GrosuPlje (centrala sP 908 KLASJE 2004 352(497.4 Iva OBČINA IVANČNA GORICA POŠTNINA PLAČANA PRI '.95 IVANČNA GORICA 1200401 2 icna. bor i cH) ,...... m cz I r- H KNJIŽNICA GROSUPLJE ADAMIČEVA 15 1290 GROSUPLJE Številka S 004 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... ...za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamasiamas.si BESEDA UREDNIŠTVA Ljudje tako radi pozabljamo, kajneda? Verjetno smo pozabili tudi na to, da radi pozabljamo. In še več: najhitreje pozabljamo pomembne stvari. Včasih se je dobro spomniti. Pogled nazaj nam pove, kaj je vredno, kaj ne, kaj pomembno, kaj lepo, kaj so prave vrednote... V naši občini bo to leto zaznamovano z obletnicami. Takšnimi in drugačnimi, vse pa v sebi nosijo spomin na preteklost. Šele ob obletnicah lahko vidimo, kako smo se spremenili in koliko dosegli v določenem času. Obletnice so čas za slavje, zabavo in tudi premislek. Premislek o tem, kje smo začeli in do kod smo prišli. Mogoče vam bo tudi katera od mnogih prireditev, s katerimi bomo obhajali obletnice v naši občini, obudila spomin na kaj. Morda boste na podlagi izročila in .sprememb v času lažje zagledali odgovore. Naj bo tako. BHHIII^ 25. JUNIJ - DAN DRŽAVNOSTI mm SREČANJE ti NA POLŽEVEM £3 OBČINI IVANČNA GORICA IN GROSUPLJE VAS VABITA NA SVEČANOST V POČASTITEV DRŽAVNEGA PRAZNIKA. KI BO V PETEK, 25. JUNIJA 2004. PROGRAM: 12.00 - maša Za domovino pri sv. Duhu 13.00 - promenadni koncert Godbe Stična - športne igre 15.00 - osrednja slovesnost od 16. ure - zabavno popoldne ULJUDNO VABLJENI ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA ŽUPAN OBČINE CROSUPUE Jernej LAMPRET Janez Lesiah ROMSKA PROBLEMATIKA _•_......... 'iiaimm. ■ ' \ ŽE TRONT I t stTO PORTRET D0RETA JUŽNE - dobitnik Jurčičevega priznanja PRAZNIK OQm OBČINE ~Z . IVANČNA MAJ GORICA str. 2 TABOR PEVSKIH ZBOROV NEDELJA, 20. junij 2004 IkTERALTA • VHOMHO V Si.OV««*MI DOM IV N.ivo UMU, ULl 04I/H4d (IM Intrmll.(I.o.u..SM0M lic, Ijuhljiinu Ivi.: 01/511 16 24, Fax: »l/Sl I 15 4.« Okna Intel-alta omogočajo višjo kulturo bivanja! SENČILA Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 rUCELJ mm 11 ■ 111 i mm IGNAC CUOEU • p __J SUcn. 102. , VTKI ivanen« Gori« M/Mm OV7B78 535 asm 041/757 055 120040157,5 PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA IN PODELITEV NAGRAD 29. maja smo praznovali občinski praznik. Bilo je še posebej slovesno, saj smo pred desetimi leti dobili svojo občino. JERNEJEVA MALHA Pristani na tleh hi bil lahko naslov filma za našo zakonodajo, ki je v mnogo primerih neiivljenjska, nerazumljiva in včasih tudi nečloveška. Vse lepo in prav, dokler se ne srečujemo z zahtevami, ki jih hočemo prenesti v prakso in dejanja. Pogosto ugotavljamo, da nam manjka pravih usmeritev, razlag na zakonodajo pa je v izobilju. Vendar, ko iščemo pristojnosti in pooblastila, je za razreševanje celostnega problema odgovorno tako veliki) institucij in resorjev, da dejanja izostanejo. Nekdaj smo dejali: če je vedro, zagotovo ni vode, zdaj pa voda je, vendar vedra ni. . Pri številnih investicijah se nam zatika zaradi nerešenih denacionalizacijskih zahtevkov nepremičnin, saj celi projekti prav zaradi tega ostajajo le v zasnovi. Pot je neopredeljena, kar bega upravljalca, pa tudi bodočega lastnika. Taki problemi so najbolj pereči tam, kjer je stvar treba hitro rešiti, še posebej pa tam, kjer gre za varnost občanov in izpolnjevanje zakonskih obveznosti, ki narekujejo razvoj. V tem primeru mislim na vzpostavitev ustreznega cestišča za večjo varnost v cestnem prometu, saj se je promet v desetletnem obdobju zelo povečal, zemljišče pa je v denacionalizacijskem postopku, zato ga ta ali drugi uporabnik ne sme uporabljati. Drugi primer je dograditev šole, kije že dobila vsa soglasja in finančno podporo od občine in države, zemljišče ob obstoječem objektu pa je pod hipoteko denacionalizacijskih upravičencev. Prav zaradi dolgotrajnih postopkov se lahko ves projekt še zavleče; druga pot pa kaže na rešitev problema mimo postopkov za javno dobro brez škode in ogrožanja lastninske pravice. Najde pa se tudi drugačno razumevanje - ne vemo, v čigavo korist, vemo pa, v čigavo škodo. Z veseljem pa le lahko povemo, da je občina v desetletju obstanka zabeležila veliko uspehov, ki so bili predstavljeni ob njenem jubileju. Ko praznuje občina, praznujemo vsi tisti, ki nam je pomembna skrb za razvoj. Tudi letošnje praznovanje petdesetletnice Livarja iz Ivanine Gorice in Turističnega društva bomo skupaj z občino obeležili na slavnostni način ob otvoritvi obeležja in manjšega parka pred parkiriščem v Ivančni Gorici. Lepote in znamenitosti, ki so temelj našega območja, z mističnim pogledom na vodo in železo, je znal gospod Leopold Sever vnesti v reliefno podobo. Sicer pa o tem govori knjiga avtorja Severne strani našega časopisa, ki bo še natresla novih informacij in potrdila, da je smisel življenja tudi v lepoti, ne le v zgradbah in cestah. Več bomo o tem povedali ob otvoritvi lega dela, ki se bo lepo prilegalo osrednji občinski vedutir To leto bomo odpirali športno dvorano in z osrednjo prireditvijo na Polževem odprli javno vodovodno omrežje tudi v tem predelu občine. Dvanajst kilometrov dolgo omrežje bo napajalo šest vasi in obsežno vikend naselje na polževski planoti. Še kar nekaj pa bo treba postoriti na sekundarnih vodih in priključkih. Urejenost na regionalni cesti Ivanina Gorica-Žužemberk se po odsekih žal počasi, sema-forsko zamaknjeno, ureja. Skozi vas Muljava se opravljajo zadnja dela, Direkciji za državne ceste še naprej ostaja večji del uničenega cestišča, ki bo ob modernizaciji še naprej žalostilo uporabnike, tako kot se dogaja ob gradnji mostov, ki v ničemer ne simbolizirajo hitrega prehoda preko vode. Se veliko strpnosti in obzirnosti bo treba, preden bo cestišče dobilo gladko črno podlago. Vse se vrti okoli sredstev. Župan Jernej uradne ure upravne enote grosuplje v ponedeljek v sredo v petek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure od 8. do 13. ure. Na začetku prireditve je družina Stcklasa izvedla slovensko in evropsko himno, še pred tem pa smo lahko pred kulturnim domom poslušali zvoke Stiske godbe. Voditeljica Nuša Volkar je našo občino opisala z besedami Josipa Jučiča; ravno letos praznujemo 160-letnieo njegovega rojstva. Župan Jernej Lampret je v svojem govoru poudaril, da se je Ivančna Gorica in okolica v desetih letih razvila v uspešno občino, ki iz dneva v dan izboljšuje tako področje šolstva kot javnokomunalne infrastrukture in soeialc; kulturna, turistična, ribiška in gasilska društva pa so prav v tem času - ob vstopu v Evropsko unijo, storila veliko za skupnost in občino. Zupan je poudaril, da je nezaposlenost pri nas nižja od državnega povprečja, a so socialni programi vendarle nujni, saj obstajajo ljudje, ki niso usklajeni z nami. S temi besedami se je dotaknil romske problematike, ki je ravno v teh dneh dosegla vrhunec. Gospod Lampret je povedal, da je žalostno, da država oz. vlada ni sposobna urediti tega problema. A kot je poudaril, je prepričan, da se bo tudi to sčasoma uredilo. Tako kol se bosta uredila tudi industrijska cona in pokopališče v Šentvidu, ki je razdvojilo ljudi. Kot dokaz, da smo v zadnjih letih vendarle veliko dosegli, je naštel pridobitve, kot so šola v Stični, urejanje cest, skorajšnja športna dvorana, ki bo med drugim pomenila prostor za treninge in tekme tudi našim prvim prvoligašem - rokometašem Sviša. Tudi nogometni klub Livar se približuje vrhunskim uspehom. Predstavil je tudi trenutna prizadevanja: kmalu se bo začela adaptacija šole v Šentvidu, pa na Krki in v Zagradcu, gradnja vodovoda na Polževski planoti se bliža koncu, gradi in adaptira se cesta od Ivančne Gorice proti Žužemberku, gradijo čistilno napravo v Šentvidu. Zbrane v dvorani je spomnil tudi na številne okrogle obletnice: poleg 10-letnice Občine je letos, kot smo že omenili, tudi 160-letnica rojstva J. Jurčiča, 50-lctniea Livarja ... Župan je poudaril tudi, da uspehi, kol je Akrapovičcv, ko je postal podjetnik leta, privabljajo nove ljudi v našo občino. Kmalu bomo imeli tudi Mercator. Upajmo pa, da ne bomo imeli cestnine. Poleg naštetih uspehov je poudaril tudi, da imamo zelo uspešna in številna kulturna, turistična in druga društva. Eno izmed zelo uspešnih je prav gotovo tudi letno gledališče na Muljavi, ki iz leta v leto privablja na tisoče ljudi na svoje predstave. Član društva Primož Bradač je prebral odlomek iz Jurčičevega dela Spomini na deda. Moški pevski zbor Firmus Kulturnih društev Zagradec in Dvor pa je priredilev poprestril z lepimi slovenskimi pesmimi. Njihov zborovodja je Roberl Kohek. Na prireditvi je zapel tudi solist Lojze Peček, na harmoniko pa ga je spremljal Janez Ciorišck. Del družine Sleklasa - mami Marta in hčerki Jerica in Nu.ška - je prireditev popestril še z igranjem na violino in plesom valov. Na koncu pa je mlada glasbena skupina Don't ask mnoge v dvorani presenetila: nekatere tako, druge pa drugače, saj so mladi glasbeniki odigrali tri avtorske rockovske skladbe. NAGRADE OBČINI IVANČNA GORICA Na prireditvi so podelili tudi priznanja Občine ljudem, ki bogatijo našo skupnost. Najvišje priznanje - Zlati grb Občine Ivančna Gorica - je letos prejel Pavel Peter Groznik. Za nagrado ga je predlagal Občinski odbor Nove Slovenije. Pavel Groznik je prvi in edini predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, in tako je sodeloval pri nakupu zemljišč za novo osnovno šolo, otroški vrtec ... Skoraj dvajset let je bil predsednik krajevne skupnosti Višnja Gora in je tako aktivno sodeloval pri asfaltiranju številnih cest in vodovodov, pri gradnji telovadnice, športnih igrišč, vrtca idr. Vse to je prispevalo k razvoju Višnje Gore in tudi občine, liil je tudi predsednik Turističnega društva Višnja (iora. Tudi sedaj je pobudnik in organizator mnogih že tradicionalnih prireditev, kot je med drugimi Anin sejem. Pavel GrOZIlik je tudi predsednik medobčinske komisije za oceno najbolje urejenih naselij, kulturne dediščine in kraških pojavov. Je tudi pobudnik in ustanovitelj Planinskega društva Polž. Občasno sodeluje pri občinskem časopisu Klasje in je urednik glasila Višnjan. S svojo pobudo je lani pripomogel tudi k odmevni svečanosti ob dnevu državnosti na Polževem. S svojim delom v različnih društvih in organizacijah je občini dal pomemben pečat za dobro vseh. Podelili so tudi nagrado Josipa Jurčiča: letos sla jo prejela ravnatelja Milan .lev-nikar in Marinka Piškur. Milana .levnikarja je predlagal Občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Zdajšnji ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča seje kot profesor matematike redno zaposlil na Srednji šoli Josipa Jurčiča leta I9K2 in vedno je bil izredno priljubljen med dijaki. V šoli je bil vedno aktivno vključen v organe upravljanja; dva mandata je bil član republiške komisije za matematiko, od uveljavitve zakona o maturi pa je že tretji mandat član Republiške predmetne komisije za matematiko. Zadnjih osem let, z vmesno dveletno prekinitvijo, je zborovodja šolskega mešanega pevskega zbora, že od lela 1977 dalje pa je tudi organist in zborovodja cerkvenega mešanega pevskega zbora v Višnji Gori. Zelo bogato je ludi njegovo delovanje na družbenem in političnem področju, čeprav ni član nobene stranke. Med leti 1996 in 2000 je bil član sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora ter delal izredno zavzeto in konstruktivno. Ravnateljico Osnovne šole Stična pa je za nagrado Josipa Jurčiča predlagal kolektiv delavk in delavcev Osnovne šole Stična. Marinka Piškur kot ravnateljica skrbi za vsakdanji dan Osnovne šole Stična že 2(1 let. Sprejema vse novosti, vendar pa se hkrati zaveda, da zgodovina šole sega že dolga stoletja nazaj. Tako je med drugim organizirala in podpirala delo raziskovalnih taborov in nalog na matični šoli v Stični in na njenih podružnicah. Zavzela se je tudi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, in tako že od šolskega leta 1986/87 v OŠ Stična deluje oddelek s prilagojenim programom. Aktivno je sodelovala tudi pri uvajanju devetlelke. Posebno skrb pa posveča prenovitvam podružničnih šol, tako da se njihovi pogoji življenja in vzgojno-izobražcvalno delo približujejo matični šoli. Lela 1999 je Marinka Piškur v novo šolo pospremila učence v Višnji Gori, lani pa v Ivančni Gorici. Plaketa Antona Tomšiča pa je letos šla v roke Pevskega društva Šentvid pri Slični -zanj je nagrado prevzela Alenka Šteli in Knjižnice Grosuplje - Izpostave Ivančna Gorica; zanjo pa je nagrado prevzela vodja Ksenija Medved. Pevsko društvo Šentvid pri Stični je lani praznovalo že 20-letnico delovanja. Vanj je včlanjenih I 15 članov in je eno večjih društev v občini. Tudi njegova dejavnost je zelo razvejana, saj v okviru društva delujeta moški in ženski pevski zbor, dve otroški in odrasla folklorna skupina ter gledališka skupina. Moški in ženski pevski zbor delujeta neprekinjeno že 35 let, pevci pa so nastopali po Sloveniji in tudi v tujini. Folklorna skupina Vidovo združuje mlade plesalke in plesalce, ki dosegajo zavidljive rezultate, ne samo na občinskem, ampak mili na državnem nivoju. Letos so šentviški plesalci kot edini iz Slovenije dobili povabilo za sodelovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Mehiki. ( Hedališka skupina Vidovo pa skoraj vsa ko leto pripravi novo predstavo; do sedaj so uprizorili predstave Stiičck milijonar. Jezični dohtar Petelin, Kaslelka, Zupanova Micka, Mrtvi ne plačujejo davkov, Habakuk, Jara meščanka. Moj ala, socialistični kulak. V petih letih delovanja knjižnice Ivančna Gorica so, poleg vsakodnevnega dela z Uporabniki pri izposoji gradiva in posredovanju informacij, v knjižnici organizirali tudi veliko prireditev in dejavnosti. Kljub očitnemu pomanjkanju prostora so večkrat organizirali razna stokovna predavanja, predslavilve polopisov, srečanja, likovne in fotografske razstave. V knjižničnih prostorih so zrasle in še rastejo pomembne vrednote, kot so pozitiven odnos do znanja, ljubezen do branja in radost ob srečevanju ljudi. Knjižničarji so radi sodelovali s študenti, invalidi, mladimi in odraslimi animatorji ter iskali poti do vseh in vsakogar. Dobilnik Zlalega giba Pavel Orožnik se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil za nagrado z besedami: »Lepo je biti soob-čan naše prelepe občine." SS Ustanovitelj časopisa KLASJE jc Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-40(1, fax: 7869-401, e-mail: kWsje.casopis@8iol.net, Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Natalija Pavlin, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Sc-nica (kultura), Nataša Erjavce (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; I isk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. ŠENTVIŠKO POKOPALIŠČE ŠE VEDNO NA DNEVNEM REDU -ODSTOP SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTVID PRI STIČNI 1'red osrednjo slovesnostjo ob občinskem prazniku so se 28. maja zbrali občinski svetniki na 13. seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Seja, sicer praznično obarvana in s torto posladkana, ni bila nič manj delovna kot dosedanje, saj je dnevni red obsegal nekaj problemskih aktualnih točk. Takoj po sprejetju zapisnikov (redne, izredne in korespodenčne seje) je župan Jernej Lampret seznanil prisotne Z odstopom 11 članov (od 13) KS Šentvid pri Stični. Njihov odstop je povezan s težavami okoli šentviškega pokopališča, o katerem smo že pisali. Iniciativni odbor za enakovredno uporabo obeh pokopališč v Šentvidu je za petek celo napovedal javni shod, pa ga potem niso izvedli. Občinski svet seje seznanil z odstopom sveta KS Šentvid pri Stični, sprejeli pa so tudi že sklep, da volilna komisija razpiše predčasne volitve za celotni svet KS Šentvid pri Stični, ker je odstopila večina članov sveta. Kasneje je na seji direktor občinske uprave Janez Radoš podal tudi informacijo o pokopališču v Šentvidu pri Stični, in sicer z zakonskega vidika. Svetniki so po burni razpravi sprejeli sklep, da se začne postopek spre- membe veljavnega odloka, in sicer na tak način, da bo možno pokopavanje na obeh pokopališčih. Dušan Strnad je še predlagal, naj se v tem primeru angažira še dodatnega pravnika, ki bo v pomoč občinski upravi pri reševanju nastale situacije. Sprejetje sklepov z 1° glasovi za, je župan pospremil z besedami, »...da bo enkrat že prišel čas, ko bodo ljudje spoznali, da je pokopavanje na dveh pokopališčih povsem nepotrebno ...«. V kontekstu šentviškega pokopališča so svetniki sprejeli tudi Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o pokopališčih, pokopališčem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Ivančna Gorica, ki se glasi, da »lahko župan s sklepom prenese upravljanje s pokopališči na drugo krajevno skupnost v občini ali na Javno podjetje.