak ni tako težko in nevarno, kot tam v rovih, Jco ja Žena v vodnem atrahuj da ne prinesejo moža pohabljenega ali celo mrtvega domu. Seveda vsak •z^čet<»k je težak, tako tudi kmetijstvo, toda saino trdne volje in'poguma je treba, pa gre. — Zimo imamo pa leto« izredno mrzlo tako vnaj govore farmarji, ki ho tukaj po 10 do 15 let, zato pa pridno devamo v "imta" naši go spej peči velikanske založaje grč Vabim tudi pl. Oajšlo, da bi nan ob priliki poaetil, samo mimogre de, (oziroma mimolete) ako hc ne boji zaplewti v wisconainako robid je, zakaj Mlovcnskih nolnčnih rož n^ tla bi ga "paiiale" h svojim sladkimi duhom (ali pogledom). — H koncu mojega prvega dopisa (xfzdravljam vse naročnike i čita telje priljubljenega lista "Pro sveta", tebi list pa želim obilo uspeha I Ob priliki se se kaj oglasim ,ako ta moj skromni tlopi« zagleda beli dan. —Mrs. J. P. Stark Holeonibe, Win., box 111. nekaj slovenskih cvetk. (Pravi, da jih nima nič v zalogi! Op. pom. ured.) — Pa puwtimo to na strani. Z delom gre tukaj še dosti dobro. Tovarne hi premogov! rovi obratujejo s polno paro. Tudi delo se iiUiko dobi, tsko v tovarni, kot v premogoveni rovu. Veselilo bi me. -— če bi se kaj več Slovencev semkaj Cifltton, 0. — 0]*Miunjam člane naselilo. — Nedavno amo vatano- društva 4'anton št. 315 S. N. P. J., vili društvo Sava in isto pHdm- da se polnoštevllno vdelezijo red-Odvisno je pa le od ljudstva, če bo Owenova rezolu-.šili s. N. p. j. povi. konstablernko četo. (Jospodje bi radi imeli raabi-jače štrajkov na ;ljud«ke strdke. Donnelly, tajnik "Aiuerieke delavske federacije" za državo Ohio je izdal okrožnico na delavske organizacije, v kateri pravi: "To je nevarna zakonska predloga in vaaka nnija naj pošlje takoj .senatorjem in poslancem protest proti ustanovitvi koivntabler-ske tate. Zahteva naj,,da glasujejo proti zakonski predlogi. Ohiaholm, Minn. — Socialistič ni klub st. 22 priredi vnedeljo 18 februarja domačo zabavo v svo jem stanu ua 212 Mapple St. Za-petek ob sedmi uri zvečer. Na zabavi bo itrral tainburaški zbor "Vele*)it". O načelih socialistične stranke bo govoril sodrug M. K. Sufcterič. Vsi svobodomiselni rojaki naj bi ae te zabave vdeležili m sc seznanili s principi socialistične stranke. Vstop je prost vsakemu. — Poročevalec. Zdaj je čas, d:t ljudstvo govori in protestira proti nadaljevanju justične uzurpacij«1. Po toči zvoniti je prepozno! - do vs I o, hri ko se ksj več rojakov tukaj naseli fini več nas bo. tem lja,.90O 11. St. S. K.u Canton, O. Pripons'am vsakemu naj ae po-večja Im na*a moč — Uni« Mah trudi in pripelje h «ob«j vsaj vsak kave, prnl. dr. Hava. William Howard Taft^o katerem poročajo, da je bil nekoč predsednik Združenih dVj^vJn je dobival $75,000 plače na leto, se zdaj jezi, da ^H,eU zahtevajo preveč plače. Holeonibe. Wis. — Ker je ta moj dopis prvi in kakor mislim ...... , tudi prvi ia te tisnrlhme, bodetc avet poželjivi in da ,oliko ,lohH tU nf y u redil iškesi jtošem. Tukaj sns* Razumemo! Ce bi bil "Hill" * smehljajočim obrazom aami farmarji; »t-mljs je rgriovit zdajle sodnik, bi mogoče izdal kar par sodnijskih prepovedi, leta za dobo 90 dni. > Tukaj poro čajo, da vodi revolto bivši predsednik Jose Miguel Gomez, kateri ne je izkrcal v Camagueyu in po veljnih tanipišnje gamirije, lajt-nant Quenoneh, je s svojo posad ko takoj prestopil na njegovo stran. Uradno ae neiznanja, r nemške. Vlada ni pre-iega glaau od poslanika niti od ameriškega ge-konzula r Sofiji, odkar [prekinjene vezi z Nem ►ne države imajo an neko levo a Turčijo, ki še ni Turška vlada je namrdč več kot tiaoč ameriških lov armenske in sirsče li v Bejrutu, Mala Azi i jih drže tamkaj že bli ii kljub zahtevam ameri-, da jih morajo izpustiti »voliti prosto pot v Zed k ive. Pred kratkem sta Ive ameriški ladji z žive-ectravniAkimi potrebščina rmenca proti Bejrutu, to iriški department je »daj la ae ladji ustavita v A |i in počakata tamkaj za Čaa. rAvsu DRŽAVE FO. , 14. feb. — Reuterjeva poroča iz Kodanja, da Švedska in Norvežka Berlin protestno noto )ine zoper napovedano »(blokado. Nota je po-avstni-jski vladi. Vse linpveke države smatra-i.iMokado prqtipoetavno mednarodnega zakona in (• da |e (gez/ervirajp za 5» življenja ,njihovih .n* mm: ju, a ko , pride i valed podmorskega boja. CAT 1CIA rl A V - iTifrnrnrt či t.m ■> kla4v;!feb.— Iz Pekinga ..f^fkČiio^ d« j* priea-n i, diplomat itfnih i« Kino vaak ,*, Pod pritiskom m Molet rgnke so vladni vodite-v Berlin noto, ki se lah-ra za ultimatum. Kit ajda bo prekinila vse vezi >, ako zadnja ne olajša larinske blokade. 14. feb. — Tukaj se Silvi, da bo ftpanija pri-itervenirati na strani za-Papež se še vedno tru-pripratil Nemčijo na o-jene blokade in podrmor-u Obenem je papež ob-Mttkega kralja, da bo na-fettl, da je ftpanija opra-raniti ae z orožjem, ako njegov aipel na. Berlin, ti JS PRIPRAVILA omnih zvečer; edino zveza meti kolodvori oatane nepretrgana. Huda zima iu debel sneg je kriv, da ni premoga. Siromašni sloji *Jno tnpijo vsled tfga in majhna zaloga premoga, kar ga J« ** »a roki, je pod kontrolo militarističnih oblasti, ki ga dele najbolj potrjthnim. VELIK POŽAR V ATENAH. Atene, 14. fe-b. — Pristanišče Pire j je v plamenu m škoda je o-grosuna. • Do zdaj, ko. je bila odposlana ta vest, jMiiar še ni bil lo-kaliziran. Ognjegaheem pomagajo ti^di angleAki, francoski in italijanski pnmnsšftihi ■ * .» * VESTI Z BOJNIH FRONT. • Z zapadne fronta. London, 14. feb. — Nemci so zopet ponovili napade na naše pozicije jnžno od Serre, toda broz vspeha. Naše »čete so sinoči izvršile vupešen upad v sovražne ?a-kope iztočno od Siueheza; prodrle so več sto jardov v nemške pozicije in napravile precej škode. Štiri predori za mine iu več iz-dolbi'ii je bilo uničenih. Sovražnik se je trdovratno upiral in v boju je bilo pobitih mnogo Nent-eev, 47 pa ujetih. Naše izgilbe so neznatne. Ravno tako vspeš-ne upade smo^izvršilr severnoiz-toeno tki Neuville St. Vaasta, severno od Loosa in iztočno od Ypre«a. Majhma nemška partija je udrta v naše jarke jutžno od Arinentieresa, od koder smo jo cmalu prepodili. Artilerijski boji se ponavljajo na obeh* straneh Sonoma hi v okolfcu Ypresa. Parra, 14. feb. — Med rekama Oise in Aiwie so naše baterije bombardirale nemške linije v o-colišu Queranevieresa. Sevemoiz-točno od Rheinusa so naše čete u-jele 15 Nenucev. Artilerijska akcija je brla precej vroča v Šam-paniji. " Berlin, 14. feb. Bojevanje na zapadhi frbnti je" bilo včeraj o- PR08VBTA 14. feb—Admiral Jel-rt lord admiralitete, je raj v svojem govoru v irdov, da je zadovoljen submarink, ki ae nikoli rrnejo v Nemčijo. mje, kakšne korake je ila napram "submarin-roril admiral Berejo Anglija izgtfbila te-štiri milj one ton v lata rsgtfha da je povr-abri meri. Končno je ford, da suhinarinska ni tako resna in da v ifh bo plovba okrog bri-tov zopet v normalnem 1AJU JI ZMANJKALO PREMOOAl čez London, 14. feb. — anjkanja premoga za in proizvajanje elektrike ka ia deželna vlada iz-tične uaretlbe za omeji-etljave iB električne prr »nlična razsvetljava jc z> ii I afeeofutnš minimum in rastnih železnic je skršeti totkov.Oledališča morajo vrata ob devetih zvečer, ije rfh desetih in kavar-lajstih. Poiill«'oa želez-voeila odalej le od petih lih zjutraj in od petih do nejeno vsled goste megle. V okovan Souime je proti večeru oživel artilerijski' dvdboj, ki je trajal pozno v noč. Topniški boj1 je Ino ljwt med gozdom St. ran je mnogih sovrairiih og^^fnih )urtlj(med Ypiy«nm iii Ari^Koni id bik)'brez vspeha. Z maoedanske fronte. Berlin, 14. feb. -r- Ob'ovinku feme so naše čete po učinkovitem ognju napadle sovražne pozicije na hribu iztočno od Paralova ga vzele z nuskomo; obendm je prišlo v naše roke več tabor je v za |em hribom. 