« NA SEJI SO SPREJELI SE... ... predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja za imenovanje članov občinske volilne komisije in imenovanje članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ravno tako so sprejeli tudi Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvenc storitve pomoč družini na domu in Dokument identifikacije investicijskega projekta za dograditev Osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Na koncu seje so svetniki dali šc pobude in vprašanja, ki jih je iz seje v sejo več. Tako so tudi predlagali, da se le-ta prestavijo z zadnje točke dnevnega reda na drugo točko, takoj po sprejetju zapisnika. "P STRELJANJE NA KRKI Napetosti med Romi in občani občine Ivančna Gorica, predvsem tistimi, ki živijo v bližini romskih taborov, so vedno obstajale. Do vrhunca pa je prišlo v nedeljo, 16. maja, okoli 21. ure, ko je v vasi (liabrovčec pri Krki zapokalo. Okoli 25 krajanov Krke se je odločilo, da vzamejo stvari v svoje roke in zahtevajo, da se nezakoniti tabor Romov pri vasi Krka odstrani. Tabor so Romi postavili na zasebnem zemljišču, in kakor je povedal lastnik Jože Satlar, mu je bil tako skoraj onemogočen dostop do lastnega zemljišča. Udeležence iz skupine krajanov nam je povedal, da so se okoli devete ure zvečer miroljubno, brez orožja, odpravili do tabora, da bi Rome tako pregnali. Nato sta se z osebnim avtomobilom renault clio pripeljala 26- in 28-letna Roma iz bližnjega tabora, in kot je povedal, sta zapeljala v gručo domačinov. Druga stran, Romi, pa pravijo drugače: da so namreč prepir začeli domačini, Pri tem od domačinov ni bil nihče ranjen, krajani pa so po tem dogodku avtomobil clio prevrnili na bok. Pri prevračanju seje poškodoval Rom s Kužcljevca. Nalo pa sta se s kombijem pripeljala, kot nam je potrdil tudi Peter Kralj s policijske uprave Ljubljana, 18-lctni Rom in leto starejše dekle. Potem pa se je začelo streljanje, v katerem je bil v zatilje ranjen Krcan Drago Strah, ki pa je zdaj že skoraj okreval po poškodbi. V prepiru je bil poškodovan tudi 28-let-ni Rom. Vsi štirje Romi so se po dogodku odpeljali, vendar so policisti še istega večera prijeli 2č>-letncga Roma in 19-letno Romko, kasneje pa tudi 18-letnika, ki je streljal, in 28-lctne-ga Roma, ki je vozil clio. Domačini so povedali tudi, da so policisti prišli šele kakšno uro po dogodku. Slišala so se tudi obtoževanja, češ da so policisti v križišču na Krki stali žc med samim streljanjem, a so dobili ukaz, da ne smejo na prizorišče, dokler ne bo konec obračuna. Bden izmed udeležencev je povedal, da so policiste prosili za spremstvo, a jim niso ugodili. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Zaradi nedeljskega incidenta je bila takoj naslednji dan, 17. maja, sklicana izredna seja Sveta Občine Ivančna Oorka. Poleg vseh svetnikov so se je udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, predstavnika iz Urada vlade RS za narodnosti, mag. Stane Ba-loh in Mihaela Brczar, predstavnika Zveze Romov Slovenije, in sicer podpredsednik /veze Anton Hudorovac in Damjan Hrvat. Seje pa se je udeležil tudi komandir policijske postaje Grosuplje Ludvik Kastelic. Zupan Jernej I ampret je na začetku seje povedal, s čim se soočajo bližnji sosedje romskih taborov. Povedal je, da si Romi vzamejo preveč pravice, da kradejo in za to niso kaznovani. Poudaril pa je, da je bilo streljanje res kaplja čez rob. Opozoril je na dejansko nevarnost dogodka na Krki lahko bi bilo še bolj krvavo, če že ne pravi masaker. Zupan je na seji opozoril, da naj ne bi kdo obtoževal krajanov, češ zakaj so sploh šli v tabor. Domačini so morali vzeti stvari v svoje roke, je povedal Lampret. saj je bilo stanje nevzdržno in kmalu bi se lahko iz majhnega tabora razvil novi tabor. Župan je tudi pripomnil, da je policija verjetno storila veliko premalo. Komandir policijske postaje Ludvik Kastelic je povedal, da nimajo dejanskih pooblastil, da bi lahko Rome pregnali s privatnega zemljišča. Vse, kar lahko storijo, je, da naredijo zapisnik, nato pa mora lastnik civilno tožiti nezaželenega naseljenca. Slišati jc bilo negodovanje, češ tla policisti enostavno ne ukrenejo nič, da raje ustavljajo ■.navadne« državljane, ker vedo, tla bodo od njih dobili denar, Romov pa si ne upajo, pa čeprav se vozijo naokoli z neregistriranimi vozili in brez izpita. Mnogi udeleženci seje so govorili, tla si Romi preveč dovolijo zato, ker enostavno nič ne delajo, saj dobijo veliko denarja od Centra za socialno delo. Direktor Centra za socialno tlelo Grosuplje Bojan Pucelj je povedal, da s tem denarjem, ki ga prejmejo od ( cntra. ne morejo kupiti orožja, kajti denarja ni toliko, kakor govorijo nekateri. Pucelj je povedal, da čeprav so nekateri izmeti Romov zaprti, ne pomaga prav veliko - prepričan je, da včasih represivni ukrepi, kol je zapor, še poslabšajo zadeve. Saj, kot je dejal Pucelj, se še poglobijo zveze in poznanstva v svetu kriminala, ko pridejo v zapor in potem iz njega. Predstavnika Zveze Romov Slovenije sta opozarjala vse zbrane, da se ne sme vseh Romov vreči v isti koš, kajti niso vsi Romi nevarni in nimajo vsi orožja. S to ugotovitvijo so se strinjali skoraj vsi zbrani v sejni sobi Občine, kije bila veliko premajhna za vse. Anton Hudorovac je predlagal, da bi se problem veliko bolje reševal, če bi imela občina stik z Romi; še najbolje bi bilo, če bi imeli predstavnika v občinskemu svetu. Ob tem predlogu je bilo slišati kar veliko negodovanja, saj nekateri menijo, da se z Romi ni mogoče niti pogovarjati, v občini Ivančna Gorica pa ni dovolj stalno ki so jih sprejeli na drugi izredni seji 26. avgusta 2003 in je bila sklicana zaradi romske problematike. Pristojni in župan so povedali, da so sicer sklepe poslali na ustrezne naslove, pa dejansko niso prejeli konkretnih otlgovorov. Župan jc iz seje in pogovorov izluščil naslednje sklepe: 1. Treba je sprejeti romski zakon, na osnovi katerega bomo zaščitili tudi vse okoličane, ki. če hočejo ali nočejo, živijo v bližini romskih taborov. 2. Obvezno je treba vrniti policijsko postajo v Ivančno Gorico, 3. Ministrstvo za notranje zadeve mora takoj vzpostaviti evidenco vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. 4. 65. člen Ustave je treba do popolnosti upoštevati in spoštovati; vsi bi morali biti enaki pred zakonom, kajti sedaj smo prišli tako daleč, da se ljudje zaradi pritiskov Romov bojijo govoriti o težavah, ki se dogajajo na njihovem dvorišču. PROTEST NA KRKI prijavljenih Romov, da bi imeli po zakonski podlagi zagotovljenega predstavnika v občinskem svetu. Seje se je udeležil tudi podpredsednik krajevne skupnosti Bučna vas Silvo Mesojedec. V Bučni vasi v občini Novo mesto se tudi soočajo z velikimi problemi in nesoglasji med občani in Romi. Že na seji je Mesojedec pozval vse predstavnike občine na shod. ki se je zgodil 27. maja pred poslopjem Vlade v Ljubljani. Svetniki so opozarjali tudi na sklepe, Po izredni seji v Ivančni Gorici so se skoraj vsi predstavniki odpeljali proti Krki, kjer so pred Družbenim centrom organizirali protest krajanov. Ta se je odvijal v zelo nemirnem in napetem vzdušju in predsednica krajevne skupnosti Krka Andreja Kamin Fink jc kar težko mirila vse zbrane, ki jih je nagovoril župan Jernej Lampret in še enkrat ponovil sklepe, sprejete na seji Občinskega sveta. Prisotne so nagovorili tudi predsedniki bližnjih krajevnih skupnosti, pro- nuduljevunje na strani 4 PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA IN PODELITEV NAGRAD 29. maja smo praznovali občinski praznik. Bilo je še posebej slovesno, saj smo pred desetimi leti dobili svojo občino. JERNEJEVA MALHA Pristani na tleh hi bil lahko naslov filma za našo zakonodajo, ki je v mnogo primerih neživljenjska, nerazumljiva in včasih tudi nečloveška. Vse lepo in prav, dokler se ne srečujemo z zahtevami, ki jih hočemo prenesti v prakso in dejanja. Pogosto ugotavljamo, da nam manjka pravih usmeritev, razlag na zakonodajo pa je v izobilju. Vendar, ko iščemo pristojnosti in pooblastila, je za razreševanje celostnega problema odgovorno tako veliko institucij in resorjev, da dejanja izostanejo. Nekdaj smo dejali: če je vedro, zagotovo ni vode, zdaj pa voda je, vendar vedra ni. Pri številnih investicijah se nam zatika zaradi nerešenih denacionalizacijskih zahtevkov nepremičnin, saj celi projekti prav zaradi tega ostajajo le v zasnovi. Pot je neopredeljena, kar bega upravljalca, pa tudi bodočega lastnika. Taki problemi so najbolj pereči tam, kjer je stvar treba hitro rešiti, še posebej pa tam, kjer gre za varnost občanov in izpolnjevanje zakonskih obveznosti, ki narekujejo razvoj. V tem primeru mislim na vzpostavitev ustreznega cestišča za večjo varnost v cestnem prometu, saj se je promet v desetletnem obdobju zelo povečal, zemljišče pa je v denacionalizaeijskem postopku, zato ga ta ali drugi uporabnik ne sme uporabljati. Dmgi primer je dograditev šole, ki je že dobila vsa soglasja in finančno podporo od občine in države, zemljišče ob obstoječem objektu pa je pod hipoteko denacionalizacijskih upravičencev. Prav zaradi dolgotrajnih postopkov se lahko ves projekt še zavleče; druga pot pa kaže na rešitev problema mimo postopkov za javno dobro brez škode in ogrožanja lastninske pravice. Najde pa se tudi drugačno razumevanje - ne vemo, v čigavo korist, vemo pa, v čigavo škodo. Z veseljem pa le lahko povemo, da je občina v desetletju obstanka zabeležila veliko uspehov, ki so bdi predstavljeni ob njenem jubileju. Ko praznuje občina, praznujemo vsi tisti, ki nam je pomembna skrb za razvoj. Tudi letošnje praznovanje petdesetletnice Livarja iz Ivančne Gorice in Turističnega društva bomo skupaj z občino obeležili na slavnostni način ob otvoritvi obeležja in manjšega parka pred parkiriščem v Ivančni Gorici. Lepote in znamenitosti, ki so temelj našega območja, z mističnim pogledom na vodo in železo, je znal gospod Leopold Sever vnesti v reliefno podobo. Sicer pa o tem govori knjiga avtorja Severne strani našega časopisa, ki bo še natresla novih informacij in potrdila, da je smisel življenja tudi v lepoti, ne le v zgradbah in cestah. Več bomo o tem povedali ob otvoritvi tega dela, ki se bo lepo prilegalo osrednji občinski vedutir To leto bomo odpirali športno dvorano in z osrednjo prireditvijo na Polževem odprli javno vodovodno omrežje tudi v tem predelu občine. Dvanajst kilometrov dolgo omrežje bo napajalo šest vasi in obsežno vikend naselje na polževski planoti. Še kar nekaj pa bo treba postoriti na sekundarnih vodih in priključkih. Urejenost na regionalni cesti Ivančna Gorica-Žužemberk se po odsekih žal počasi, sema-forsko zamaknjeno, ureja. Skozi vas Muljava se opravljajo zadnja dela. Direkciji za državne ceste še naprej ostaja večji del uničenega cestišča, ki bo ob modernizaciji še naprej žalostih uporabnike, tako kot se dogaja ob gradnji mostov, ki v ničemer ne simbolizirajo hitrega prehoda preko vode. Se veliko strpnosti in obzirnosti bo treba, preden bo cestišče dobilo gladko črno podlago. Vse se vrti okoli sredstev. Župan Jernej uradne ure upravne enote grosuplje v ponedeljek v sredo v petek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure od 8. do 13. ure. Na začetku prireditve je družina Steklasa izvedla slovensko in evropsko himno, še pred tem pa smo lahko pred kulturnim domom poslušali zvoke Stiske godbe. Voditeljica Nuša Volkar je našo občino opisala z besedami Josipa Jučiča; ravno letos praznujemo 160-letnico njegovega rojstva. Župan Jernej Lampret je v svojem govoru poudaril, da se je Ivančna Gorica in okolica v desetih letih razvila v uspešno občino, ki iz dneva v dan izboljšuje tako področje šolstva kot javnokomunalne infrastrukture in sociale; kulturna, turistična, ribiška in gasilska društva pa so prav v tem času - ob vstopu v Evropsko unijo, storila veliko za skupnost in občino. Župan je poudaril, da je nezaposlenost pri nas nižja od državnega povprečja, a so socialni programi vendarle nujni, saj obstajajo ljudje, ki niso usklajeni z nami. S temi besedami se je dotaknil romske problematike, ki je ravno v teh dneh dosegla vrhunec. Gospod Lampret je povedal, da je žalostno, da država oz. vlada ni sposobna urediti tega problema. A kot je poudaril, je prepričan, da se bo tudi to sčasoma uredilo. Tako kot se bosta uredila tudi industrijska cona in pokopališče v Šentvidu, ki je razdvojilo ljudi. Kot dokaz, da smo v zadnjih letih vendarle veliko dosegli, je naštel pridobitve, kot so šola v Stični, urejanje cest, skorajšnja športna dvorana, ki bo med drugim pomenila prostor za treninge in tekme tudi našim prvim prvoligašem - rokometašem Sviša. Tudi nogometni klub Livar se približuje vrhunskim uspehom. Predstavil je tudi trenutna prizadevanja: kmalu se bo začela adaptacija šole v Šentvidu, pa na Krki in v Zagradcu, gradnja vodovoda na Polževski planoti se bliža koncu, gradi in adaptira se cesta od Ivančne Gorice proti Žužemberku, gradijo čistilno napravo v Šentvidu. Zbrane v dvorani je spomnil tudi na številne okrogle obletnice: poleg l()-letnice Občine je letos, kot smo že omenili, tudi 160-letnica rojstva J. Jurčiča, 50-Ietnica Livarja ... Župan je poudaril tudi. da uspehi, kot je Akrapovičev, ko je postal podjetnik leta, privabljajo nove ljudi v našo občino. Kmalu bomo imeli tudi Mercator. Upajmo pa, da ne bomo imeli cestnine. Poleg naštetih uspehov je poudaril tudi, da imamo zelo uspešna in številna kulturna, turistična in druga društva. Eno izmed zelo uspešnih je prav gotovo tudi letno gledališče na Muljavi, ki iz leta v leto privablja na tisoče ljudi na svoje predstave. Član društva Primož Bradač je prebral odlomek iz Jurčičevega dela Spomini na deda. Moški pevski zbor Firmus Kulturnih društev Zagradcc in Dvor pa je prireditev poprestril z lepimi slovenskimi pesmimi. Njihov zborovodja je Robert Kohek. Na prireditvi je zapel tudi solist Lojze Peček, na harmoniko pa ga je spremljal Janez (iorišek. Del družine Steklasa - mami Marta in hčerki Jerica in Nuška - je prireditev popestril še z igranjem na violino in plesom valov. Na koncu pa je mlada glasbena skupina Don't ask mnoge v dvorani presenetila: nekatere tako, druge pa drugače, saj so mladi glasbeniki odigrali tri avtorske rockovske skladbe. NAGRADE OBČINE IVANČNA GORICA Na prireditvi so podelili tudi priznanja Občine ljudem, ki bogatijo našo skupnost. Najvišje priznanje - Zlati grb Občine Ivančna Gorica - je letos prejel Pavel Peter Ciroznik. Za nagrado ga je predlagal Občinski odbor Nove Slovenije. Pavel Orožnik je prvi in edini predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, in tako je sodeloval pri nakupu zemljišč za novo osnovno šolo, otroški vrtec ... Skoraj dvajset let je bil predsednik krajevne skupnosti Višnja Gora in je tako aktivno sodeloval pri asfaltiranju številnih cest in vodovodov, pri gradnji telovadnice, športnih igrišč, vrtca idr. Vse to je prispevalo k razvoju Višnje Gore in tudi občine. Bil je tudi predsednik Turističnega društva Višnja Gora. Tudi sedaj je pobudnik in organizator mnogih že tradicionalnih prireditev, kot je med drugimi Anin sejem. Pavel Orožnik je tudi predsednik medobčinske komisije za oceno najbolje urejenih naselij, kulturne dediščine in kraških pojavov. Je tudi pobudnik in ustanovitelj Planinskega društva Polž. Občasno sodeluje pri občinskem časopisu Klasje in je urednik glasila Višnjan. S svojo pobudo je lani pripomogel tudi k odmevni svečanosti ob dnevu državnosti na Polževem. S svojim delom v različnih društvih in organizacijah je občini dal pomemben pečal za dobro vseh. Podelili so tudi nagrado Josipa Jurčiča: letos sta jo prejela ravnatelja Milan Jev-nikar in Marinka Piškur. Milana .levnikarja je predlagal Občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Zdajšnji ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča sc jeko! profesor matematike redno zaposlil na Srednji šoli Josipa Jurčiča leta 1982 in vedno je bil izredno priljubljen med dijaki. V šoli je bil vedno aktivno vključen v organe upravljanja; dva mandata je bil član republiške komisije za matematiko, od uveljavitve zakona o maturi pa je že tretji mandat član Republiške predmetne komisije za matematiko. Zadnjih osem let, z vmesno dveletno prekinitvijo, je zborovodja šolskega mešanega pevskega zbora, že od lela 1977 dalje pa je tudi organist in zborovodja cerkvenega mešanega pevskega zbora v Višnji Gori. Zelo bogato je tudi njegovo delovanje na družbenem in političnem področju, čeprav ni član nobene stranke. Med leti 1996 in 2000 je bil član sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora ter delal izredno zavzeto in konstruktivno. Ravnateljico Osnovne šole Stična pa je za nagrado Josipa Jurčiča predlagal kolektiv delavk in delavcev Osnovne šole Stična. Marinka Piškur kot ravnateljica skrbi za vsakdanji dan Osnovne šole Stična že 20 let. Sprejema vse novosti, vendar pa se hkrati zaveda, da zgodovina šole sega že dolga stoletja nazaj. 