99 Italijanov je bilo ujetih m pet strojnih pušk vplenjenib. Pariz, 14. feb. — Vreme v Ma-eedoniji ae je zlioljšalo in valed tega je zdaj tudi več aktivnosti. Artilerijski bogi so se vršili ub StriMuici in Vmdarju. liritiške četo ao izvršile več vapašuih upadov v okolišu 1 »almesu in Doiruna. faredno vrowi topniški boj je bil med reko Osnua in jezerom Pre-»oa, kjer ao Italijani odbili vt»č nenadnih n«mško-bolgai>kih napadov. V okolici Alekani, sever-nozapaduo od Korice, ao se pojavil« avstuo-albanske %čete. V rav^ no tem okolišu so Italijani okupirali vaa Krven. Z ruska fronte. BeWin,,14. feb. —Ihiino ,od jezera Trisvijati so naši oddelki u-drli v rusko pozicijo ia so vrnili z JH)m i'ujetniki iu eim strojno puško. Prodiranje ruskih purtij in njihove operacije z, minami zakadilo od Lutska ao bile brez vsrpfha. Petrognad, 14." feb. — Naši letalci so vrgli štiri bonrbe na nemški erodroin v Kobilniku severno od jezera Naroč. Nemški letalci so pa metali bombe li^i po«tajo PtKlgitrtici uleksandrovake želez-« nice. zicije j udu o od reke Tigris. Bitka se je uadaljevala do poznega večera iu sovražniku se je kigičtio poarečibi prodreti v naše zakope na levem krilu, toda ffc-idobitev je bila drago plačana Drugi dan so Angleži bomltiA rdi rah naRe po-zieije k topovi velikega kalihra. napadov pa niso ponovili. Slovaška larodna Us taMvt>aa —-ftga Z italijanska fronte. Rim, 14. feb. — Na tirolski fronti so se včeraj vršili ljutl topniški >oji v prelazu Touale, nu Httvernein pobočtju gore Zugiui. v dolini LagaritiL Travignolo in Cordevole. V .«• Liiuur teh sr.lavov pronto. Bodite m "d prvimi v vati nv setbmi, ki bo dobil U aoetev. No od laAape, odreHti* ta kupon in potiljit« gu nam i« danes. THE BOMB SUPPLY CO., Dept. 71. no Nsaau Bt. New York. roiljfte mi pojasnila gloda hri*/pla<*ne nagrade kakor je o r.iiu/'sno v ogla.u, Ims , , „,',,,,,„............. Hitea *tev. la ulira............ Mesto (I*. Of flea) ............ Drfcava . ................ AMCENA DOBRA VINA IN LIKERafl si likili It Rl tfribn a vil li vil« družino 11 toll V BERNARDOVI VINARNI v tis. Ml BtatlsIsM Aveine. Ckksfo. III. Tdelsa Csaal 842. Mogoče %>am še nt znano, kje se dobi najbolša 'blago te trite hi po nizki ceni. Tako meato je samo too v Ameriki in to je trgovina na veliko Breman b Oagood v Pittsburgh, Pa. Parno prečitejte sledeči ceniki 4 L st. belo sli trao B. e O. rasni whisky gal. .|L7» 8 I. at. belo all trae B. s O. razni whisky gal . 140 7 I. at belo ali #rae B. s O. renal whisk? gal . B.80 10 I. at. belo ali trae B. s O. raSsi wkidkjr gal.. 6.90 12 L at. belo all tree B. s O. reaai wktskj gal -. 9A0 Pravi rial Torkoty galoa ...'........HM de A09 rista mo«ss alivovka galea.......... SJ9 de §40 Ksnjak galona ................... 92.60 de 96 00 Mi plavamo pošiljat vene atroške na vaa narošila od $5.00 in veš med Nejr Yorkom in Ckieago. Pošljite denar v priporočenem pismu ali pa poštnem ali ckspresiwin M^mey OMertf. Pišite nam v slovenskem ali krvatakem jezik«, BREMAN SL OSGOOD 112 Fdkrtoa St. PITTSBURGH, PA. JOSEPH PALL, SWvaoako-hrvaUkJ ispravMj. Nato trgov Im |e «ato»ovfjooa lote IBM. Najfinejši Klmefl ali kretkovee galon.9B.90, 99 00 Kino belo sli rsdete aamlsao vieo fl-OO galea ia ve« Hladki Tokajavar, galoa............|B» Kini Tarnal rum, galoa..,,..........9&00 /Vsv. H„rovMka. g.Ion 9240, 9900, iS . , ,»•........... A ............ Vin.ka las ta, gales........... ......9*09 Is 94J9 NORTH SIDE STATE BANK kock. srn i/t as. wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE >100,000.00 Ja Izredno pripravljen in op rami jan za poslovanj« s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in drtigimi SLOVANI. kM ggSfc— daaar ra4So frtUUŠhm v Mas. 4hm Ptaft«|eMo t oBetotaa akrasM mm PošIl|alel|em denarfa! le vedno Sk labko doner polije v staro domovine pe ln potom .potto, toda .prsjamamo ga la pod pogojem, da gole Htplafe t zamudo. Dooor ss ko v oobooom .lutajo l.ffokljoa, ampak krao|ees se vsled vojne ma- le le Po krosftUoaoi brsajavo ae ismore poslati le okregte maske p« rta, aa primer 109, 200, 800, 400. 900, 900 la tako dalle do deset tiso* kroa Za brzojavna etrotke je najboljte, de ae nem potijo 94 sa vaak sea lev; ako bede kaj preveč sli prsmslo, bomo poslali nazaj, osteoma pisali aa priamajkljej, ...........{ ortrnm aa »< Ijaulj isro.no zalit.»al, de aaj sa draar odpotlja ladl v alo/aju, $ke sa rsae MSf llllk__________ , j_ Kdor leM, da ae liple/iio Isvril po beosliloai kreojovo, aaj pripomni na dsotamj nakacnlef "potijo nej ae brtojaraa^. Cs vmm poglejte v Ust "Oles Naroda". r TVBOKA PBANK SAftSB«, BS Cortlaedt 9«r*o4. M PROSVETA Lepa Vida. (Roman. Spisal Josip Jurčič.) ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. ■M**« V mali izbiei, kateri ao bila okenca skrbno za-grnena, slonela je v postelji mlada žena, poleg m je je nedela stara mati in solze veaelja ao ae ji iskrile v očesu, ko je videla, da izgubljena, najdena, na amrt bolna hči Vida zopet ozdravlja. "Kako nem prišla aem, mat it" vpraša « bo-jaxljiviin glasom bolnica. "Tiho, tiho bodi, ne govori!" *eče stara, "flospod je ukazal, da ne amež nič govoriti, dokler njega ne bode. In ko bi goapoda ne bilo, umrla bi nam bila. Za to nikar ne govori, ljuba moja škoduje ti, rekel je, gospod je rekel !" . "Tiho bodem. — Ali povejte mi . . . me li ae zdaj ljubite, mati?" "O Vidka, Vidka, kako to vprašaš? Kako dolgo te nisein videla, kako sem prejokavala noči in dni, mislila aem, da umrjem, in hudo mi je bilo, ko nisem mogla. In nam vsem je bilo hudo, atranuo! Ali tiho bodi, nikar ne govori, gospod je rekel, da bi ti škodovalo, potrpi, *aj pride kiim-lu. Polen nam bodeš povedala, kje si bila, kaj ti je bilo, ti ubožica, ti! Le tiho bodi!" Temna rudečica Ealije obraz bolnici, ki res molči dobro dolgo, ter posluša mater, kako ji na njeno zopetno prošnjo pripoveduje o njenem sinku Tončku, kateri j< že "velik" m lep. A župnik je tudi prepovedal, da ne sme prej k njej, predno on ne vidi, da je dovolj zdrava. Njega, gospoda, je pu treba poslušati, ker je najbolj moder med ljudmi. * * i "In kaj jc on . . Anton . . . rekel T". "Vse ti povem, on sam ti pove, kader pride k nam, a dozdaj še tudi ni smel zvedeti. Tiho bo-dir šk nluje ti", prosi starka. Mladi bolnici ae rfči zaiskre, arpo pogleda mater in jo*šepetaje, ter naglo vpraša: "Samo to še: ve li ^ntmi, kj* eeip bila T Misli li kajt" "O Bog, kako bi vedel! Ni li rektj, da bi šel do konca sveta, v globočino morja, v deveto deželo pote, ko bi mu bil živ človek povedal, kje si in med kakovimi ljudmi si. Ali nobeden ni prinesel poročila ne s suhe zemlje, ne po vodi. tako da smo ze mislili, Bog te jr nam vzel za vselej, -t-Pa lezi in miruj, kaj gospod poreče, ako zve, da ga nisva poslušali." ' o n "On ne ve nič, kje »eni bila . . mrmra mlada žena kakor nama zase, zaiisne oči, dene ro( ko ba Čelo ln umolkne za dolgo ž je \e«|e| vee, nego bi bil rad. a ni ve •I« I, kitko bi ravnal, «I u bi »e večje nesreče tie bi-t«», nego Je tilt* 9o - "Pojdita k njej," reče potem in oba po^as Ho OopHtn V IiH>*. Ko \ i«Ia župnika rsgleds, .i svope jelo, n katerim ae je ravno |ieeala <• alnatjo človeka, ki ae ravuo okreva, ter vstane in pogleda župniku tako naravnost v oči, da bi bil skoro ta svoje povesil iu da razen prvega hladnega pozdrava ni vedel, kako bi razgovor začel. "Mati, pojte ven," reče Vida, m starka poslušno odide. Župnik sede. Ona tudi. kako Jef" vptaSa dultuvni svak. — Ona zstisne oči pa reče: "Kaj ne, kar se na izpovedi pove duhovnemu, mora on zainolČati in mora molčati o tem do smrti. Ni li res takof' "Kes je." "KSar sem vam jaz povedala pri izpovedi, ko ste me dobili pri tistem črnem možu, vi ne smete več povedati nikomur f" "Ksr sem pri izpovedi od tebe slišal, tega ne vem več, ne smem vedeti," reče duhovnik resno. ".In vi morate izpovedno skrivnost čuvati tudi liratu nasproti f" vpraša ona hlastno. "Tvojemu možu tako kakor vsakemu človeku," odgovori duhovnik in upre oči v tla. ""Vi ne veste nič, nič, kar vam zdaj-le povem : pomorski razbojniki eo me bili odpeljali, bila sem na Španskem, pri zleh ljudeh, težko sem prišla na ljubi dom. Tako je. Tako sem vam povedala in vi ne veste ničesar drugega. Recite mi še enkrat. Le vaa se bojim, drugi . . . drugi nihče ne bode zvedel, ne sine. Moj, moj — mož ne sme, on bi me . . "Ne govori dalje; premisli, da zdaj ne govoriš na izpovedi z menoj," reče ou zamolklo. Mlada žena pade na kolena preden j, sklene roki in ga prosi : . "Usmilite se me, pokore sem dovolj storila in vse življenje me bode vest pokorila! Vse vam hočem povedati, potem me ne boste obsojali tako ostro, kakor me zdaj. Usmilite se me in ne povejte bratu, mojemu ..." "Možu!" "Vem, da nisem vredna tega imena izgovarjati, ali zaradi svojega deteta moram k njemu, moram ki hočem, in vi mi ne smete otemniti. kar mi je sain *Bog na koncu moje nesreče posvetil." "Pred njion bodeš tudi sama odgovarjala. Htori kar hočeš. Jaz kot brat Samorodov ne vem ničesar." "Povedala vara bodem vse." , "Ničesar ne! Bolje, da ne. Vstanl In čuvaj se, da zopet ne zboliš. Mene ne bode več sem. Tudi k vam, če se vrneš domov, pridem malo odslej, kadar pa pridem, pojdi mi, kolikor moreš, a pota, da me obraz ne izda. Zdaj grem. Vzroka ni več, da si sama, pokliči očeta, pokliči mola, ali zopet pojdi, kar sauna hočeš. Že vidim, dn.;. znaš!?' M* i ' - • '• > v .^ " Župnik ofM*. Vida glavo nasloni rta bfizinl-co in premišlja, kaj pbčeti. ' , ,, w 111) -J, *(<•*.«,?IT1 (JfOJUf J !U> Vltrt )(• , /»« » Vv ŠESTNAJSTO POOLAVJE!' fi^T 0 propadu nravMrti rimskih cesarjev. Spisal Fr. Wiesthaier. Ulf JIJWMpihi " »Hlttl/'i'A. n<» *l!cilff t 0- Drugi dan je vedro nebo in jasno solnete delalo miljone bliščečih demantov po snegu ob o-beh stranel*osUegaf' tfsžši ki jeiiU-žalod BasnigoV jevega do Samorodovega doma. In po gazu Je goa-topeto1 stopical slVl oče Basni go j, z dolgo palico zatikajo jo V sneg sa podporo starim kostem, ftel je doli na obalo, da sam pove tastu nezaslišano, preVeselo novost, oj, novost, katere stari rii več upal doživetih da se je našla izgubljena ličl, Vida, ds je prišla iz daljne dežele, kakomr so jo odvlekli bili zli ljudje, da jim je morala služiti ka-kar zadnja dekla, stradati, trpeti in sam Bog ve kaj hudega še, saj je on stkr in ne more že vsega v glavi obdržati, kar ljudje pripovedujejo. Ali zdaj je, gori doma v gorki postelji, kjer ima, hvala Bogu, ki nam je dal, vsega dovolj. To veselo novico torej koraka sam stari Basnigoj povedat tastu Antonu Satnorodu. In kakor starec tako z upognjenim tilnikom predse gleda v razgaženi snežni pot, raztezajo se mu usta na dva kraja, tako da tam bliže okučma-nih ušes dve luknjici, na vsaki strani, brezzobe čeljusti po eno. In soseden delavec, ki sreča očeta Basnigoja, gleda za njim, ter sc smeje, češ, kaj ima, starina stari T Rjo je prišel na dvor svojega tasta, zagleda ga njegov vrptk, mali Tonček, ter hitro zavpije: "Stari oče. stari oče!" "Pojdi sem, Tonček, pojdi, pojdi!" kliče starec s takim čudnim glasom, da ni povedan. Deček priakoči k njemu in ga vpraša: "Kaj ste mi prinesli t Pokažite." "Mater sem ti prinesel, mater, pravo mater,*' reče starec vesel. "Kje jo pa iinatet Saj je nimate," odgovori tnala sirota. "Gori pri nas je, oče ide ponjo, po pravo tvojo mater," pripoveduje ded. "Zakaj je pa nimate pri sebi t Saj je nimate. Vi lažete . . . Kje ste pa to palico dobili, ki ima kljuko, oče, kje ste jo dobili f' "Oj ti ljuba malopndnoat mala ti; ne veš in ne iimeš, kaj ti pripovedujem; ne veš, kaj je mati, pa te moja palica bolj briga," toži ded. "Dobro jutro, oče! Kako je to, da ste prišli po takem potu!** pozdravlja ga zdajci iz hiše prišli gospodar Anton Samorod. Stari uata raztegne in od veaelja ne more is-pregovoriti, le na glas se zasmeje. "Kaj pa je!" "Vida je prišla!" vikne stan is sebe. Anton ga samo arpo gleda, s se ne gane. "Nu da, Vida, Vid«, tiaša Vida, tvoja V ids je nazaj prišla," pons vi ja atari. "Oče. ali ste jdravit!" zavpije Anto* "Zdravi Kaj ne hi bil! Ksj meniš . . .!'