'Iako je med drugim organizirala in podpirala delo raziskovalnih taborov in nalog na matični šoli v Stični in na njenih podružnicah. Zavzela seje tudi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, in tako že od šolskega leta 1986/87 v OŠ Stična deluje oddelek s prilagojenim programom. Aktivno je sodelovala tudi pri uvajanju dcvellctke. Posebno skrb pa posveča prenovitvam podružničnih šol, tako da se njihovi pogoji življenja in vzgojno-izobraževalno delo približujejo matični šoli. Leta I999 je Marinka Piškur v novo šolo pospremila učenec v Višnji Gori, lani pa v Ivančni Gorici. Plaketa Antona Tomšiča pa je letos šla v roke Pevskega društva Šentvid pri Stični -zanj je nagrado prevzela Alenka Šleh - in Knjižnice Grosuplje - Izpostave Ivančna Gorica; zanjo pa je nagrado prevzela vodja Ksenija Medved. Pevsko društvo Šentvid pri Stični je lani praznovalo že 20-letnico delovanja. Vanj je včlanjenih 115 članov in je eno večjih drušlev v občini. Tudi njegova dejavnost je zelo razvejana, saj v okviru društva delujeta moški in ženski pevski zbor, dve otroški in odrasla folklorna skupina ter gledališka skupina. Moški in ženski pevski zbor delujeta neprekinjeno že 35 let, pevci pa so nastopali po Sloveniji in tudi v tujini. Folklorna skupina Vidovo združuje mlade plesalke in plesalce, ki dosegajo zavidljive rezultate, ne samo na občinskem, ampak tudi na državnem nivoju. Letos so šentviški plesalci kot edini iz Slovenije dobili povabilo za sodelovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Mehiki. Gledališka skupina Vidovo pa skoraj vsako leto pripravi novo predstavo; do sedaj so uprizorili predstave Si liček milijonar. Jezični dohlar Petelin, Kastelka, Zupanova Micka, Mrtvi ne plačujejo davkov, Habakuk, Jara meščanka. Moj ata, socialistični kulak. V petih letih delovanja knjižnice Ivančna Gorica so, poleg vsakodnevnega dela z uporabniki pri izposoji gradiva in posredovanju informacij, v knjižnici organizirali tudi veliko prireditev in dejavnosti. Kljub očitnemu pomanjkanju prostora so večkrat organizirali razna slokovna predavanja, predstavitve potopisov, srečanja, likovne in fotografske razstave. V knjižničnih prostorih so zrasle in še rastejo pomembne vrednole, kot so pozitiven odnos do znanja, ljubezen do branja in radost ob srečevanju ljudi. Knjižničarji so radi sodelovali s študenti, invalidi, mladimi in odraslimi animalorji ter iskali poti do vseh in vsakogar. Dobitnik Zlatega grba Pavel Orožnik se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil za nagrado z besedami: »Lepo je biti soob-čan naše prelepe občine.« SS Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: ldasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Natalija Pavlin, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor). Simon Bregar (športj, Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Se-mca (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Maccdoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas K). Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. ŠENTVIŠKO POKOPALIŠČE ŠE VEDNO NA DNEVNEM REDU -ODSTOP SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTVID PRI STIČNI Pred osrednjo slovesnostjo ob občinskem prazniku so se 28. maja zbrali občinski svetniki na 13. seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. Seja, sicer praznično obarvana in s torto posladkana, ni bila nič manj delovna kot dosedanje, saj je dnevni red obsegal nekaj problemskih aktualnih točk. Takoj po sprejetju zapisnikov (redne, izredne in korespodenčne seje) je župan Jernej Lamprct seznanil prisotne z odstopom 11 članov (od 13) KS Šentvid pri Stični. Njihov odstop je povezan s težavami okoli šentviškega pokopališča, o katerem smo že pisali. Iniciativni odbor za enakovredno uporabo obeh pokopališč v Šentvidu je za petek celo napovedal javni shod, pa ga potem niso izvedli. Občinski svet se je seznanil z odstopom sveta KS Šentvid pri Stični, sprejeli pa so tudi že sklep, da volilna komisija razpiše predčasne volitve za celotni svet KS Šentvid pri Stični, ker je odstopila večina članov sveta. Kasneje je na seji direktor občinske uprave Janez Radoš podal tudi informacijo o pokopališču v Šentvidu pri Stični, in sicer z zakonskega vidika. Svetniki so po burni razpravi sprejeli sklep, da se začne postopek spre- membe veljavnega odloka, in sicer na tak način, da bo možno pokopavanje na obeh pokopališčih. Dušan Strnad je še predlagal, naj se v tem primeru angažira še dodatnega pravnika, ki bo v pomoč občinski upravi pri reševanju nastale situacije. Sprejetje sklepov z 19 glasovi za, je župan pospremil z besedami, »...da bo enkrat že prišel čas, ko bodo ljudje spoznali, da je pokopavanje na dveh pokopališčih povsem nepotrebno ...«. V kontekstu šentviškega pokopališča so svetniki sprejeli tudi Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o pokopališčih, pokopališčem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Ivančna Gorica, ki se glasi, da »lahko župan s sklepom prenese upravljanje s pokopališči na drugo krajevno skupnost v občini ali na Javno podjetje.« NA SEJI SO SPREJELI SE... ... predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja za imenovanje članov občinske volilne komisije in imenovanje članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ravno tako so sprejeli tudi Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu in Dokument identifikacije investicijskega projekta za dograditev Osnovne šole l-erda Vesela v Šentvidu pri Stični. Na koncu seje so svetniki dali še pobude in vprašanja, ki jih je iz seje v sejo več. Tako so tudi predlagali, da se le-ta prestavijo z zadnje točke dnevnega reda na drugo točko, takoj po sprejetju zapisnika. np STRELJANJE NA KRKI Napetosti med Romi in občani občine Ivančna Gorica, predvsem tistimi, ki živijo v bližini romskih taborov, so vedno obstajale. Do vrhunca pa je prišlo v nedeljo, 16. maja, okoli 21. ure, ko je v vasi < rrabrovčec pri Krki zapokalo. Okoli 25 krajanov Krke se je odločilo, da vzamejo stvari v svoje roke in zahtevajo, da se nezakoniti tabor Romov pri vasi Krka odstrani. Tabor so Romi postavili na zasebnem zemljišču, in kakor je povedal lastnik Jože Sadar, mu je bil tako skoraj onemogočen dostop do lastnega zemljišča. Udeleženec iz. skupine krajanov nam je povedal, da so sc okoli devete ure zvečer miroljubno, brez orožja, odpravili do tabora, da bi Rome tako pregnali. Nato sta se z osebnim avtomobilom renault clio pripeljala 26- in 28-lctna Roma iz bližnjega tabora, in kot je povedal, sla zapeljala v gručo domačinov. Druga stran, Romi, pa pravijo drugače: da so namreč prepir začeli domačini. Pri tem od domačinov ni bil nihče ranjen, krajani pa so po tem dogodku avtomobil clio prevrnili na bok. Pri prevračanju se je poškodoval Rom s Kuželjcvea. Nalo pa sta se s kombijem pripeljala, kol nam je potrdil tudi Peter Kralj s policijske uprave Ljubljana, 18-letni Rom in leto starejše dekle. Potem pa sc je začelo streljanje, v katerem je bil v zatilje ranjen Krcan Drago Strah, ki pa je zdaj že skoraj okreval po poškodbi. V prepiru je bil poškodovan tudi 28-let-nj Rom. Vsi štirje Romi so se po dogodku odpeljali, vendar so policisti še istega večera prijeli 26-letnega Roma in 19-letno Romko. kasneje pa tudi 18-lctnika, ki je streljal, in 28-letne-ga Roma, ki jc vozil clio. Domačini SO povedali tudi, da so policisti prišli šele kakšno uro po dogodku. Slišala so se tudi obtoževanja, češ da so policisti v križišču na Krki stali že med samim streljanjem, a so dobili ukaz, tla ne smejo na prizorišče, dokler ne bo konec obračuna. Eden izmed udeležencev je povedal, da so policiste prosili za spremstvo, a jim niso ugodili. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Zaradi nedeljskega incidenta je bila takoj naslednji dan, 17. maja, sklicana izredna seja Sveta Občine Ivančna Gorica. Poleg vseh svetnikov so se je udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti, predstavnika iz l J rada vlade RS za narodnosti, mag. Stane Balon in Mihaela Brezar, predstavnika Zveze Romov Slovenije, in sicer podpredsednik Zveze Anton Hudorovac in Damjan Hrvat. Seje pa se je udeležil tudi komandir policijske postaje Grosuplje Ludvik Kastelic. Župan Jernej Lamprct je na začetku seje povedal, s čim se soočajo bližnji sosedje romskih taborov. Povedal je, tla si Romi vzamejo preveč pravice, tla kradejo m za tO niso kaznovani. Poudaril pa je, tla je bilo streljanje res kaplja čez rob. Opozoril je na dejansko nevarnost dogodka na Krki - lahko bi bilo še bolj krvavo, če že nc pravi masaktr. Župan je na seji opozoril, da naj nc bi kdo obtoževal krajanov, češ zakaj so sploh šli v tabor. Domačini so morali vzeti stvari v svoje roke, jc povedal Lamprct, saj je bilo stanje nevzdržno in kmalu bi se lahko iz majhnega tabora razvil novi tabor. Župan je tudi pripomnil, tla je policija verjetno storila veliko premalo. Komandir policijske postaje Ludvik Kastelic je povedal, tla nimajo dejanskih pooblastil, da bi lahko Rome pregnali s privatnega zemljišča. Vse, kar lahko storijo, jc. tla naredijo zapisnik, nato pa mora lastnik civilno ložiti nezaželenega naseljenca, Slišati je bilo negodovanje, češ tla policisti enostavno ne ukrenejo nič, da raje ustavljajo »navadne- državljane, ker vedo, da bodo od njih dobili denar. Romov pa si ne Upajo, pa čeprav se vozijo naokoli z neregistriranimi vozili in brez izpita. Mnogi udeleženci seje so govorili, da si Romi preveč dovolijo zato, ker enostavno nič nc delajo, saj dobijo veliko denarja od Centra za socialno tlelo. Direktor Centra za socialno delo Grosuplje Bojan Pucclj je povedal, da s tem denarjem, ki ga prejmejo od ( entra, ne morejo kupiti orožja, kajti denarja ni toliko, kakor govorijo nekateri. Pucclj je povedal, da čeprav so nekateri izmed Romov zaprli, ne pomaga prav veliko prepričan je, da včasih represivni ukrepi, kolje zapor, še poslabšajo zadeve. Saj, kot je dejal Pucelj. se še poglobijo zveze in poznanstva v svetu kriminala, ko pridejo v zapor in potem iz njega. Predstavnika Zveze Romov Slovenije sta opozarjala vse zbrane, da se ne sme vseh Romov vreči v isti koš, kajti niso vsi Romi nevarni in nimajo vsi orožja. S tO ugotovitvijo so se strinjali skoraj vsi zbrani v sejni sobi Občine, ki je bila veliko premajhna za vse. Anton Hudorovac je predlagal, da bi se problem veliko bolje reševal, če bi imela občina stik z Romi; še najbolje bi bilo, če bi imeli predstavnika v občinskemu svetu. Ob tem predlogu je bilo slišati kar veliko negodovanja, saj nekateri menijo, da se z Romi ni mogoče niti pogovarjati, v občini Ivančna Gorica pa ni dovolj stalno ki so jih sprejeli na drugi izredni seji 26. avgusta 2003 in je bila sklicana zaradi romske problematike. Pristojni in župan so povedali, da so sicer sklepe poslali na ustrezne naslove, pa dejansko niso prejeli konkretnih odgovorov. Župan je iz seje in pogovorov izluščil naslednje sklepe: L Treba je sprejeti romski zakon, na osnovi katerega bomo zaščitili tudi vse okoličane, ki. če hočejo al/ nočejo, živijo v bližini romskih taborov. 2. Obvezno je treba vrniti policijsko postajo v Ivančno Gorico. 3. Ministrstvo za notranje zadeve mora takoj vzpostaviti evidenco vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. 4. 65. člen Ustave je treba do popolnosti upoštevati in spoštovati; vsi bi morali biti enaki pred zakonom, kajti sedaj smo prišli tako daleč, da se ljudje zaradi pritiskov Romov bojijo govoriti o težavah, ki se dogajajo na njihovem dvorišču. PROTEST NA KRKI prijavljenih Romov, da bi imeli po zakonski podlagi zagotovljenega predstavnika v občinskem svetu. Seje se je udeležil tudi podpredsednik krajevne skupnosti Bučna vas Silvo Mesojedec. V Bučni vasi v občini Novt) mesto se tudi soočajo z velikimi problemi in nesoglasji med občani in Romi. Že na seji je Mesojedec pozval vse predstavnike občine na shod. ki se je zgodil 27. maja pred poslopjem Vlade v Ljubljani. Svetniki so opozarjali tudi na sklepe. Po izredni seji v Ivančni Gorici so se skoraj vsi predstavniki odpeljali proti Krki, kjer so pred Družbenim centrom organizirali protest krajanov. Ta se je odvijal v zelo nemirnem in napetem vzdušju in predsednica krajevne skupnosti Krka Andreja Kamin Fink jc kar težko mirila vse zbrane, ki jih je nagovoril župan Jernej Lamprct in še enkrat ponovil sklepe, sprejete na seji Občinskega sveta. Prisotne so nagovorili tudi predsedniki bližnjih krajevnih skupnosti, pro- nadaljevanje na strani 4 testa pa se je udeležil tudi- komandir Policijske postaje Ludvik Kastelic. Krajani so Kastelica močno napadli, češ da policisti ne naredijo dovolj in ne ukrepajo tako, da bi zaščitili domačine. Povedali so, da so jih krajani opozorili na pohod v romski tabor, kjer se je potem zgodil incident. Slišati je bilo veliko obtoževanja in nestrpnega govorjenja proti Romom, ki so jih označevali tudi za teroriste. Ampak če pomislimo, da je bilo to dan potem, ko so ranili njihovega soseda, so bile mnoge besede upravičeno izrečene. Krajani, ki se vsak dan soočajo z Romi, so opozorili na vse, kar se dogaja v njihovih krajevnih skupnostih. Povedali so, da jih ustrahujejo in izsiljujejo in da kradejo. Na splošno so želeli povedati, da jih je strah, ker so Romi iz dneva v dan bolj nevarni. Po burni razpravi seje protest zaključil okoli enajste ure. Zupan pa je na koncu vse zbrane pozval, da se udeležijo tudi shoda pred vladno palačo v Ljubljani. SHOD PRED VLADO RS V četrtek, 27. maja, so se predstavniki dolenjskih občin in občin Suhe in Bele krajine udeležili protestnega shoda pred Vlado, kjer so opozarjali na romsko problematiko. Ljudi je bilo okoli 400, kar je, kot je povedal eden izmed udeležencev, najpo- membneje - da so protestirali ljudje, saj bosta tako morali država in Vlada končno spregledati, da je to res velik problem tudi v nacionalnem smislu. Shod je vodil predsednik civilne iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec, skupaj z novomeškim podžupanom Milošem Dularjem. Pred Vlado so se vrstili govori predstavnikov občin, med njimi so spregovorili tudi župan naše občine Jernej Lampret ter poslanca v Državnem zboru Janez Janša in Zmago Plemeniti Jelinčič. Pravosodni ministrici in predsednici vladne komisije za romska vprašanja Zdenki ( erar so organizatorji predali peticijo, v kateri odgovorne pozivajo, naj uredijo zadeve na področju romske problematike, podpisali pa so jo župani občin z omenjenih območij, na katerih živijo Romi. 55 Prebivalci Dolenjske, Bele krajine in Posavja iz Novega mesta, Škocjana, Šentjerneja, Semiča, TVebnjega, Ivančne Gorice in Krškega: 24. maja 2004 VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE peticija t i lede na dejstvo, ki je znano vsej državi, le slovenski vladi ne, da smo namreč prebivalci Dolenjske, Bele krajine in Posavja vse bolj drugorazredni državljani, vlagamo tej Vladi oziroma pristojnim ministrstvom peticijo (protest) z naslednjimi zahtevami: 1. Vlada republike Slovenije naj še pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami in po hitrem postopku v Državni zbor RS pošlje zakon, v katerem bo Rome naredila za enakovredne državljane republike Slovenije. Sedaj imajo namreč le-ti več pravic kot ostali državljani Republike Slovenije, ki so kot večinski narod v manjšini in jim Romi kršijo osnovne človekove pravice, zlasti tam. kjer občutijo nemoč (prestrašenost) policije in moč zakona z divjega zahoda. Dokler ne bo sprejet novi zakon, ki bo ukinil številne ugodnosti Romom in jih na ta način izenačil z večinskim narodom, naj Vlada svojim ministrstvom naloži izpolnjevanje naslednjih nalog: • Ministrstvo za notranje zadeve naj v skladu z Zakonom o državni upravi (Ur. list RS, št. 52/02) začne opravljati svoje naloge. V konkretnem pri- meru naj zagotovi varnost prebivalcem področij, kjer prebivajo Romi. S svojimi organi naj zaščiti Nerom-sko prebivalstvo, ki je, v nasprotju z Romi, neoboroženo, spoštuje državo in njene zakone ter plačuje državi vse potrebne davščine. Ibrej naj to ministrstvo vendarle zagotovi konkretne pravice oziroma pravne koristi posameznika. Zdaj s svojo neod-zivnostjo ščiti kriminal, nasilje, krajo, grožnje, razvrat. Pravi gospodarji situacije postajajo posamezni Romi. Zadnji dokaz za to je streljanje v vasi Krka. Tako naša POLICIJA ne more biti tisto, za kar se deklarira: kot ena izmed nosilk nacionalne varnosti, ki zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Slovenije, in sicer tako, da ščiti ustavno ureditev in demokratični politični sistem ter druge ustavnopravne vrednote. Slovenska policija se tako kaže kot varnostni sistem romske združbe, ki postaja spričo mlačne policije in nesposobnosti vlade vse bolj prepoznavna, glasna in nevarna. • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj začne izpolnjevati naloge, ki se nanašajo na položaj, pravice in obveznosti delavcev pri delu in iz dela. Romi, ki so praviloma neizobraženi, a do zadnje pike poznajo vse akte, ki jim prinašajo kori- sti, se iz dodeljenih pravic, ki jim ne pripadajo, dodobra in neopravičeno okoriščajo. • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport naj eno svojih temeljnih delovnih področij preoblikuje tako, tla bo od Romov zahtevalo isto kot od ostalih državljanov: Romi so za neizpolnjevanje obveznosti (predšolska vzgoja. Šolska vzgoja) dobesedno odlično plačani. Njihova skrb na tem področju je usmerjena zgolj v »reprodukcijo otrok«. Več kot jih bodo zaplodili, več denarja bodo dobili. Takšna politika vodi v povečano število resnih konfliktov, ki jih država pri tem početju posredno spodbuja. • Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj začne opravljati osnovno nalogo in naj s svojimi organi zaščiti in uveljavi zakonitost prostorskih aktiv lokalnih skupnosti ter vzpostavi pravico in prepreči uničevanje prostora. Romi so sedaj absolutni in edini gospodar na zemljiščih drugih. Na njih sežigajo nevarne odpadke, zastrupljajo zemljo, podtalnico, iz-sekujejo tuje gozdove - vse ob vednosti organov pregona in inšpektorjev. Ministrstvo naj s svojimi organi upošteva prošnje domačinov in ukrepa v skladu z zakoni. TRAIG TRAIG d.d. Ivančna Gorica zaposli nove sodelavce na delovnem mestu VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM TRANSPORTU za nedoločen čas Pogoji: - končana poklicna šola IV. stopnje - izpit za voznika motornih vozil B-, C- in E-kategorijc - zaželene izkušnje v mednarodnem transportu Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov TRAIG Transportno podjetje d.d., Cesta H. grupe odredov 15, 1295 Ivančna Gorica. Ljubljana, 18.5.2004 Predsednik vlade RS g. Anton Rop SDS odprto pismo poskus umora in reševanje problematike romov -uresničitev 65. člena ustave rs -t,,„ Spoštovani g. predsednik, žc oktobra 2001 sem vašemu predhodniku postavil poslansko vprašanje v zvezi z romsko problematiko ter dal pobudo za uresničitev 65. člena ustave RS. V njem sem opozoril, da »v številnih občinah in krajevnih skupnostih v Slove niji živi relativno številčna skupnost Romov. Pripadniki le-tc marsikje živijo v neurejenih razmerah, na neprimernih mestih in neredko tudi v konfliktih z lokalnim prebivalstvom. Razlogi za takšno stanje so številni, problemi kompleksni, dosedanje rešitve pa so bile nezadostne in omejene s pomanjkanjem dorečenih pravil. Z opisanimi problemi se srečujejo številne občine v Pre kmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Še posebej pa so razmere neurejene v občinah Ivančna Gorica in Grosuplje (krajevne skupnosti Ambrus, Krka, Zagradec, Mlačcvo itd.). V skoraj vseh dosedanjih primerih je bilo ugotovljeno, da krajevna skupnost in občina v okviru pristojnosti lokalne samouprave enostavno nimata dovolj moči, pooblastil in seveda sredstev za zadovoljivo reševanje romskega vprašanja. Mnogokrat so problemi tudi dejansko nerešljivi samo v okviru ozemlja ene občine ali krajevne skupnosti. Tega dejstva seje zavedal tudi slovenski parlament, koje decembra 1991 spre jel ustavo republike Slovenije. V 65. členu ustave RS je namreč zapisano, da »položaj in pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon.« Ugotav Ijam, da kljub številnim problemom v desetih letih po sprejetju tega določila vlada še vedno ni predlagala zakona, ki izhaja iz citirane ustavne obveze. Zato vlado RS in njenega predsednika sprašujem, kdaj bo predlog tega zakona pri spel v Državni zbor in kakšni so razlogi, da se to ni že doslej zgodilo.« V začetku leta 2002 sem prejel odgovor vlade RS, v katerem le-ta zavrača sprejem posebnega zakona o urejanju romske problematike in zatrjuje, da je bilo že vse narejeno ter da je bil 65. člen ustave RS že uresničen v sedmih različnih področnih zakonih. Po tragičnih dogodkih v vasi Krka v občini Ivančna Gorica, ko so pripadniki romske skupnosti najprej nezakonito zasedli privatno zemljišče, nato pa z uporabo avtomatskega strelnega orožja ogrožali življenja okoliških prebivalcev ter enega izmed njih, g. Draga Straha, celo hudo ranili, ponovno ugotavljam, da so se moja opozorila izkazala za upravičena in da tlo tega in podobnih dogotlkov ne bi prišlo, če bi bile zadeve res sistemsko urejene. Če pa jc pravna podlaga celovita, kot trdi vlada, pa je njena odgovornost ob zadnjih dogodkih še večja saj potemtakem državna oblast svojih nalog ne izvaja odgovorno ter s tem po sredno omogoča neenakost pred zakonom in celo ogroža življenja ljudi. Spoštovani g. predsednik vlade, pričakujem, 1. da bt) vlada nemudoma raziskala širše okoliščine poskusa umora v vasi Krka ter ugotovila odgovornost tistih, ki bi morali zakonito ukrepati, preden je de konflikta prišlo; 2. da bo vlada nemudoma pripravila celovit zakon na podlagi 65. člena ustave RS ter ga še ta mesec predložila državnemu zboru RS. S spoštovanjem. Janez Janša, predsednik SDS KMETIJA d.o.o. V naši občini je vse manj kmetij, ki lahko s svojo dejavnostjo preživljajo širšo družinsko skupnost. Veliko nekdanjih kmetovalcev si zagotavlja svoj vsakdanji kruh z redno zaposlitvijo v podjetjih, svoj »prosti čas« pa namenjajo obdelovalnim površinam in skrbi za osnovno čredo. Vsak dan poslušamo, kako se kmetovanje z ekonomskega stališča že zdavnaj več ne izide in da so vsi današnji »popoldanski« kmetovalci aktivni predvsem zaradi ohranitve dolgoletne tradicije kmetovanja. Država po drugi strani sili kmeta v ohranjanje dejavnosti z miloščino v obliki subvencij in z zagroženimi denarnimi kaznimi za neobdelano površino (npr. za nepokošene travne površine, za negospodarno ravnanje z gozdovi...). V tem času smo vstopili tudi na trg evropske unije in na naš trg že prihajajo veliko cenejša živila iz kmetijsko intenzivnejših držav stalnih članic in držav pristopnic, kjer so kmetje bolje organizirani, povprečne velikosti obdelovalne površine kmetij nekaj desetkratnik naših in kjer zaradi velikosti kmetijskih gospodarstev izkoriščajo pozitivne učinke ekonomije obsega in specializacije. Po drugi strani pa imamo pri nas zelo uspešne kmetije, ki so izkoristile svoj potencial in poiskale tržne segmente, ki jim omogočajo tudi širitev obsega poslovanja in odpiranje novih dejavnosti z velikim potencialom za doseganje večjih dodanih vrednosti. Eno takšnih kmetij vodi in upravlja Jože Trontclj iz Vrhpolja pri Šentvidu, med domačini je znana kot kmetija Gomilan Poleg svoje družine ima na kmetiji in v proizvodnem obratu tudi redno zaposlena delavca. Pogovarjali smo se z njim in poskušali izvedeti, kako se dela pravi »biznis« na kmetiji in kako združuje funkciji kmeta in podjetnika. dejavnost pa je prašičereja. Pred leti smo bili govedoreje!; ta dejavnost pa se i/ iaz-ličnih razlogov tli več splačala. Zato smo jo opustili in začeli gojili prašiče v času, ko je bila zasičenost trga z domačini kakovostnim prašičem le 30-odJstotna. Kako ste sploh prišli do tega, da začnete na svoji kmetiji s pravim »biznisom«? Prepotoval sem celo Evropo, od Anglije do Norveške, in se učil na izkušnjah velikih evropskih kmetov. Obiskal sem velike predelovalne obrate in velike evropske prodajne centre. Preučil sem tamkajšnjo ponudbo in se odločil. Za govedorejo smo premajhni, prava usmeritev je proizvodnja končnega izdelka, specializacija in storitve. Razmišljam tudi o uvedbi lastne blagovne znamke in o direktnem nastopu kol dobavitelj velikim trgovskim centrom. Tudi ideja 0 lastni klavnici in predelovalnem obratu je še živa, le da zaenkrat ostaja še v moji glavi. C.o bo trg pokazal potrebo, bom šel tudi v to. Kako pa lahko nedavni vstop v evropske integracije vpliva na vaše poslovanje? Ne bojim sc Nemcev in Nizozemcev, bolj nevarni so Cehi, Slovaki in Poljaki, ki svo- S čim se ukvarjate? Na naši kmetiji smo že od nekdaj pridelovali krompir. lUdi sedaj je to tradicionalni proizvod. Do pred nekaj leti je bil to semenski krompir, dandanes pa proizvajamo jedilnega. Pravzaprav je naš izdelek krompir, opran in pakiran v vreče po dva, pet ali deset kilogramov. Naša letna proizvodnja pakiranega krompirja znaša med 2.500 in 3.000 tonami. Druga naša Preventiva: merjenje izpušnih plinov | B99Q izpušni sistemi in homologirani j katalizatorji za vse vrste vozil SERVIS Leskoškova cesta 9B, Ljubljana (nasproti carinske cone BTC) telefon 01 52 49 300. PROIZVODNJA Šentjurje 5a, 1296 Šentvid pri Stični telefon 01 787 40 92 e-pošta izpusnisistemi-laus@siol.net www.izpusnisistemi-laus.si _ delovni čas PONEDELJEK - PETEK 8:00 - 12:00 13:00 - 17.00 SOBOTA 8:00 - 12.00 je velike obdelovalne površine prodajajo zahodnjakom, ki bodo prinesli svojo tehnologijo in znanje in s tem v nekaj letih dvignili kakovosl in povečali hektarske donose. Ob vsem lem je pridelava v teh državah relativno poceni in zato predstavlja resno konkurenco ludi na našem trgu. Torej se našim kmetom slabo piše? Kmetje, predvsem manjši, bi morali že pred leti osnovati ekonomske grozde, ustanoviti svoje zadruge in predelovalne obrate, oblikovali ponudbo pod enotno blagovno znamko in ponudili svoje visoko kakovostne izdelke evropskemu trgu. Zasesti bi morali nišne tržne segmente, kot je na primer bio pridelava, kjer bi lahko dosegali višje cene in s tem večjo dodano vrednost. Zdaj smo že malo pozni, vendar je še mogoče nadoknaditi zamujeno. Katera je po vaše prava usmeritev za naše kmetije? Naš kmet s poljedelstvom ne bo preživel. Imamo premajhne in preveč razdrobljene površine. Perspektiva je v lastni predelavi in pakiranju, v ponudbi končnih izdelkov lastne blagovne znamke in direktna prodaja potrošnikom na domu ali prodaja neposredno Irgovskim verigam. In kje vidite največje ovire za sam začetek uresničevanja podjetniških idej na kmetijah? Zagotovo so to birokratske ovire. Pri nas sc predpisi kar naprej spreminjajo in so povrh vsega šc precej strožji od evropskih. Predpisi za pridobitev dovoljenja za zagon predelovalnega obrata so v tujini precej ohlapnejši. kar pomeni manjše investicije in veliko hitrejši zagon obrata kot pri nas. Drugo zelo veliko oviro predstavljajo starejši gospodarji, ki do svoje pozne starosti vztrajajo pri tradicionalnem načinu kmetovanja, ne dopuščajo sprememb in posodobitev in kmetijskih gospodarstev ne prepustijo pravočasno mlajši in aktivnejši generaciji, ki bi lahko iz kmetij ustvarila uspešne gospodarske enote. K j,- hi lahko država bolj pomagala? Kako Je s subvencijami in nepovratnimi sredstvi? Pri pridelavi krompirja in prašičih ni subvencij. Subvencija je nekakšna miloščina od države in je namenjena predvsem temu, da so njive obdelane. Država si ludi lako kupuje socialni mir kmetov. Tisti, ki čaka le na subvencije, lahko s kmetovanjem kar zaključi. Tistim, ki hodijo v službo in imajo doma še kmetijo, pa subvencija lahko pomeni vsaj delno vračilo stroškov. Naša kmetija je dobila "celih" 3.2 milijona tolarjev nepovratnih sredstev, kar predstavlja le nekaj več kol en odstotek vseh investicij v zadnjih štirih letih. Pa še za pridobitev teh sredstev sem porabil samo za dokumentacijo za prilogo vlogi celih 400.000 tolarjev. GOSPODARSKI INF0 Slovensko gospodarstvo lani ustvarilo 520 milijard tolarjev dobička Slovenske gospodarske družbe so leto 2003 sklenile s čistim dobičkom v višini 520.1 milijarde tolarjev To je 19 odstotkov več kot v letu 2002, ki ga je slovensko gospodarstvo končalo s 435,3 milijarde tolarjev čistega dobička. Zbrane podatke je AJPES (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve), ki je nastala pred dvema letoma iz takratne agencije za plačilni promet, letos drugič javno objavila na svojih spletnih straneh. V poročilu AJPES so zajeti poslovni rezultati 39.837 gospodarskih družb, ki so oddale statistične podatke, med njimi pa ni podatkov o poslovanju bank in zavarovalnic, prav tako niso upoštevani podatki o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Vse družbe skupaj so zaposlovale 464.381 delavcev oz. dva odstotka več kot v letu 2002, njihovi skupni prihodki pa so se povečali za deset odstotkov na 12.029,2 milijarde tolarjev. Že vet kot tretjina Slovemev redno uporablja internet Število rednih mesečnih uporabnikov interneta se je po zadnjih raziskavah v okviru projekta Raba interneta v Sloveniji (RIS), izvedenih marca in aprila letos, povzpelo na 710.000 uporabnikov oziroma 35 odstotkov celotne populacije. Tedensko uporablja internet okrog 600.000, dnevno pa okrog 400.000 uporabnikov, je ob predstavitvi rezultatov raziskav v okviru ciljnega raziskovalnega programa o spremljanju informacijske družbe v obdobju od 2001 do 2006 povedal vodja projekta RIS Vasja Vehovar. Če se bo število uporabnikov interneta v Sloveniji naprej gibalo po optimističnem scenariju, pa bo junija leta 2006 v Sloveniji že več kot 1,2 milijona uporabnikov interneta. Slovensko gospodarstvo med davčno najbolj obremenjenimi Slovenija na svetovni lestvici Tax Misery, ki men davčno obremenitev gospodarstev po svetu in jo je objavila ameriška revija Forbes Global, zaseda visoko 11. mesto med 50 državami. Kljub obsežni reformi v zadnjih štirih letih je francosko gospodarstvo še najbolj obremenjeno z davki, Združeni arabski emirati pa so za posel najugodnejši. V zadnjih štirih letih so najbolj znižali davke v Rusiji, tudi Slovaška in Nemčija sta glede tega precej napredovali. Davčna obremenitev gospodarstva v Sloveniji pa se v zadnjih štirih letih ni spremenila, tako kot v Braziliji in Mehiki ne. Po indeksu "zadovoljstva zaposlenih" je Slovenija celo na zadnjem, 50. mestu, saj poročeni delavec z dvema otrokoma za 50 tisoč evrov bruto plače prejme komaj 26.767 evrov neto Za primerjavo povejmo, da za enako bruto plačo v Združenih arabskih emiratih dobijo kar 47.500 evrov neto, v naši zahodni in severni sosedi, ki tudi "požreta" največ bruto plače zaposlenim, pa bi ta delavec prejel dobrih 31 tisoč evrov neto. Infopika za mala podjetja Gospodarska zbornica Slovenije je v svojih prostorih na Dimičevi ulici 13 v pritličju odprta svetovalni center Infopika, namenjen brezplačnemu svetovanju Deloval bo kot osebno in telefonsko svetovanje, na vprašanja pa bo odgovarjalo 42 strokovnjakov z različnih področij. Na spletnih straneh Infopike bodo objavljeni tudi odgovori na najpogostejša vprašanja ter tekoči urniki svetovanj. Obravnavala bo teme arbitraže, baze podatkov, davčnega in podjetniškega svetovanja, delovnih razmerij, EU, industrijske lastnine, CE oznake, informatike m e-poslovanja. Kandidirate za sredstva na raznih »evro« razpisih? Niti ne sodelujem na tovrstnih razpisih, ker so preveč zavezujoči. Jaz pa se želim prilagajati trgu in se ne želim vezati z neko dejavnostjo za nekaj let naprej. Če se bo pokazala kakšna donosna tržna priložnost, jo bom izkoristil. Niso mi lako pomembne subvencije in sredstva, s katerimi Evropa ohranja nekatere nedo-nosne tradicionalne dejavnosti. Jaz sem predvsem tržno usmerjen. Kakšne lastnosti mora po vaše imeti kmet - podjetnik? Predvsem se mora obnašati kot podjetnik. Vedno znova mora biti v stiku s trenutnim dogajanjem na trgu ponudbe in povpraševanja. Nenehno mora raziskovati tržišče konkurenco, iskali najboljše tehnološke rešitve in imeti vedno izdelan načrt za širitev ali preusmeritev dejavnosti v bolj donosne segmente. Kol človek mora bili vztrajen, ne sme sc ustaviti in zaspali na lovorikah, saj ga trg lahko kmalu prehiti. Kaj svetujete kmetom, ki bi želeli iz svoje kmetije ustvariti uspešno podjetje? Ozrejo naj se okoli, popišejo naj svoje vire, raziščejo tržišče in ugotovijo, po čem končni potrošniki povprašujejo, za kaj so pripravljeni plačati. Možnosti je povsod dovolj. Moraš bili le aktiven na trgu in zasesti najbolj donosne niše. Tipajo naj trg in izkoristijo priložnosti. Pomembna pa je kakovost izdelkov in poštenost pri poslovanju. Verjamejo naj vase in v svoj izdelek in uspelo jim bo. hrani Irilz Murgelj TRIDESET LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE GROSUPUE Maja je Območna obrtna zbornica Grosuplje praznovala 30-letnico ustanovitve. Ob obletnici so v gostilni Kovačič (Storovje) pripravili slovesnost, ki se je je udeležilo več kot 200 obrtnikov iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrcpolje, ki jih pokriva grosupeljska območna enota Obrtne zbornice Slovenije. Slovesnosti so se udeležili ustanovitelji območne zbornice, ki so jih predstavljali podjetnik Avgust Gril, Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Jože Intihar, predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje in tudi župani vseh treh