* .. "Ksj govorite!" -------------------' "Ne verjameš, ds je Vida prillaTT>a, dejsl »em. to je tako črnino, ds ne bode hotel verjeti. Hlej. ja« sam ntaetn verjel, predno aem Jo ridsh starki svoji iiiMnn verjel. Pa še ti pojdi pogledst, skoči gori, skočil Midva s Tončkom pridevs bolj po časi za teboj. Jaz ne morem tako hitro stopati kot ti, ta mali tudi ne. Pojdi, pojdi!" (Dalje prihodnjiš.) -(Nadaljevanja- Vojaštvo. Od cesarjev uvedene stalne vojne jele so se skoraj zavedati, da so glavni steber, glav-[na podpora vladarskemu prestolu. To spoznanje pa jih navdaja z o-šabnostjo in drznostjo, tako, da od svojih vladarjev zdaj povikša-nje plače, zdaj znižanje službenih let, često tudi oboje skupaj tirja-jo in se upro, ako ostane njihova želja neizpolnjena. *,Že zoper Tiberija (Tac. Annal. I. 16. in 31). se vzdignejo panonske in germanske legije s tako silo, da jih Dru-sus in Uermanicus komaj z lepimi besedami in obljubami pomirita. Zavoljo tega pa tudi cesarji s tem nevarnim življenjem tako dobrohotno ravnajo, ter ga pri svojem nastopu bogato obdarujejo, a tudi v oporokah ne pozabijo, ako hočejo naslednika po svoji volji na prestol spraviti. Največji upliv si je pridobila cesarska telesna straža, tako zvani praetorijanci, katere je Avgust (10 kohort po 1000 mož) ustanovil. Ker so vedno okrog cesarjeve osebe in vse z lastnimi očmi vidijo, kar cesar dela, zato ga najlažje v njegovem početju ali ovirajo, ali podpirajo. Tedaj si mora vladar najprej njihovo zvestobo zagotoviti, ako hoče varno živeti. Poveljniki in častniki cesarske straže ("praefecti praetorio" in "tribuni") so navadno kreature, sposobne vsako hudobijo v cesarskem imenu izvršiti. V svewti si svoje moči vedejo se večidel kot pravi vladarji v Rimu, ter ponujajo prestol onemu, ki jim več obeta. Tega cesarja \v-more, ker jim je premalo radodaren ali preosoren in posadijo drugega na prestol, ker od njega več dobička pričakujejo. Ženstvo. če je že moštvo preslabotno, da bi se ustavljalo časovni podlosti, k(l6 bi mogel to od nežnega ženskega spola za'htevati? K teniu je trObalo levjega poguba iri velikega zatajevanja na mega sebe, katerega pri tem spolu »ploh pogrešamo. Rimsko ŽenštVo te (lol,i Se; drži načela: "tempori tarvlVe!" to le: ustrezati vsakoja-)im strastem in uporabljati Časovne '.daboHti v svojo korist, tako da nahajamo pri njeni vse grde moške lastnosti: potratnost, lakom-riost, krutost, pohotnošt i. dr. Prikazni, ki bi' mogle za ženski ideal veljati «o redkejše, nego biseri. Ženstvo aploh ne pozna več onih nežnih čutov, kateri ločijo človeka od živalstva. Ni pri njem najti ponižnosti in krotkosti, pač pa o-šabnosti in vladoželjnosti. V svoji ničemurnosti se ne peča z drugim delom, nego z lepotičenjem, ter zapravlja tako svoje in svojega moža premoženje. Neznane so mu dolžnosti do otrok; njihova odgo-ja je izročena sužnjem. Zakonska ljubezen se le zasmehuje, preše stovanjč pa je "na dnevnem re du." Koliko posla imajo rimske Otrovnice, da pomagajo ženam iz oblasti neljuhljenega soproga v naročje ljubljenega prešestnika! "Rodil se je, oženil in umrl", to bi bil tudi v tem času primeren grobni napis mnogemu možu. Pri takih razmerah je naravno, da se možje zakonskega jarma bolj in bolj izogibljejo in si samstvo volijo, katero se jame tako širiti, da morajo cesarji proti njemu s postavami postopati in moštvo s podeljevanjem privilegij v zakonske zveze vabiti. Kako je sodilo tedaj Rimljanstvo o zakonu, pojasnjujejo nani stihi satirik%Ju-venala (Sat. VI. v 28. — 35.). Tem hočemo le ae nekoliko vzgledov ženske popačenosti pride-jati. Za Tiberija se proglasi neka Vistilija iz praetorske rodbine pri aedilih za javno hot nieo, da-si je omožena (Tac. Annal. M. 85.). Livija, Drueovs žena in Tiberije-va sinovlja, živi v prešestovanju s ministrom Sejanoin (Tsc. Annal. IV. 3.). Se z tu s Papinius se sam uamrtitl.-da reši avojo nedolžnost pred materjo, ki ga h krvosram* noati sili (Tae. Anna. VI. 119.) Sploh snana pe je skoro nevrjet .Jia-drsnmt m ;n4io1 nmr gUsovfie avojo v hotnianieo; ua izaduje se celo za uenavzočnosti svojega moža z nekim že ožeujeuim Silijem javno in slovesno poroči (Dio LX. 22. 