občin ter Nevenka Dolgan, načelnica Upravne enote Grosuplje. Ob obletnici so podelili priznanja in skulpture, k jih je izdelal Peter Juvandarič. Andrej Ambiožič, Jože Meglen in Marija Mišic so kot bivši predsedniki OOZ Grosuplje prejeli zlato priznanje za razvoj in ugled obrtništva, Janez Šuštar in Jurij Rojcc za delo pri ustanovitvi OOZ Grosuplje. Poleg njih so zlato priznanje prejeli še Alojzij Rozman, Lado Kastclec in Ladislav Ferencek. Srebrni priznanji sta prejela Branko Lampret in Peter Juvandarič. Častni član OOZ Grosuplje je postal Avgust OrH, jubilejni zlati plaketi za najdaljšo tradicijo v obrtništvu so podelili družini Kovačič (Gostilna Šlorovje) in .loželu Miislerju. Častne plakete pa so prejeli Obrtna zbornica Slovenije. Občina Grosuplje, Občina Ivančna Gorica in Občina Dobrepolje. hFM EKOLOŠKA KMETIJA BREGAR V Znojilah pri Krki je ekološka kmetija Bregar, kjer gospodarita pridna mlada zakonca Pavla in Iztok, s pomočjo njunih treh fantkov in starega očeta. Njihova kmetija je srednje velika, obdelujejo okrog 7 hektarjev površin. Vse do leta 2001 so kmetovali na naravi prijazen način, vendar so pri iskanju tržne možnosti ugotovili, da v Sloveniji primanjkuje ekološko pridelanega sadja in zelenjave, zato njihova odločitev, da se preusmerijo v ekološko kmetijo, ni bila težka. Tako so se tega leta prijavili v ekološko kontrolo, ker so želeli pridelovati živila, ki so kakovostna in polnovrednega okusa. gensko spremenjenih organizmov ... Pri ekološkem kmetovanju si pomagajo s staro, a preizkušeno metodo dela - to so motika, roke in stroji, pri škropivih pa lahko posegajo le po pripravkih na osnovi naravnih izvlečkov, ki se jih lahko uporablja le z dovoljenjem kontrolne organizacije! Pogoj ekološkega kmetovanja je tudi primerno urejen izpust živine. Potem ko so se prijavili v kontrolo, je kmetija v fazi preusmeritve iz konven-cionalnega v ekološko kmetovanje. To obdobje traja najmanj dve leti, za trajne nasade pa tri. Po uspešnem preusme-ritvenem obdobju dobi kmetija certifikat. Tir dokument potrjuje ekološko kakovost živil in ga na podlagi kontrole izda v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pooblaščen oddelek za kontrolo ekološkega kmetijstva pri KGZS Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Ekološki kmet mora imeti veliko razumevanja in znanja o pravilnem kmetovanju po ekoloških smernicah. Kaj sme in česa ne pri takšnem načinu kmetovanja, natančno določa pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki zajema tako rastlinsko pridelavo, nabiranje prosto rastočih rastlin, živinorejo, čebelarstvo, ribogojstvo kot tudi predelavo, pravilno označevanje ekoloških pridelkov oziroma živil in sistem kontrole. Osnovne prepovedi v ekološkem kmetovanju so: uporaba kemično-sintetič-nih sredstev za varstvo rastlin, uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, uporaba sintetičnih dodatkov v krmilih, uporaba Na kmetiji lahko kupite ekološko pridelana živila ( zelenjavo, sadje, pirini izdelki...) Kontrolorji obiščejo kmetijo najmanj enkrat letno nenapovedano in pregledajo vso dokumentacijo ter dejansko stanje na kmetiji (vzamejo vzorce tal in rastlin). Na kmetiji so obdelovalne površine večinoma nagnjene in na prisojni strani, kar je ugodno za pridelavo sadja. Leta 2001 so posadili prvih 1500 sadik jabolk sorte topaz, leto kasneje pa še dodatnih 1500 sadik. V ekološki pridelavi je pomembna izbira sort in preventiva. Jabolka topaz so popolnoma odporna na jablanov škrlup, so sočna, aromatična in se dobro skladiščijo, zato so primerna za ekološko pridelavo. Prvo sadje, s katerim se začne sezona na kmetiji, so jagode, v poletnem času še različna zelenjava (paprika, paradižnik, jajčevei, rdeča pesa, korenček, jedilne buče ...),jeseni pa jabolka, kis, sok ter žita, med katerimi je predvsem zanimiva pira (polno-zrnata pirina moka, pirin riž, vzglavniki iz pirinih luščin). Vse pridelke se lahko kupi na njihovi kmetiji v Znojilah, občasno pa prodajajo tudi na ljubljanski tržnici. Sodelujejo pa tudi na vseh razstavah in prireditvah, kjer menijo, da bodo našli nove kupce. Ponudbo si želijo v bodoče še razširiti. Vključeni so v Zvezo ekoloških kmetij osrednje Slovenije, kjer ekološki kmetje na različnih seminarjih in strokovnih izletih pridobivajo dodatna znanja. Izobražujejo se na predavanjih, ki jih organizira Kmetijska svetovalna služba. Vključeni pa so tudi v Društvo pridelovalcev eko-jabolk Topaz »EKO-TOPAZ». Vsi na kmetiji se trudijo za kakovostno pridelana živila. Dela in žrtvovanja je s takim načinom kmetovanja zelo veliko. Na žalost je še vedno premalo ljudi, ki bi znali to ceniti. Če vas bo pot zanesla proti Krki, se pa le ustavite na njihovi kmetiji. Prijazni člani družine Bregar vas bodo z veseljem sprejeli ter vas seznanili z vsemi lepotami (in težavami) ekološkega kmetovanja. Zdaj bo tudi čas, da boste lahko poskusili ter kupili njihove sočne jagode. Tekst in fotografije: Nataša Erjavec čeprav je ročnega dela v ekološkem sadovnjaku zelo veliko, pomeni obenem tudi sprostitev, saj se nasad razteza po blagem pobočju, s katerega je lep razgled po dolini Krke. Cistercijansk]a opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivanina gorica SLOVT-lllJA. "Proizvodnja čajev, jabolčnega kisa in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih recepturah p. Simona %šiča. 'Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debelo. IZ SAMOSTANSKE ZELIŠČNE LEKARNE Jabolčni kis Pridobivamo ga iz zdravih, zrelih, neškropljenih jabolk. Vsebuje vse sestavine tega žlahtnega sadeža, veliko vitaminov, sadnih kislin, mineralov in vrsto snovi, ki koristijo našemu organizmu. Uživanje jabolčnega kisa pomaga premagovati številne bolezni. Veča odpornost telesa, pospešuje prekrvavitev, čisti kri, ureja krvni pritisk, znižuje maščobe, blaži težave pri sladkorni bolezni in pri redni rabi regulira telesno težo. Zadostuje 1 žlica kisa, razredčena v 2 del vode na dan, seveda redno in daljše obdobje. Jabolčni kis v kombinaciji z medom Učinkovita je tudi mešanica jabolčnega kisa in medu.Eno žlico medu z žlico kisa razredčimo v 2 del vode in popijemo na tešče. Uporablja se kot osvežilni napitek, ki obnavlja in uravnava pretok življenjske energije ter ugodno deluje na naravni ritem celega organizma. Pospešuje presnavljanje maščob in preprečuje neželjeno povečanje mastnega tkiva. Povečuje energijo in vzdržljivost. Jabolčni kis je tudi najboljše sredstvo za razkuževanje, kar s pridom uporabljamo pri zaščiti kože. Za podrobnejše informacije pokličite v ponedeljek, sredo ali petek od 8. do 14. ure, mag. farm. Jožeta Kukmana na tel. 01 7877 065. Dela za izgradnjo obeležja v Ivančni Gorici so v maju potekala zelo intenzivno. ZELEZNINA RAOOHOVA VAS - teh 01/7887-628 KMETIJSKI REPKOMA TERIAL (KRMILA, GNOJILA ...) MOTORNE ŽAGE. AGREGATI ZA PRANJE, VRTNE KOSILNICE KMETIJSKA MEHANIZACIJA, REZERVNI DELI MOTORNA KOLESA: TOMOS ALPINO 230.000 tolarjev TOMOSREVIVAL 280.000 tolarjev SKUTER 298.000 tolarjev VELIKA IZBIRA KOLES Ob 24.000 tolarjev DALJE ZELEZNINA ZAGRAbEC - tel: 01/7888-032 KMETIJSKI REPROMA TERIAL (SEMENSKA KORUZA, GNOJILA ...) GRADBENI MATERIAL, BELA TEHNIKA, AKUSTIKA VRTNO ORODJE, KOSILNICE (KOSILNICA 5KM 83.000 tolarjev) KMETIJSKA MEHANIZACIJA (SPIDER 350 480.000 tolarjev OBRAČALNIK SIP 200 181.000 tolarjev KOSILNICA GASPARDO175, hidravl. 404.500 tolarjev KMETIJSKO-VRTNI CENTER IVANCNA &ORICA KMETIJSKI DEL - teh 01/7887-624 KMETIJSKI REPROMA TERIAL (GNOJILA ...) MOTORNE ŽAGE, AGREGATI ZA PRANJE VRTNE KOSILNICE, VRTNO ORODJE MREŽE BEKAER T- AKCIJ Al KMETIJSKA MEHANIZACIJA, REZERVNI DELI ZBIRAMO NAROČILA ZA KOKOŠI NESNICE (01/7887-624) VRTNI DEL - tel: 01/7887-622 SEMENA, ČEBULICE, SADIKE ENOLETNICE GNOJILA IN SREDSTVA ZA VARSTVO OKRASNIH RASTLIN VR TNE PVC MIZE IN S TOLI ANDnej rus s.p. Šentvid pri Stični 97 a, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041 620 179, Fax: 01 780 00 05 POPRAVILA - VSEH VRST MOTORNIH ŽAG - KOSILNIC - MANJŠIH KMETIJSKIH STROJEV KAJ SE DOGAJA V CENTRU ZA naša prihodnost je čisto okolje ločeno odŠv RAVNANJE Z ODPADKI V ŠPAJI DOLINI lavno timtiiinalriri wv\\n\\n njror.it[il|i S sprejetjem odloka o ravnanju z odpadki in z izgradnjo centra v Špaji dolini so si občine Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje postavile standard ravnanja s komunalnimi odpadki, z izgradnjo centra pa omogočile udejanjanje teh ravnanj v [iraksi. Tako smo v zadnjih dveh letih v Špaji dolini vzpostavili vse predvidene operativne funkcije, od sprejema, ločenega ravnanja in prebiranja odpadkov z ekoloških otokov tlo ločenega zbiranja in kompostiranja organskih odpadkov ter rednega zbiranja posebnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Ugotavljamo, da bomo ob najmanj enaki tasti investicijskih del kol do zdaj že konec leta 2005 vzpostavili vse vrste predvidenih ravnanj in tako izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili že leta 1996, ko smo se pravilno odločili za izgradnjo lastnega centra za ravnanje Z odpadki Aprila letos smo v prebiralnici začeli s prebiranjem ločeno zbranih odpadkov z, ekoloških otokov. Ker je kapaciteta prebiralnice za potrebe prebiranja ločenih odpadkov iz naših občin prevelika, zapolnjujemo proste kapacitete s strateškim partnerjem, ki ločeno zbrane nesortirane odpadke pripelje na prebiramo ploščad, jih tam prebere, stiska, začasno skladišči in jih v celoti tudi odpelje. Aprila je bilo tako prebranih 259 ton papirja in 17 ton embalaže. .lavno komunalno podjetje je že začelo postavljati nove ekološke otoke v vseh treh občinah. Zato bomo lahko loCeriO Zbirali steklo, papir m odpadno embalažo tudi na območjih, kjer tega še nismo izvajali. Na kompostarni smo proizvedli prvi komposl. Oktobra lani smo začeli kompostirati organske odpadke iz gospodinjstev, ki jih s smelarskim vozilom z vodo-tesno nadgradnjo pripeljemo na plato za kompostiranje. Tam jih zmcljc-mo, zmešamo z mleto lesno maso in oblikujemo v kompostne kupe, vanje vstavimo termomelrske sonde in jih pokrijemo s specialno tkanino. Z vpi-hovanjem zraka v kompostne kupe vzdržujemo za kompostiranje zaželeno temperaturo od 50 do 65o('. Ko temperatura začne padati, je kompost zrel in pripravljen za sejanje. Trenutno bomo kompost uporabili kol prekrivni sloj na deponiji pilotnega polja. Vzorce komposta pa smo dali tudi v analizo, in če bodo analize ugodne, ga bomo ponudili tudi ob- čanom. Iz 224 t organskih odpadkov smo pridelali 161 t komposta. Del kompostarne, utrjene asfaltirane ploščadi z urejeno odvodnjo v zbirni bazen za izcedne vode v velikosti 200 m2 pa smo julija 2003 oddali v najem podjetju Aico - Eko, d.o.o, ki jena njej postavilo avtoklav za toplotno obdelavo infektivnih odpadkov. Tb so odpadki, ki se jih v zdravstvu zbira v posebnih nepredu&no zaprtih posodah in se jih s kombijem pripelje V ( enter, kjer se v avtoklavu skupaj z embalažo pri visoki temperaturi dezinlicirajo. Po končani dezinfekciji se kot nenevarni komunalni odpadki lahko odložijo na komunalno deponijo, zalo jih Javno komunalno podjetje Grosuplje odvaža v Ljubljano na deponijo Barje, saj še vedno velja dogovor, da na našo deponijo v Špaji dolini ne odlagamo tujih odpadkov. Poseben problem pri obratovanju centra predstavljajo vedno pogostejši vpadi in nasilna dejanja romskih skupili, ki poskušajo vpeljati "svoj red" na odlagalno-deponijskem polju. Javno komunalno podjetje Grosuplje ima zaradi popravila nastalih poškodb na zaščitni ograji in tesnilni foliji na odlagalnem polju in za zagotovitev dodatnih varovalnih ukrepov dodatne visoke stroške. Irena Stražišar Javno komunalno podjetje Grosuplje JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE OBVEŠČA UPORABNIKE KOMUNALNIH STORITEV, DA SO TELEFONSKE ŠTEVILKE NAŠEGA PODJETJA SPREMENJENE. Nove telefonske številke JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA GROSUPLJE so: UPRAVA 7888 910 7888 911 - fax. uprava 7888 913 RAČUNOVODSKA SLUŽBA - vodja računovodstva 7888 920 - obračun komunalnih storitev 7888 921 7888 922 RAZVOJNO-TEHNIČNA SLUŽBA - sektor vode, soglasja 7888 930 - sektor odpadki 7888 931 - sektor varstvo okolja 7888 932 - geodetska služba 7888 933 - priprava dela 7888 936 - skladišče-nabava materiala 7888 938 - fax. skladišče 7888 939 SLUŽBA KOMUNALNE OPERATIVE - naročila dovoza vode in odvoza odpadkov 7888 940 - vodovod - kanalizacija 7888 941 - ravnanje z odpadki, javna snaga 7888 942 - CERO Spaja dolina - deponija 7888 943 - gradbena operativa, zimska služba 7888 944 - kotlovnica Grosuplje 7888 945 - ČN Grosuplje 7888 946 - ĆN Ivančna Gorica 7878 319 - pogrebne storitve 040 295 900 SPODBUDNO! Vašeani Gorenje vasi pri Ivančni Gorici so se združili in skupaj v sobotni akciji očistili središče vasi, popravili jaške, požagali odvečne veje ob cesti ter postavili betonsko ogrado za vaške kontejnerje, ki so že dlje časa pereč problem vasi. Z akcijo očiščevanja in urejanja vasi bodo še nadaljevali. V načrtu imajo postavitev prometnih znakov in enotnih tabel za označevanje dejavnosti v vasi. I ZNAČILNOSTI VPREZNIH VOZ NA DOLENJSKEM (2) Lojtrski voz je za razliko od samčka pravzaprav dvodelno vozilo, sestavljeno iz prednjega dela, ki je gibljiv s po močjo usmerjevalne ojniee in oplena. v katerega se vsadijo ročice, in zadnjega dela. ki je s prednjim delom povezan s pomočjo sorc. Oplen je prečno položen drog, ki je s podlago povezan tako. da je podvozje mogoče samostojno obračati s pomočjo ojniee. Na sredini pod oplcnont je pričvršćen močan lesen drog, imenovan sora, ki po dolgem povezuje prednji in zadnji del voza. Sora je dolga in gleda zadaj daleč izven ostale konstrukcije voza. je pa V zadnjem delu večkrat prevrtana, tako da je mogoče ta voz s poljubnim pomikanjem zadnjega dela naprej ali nazaj in zaustavitvijo s pomočjo železne zagOZ-de poljubno skrajševati ali podaljševa- ti, Na sori, ki gleda izven konstrukcije voza. smo se otroci, pa ne samo otroci, včasih tudi kak utrujen popotnik, prav radi vozili, lako da smo jo zajahali ali se s strani usedli nanjo. Na ročice, ki se jih da vsadili v prednji in zadnji oplen z. vsake sirani voza in so narejene lako, da visijo malo navzven, so se s pomočjo konopljinih zank obesile lojtrc z vsake strani, tako da je tak voz, kadai je bil prazen, izgledal kol velika podolgovata košara. Na lakih vozovih se je prevažalo žitno snopje, seno in nngrahljcno listje v štrikni-calt. Se eno značilnost je imel lak voz: kadar je bil visoko naložen z Žitom, senom ali listjem za nastilj. ga je bilo treba pozidati. Žrd je dolg in močan lesen drog, ki se ga je položilo podol-gem na vrh naloženega voza in se ga je najprej spredaj čvrsto oklenilo običajno z verigo za sprednji del podvozja, nato pa se je zadaj z napenjanjem vrvi, ki je zgotaj visela na žrdi, spodaj pa je bila ovita okrog sore, tovor dobesedno v obliki velike ščipalke stisnil in se tako pričvrsti! na podvozje. Kadar so se visoko naloženi lojtrski vozovi s senom ali žitom vozili po visečem terenu ali so bili potrebni ostrejši zavoji voza, je bilo treba tak tovor podpirati s spodnje strani z vilami, da se ne bi čvrsto pozi dan voz skupaj s tovorom prevrnil. Na sliki prikazujem lojtrski voz. visoko naložen z žitnim snopjem in seveda primerno okrašen z. brhkimi žanjicami in njihovimi pomočniki (furmani). Tak kmečki voz se je dal enostavno predelati v diro, tako da so se ročice nadomestile z dvema podolžnima lesenima legama z vsake strani oplena in na to se je namestil velik pravokoten lesen plato (dera). liiko predelan voz je služil za prevoze krmne pese. korenja, repe, krompirja in jiodobnih pridelkov. Na podoben način se je dalo na podvozje namestiti iz protja spleten koš, v katerem se je običajno prevažalo gnoj, zato smo običajno govorili o gnojnem košu, ki pa je, dobro očiščen ali kako drugače zaščiten, lahko služil tudi za prevoze sadja v razsutem slanju, ali pa metrsko leseno triigo, ki je služila običajno za prevoze peska. Ti tovorni kmečki vozovi so imeli zadaj pod soro tudi kovinski vitelj, s katerim je bilo mogoče po klancih navzdol učinkovito zavirati tako, da se je z vitljem pritegoval na zadnja kolesa s prednje strani močan lesen drog, ki je deloval tako kot danes zavorne obloge na modernih podvozjih. Na izrednih strminah, kjer se ni bilo mogoče zanesti na dovolj učinkovito delovanje takega zaviranja, so zadnji kolesi, eno ali obe, zavrli z močno kratko jekleno verigo (zaurnico), tako daje tako podvozje v zadnjem delu dobesedno drselo, ker se kolesa niso obračala. Vsi ti kmečki vozovi so v poznejšem času dobili namesto lesenih koles, okovanih s »šinami«, kolesa, opremljena z gumami (gumiradel). Na ta način se je bistveno zmanjšalo trenje med kolesi in voziščem in vožnja s tako opremljenimi vozovi je zdaj na splošno mnogo bolj elastična in lažja. Ker so v novejšem času tovornjaki in traktorske prikolice skoraj povsem nadomestili vprežne vozove, smo začeli konje rediti bolj za ježo in kot družabnike ali celo zdravilec za prenapete človeške živce v modernem času. Tudi to je dobro; mislim, da si ta plemenita žival to zasluži, bolj kol da prevečkrat konča v obliki žrebičkovih zrezkov. Ne glejmo samo, kaj bomo dobrega pojedli, potrudimo se čim več dobrega in lepega doživeti tudi z živimi domačimi živalmi. Valentin Skuhk EKOLOŠKI KOTIČEK RDEG i. V 4. št. Klasja (april/maj 2004) jc na strani 4. prišlo so napake v naslovu »Obdelava sanitarnih odpadkov«. Pravilni naslov se glasi: »Obdelava medicinskih odpadkov«. Za napako se RDEG bralcem Klasja opravičuje. II. Ekološka patrulja RDEG Ivančna Gorica si je maja 2004 v naravi ogledala nekaj točk, da bi ugotovila, kako je obremenjeno naravno življenjsko okolje. Med ostalim jc na relaciji Metnaj-Obolno odkrila tudi odvržen osebni avtomobil v brežini gozda. Avto jc znamke Yugo, rdeče barve. št. šasije: *VX1145A0O*O0285463*, št. motorja: * 1216818*. Pričakujemo, da bo lastnik osebnega avtomobila prepoznal avto tudi po sliki in bo poklical RDEG Ivančna Gorica na št.: 031/589-939, da bi se dogovorili za odvoz odvrženega avtomobila iz narave na Surovino. III. RDEG Ivančna Gorica odgovarja na komentar, ki je bil objavljen v časopisu Klasje št. 3 (marec 2004), in sicer na izjavo direktorja Farme Stična Janeza Poncbška, univ. dipl.ing., v zvezi z izvajanjem sanacijskega programa, zasipavanjem lagun gnojevke in deponijo odpadnega železa na lokaciji Farme Stična. Izjave direktorja so za javnost zavajajoče in neresnične. Najbolj zavaja izjava: »Zasipavanje lagun je v skladu s sanacijskim programom.