31., Tac. AnnaL XI. 12., 26., 31., 36). Kot popolno—peie«—iaprijenou ti, katero je pognala , cesarska doba, imamo konerno ae omeniti neko posebno vrsti; ljudi, namreč takozvane "delatores" a-li ovaduike. Služeč cesarski la-kocunosti in nasilnosti, imajo ti zavrženci ta grdi posel; svoje someščane brez ozira na spol in stan, ako se s premoženjem ali značaj-nostjo odlikujejo, po gori omenjeni postavi "de maiestate" ova jati in pred sodnijo tirati, katera jih v svoji atrahopetnosti pred vladarjem skoro v-.+elej obsodi. In kaj daje povod takemu nesramnemu početju? Morda osebno sdvraštvo? O nikakor ne. Denar in zopet le denar. Za tako ovadbo se ima namreč ovadnik lepega plačila od cesarja ali pa celo iz državne zakladnice nadejati. Za denar tedaj zatajujejo te kreature vsak Človeški čut in prezirajo vse dolžnosti, katere jih vežejo na anance, prijatelje, sorodnike. Svojo delavnost je pričel ta rod za Tiberija s tako strastnostjo, da se je na za dnje ceaarju samemu pristudila Tedaj jo nekoliko ustavi, a le, da pod sledečimi vladarji s tem večo silo zopet vsplamti. Kako nesram ni in breobzirni so bili ti ovadni ki, razvidite lahko k tega, da toži Tiberija delator Vibius Sere-nus lastnega očeta, ki ga v težke verige uk len jen pred sodnijo pre klinja (Tac. Annal. IV. '28.). Za Klaudija dolži delator Suilius rimska viteza z imenom Petra ve-leizdaje, ker šta si svoje sanje ne ugodno za cesarja razlagala; oba sta bila obsojena (Tac. Annal. XI, 4). Isti ovadnik sprejme nekdaj 400.000 sestereijev (40.000 gold.) za to, da odstopi od svoje tožbe zoper nekega rimskega vite za 5 to pa nesratnnika nikakor ne ovira, da pravdio zopet začne, ko mn za njo drug vitez še več ponudi (Tac. Annal. XI. 5). Kremutis Kordug je bib v svojeh zgodovinskem delu ^Bruta in Kassija zad nja Rimljana imenoval; to mu šte jet a tožnika v pregrobo in mož se odtegne obsodbi le s samovoljno smrtjo (Tac. Annal, IV. 8S)i'Tftke 'žrtve, katerd 1 hoče delatorska dnihal pogsbiti, pa jim nana ni-časa očitati, zapleta celo sama v navzočnosti skritih prič v veleiz-dajne pogovore, ter jih potem o vadi (Dio LV1II. 1). Tako tedaj napada jezična zlob-noat teh pošasti 'Vse, česar se* ni že cesarska saimovlojnost lotila Kdor se boji prve ali pa se noče 'drugi podvreči, konča življenje z lastno roko, kadar se poguibonos-ni oblaki nad njegovo glavo zbirajo. Od tod prihaja, da je število samoumorov ravno v cesarski dobi toliko, tem bolj, ker so samomorilci pred onimi, ki čakajo na smrtni udarec od cesarske roke, dokaj na boljšem, kajti samomorilcu se ne sme niti časten pogreb zabranrti, niti oporoka ovreči (Tac. Annal. VT. 29.) Vrhu tega je časovna mehkužnost tudi za *to skrbela, da ni taka smrt pre-trtnčna; iznašla ji jc namroč pose ben način: kdor misli to dolino solz zapustiti,, prereže si žile in če nm kri prepočasi izteka, vleže se v toplo vodo, ter tako lahko hi mirno zaspi. Ce se je pa Rimljanstvo za cesarske dobe res globoko v močvirje nenravnosti pogreznilo, imamo vendar človeštvu v čast tudi nekoliko hvalevrednih izjem zaznamovati. Pičlo je sicer število takih ljudi, ki so svojo značajnost in možatost okužne saje splošne popačenoati rešili in so raji živ ljenje tvegali, kakor ji udali; tem bolj so našega spoštovanja vred ni. Za Tiberija n. pr. se Kokcejus Nerva in Arnuitia prostovoljno u-wnrtita, ker sta v svojem življe nju že dosti revščine videla in u-panja nimata, ds bi "ae vremena kedaj zjasnila" (Tac. Annal. VI. 26. in 48). A ena najsijajnejših prikazni na olmehju rimske krepost i. v tej dobi je Thraaea IVa t us, junak, ki je raje umrl, kakor d« bi se svojemu prepričanju izneveril. Ko senat. Agrippinin u-mor obravnava in Neronovi soprogi Poppaeji T>oljcf7'®st določuje, akih, niti slovesne prisege ol» ^ vem letu, imata ovadnik« Ko«*, tianus iu Mareellus Bprii^ VtfJ kov dovolj njega pred sodnij0 p^ klicati. Da bi še sramotnejAi u^j titvi ušel, prereže si žile s »toif Annal. 21. 22. 35.) (Dalje prih.) Palme. Spisal Ivan tabic. eesarice Mmaaline, Klaudijeve ao- zapusti mož prostovoljno, kajti proge Ta žena združuje v sebi vse j" kar je reči hotel, ni smel, in kar šenake nečednosti, ter zapeljuje je smel, ni hote!.