« • Sanacijski program pa je še v preučevanju na Agenciji RS za okolje in ni še potrjen. Vsekakor mora priti do predhodne javne razprave in razgrnitve javnosti, kar je po Zakonu o varstvu okolja, po direktivi IPPC in po sanacijskem programu obvezno. • Zasipavanje lagun je protizakonito, ker Agencija RS za okolje Farmi Stična še ni izdala dovoljenja za imenovano dejavnost in ker še ni potrjen sanacijski program Farme. • Deponiranje odpadnega železa na tej lokaciji je protizakonito, na kar je inšpektor za okolje Farmo Stična opozoril. Farma je kot zavezanec IPPC obvezna, da izvaja direktive IPPC in določbe Zakona o varstvu okolja. Glede dostopa javnosti do sanacijskega programa Farme Stična pa želimo povedati, da so v 15. členu IPPC natančno zapisani pogoji dostopa do informacij in udeležbe javnosti pri postopku izdaje dovoljenja, ne pa da odloča Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, kateri deli programa niso za javnost. Farmo Stična obveščamo, da ima RDEG Ivančna Gorica pisne dokaze v zvezi z nezakonitimi dejavnostmi (zasipavanje lagun, deponija odpadnega železa ...). Pričakovali smo. da boste javnosti posredovali resnične podatke o ekološki sanaciji Farme Stična. RDEG Ivančna Gorica si bo še naprej pravno in dosledno prizadeval za ekološko sanacijo Farme Stična, zavedajoč se, da jc ta v občini Ivančna Gorica edini kritični ekološki onesnaževalce naravnega življenjskega okolja. Vsa dokumentacija v zvezi s sanacijskim programom in ostali dokumenti od IRSOPE so na sedežu RDEG Ivančna Gorica in so na vpogled javnosti po predhodnem dogovoru na zelenem telefonu: 01/ 78 77 040. ZA ČISTO NARAVNO OKOLJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE! Prispevke pripravil: Predsednik RDEG Ivančna Gorica Frane llegler IZRABLJENA MOTORNA VOZILA AvtoTransporii Kastelec STARE AVTOMOBILE V RECIKLAŽO, NE V NARAVO! Slovenija je uvedla sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Podjetje Avtotransporti Kastelec Grosuplje je eno izmed koncesionarjev za predelavo odsluženih avtomobilov, ker se zaveda, daje delovati trajnostno danes naložba za jutri. Prevzemni mesti (delovni čas: od 8. do 16. ure): • AVTOTRANSPORTI KASTELEC, Adamičeva 57, Grosuplje; prevozi osebnih vozil, carinsko skladišče, dekonzervaeija in prvi servis za nova. se neregistrirana vozila. PARKIRNO-SERVISNI CENTER STARA POSTA, tel.: 01 78 88 084 • AC Triglav auto, Dunajska 122, Ljubljana; prodaja in servis vozil Fiat, Alfa Romeo in Lancia ter motornih koles Aprilia; tel.: 01 588 34 00 • AVTO CENTER VOVK, Obrtniška 4, Trebnje; prodaja in servis vozil Renault; tel.: 07/348 17 32 Prispevajmo k čistejšemu okolju! LIVARJEVI EKOLOŠKI ODBORI Ekološki odbori RDEG v Livarju so bili ustanovljeni junija leta 2001 in njihov osnovni namen jc posredovanje okoljskih informacij v delovnem okolju, ozaveščanje zaposlenih na delovnem mestu na področju okoljske problematike, varčevanje z energijo ter izobraževanje v podjetju in življenjskem okolju. Odbora delujeta tako v Ivančni Gorici kot v Črnomlju v okviru smernic in ciljev Livarja in hkrati ciljev RDEG Ivančna Gorica. Povezava med notranjim delovanjem in zunanjim delom RDEG poteka s pomočjo izmenjave informacij, povezanih z okoljem, na skupnih sestankih. Za LIVAR je pomembno, da se delo obeh odborov nadaljuje v smislu povezovanja med zaposlenimi in okoliškimi prebivalci, da se navzven prenaša pojasnila glede našega delovanja, ki zanimajo zainteresirane stranke okoli nas, ler da od njih pridobimo informacije, kako oni vidijo in občutijo naše delovanje v njihovem okolju. Za uresničitev te naloge se je LIVAR d.d. odločil, da uvede ZELENI TELEFON, to je avtomatski odzivnik, ki prispele klice beleži in shranjuje v digitalni obliki. Področje, na katero bo podjetje zainteresiranim strankam na osnovi prispelih pripomb in vprašanj odgovarjalo, je vpliv in odnos podjetja do okolja, v katerem smo prisotni. Kontrolo nad temi klici izvaja pooblaščenec za okolje in direktor tehničnega sektorja (TS). Na osnovi prispelih pritožb oziroma pripomb bomo pripravili odgovor, ki ga bomo skupaj s pritožbo ali pripombo posredovali upravi podjetja, prav tako pa zainteresirani stranki, če bo ta na odzivniku pustila svoje podatke. Za prispele pritožbe ali pripombe bo pooblaščenec za okolje izdelal kvartarno poročilo, ki bo javni dokument. Vizija Livarja je, da z. vsemi procesi in projekti opraviči zaupanje okolja. RDEG EO LIVAR - M. KRAIJ POTENCIALNA NEVARNOST GENSKO MANIPULIRANEGA SEMENA V predzadnji številki Klasja se je gospod Ponebšek s farme Stična med ostalim dotaknil tudi teme o gensko manipuliranem semenu. Meni, da je zadeva preprosta in da je javno mnenje o njej zmotno, ker da gre predvsem za zelo pozitiven vpliv na rastline, ki zaradi genske manipulacije postanejo bolj odporne na škodljivce. Tovrstna presoja je silno kratkovidna, neprevidna in zavajajoča, saj nimamo nobenih možnosti oceniti na tako kratek rok. kakšne vplive ima tako spremenjena genetska zgradba rastline na zdravje ljudi, živali in tal. Poseči v samo osrčje zakodi-ranega sporočila Narave, v njeno gensko zasnovo, zaradi ozkih človeških interesov, nc oziraje se na morebitno neravnotežje, ki ga takšno početje lahko prinese naravi v celoti in človeku kot enemu izmed njenih bitij, je milo rečeno ozkogledo in nerazumno. Ne le da takšno početje potencialno ogroža zdravje sodobnikov, temveč tudi rodov, ki nam sledijo. Mar je možno, da življenje na zemlji in z zemljo ne pripelje človeka do tenkočutnega stika z naravo in njenimi bitji, do želje, da se zemlji vrne njeno zdravje, ravnotežje, samoohranju-joča plodnost, ki nam vsem lahko prinese dobro'.' Mar izkušnje šlevilnih kmetov v Sloveniji in po svetu, ki kmetujejo ekološko in svoje pridelke uporabljajo kot živila in zdravila, ne spodbujajo k razmisleku o spremembi pristopa k zemlji, gojenja rastlin in živali? Razmisleka vredno je tudi dejstvo, da so tudi insekticide, svinec in azbest, ki jih gospod Ponebšek omenja kot »dokazano škodljive«, dolgo časa razglašali za neškodljive, dokler tragični vpliv na naravo in človeka ni postal v nebo vpijoč, tako da so jih končno tudi uradno razglasili za škodljive. 'IVeba jc tudi vedeti, da /nanosi in njena dognanja niso vedno tako glasna kol gospodarski giganti, ki zaposlujejo svoje znanstvenike z namenom, da se finančno obetaven izdelek ali praksa »znanstveno« upraviči - ne z lažmi, temveč z v svoj prid prikrojenimi dejstvi (nekateri detajli se zamolčijo, nekateri pa čezmerno izpostavijo) - in tako prepriča javno mnenje v svojo korisl. lilijami Dušic, zdravnica 12. STISKI POHOD POSVEČEN VSTOPU V EVROPO V soboto, 1 .niiija, na praznik dela, še več - na dan vstopa Slovenije zirali tokrat že dvanajsti tradicionalni STISKI POHOD po stiskih Kljub slabi vremenski napovedi in za nekatere naporni kresni noči seje ob osmi uri na parkirišču pri samostanu v Stični zbralo okrog 80 pohodnikov, ki jih je s prijaznim pozdravom presenetila stiska godba; ta je z budnico razživela tudi najbolj zaspane! Po nekaj napotkih organizatorja jc skupina krenila na pot mimo stiškega samostana na Nograd, kjer je sledila že prva nagrada - razgled na Stično in Ivančno Gorico. Po gozdni poti skozi Široko bukovje smo v dobri uri prispeli na Sela, eno najprijaznejših vasic v okolici Stične. Tam so nas domačini postregli s prvim jutranjim okrepčilom, med postankom pa nam je zapel tudi Stiski kvartet. V dobre pol ure spusta skozi gozd smo prispeli do Izirka, kjer izvira Stičnica. Medvedovi so nam na pri vikendu pripravili izvrsten planinski čaj in kavo, pa tudi drugih okrepčil ni manjkalo. Postanek je pohodnikom kar prav prišel, saj jih jc čakal daljši vzpon na najvišji vrh občine Obolno, 776 m. Tu se je skupina prvič nekoliko bolj razvlckla po že tradicionalni, sicer pa odlično označeni trasi pohoda. Običajnega »poležavanja« na Obo- Incm lelos ni bilo opaziti. Verjetno je bilo za to krivo vreme, ki tokrat res ni pretiravalo s sončnimi žarki, ali pa morda vonj odličnega golaža, ki je pohodnike že vabil v lovsko kočo na Goričici. Kosilo se jc pohodnikom še kako prileglo, saj je bilo za nami že približno dve tretjini več kot 22 km dolgega pohoda. Prijetno lokacijo je večina v Evropsko unijo, smo organi-hribih in krajih nad Stično. izkoristila za nekoliko daljši počitek z druženjem, najbolj neučakani pa so se urno podali naprej, tako da so krajšo ploho prevedrili ravno pod novim skednjem na Pristavi, medtem ko smo nekateri imeli priložnost testirati tudi anorake oz. dežnike! Ker smo vedeli, da za dežjem posije sonce, nam dobro znana pot s Pristave ni delala posebnih težav, piko na i pa je postavil zadnji vzpon na Gradišče, za katerega smo bili hitro nagrajeni! »Gradiški fantje« so nam imenitno postregli, obsijalo pa nas je tudi sonce, ki je skrbelo, da se odlično vzdušje med pohodniki tudi ob vračanju v Stično še kar nekaj časa ni poleglo ... Zahvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni organizaciji pohoda, vsem udeležencem in tistim, ki se jim udeležba lokrat ni posrečila, pa želimo uspešen vslop v Evropo in povabilo k naslednjemu, že 13. Stiške-mu pohodu! Vodnik PZS Roman Vratar PRVOMAJSKO SREČANJE NA JAVORJU je bilo letos še posebej slovesno. Kljub slabemu vremenu so se zbrali številni obiskovalci, ki so želeli praznovali delavski praznik - I. maj - in vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Praznovanje se je začelo že v petek, 30. aprila, na predvečer praznika, s kurjenjem kresa in postavljanjem mlaja. V soboto, 1. maja, je bila zjutraj maša v farni cerkvi, ki jo je vodil p. Branko iz Stične. Pihalni orkester Litija je zaigral budnico od središča vasi do prireditvenega prostora pri novem gasilskem domu. Sledila je osrednja slovesnost z. dvigom slovenske in evropske zastave. Kulturni program so izvedli učenci recitacijskega krožka OS Šmartno z mentorico Danico Sedevčič. Poleg Pihalnega orkestra Litija pod vodstvom Vasjo Namestnika so sodelovali tudi pevci mešanega pevskega zbora Zvon iz Šmartna z zborovodkinjo Marjanco Vidic. Slavnostni govornik je bil župan občine Šmartno Milan Izlakar. Po pogostitvi z golažem so se obiskovalci odpravili na pohod po Panoramski poti. Prisostvovali so otvoritvi razglednega stolpa; svečani prerez traku sta opravila župan občine Šmartno Milan Izlakar in župan občine Ivanč-na Gorica Jernej Lampret. Stolp je postavljen na najvišji točki pohodne poli, na 710, 3 m visoki Osrenci. Visok je 13 m in ima dve ploščadi. Z zgornje nam pogled zajame celotno Slovenijo.Za pomoč pri orientaciji je reliefna karta Slovenije v merilu 1 : 300 000. Zamisel in celoten projekt je izvedel Janez Pcterlin, ki je tudi pobudnik Panoramske poti in prvomajskega srečanja na Javorju. Razgledni stolp je izjemna pridobitev za vas Javorje in obe občini. Vključiti bi ga bilo treba v slovensko turistično ponudbo skupaj z gradom Bogenšperk, samostanom Stična in drugimi znamenitostmi. Po vrnitvi s Panoramske poti so se obiskovalci zabavali ob glasbi ansambla Krjavelj in tekmovali v družabnih igrah. Na stojnicah so si postregli z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile gospodinje. Folklorna skupina Javorje je s svojim nastopom, posebej predšolske skupine plesalcev, prijetno presenetila obiskovalce. Posebnost je bila tudi prikaz vaje gašenja s staro gasilsko brizgalno, ki so jo izvedli veterani PGD Javorje. Projekt Panoramske poti in organizacija prvomajskega srečanja je za tako majhen kraj, kol je Javorje, veliko delo, saj je prebivalcev malo in vsak izmed njih po svojih močeh prispeva k izvedbi in uspešnosti prireditve. Veseli smo vsake pomoči in posluha ljudi, ki nam želijo pomagati - naj bo to z delom, finančno pomočjo ali pa samo z dobro besedo. Prvomajsko srečanje so pripravili: PGD Javorje, občini Šmartno in Ivančna Gorica, Kulturno društvo Javorje in društvo »Prosti čas« Šmartno. Panoramska pot in vas Javorje z okolico leži na meji med občinama Šmartno in Ivančna Gorica. Kot sta povedala oba župana, meje dejansko naj ne bi obstajale. Prebivalci obeh občin imajo podobne probleme in potrebe, naj bodo to službe, šolstvo, turizem, kulturne prireditve ...Predvsem bi se bilo treba dogovoriti in dokončno rešiti problem vodovoda ter urediti cestno povezavo skozi zaselek Debcče do Ivančne Gorice, saj bi tO predstavljalo obojestransko korist. Ni pravično izničiti ogromnega števila ur prostovoljnega dela in zagona ljudi, ki jim to predstavlja osnovo, da še ostanejo in živijo v vaseh in zaselkih ter imajo še voljo do ohranjanja in obdelovanja kmetij. Prebivalci Javorja pa še vedno vztrajamo, čeprav se nam bo z novim šolskim letom zaprla vaška šola. Prijazna beseda lepo mesto najde. sp GASILCI SMO PRAZNOVALI Letošnjo počastitev sv. Florjana je po dogovoru z društvi prevzelo GD Hudo Ivančna Gorica. Slovesnosti so se udeležili člani in članice sektorja Stična. To so naslednja društva: Stična, Metnaj, Muljava in domače društvo Hudo. Bilo nas je okoli sto. Zbrali smo se nedeljskega jutra v središču Ivančne Gorice in se ob taktih godbe Stična v koloni napotili v cerkev sv. Jožefa, kjer smo s prošnjami in zahvalo počastili 1700. obletnico smrti zavetnika gasilcev. Po končani slovesnosti smo posedeli pri gasilskem domu, si nazdravili, svoje lačne želodčke pa podprli Z dobro malico in pecivom. Tako smo preživeli dan ob prijetnem družabnem srečanju s pozdravom: "Na pomoč in nasvidenje v prihodnjem letu." Sv. Florjan je bil eden tistih svetnikov, ki je bil našemu kmečkemu človeku najbolj pri steu. V neštetih podobah in kipih stoji pred njim kot mogočni zavetnik z go-lido v rokah, ko gasi gorečo hišo pod seboj, ter priljubljeni priprošnjik proti ognju in naravnim nesrečam. Ljudsko izročilo govori o mučencu, ki se je rodil okoli leta 270 v vasi Zcisck-momer blizu Dunaja. V revni družini je bil Florjan vzgojen v kristjana. Med vladanjem cesarja Dioklecijana ni hotel žrtvovati cesarju in rimskim bogovom. Ker je bil v državni službi, se je tej raje odpovedal. Ko je cesar izdal odlok, da mora žrtvovati vse ljudstvo, so v Lavri-oku, današnjemu Larchu, rimski vojaki zaprli večje število kristjanov. Florjan jim je želel pomagati, jim dajati pogum in svoj junaški zgled. Ker se ni odpovedal veri in Kristusu, so ga prebičali in mučili ter nazadnje s težkim kamnom okoli vratu 4. maja leta 304, starega 34 let, vrgli v reko Anižo. Čaščenje sv. Florjana je zaživelo že v zgodnjem srednjem veku. Verniki so ga častili kot mučenca za vero. Leta 1673 pa so ga gasilci sprejeli za zavetnika. Prostovoljno gasilsko društvo iz Metlike je prvo nosilo njegovo zavetniško ime. Danes je sv. Florjan zavetnik 8 župnijskih cerkva, 23 podružnic, upodobljen je na številnih freskah gasilskih domov, na domačijah, njegovi kipi krasijo mestne trge, posebno mesto pa ima na gasilskih praporih. 