** V zadnjih treh najlepše mole imenitnih in nvtme-jtettti sploh ne zahaja več v senat, nitnih stanov a koketnostjo in žu- pristudilo se mu je njegovo liznn-gaiijem v prešestovaiiju. ebira o- stvo do eeaarja. Ker ae vrhu tega krog sebe imenitne rimake dame, ne udeležuje niti javnih daritev Ko opazujemo v pozni j«,^1 ptice, kako krožijo zadnjikrat* zraku, da odlete potem v goj kraje, polasti se tudi nas nekoi* popisno hrepenenje po oni d^ zemlji. Ta zelju, ki nas spre,ulji ža od mladih dni, je nekako priro. jena človeškemu srcu. S živiaj barvami si slikamo krasoto goij kega sveta, in hrepenenje po£j nam nikdar ne ugasne. A kdo mj. sli na one tuje kraje in njih r-aro. bno lepoto, da ne bi mu prišle aa misel palme, ki jih okolica svoji] poezijo iu nepopisno krasoto, ki imate tako skrivnostno moc ^ našega srca. Prava domovina palmam ji vroči pas naše zemlje, posebno A-merike, srednje Afrike, južne A-zije in njenih otrokov. Tu se kaže jo v vseni svojem veKčanetvu ia priprosti vzvišenosti. Na obali srednjega morja se tudi nahajajo, a no vee v tolikem številu in taki krasoti. V Evropi raste divja u-mo ena, ki jo imenujejo pritli-často palmo (Chaimaerops huini-lis). Že njeno ime nam pravi, da je le revna, onemogla sestra onih vrst, ki zibljejo svoje košate vence pod bolj vročim solneeui. . Skoro vse palme imajo enojno, brezvejnato deblo, ki se vzdiguje časih do sto čevljev nu? zemljo. Na vrhu tega šibkega debla, ki ga pripogujejo hudi viharji časih do tal, razvije se velikanski vene« dolgih, mahalasto uli pernato rai-cepljenih listov, pod njimi pa evi-ti in pozneje plodovi. Zilružene so palme malokedajt veTike gozde, kakoršni so pri naa, temuč v manjših logSh majejo svoje !epe vence visoko gori pad dni-gimi drevesi. Prebivalci jih radi saide okolo ivojrh koč in tu poA njihovo senco vživajo mnogovnrt; ne dobrote, ki jim jih podajejs palme s pre čudno radodarnoatjo. Tudi pri nas jih rabimo za razne potrebe, in težko bi jih zopet pogrešali. Z debli' vejuate, terstins-stp ipalme (Calamus Draco) sezni ni se Človek navadno le poprej, predno je sploh kaj čul o palmah — njene tanke, vitke veje »o bile izpodrinile kmalu domačo lesko iz naših šol starega »topita, in * pač še mnogim v predobrem spominu kot izvrstno — učilo! h njih delajo razne pletenine, stole, dežnike, palice, tičnike In drugo lahko orodje. Plodovi njeni imajo v sebi m-dečo smolo, zmajevo kri, ki daj« sežgana dober zobni prah. Na* ženstvo nosi slamnike rz ličja ne-kč druge palme; olje raznih vrst daje izvrstno milo, sreče itd. A vse to se nc da primerpati z ne številnimi darovi, ki jih dele palme prebivalcem svoje domovine. Koče si postavlja ondotno ljudstvo iz palmovih debel, krije m z njenimi peresi. Sad palme j'» daje zelenjavo, zdravo fn okusn« pijačo, mleko, olje in mnogt) drugih reči, ki so za življenje onil priprostih narodov nerzoglhno potrebne. Pri nas nimamo d rev«* ki bi sc moglo meriti s palmo -ni «e tedaj Čuditi, da se izkazuje tem rastlinam skoro božja in da imajo neizmeren vpliv zgodovini in duševnem razvoja vročega sveta. Nam se je treba od zore do mrij ka truditi za svoj živež, duh n* dela iznajdbe, ki nam lajna jo tff' k a ročna dela, ki so nss privw do visoke stopinje omike: a tsja stavi srečni rod svoje šotore P*J palmove vence in čaka brez ttf da in pota, da niu dozore obiP; sad. Onega boja za bitje, k' • kaže pri nas, tam ne poznajo. M th palma jih preakrbuje z v«*j če saj- jim treba za njlti prir1"0*1 življenje. Lahko si tedaj razlagamo, da Ž zaostal tropični svet v duševne« oziru daleč za nami. Tftkn & bile palme veliko iraenitnost v rtf-voju onih krajev, vplivale *> » vsako dejanje ljudstva. tesno s vero, ggodovino. w' mi in navadnimi vročega sveta (Dalje prihodnjič.) ter aluži skupno z njimi moški po- in žrtvovanj z« NeronA, niti odi Kabirajto i želji vosti, ispremeiuvii palačo! njega ustanovljenih iger Juvenal- I