'litje nekaj utrinkov iz njegovega življenja. Bil je nesebični pomočnik in ljubil je bližnje. Vse premalo se zavedamo, kaj pomeni biti dober, iskren in pomagati ob ognju in naravnih nesrečah skratka - kaj pomeni ponuditi roko! Pripravila Ljudmila Kck V soboto, 8. maja 2004, je potekal projekt odbora po poteh kulturne dediščine Do lenjske in Bele krajine; izvajalec je bil Kompas Novo mesto. Vključenih je bilo več destinacij. Promocija se je začela na Muljavi, nadaljevala pa proti Žužemberku ter naprej proti Beli krajini. Namen projekta je bil, da gostje spoznajo etru/loške, kulturne in zgodovinske znamenitosti posameznega kraja. Sprejem na vsaki lokaciji so spremljali novinarji in kamere vseh regionalnih LV-posluj, ki so posnele, kasneje pa tudi predvajale dokumentarni film v reklamne namene. Predstavljena je bila tudi kulinarična ponudba posameznega kraja; luko so se na Muljavi predstavile nekatere turistične kmetije iz naše občine. NE. NASIDEVETDESETLETNIKI V KS Šentvid pri Stični so v letošnjem letu praznovali svoj častitljivi jubilej, devetdesetletnico, trije krajani: Herman Krhlikar, Pavla Ul-čar in Malči Peček. Rodili so se davnega leta 1914. Prve svetovne vojne seveda ne pomnijo, toliko bolj pa drugo, ki jih je doletela ravno v najlepših letih. Članice odbora RK Šentvid pri Stični so vse tri obiskale in z njimi tudi poklepetale. Dobro se še držijo in so na pravi poti, da dočakajo 100 let. Vsem želimo še veliko zdravja, volje do življenja in ŠE NA MNOGA LETA! Odbor RK Šentvid pri Stični NASA HA1B0U IHANA S0KRAJANKA KAKO JE KMET G(K)EK Z VRHA PROUČEVAL ČLOVEŠKO RIBICO Človeško ribico so po njenem odkritju preučevali mnogi znanstveniki. Najbolj zagonetno vprašanje za njene preučevalec je bilo, kitko se razmnožuje. Še do danes ta več kot 200 let stara uganka ni rešena tako, kot bi si želeli. Nihče še namreč ni videl njenega rojstva v naravi. Je pa uspelo nekaterim v laboratorijih. Po podatkih iz laboratorijev človeška ribica v normalnih okoliščinah leže jajca, čeprav so sprva menili, da rojeva žive mladiče. V znanstveno razpravo 0 razmnoževanju človeške ribice je že pred 179 leti posegel tudi naš rojak, kmetski posestnik Johann Geck (Janez Kck) z Vrha pri Viru, hiša št. 6. Vas zanima, kje je to? Vrh je staro ledinsko ime za planotico, na kateri leži Cvin-gcr. Hišna številka 6 in začetnici M. K. (Marija Kck) so nad letnico 1867 še vedno vklesani v kamniti portal hiše turistične kmetije Grofija, na podu pa je vrezana letnica 1855 in pod njo ime Jožef Kek. Na nekdanji kašči je bila letnica 1801. Nekdanji posestniki današnje Grofije so bili torej Kekovi. 20. junija 1825 je tedanji gospodar Janez v samostan prinesel živo človeško ribico in trdil, da mu je doma skotila tri žive mladiče. Pravil je, da so bili temni in da so imeli oči kot makova zrnca. "Kloštrski žolnir" .loseph Stratil jc o tem zapisal protokol ali poročilo, ki je ohranjeno. Ko pa je hotel videti še mladiče, so mu povedali, da so se gnusili domačim ženskam in SO jih vrgle na gnoj. Ker je bila tedaj razpisana bogata nagrada tistemu, ki bi pomagal razvozlali uganko o razmnoževanju človeške ribice, je bilo neverjetno, da so Geekovi (Kekovi) "dokazni material" za nagrado zavrgli. Janez je povedal, da so mladiče videli njegova žena Marija, njegov stari oče, štiri sestre, pastirica, čevljar Anton Vivant in sosedova žena Marija Zupančič. Kljub tem pričam Janezovemu pri- povedovanju niso preveč verjeli. Ko so mnogo kasneje v laboratorijih le dočakali zarod človeških ribic, se je izkazalo, da je Geck (Kek) mladiče pravilno opisal. Zgodbe si torej ni izmislil. Kot žc tolikokrat, učeni tujec ni jemal resno preprostega domačina - kmeta. Tatjana Kordiš Tri tedne stara in 3 cm dolga človeška ribica iz podzemnega laboratorija Mar ruz-iskovuleev Marku in Gregorja Aljančiča. Loto: Gregor Aljančič ZA PRIJATELJE SI JE TREBA ČAS VZET... ŽE DRUGIČ MED NAJBOLJŠIMI 16. aprila smo se zbrali v gostišču Kovačič - Štorovju. Prišli smo od vsepovsod - iz domovine in tujine, počaščeni, da smo skupaj z g. Lojzetom Ljubičem, predsednikom gasilske zveze Ivančna Gorica, praznovali njegov 70. rojstni dan v družbi tako eminentnih oseb, kot so predsedniki, župani, gostje iz Nemčije, Sirije. Avstrije, iz držav bivše Jugoslavije, iz raznih ustanov in skupnosti. Ob dobri pogostitvi smo doživeli tudi lep, nepozaben večer, za kar so poskrbeli gostje z zabavnim programom, zato ni manjkalo ne smeha ne dobre volje. Gospod Ljubic je bil ob tej priložnosti odlikovan z najvišjim priznanjem, ki ga lahko izda država Nemčija tujcu za mednarodno sodelovanje. Župan mesta Robersdorf mu je podelil tudi priznanje častnega člana mesta Robersdorf. Za opravljeno delo, za vse, kar je dobrega storil za ljudi, kraj in gasilce, pa se mu je zahvalil gospod Lampret - župan občine Ivančna Gorica. Vse izrečene besede naj gospod Ljubic ponese naprej v svojo pot življenja, ki naj bo trdna, osrečujoča, obdarjena z veliko zdravja ... In naj ga vedno spremlja misel: prijeten je občutek, ko v sebi začutiš, da si ljudem potreben in drag! Njegovi prijatelji - njegovi gasilčki LITERATNI KROŽEK Pri društvu upokojencev v Ivančni Gorici smo pred nekaj meseci ustanovili literarni krožek, v katerega se je do sedaj vključilo pet literatov - upokojencev. Sestajamo se v prostorih DU Ivančna Gorica vsak prvi petek ob 9. uri (dopoldne). Na sestankih se pogovarjamo o svojih stvaritvah, včasih tudi kaj pokritiziramo, vzporedno pa načrtujemo smeri bodočega dela. Vsi se udeležujemo tudi območnih srečanj literatov seniorjev, ki jih v različnih krajih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. To obvestilo velja tudi kot vabilo komu, ki bi se nam bil pripravljen pridružiti. T.Drab PGD SOBRACE NAJ ZAPOJE HARMONIKA Vabimo vse, ki z veseljem raztegnete meh harmonike, da pokažete svoje znanje na srečanju, ki ga prirejamo gasilci prostovoljnega gasilskega društva Sobrače. Srečanje bo v petek, 25.6.2004, pred gasilskim domom v Sobračah. Za prijetno vzdušje bodo poleg nastopajočih poskrbeli tudi domači gasilci in ansambel Litijski odmev. Prijava sodelujočih je zaželena na tel. 01 7874 263 ali 041 534 821 pri Andreju Fajdigu, kjer je možno dobiti tudi vse ostale informacije. VABLJENI in gasilski NA POMOČ »KNJIŽNI NAHRBTNIK« SE V ŠENTVIŠKEM VRTCU LEPO NOSI V šentviškem vrtcu je projekt Knjižni nahrbtnik pognal že kar močne korenine. Vanj so bili letos vključeni prav vsi otroci iz skupin Medvedki in Ptički. Projekt je vsekakor zelo dobrodošel, saj se otroci na tak ali drugačen način spoznavajo s knjigami, navajajo se na ravnanje z njimi itd. Pa tudi staršem, ki smo s tem hočeš nočeš vključeni v akcijo, nič ne škodi, če vsaj za kratek čas primemo kako knjižico v roke. Starši smo akcijo lepo sprejeli in jo vsekakor podpiramo. Za zaključek tega projekta so vzgojiteljice šentviškega vrtca v sodelovanju z vzgojiteljicami iz vrtca Miška iz Stične priredile lutkovno predstavo Lisica ošabnica Svetlane Makarovič. Predstava je bila zelo poučna, v njej pa so sodelovale vzgojiteljice Urška Lavrih, Milena Sadar, Marija Iliškovič, Mira Drob-nič, Marta Erčulj, Anica Lavrih in Damjana Bijek. Po predstavi so kot nagrado za sodelovanje v projektu vsi otroci dobili knjižno nagrado Lahko noč. Gorila, ki je koristna tudi nam staršem, saj nam pomaga pri včasih težaškem opravilu - odpravljanju otrok v posteljo. B.S. Otroški folklorni skupini Vidovo Šentvid pri Stični se je že drugič uspelo uvrstiti na državno srečanje otroških folklornih skupin, odkar je pred tremi leti skupino prevzel mentor Boštjan Gcnorio. To je prav gotovo zavidanja vreden dosežek. Letos je bilo srečanje 28. maja v Kulturnem centru Janeza Trdine Novo mesto. Na prireditvi je sodelovalo 9 otroških folklornih skupin iz cele Slovenije. Predstavili so se folkloristi iz Maribora, Tržiča, Beltincev, Drežnice, Lipnice, Slovenj Gradca, Novega mesta, Žirovnice, in seveda našega Šentvida. Skupine je na podlagi ogleda medobmočnih srečanj izbrala gospa Nežka Lubej. Prireditev so strokovno spremljali tudi legenda slovenske folklore Mirko Ramovš, znani slovenski baletnik in koreograf Iko Otrin in še nekateri drugi. Vsi so na strokovnem posvetu po zaključni prireditvi Ringa raja 2004 pohvalili tako organizacijo prireditve kot tudi sodelujoče folklorne skupine. Šentviški folkloristi so bili večkrat izpostavljeni v določenih elementih. Še posebej se je žirija navdušila nad odrsko postavitvijo in nad brezhibno odplesano trikoračno polko. Tako dobro so plesali: Urška Anžlovar, Patricija Drobnič, Ema Groznik, Tatjana Jagodic, Andreja Linec, Neža Mikelj, Sabina Miklavčič, Tatjana Sinjur, Tej a Strmole, Dunja Verbič, Lea Verbič, Blaž Gorišek, Dominik Lavrih, Andrej Mikelj, Klemen Škra-bee, Žiga Žnidaršič in Nejc Puš. Na harmoniko pa jih je spremljal Gašper Stopar. Namen tovrstnih srečanj je ohranjanje slovenskega otroškega ljudskega izročila, razvoj plesnih in glasbenih sposobnosti in nenazadnje prijetno druženje mladih. Takih in podobnih uspehov šentviški folkloristi ne bodo več dosegali pod vodstvom Boštjana Gcnoria, ker leta zapušča Kulturno društvo Šentvid zaradi nesoglasij s predsednico folklorne skupine. Irena Zadel KULTURNI DAN S PRIMOŽEM SUHODOLČANOM V četrtek, 8. aprila, smo imeli kulturni dan. Učenci podružnične šole v Višnji Gori smo se zbrali v telovadnici, da bi dočakali pisatelja Primoža Suhodolčana. Ob njegovem prihodu smo bili vsi navdušeni, da smo mu kar zaploskali in mu zaželeli dobrodošlico. Na njegovem obrazu smo takoj videli, da je sproščen, vesel, nasmejan človek in da je rad v družbi otrok. Začel nam je pripovedovati šale ter smešne zgodbe in pregovore. Zgodbe so bile tako smešne, daje v smeh spravil še najbolj resne učence. Pa tudi učiteljice so se zabavale. Meni so bili najbolj všeč pregovori o knjigah in zgodba o papagaju, ki je pel »lepe« pesmi. Vse to pa je izvlekel iz svojih knjig. Ob kulturnem dnevu sem se imela zelo lepo, tako kot drugi. Ta dan bi raje imenovala veseli dan. Pred odhodom nam je Primož. Suhodolčan podelil priznanja z.a bralno značk". Bila sem vesela, da mi je priznanje podelil prav on. Upam, da bom pisatelja srečala še kdaj, veselim pa se srečanja z drugimi pisatelji. Sunita Jušič, 5. b Danes, 8. aprila, nas je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan. Zelo je bil zabaven in zelo sproščen. Pripovedoval je zelo smešne ter zanimive zgodbe in šale. Med zgodbami pa so bile tudi smešne pesmice, kot na primer: »Po morju plava kit, iz vode kaže rit.«, »Na planincah sončece sije, tam se pasejo divje svinje.« In še mnoge druge. Preden je pisatelj odšel, je vsem, ki smo naredili bralno značko, skupaj s knjižničarko podelil priznanja. Ta dan nam je bil zelo všeč in upam, da nas bo Primož Suhodolčan še kdaj obiskal. Eva Travnik in Urša Zupančič, 5.a PRISPEVKI CENTRA ZA SOCIALNO DELO V letu 2002/2003 smo prostovoljci skupaj z mladostniki in otroki izvedli literarni natečaj, v katerem smo vsi skupaj sodelovali z zelo raznolikimi prispevki. Med nami so tako vešči ilustratorji kot pesniki in pravljičarji, pa tudi pripovedovalci smešnih zgodbic in izumitelji zabavnih ugank. Vse te prečudovite izdelke smo zbrali v prvem izvodu svojega glasila, ki smo ga poimenovali Almanah. Nekaj najzanimivejših izdelkov bi radi delili tudi z vso skupnostjo, v kateri živimo, zato smo se odločili, da jih objavimo v lokalnem časopisu. Začenjamo s smehom ... Lianka Vargu smeh ni greh Prejšnje poletje sem s starši odšel na počitnice k babici in dedku, ki živita v Bosni. Že takoj prvi dan sem v garaži zagledal motor in želel sem si vožnje z njim. Nadlegoval sem očeta, če se lahko samo za pet minut peljem z motorjem. Najine pogovore o motorju je slišal dedek. Poklical me je k sebi, usedla sva se na klop in pripovedovati mi je začel: »Tvojemu očetu sem za zaključek osnovne šole kupil motor. Z njim se je vozil le on, ko pa je odšel v vojsko, sem se prvič poizkusil peljati tudi jaz. Usedel sem se na motor in se z ugasnjenim odpeljal po klancu navzdol. V strahu sem pritisnil na sklopko in motor se je naenkrat prižgal. Pridobil je šc več hitrosti, jaz pa sem, namesto da bi zaviral, dodajal hitrost. Trd kot skala sem peljal naravnost po hribu navzdol. V ovinku sem hotel zavirati, a imel sem preveliko hitrost. Ni mi preostalo drugega, kol da sem zapeljal naravnost v koprive in robidovje. Popraskan in raztrgan sem z umazanim in poškodovanim motorjem pešačil domov.« Jaz sem se ob tej zgodbi od srca nasmejal in mu povedal: »Veš, dedek, jaz se že znam voziti z motorjem.« A to je bila velika laž. začetek aprila je prinesel nov tabor Drugi, tretji in četrli april smo otroci in mladostniki ler prostovoljci preživeli na Zapotoku pod Kurcščkom. Pripravili smo pester in bogat program, ki naj bi vključeval nadvse zanimive dejavnosti, kot so likovna delavnica, modna delavnica, jezikovna, novinarska in gledališka delavnica, pa šc glasbeno skupino. lemeljilo smo se pripravili na izvedbo toliko različnih dejavnosti in likovna delavnica je bila velik uspeh.Tako otroci kot prostovoljci smo packali s prslnimi barvami, rezljali po linoleju in odtiskovali zanimive sličice, ki so iz tega nastale. Trgali smo tudi raznobarvne liste na prav majhne koščke in iz njih izdelovali kolaž. Naše izdelke si boste lahko ogledali v prostorih CSD Grosuplje ali v bivših prostorih študentskega kluba (iroš, ko bodo urejeni. Ves čas našega tabora je sonce, navkljub deževni vremenski napovedi, prav neumorno sijalo in nas privabilo na piano kot od zime premražene martinčke, ki lahko končno uživajo v toplotni sončnih žarkov. Zunaj, sredi gozdov in obilice svežega zraka, smo se seveda držali železnega repertoarja, kar pomeni, da smo igrali nogomet in košarko, nabirali teloh in sc sprehodili na Ku-rešček. Novost, ki je popestrila dogajanje, pa je bila odbojka, saj je tokrat nekdo s seboj prinesel tudi odbojkarsko žogo.Čas smo si krajšali še z znano igro, ki jo vsi poznamo pod imenom »med dvema ognjema«. Ker sta sonce in svež zrak s tako magično močjo delovala na nas, smo se jima povsem prepustili in prebili večino časa zunaj. Vse tiste načrtovane, a neizvedene delavnice pa smo spravili v arhiv z.a naslednji tabor. Ob prihodu domov so naši nasmejani in od sonca zagoreli obrazi povedali vse. Lianka Varga Ravnatelj in žn/>aii se spominjata svojih dijaških časov Navdušeni plesalci in gledalci PLES IVANŠKIH MATURANTOV V sredo, 26. maja, so zadnji dan pouka praznovali maturantje Srednje šole Josipa Jurčiča. Po kratkem programu so na Sokolski ulici, v organizaciji plesne šole Bolero zaplesali četvorko, ki je navdušila številne gledalce. Razposajenim in že malo utrujenim dijakom sta vzpodbudne besede namenila tudi župan Jernej Lampret in ravnatelj Milan Jevnikar ter jim zaželela uspeh na maturi. Maturante je namreč že v soboto čakal nov izziv: matura iz angleščine. Vsem želimo veliko uspeha na novih življenjskih poteh! Maturantje v elementu Žalosten nasmešek deklet, ki se že pripravljajo na prihajajočo maturo PRAVUICE V VRTCU MIŠKA "Otrok brez pravljice, brez vsega, kar je nenavadno in lepo, bi bil kot starec, kot svet brez ptičjega petja in cvetočih livad." F. Bevk Tako prisrčno vabilo smo prejeli straši Polžkove skupine vrtca Miška Stična na prireditev ob zaključku projekta KNJIŽNEGA NAHRBTNIKA. Nekaj najlepšega v otroštvu so pravljice. Z njimi otroka popeljemo v svet domišljije, gradimo besedni zaklad ter ga duhovno bogatimo. Tudi v Stični se še kako zavedajo lega, saj so nas presenetile vzgojiteljice vrtca Miška Marta, Anica in Damjana, ter vzgojiteljici vrtca ( ebeliea Šentvid Urška in Milena, in sicer z lutkovno predstavo Lisica Ošabnica Svellane Makar ovič. Otroci skupine 1'olžki so nam ob spremljavi harmonike zapeli in zaplesali pesmice o žabici, lisici, psičku in polžku. Prejeli so lepe nagrade, vsi skupaj pa smo preživeli čudovit dan. Mamicu otroka 1'olikove skupine PRAZNIK DRUŽINE V VRTCU SONČEK V ZAGRADCU 25. marec je praznik družine. Otroci iz. vrtca Sonček iz Zagradca so pripravili pravo presenečenje: povabili so starše, bralce in sestrice in jim pokazali, kaj so se naučili. Najprej so zaigrali zgodbico Pod medvedovim dežnikom in predstavili Igrico Voščilo za družino, nalo pa prav lepo deklamirali in peli različne pesmice: Hiba je lačna, Oj, te hlače. Jaz imam pa goslice... Čeprav so se resno pripravili na nastop, seje prikradel prisrčen nasmeh na lička, ko so nastopili pred starši. Ko smo videli, kako iskren je njihov nasmeh, smo se tudi sami zasmejali. A »sončki« so nastop vseeno lepo, brez napak izpeljali do konca. Na koncu pa so prinesli svojim mamicam keramične lončke za rože. ki so jih prav lepo in duhovito sami poslikali. Dragi starši! Neverjetno, kaj vse so se sposobni naučiti naši malčki, le vztrajnega in potrpežljivega učitelja morajo imeti. To pa sla prav gotovo dokazali vzgojiteljica Nataša in njena pomočnica Marija. Hvala vama za vajin trud in delo z, našimi »sončki« in še veliko tako prijetnih po-poldnevov v krogu družin. Mamicu Matica in Luka KNJIŽNICA IVANCNA GORICA Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivanenafr gro.sik.si Krajevne knjižnice Krka: 780 20 91 • Višnja Gora: 788 45 88 • Šentvid: 051 236 436 Podaljševanje gradiva: 01 563 49 24, 031 90 90 24, http://cobiss.izL POTOPISNO PREDAVANJE: V tem mesecu smo gostili Petro Draškovič s potopisom po Aljaski. Njeno stran si lahko ogledate na http://www.petra-drskovic.com . Petra pripravlja tudi knjigo - potopis, in upamo, da kmalu zagleda luč sveta. V NUK-u je odprta razstava Rojstni list slovenske kulture. Prvič so na enem mestu razstavljeni najstarejši dokumenti slovenstva: Brižinski spomeniki. Celovški (Rateški) rokopis, Čedadski ali Černjejski rokopis in Stiski rokopis. Eden glavnih organizatorjev je vodja rokopisnega oddelka v nacionalni knjižnici, prof. Mihael Glavan. Slovenski narod je s tem pozvan k spominu na visoki kulturni ravni. Ohranjajmo slovensko besedo. Pozivu je prisluhnila tudi naša knjižnica. POČITNIŠKE DEJAVNOSTI: Knjižnica v sodelovanju s prostovoljci Centra za socialno delo Grosuplje in taborniki že pripravlja počitniške dejavnosti. Te bodo tokrat potekale pri strelski koči v Ivančni Gorici v prijetni senci. Tudi letos bodo dejavnosti: knjižni kviz, ura pravljic, zabava s poučno knjigo, delavnica in petkova zabava. Potekale bodo v dveh terminih: od 14. 7. do 16. 7. in od 23. 8. do 27. 8. Delavnice bodo le za šolske otroke, zelo primerne so predvsem za otroke od drugega do petega razreda. Prijavnico dobite v knjižnici od 1. 6. dalje, prijavnine ni. Informacije na št.: 787 81 21 (Ksenija) ZAR d.o.o. AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI PRODAJA, NAKUP, ODDAJA, NAJEM Taborska 13, Grosuplje TELEFON: 041 717-314 FAX: 01/7863-049 E-posta: miran.jurcic@volja.net * SLOVENIJA, moja domovina. Tuđi v EVROPE. ★ Slovenska demokratska stranka USTVARJAMO SLOVENIJO VREDNOT Z n.istmi hnndidntl v Evropo: dr. Miha Brejc dr. Romana Jordan Cizelj Barbara Medved Špiletič Matjaž Šinkovec dr. Peter Verlič Alenka Jeraj dr. Milan Orožen Adamič SDS Brezplačni telefon 08017 37 • www.eu.sds.si V£> EPP-ED EVROPA V PRAVIH ROKAH Franc But nosilec liste Spoštovani! Sem Franc But, nosilec liste Slovenske ljudske stranke. Vabim vas, da se udeležite volitev v Evropski parlament in svoj glas oddaste naši listi. V Slovenski ljudski stranki smo za volitve v Evropski parlament sestavili listo izkušenih kandidatov: Bojan Šrot je podpredsednik Slovenske ljudske stranke, odvetnik in alpinist, dolgoletni župan uspešne mestne občine Celje; Nataša Kavaš Puc je podpredsednica Nove generacije, podmladka naše stranke, in ima vrsto mednarodnih izkušenj; profesor doktor Andrej Umek je poznavalec izobraževalnih, raziskovalnih in znanstvenih procesov, Nada Skuk je tudi podpredsednica Slovenske ljudske stranke in voditeljica ženske zveze ter borka za enake možnosti žensk in družinam prijazno okolje; doktorica Berta Jereb je še vedno aktivna upokojena zdravnica in znanstvenica, kije veliko energije posvetila oblikovanju in sprejetju starostne pokojnine. Listo Slovenske ljudske stranke zaključuje predsednik Janez Podobnik, ki že vrsto let aktivno deluje za boljši slovenski jutri. Vesel sem zaupanja stranke, da vodim njeno listo, saj sem se kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot član pogajalske skupine z Evropsko unijo uspešno ukvarjal zadnjih sedem let. Želim si, da bi moja družina in moji sodržavljani v prihodnje živeli v varni Sloveniji. V Sloveniji, ki bo gospodarsko uspešna, socialno pravična in resnična domovina vsem, ki v njej živimo. Slovenska ljudska stranka je vedno poudarjala dialog, družino, mladino, brezplačno šolanje in dostopno zdravstvo, varno starost in pokojnino, kmetijstvo in regionalni razvoj, nižje davke ter socialno tržno gospodarstvo. To so tudi stebri našega programa za evropske volitve, s katerim napovedujemo več Slovenije v Evropi in več Evrope v Sloveniji. V njem smo se zavzeli za močno Evropsko unijo, za sprejem nove evropske ustave in sodelovanje s sosednjimi državami; za demokratično delovanje unije, ki bo blizu državljanom in bo veliko pozornosti namenjala trajnostnemu razvoju in varstvu okolja. Ob tem bomo spodbujali več slovenske zavesti, gospodarske rasti, zaposlovanja in vlaganja v raziskave in razvoj, kar bo omogočalo nove priložnosti naši mladini. Gradili bomo družinam prijazno okolje ter se zavedali pomena kmetijstva za ohranjanje naše kulturne krajine. Zagotoviti moramo zmanjšanje razlik med slovenskimi regijami in podpiramo takšno prihodnjo evroregijo, v katero bo vključeno celotno ozemlje naše države. To so načela, na podlagi katerih bomo delovali in sprejemali naše odločitve. Zato je pomembno, da bodo v Evropskem parlamentu tudi predstavniki Slovenske ljudske stranke. Z njimi bo Evropa v pravih rokah, ki bodo delale 100-odstotno za Slovenijo. 100% Slovenija 31. maja je nosilec liste SLS na Evropskih volitvah Franc But skupaj z Natašo Kavaš Puc in Nado Skuk obiskal Ivančno Gorico. Sprejem, ki jim ga je priredil 00 SLS Ivančna Gorica, je privabil veliko radovednežev. Ob stojnici, kije bila založena z dobrotami kmečkih žena, so se zbrali občani, ki so kandidatom stisnili roko in z njimi poklepetali o aktualnih temah. ^i|f C s Nova Slovenija Mm mWm Krščanska ljudska stranka PRESKOČITE PRVE IN VOLITE DRUGE. ZDAJ. »Preskočite prve in volite druge,« se je pošalil moj strankarski kolega, ko je izvedel, da Nova Slovenija nastopa na volitvah v EU pod zaporedno številko 2. Žreh nam je bil tokrat res naklonjen. Treba je preskočiti prve in voliti druge. Pa še kako res je to. Če želimo spremembe, je to nujno potrebno. To potrjujejo tudi zadnji dogodki v naši občini. Dogodki, ki mejijo na terorizem. Morda je to težka beseda, a po pogovorih /. ljudmi, ki jih šikanirajo in trpinčijo Romi, lahko potrdim, da je to res. Ko si ljudje ne upajo več iz svojih hiš v strahu pred »napadi« agresivnih Romov, je to teror. In spet se upravičeno vprašani, kaj sploh dela naša oblast. Kaj je oblast naredila za zaščito naših občank in občanov? Tisti, ki smo v občinskem svetu, vemo, da na vsa naša opozorila, ki jih Občina že več let pošilja na pristojna ministrstva, ni bilo (skoraj) nobenega odgovora. Vlada je pri romski problematiki popolnoma ravnodušna. In kdo sedi v vladi? Ne bom našteval strank, ker jih poznate. Sicer pa me zanima, če imate tudi vi občutek, da vas nekdo »ropa«? Milijarde, ki odtekajo neznano kam, organizirani kriminal, klientializem, korupcija, izbrisani, ki uživajo več pravic kot naše številne družine, Romi, ki so vedno bolj nasilni zaradi »posebnega« statusa, ki ga uživajo ... in še bi lahko našteval. Ali si res želite živeti v takšni državi? Jaz ne. Ni mi vseeno in upam, da tudi ne vam. To je eden od razlogov, zakaj sem v politiki. In to je tudi razlog, zakaj sem v Novi Sloveniji. Tisti, ki so trenutno na oblasti, nosijo kolektivno krivdo za vse, kar se dogaja in seje zgodilo pri nas. Kolektivno krivdo nosijo za vse tiste »škandale« organiziranega kriminala, ki še nimajo epiloga (SIB) in vse zgoraj našteto. In nenazadnje nosijo kolektivno krivdo tudi za romsko problematiko v naši občini, ki ji ni videti konca. Sicer pa, ali si lahko predstavljate Slovenijo pridnih ljudi, ki uživajo sadove svojega dela in živijo v miru in harmoniji z vsemi? Si lahko predstavljate Slovenijo z najvišjo nataliteto v Evropi in najvišjim življenjskim standardom? Si lahko predstavljate Slovenijo pozitivno naravnanih in uspešnih ljudi? V Novi Sloveniji imamo vizijo, pot in program. V Novi Sloveniji vemo, kako se bomo soočili z naštetimi problemi in uresničili našo vizijo. Preskočite prve in volite druge. ZDAJ. Na volitvah v evropski parlament, ki bodo 13. junija, volite listo Nove Slovenije pod zaporedno številko 2. ZDAJ. Andrej Sekirnik svetnik in predsednik 00 N.Si Ivančna Gorica www.nst.si % w 2. «m Ci Nova Slovenija #W mM m Krščanska ljudska stranka WWW.NSI.SI Z DAJ. BABICA OLGA NA OBISKU V DEVETLETKI Učence prvega razreda devetletke na matični osnovni šoli Stična je v začetku maja obiskala Mašina babica. Vsi smo se veselili tega obiska. Težko smo čakali četrtek, saj smo bili zelo radovedni, kaj nam bo povedala gospa Olga. Zelo smo bili radovedni, kako so živele babice nekoč in kako je bilo v šoli takrat, saj so bila po opisih učencev in po pogovorih s starimi starši mnenja otrok zelo različna. Pa smo počakali na našo babico Olgo, ki se je prijazno odzvala vabilu, in zanjo pripravili številna vprašanja. Takole nam je opisala svoje otroštvo in svoje vtise o šoli in življenju v začetku druge polovice prejšnjega stoletja gospa Olga. Prvi šolski dan je odšla na pot bosa in spremljal jo je tri leta starejši brat. Ker je bilo po dežju, se najbolj spominja, kako je hodila po lužah in razmočenem blatu ter poskakovala, da je bila vsa mokra. Imela je staro šolsko torbo, ki je bila brez ročaja in brez naramnic, v torbi pa le peresnik in zvezek ter za malico kos kruha, zavitega v časopisni papir. V šoli jo je pričakala učiteljica Emilija, ki je bila zelo prijazna in tako zelo lepa, da tega še danes ne more pozabiti. V vasi, kjer je živela, ni bila nobena gospa tako lepo oblečena; imela pa je zelo dolge črne lase in tudi tako dolgih las ni videla nikoli prej . Gospa Olga ni imela v najzgodnejšem otroštvu nobenih igračk. Ko je bila že nekoliko večja, ji je mama naredila punčko iz cunj, ki je imela zelo čuden obrazek. Sama sije izdelala prve ierače iz krompirja in zobotrebcev. Zelo rada je imela konje in tudi njene figure so bile po večini konji. Bratje pa so znali izdelovati piščali, tako da je imela tudi te. Igračke soji bili živi piščančki, kijih valila koklja kar v kuhinji, in z njimi se je veliko preigrala, jih prenašala sem in tja, pa tudi marsikateremu je pomagala, da je lažje pokukal iz jajčne lupinice. Prvo žogo je videla, ko ji je bilo deset let, in takrat se je prvič žogala. Tega dogodka še danes ni pozabila. Gugalnico so si otroci »izdelali » kar sami. Postavili so desko med lati v kozolcu, zasedli obe strani in se veselo gugali. Spominja se tudi svojih prvih čevljev, ki jih je dobila za obhajilo. Bele sandale ji je kupil oče v Ljubljani, in ker je želel, da ji bodo čim dlje prav, je kupil veliko večje. Tako ji je mama morala natlačiti časopisni papir v sprednji del, da se ji čevelj ni sezuval. Še živo se spominja, kako ponosno je šla v cerkev v svojih prvih novih čevljih. Za v šolo je imela le črne gumijaste škornje, ki jih je dobila od brata in v katerih je hodila zlasti pozimi. Imela pa je srečo, da so imeli pri hiši ovce in tako jim toplih oblačil za zimo ni manjkalo, saj ji je mama doma pletla jopice iz volne, ki jo je sama spre-dla na kolovratu. Njihova družina je jedla pravo kmečko hrano. Zganei, mleko, zelje, repa, fižol in ostala zelenjava so bili vsak dan na jedilniku. V družini so natančno vedeli, kaj bo za kosilo v petek in kaj v nedeljo. Mesa ni bilo, razen poleti, ko so mlatili žito; takrat je šel oče vsako leto v Stično in kupil kos mesa, da je MEJE V ZNANOSTI: OVIRE ALI IZZIVI? Primer izuma, ki ga poznamo že kar nekaj časa, je prenosni telefon. Vodilna proizvajalca v svetu sta japonska Nokia in švedski Ericsson. Danes so izumili že telefone s fotoaparati in telefone, ki so veliko manjši, a bolj priročni. Seveda pa prenosni telefoni niso popolni. Ena njihovih slabih lastnosti je elektromagnetno sevanje, ki je škodljivo. Zaradi prenosnih telefonov bomo čedalje manj videvali domače ali sorodnike in tudi s prijatelji se bomo manjkrat srečevali. Prenosni telefon pa ima seveda tudi dobre lastnosti. Dostikrat se človeku mudi in mu zmanjkuje časa. Takrat mu je prenosni telefon lahko v veliko pomoč. Naj navedem primer iz vsakdanjega življenja: če ima človek neki opravek in mora pri prijatelju odpovedati obisk, lahko to opravi že sproti, ker ima prenosni telefon. Lahko pa prenosni telefon tudi komu reši življenje - v primeru prometne nesreče ali požara. Uporaben je za pošiljanje SMS sporočil, npr. voščil. Tudi na internet je z nekaterimi prenosnimi telefoni že mogoče priti. Če imaš pri sebi prenosni telefon, ti prav tako ni treba imeti ure, saj ti mobilnik lahko pokaže uro in datum. Telefon so izumili že v zgodovini in iz stoletja v stoletje je popolnejši. Najprej so poznali telefone, ki sii bili res preprosti, nato so jih še izpopolnili, dokler jim ni uspelo izumiti telefonov brez žic. Naštela sem več dobrih kot slabih lastnosti mobilnika. Kljub temu pa menim, da nam pri medsebojnih odnosih predstavlja nepremostljive ovire. Maja, 7. d potuje vlak po beli poti POTUJE VLAK PO BELI POTI IN SPOZNAVA VSE VASI. STRMA POT GA NIČ NE MOTI, KER RAD PREVAŽA VSE LJUDI. TUDI ČE JE SNEG IN ŽLED, BELI VLAK POPELJE SPET. VEDNO ZNOVA NAS POZDRAV LIA, S ČUH-ČUH-ČUHOM SE NAJAVLIA. DELAVCEM NASMEH PODARJA. SAJ LEPO SKRBIJO ZANJ. ONI PA SE VESELIJO. ČE POHVALE SPET DOBIJO. BELI VLAK BO VOZIL ŠE, SAJ ZELO POTREBEN JE. VESEL ŠE DOLGO VOZIL BO, SAJ GA VSI VESELI SMO: ZELO. Anja, Tina. Urška, 7. b devetletke izgubljena mladost ŽIVELA JE LEPA DEKLICA. KOT MED TRNJEM ROŽICA. IMELA JE PRIJATELJICE, DROBNE PISANE PTIČICE. DEKLICA JE V DEKLE ODRASLA, NIČ VEČ NI DOMIŠLJIJE PASLA. V GLAVO JI JE STOPILA NOROST, MLADOSTNIŠKA VESELOST. SREČO JE ISKALA, TUDI PO DISKOTEKAH GA JE SRA-LA. NEKAJ CIGARET, EKSTAZI IN VISKIJA MALO JI JE GESLO POSTALO. VZELA DROGE JE PREVEČ, NJENO ŽIVLJENJE ODŠLO JE PREČ. BELA ROŽICA GROB KRASI, POLEG SVEČA ŽALOSTNO GORI. ZAKAJ JE TAKIH ZGODB VSE VEČ? ZAKAJ JE MLADIM ŽIVLJENJE ODVEČ? NE UNIČIMO SI LEPE MLADOSTI, IZ GLAVE IZBIJMO SI NOROSTI! Rrigita, 7. c sreča TO PESEM POSVEČAM VSEM SVOJIM- NAŠI DRUŽINI V SPOMIN; NAJ SEŽE DO NAJVIŠJIH PLANIN, PA DO NAJGLOBLJIH KORENIN. PRED MNOGIMI LETI SE ZALJUBILA, LEP DOMEK JE MAMI ZGRADILA. TRI HČERE VZGOJILA, VČASIH NASE POZABILA ... PO MNOGIH SKUPNIH LETIH V SREČI IN VESELJU PREŽIVETIH, VČASIH V SLABO VOLJO IN ŽALOST ODETIH, VEDNO Z OTROŠKIM SMEHOM PREŽIVETIH POMEMBNA NISO DARILA, TEMVEČ IZ SRCA SPOROČILA. RADA VAS IMAM, ČEPRAV TEGA VEDNO POVEDATI NE ZNAM. JE MONIKA MOJE IME, SESTRICI IMAM ŠE DVE, KI MLAJŠA IN STAREJŠA STA OD ME. SREČNA SEM ZA VSE... TO MOJA SREČA JE. Monika, 5. a OŠ STIČNA (matična šola), mentorica Petra Rus, prof. mama skuhala juho. Vsi otroci so se tega kmečkega opravila najbolj veselili, saj so vedeli, kako bodo pogoščeni. Za otroke je bila prava poslastica kuhano jajce, pa še to so dobili le, če so bili bolni. In včasih so se bolne tudi naredili, da so bili le deležni te pozornosti. Iz šolskih časov ji je najbolj ostal v spominu dogodek, ko so nekega pomladnega dne z. učiteljico sedeli na hribčku ob muljavski šoli in čakali, tla bi se po bližnji cesti pripeljal kakšen avto. Pa v celem dopoldnevu niso dočakali niti enega. (iospa Olga je v šoli najraje pela. In če ji kakšen matematični problem ni šel, je učiteljici predlagala, da zapojejo kakšno pesmico, najraje tisto o ukradeni pntki. Velikokrat ji je učiteljica rekla: "Pa naj bo, začni peti." Tudi mi smo rekli tako in popolnoma utihnili, ko smo zaslišali čudoviti glas gospe Olge. Zbrali smo pogum in zraven zapeli tudi mi. C iospa Olga pa nam je poklonila tudi deklamacijo z. naslovom Dežek, ki jo zna še iz svojih šolskih dni. Tudi veseli in razigrani devetletkarji smo se predstavili s plesom in pesmijo ter tako popestrili Mašini babici naše skupno dopoldne. Babica Olga se je v naše delo zelo vživela. Povedala nam je veliko zanimivosti, z nami je tudi obiskala četrtošolce in si ogledala razstavo gradov, ki so jih izdelali učenci. Za nas pa je imela tudi sladko presenečenje. Tako so učenci ob pogovoru z gospo Olgo še na en način spoznali, da je bilo življenje in delo ljudi v preteklosti drugačno in da so se bivališča ljudi v primerjavi z današnjimi v marsičem spremenila. Majda Kovačič Cimperman POZDRAVUEN, DRAGI SOSED Učenci prvega razreda devetletke na matični Osnovni šoli Stična smo se vključili v projekt POZDRAVUEN, DRAGI SOSED. Projekt je razpisala založba Epta v sodelovanju z Ambasado kraljevine Nizozemske v Sloveniji, ki nam je v ta namen tudi podarila knjigo z naslovom Tomi in Maša. Namen projekta je, da se otroci in učitelji seznanijo z nekaterimi vidiki konfliktov, kar vključuje tudi vojne, da otrokom omogočimo razumeti ta problem in zmanjšamo njihove strahove ter nakažemo nekatere rešitve. Osnova projekta je skupno branje odraslih in otrok ter ustvarjanje ob slikanicah. S skupnim branjem prispevamo k miru in strpnosti številnih otrok in odraslih. Projekt omogoča odpreti t.i. tabu teme in jih približati ljudem, tako da lahko govorimo o njih, se vključimo v dogajanje v okolju in družbi, prevzamemo odgovornosti za prispevek k družabnemu življenju, smo aktivni pri spreminjanju stvari, da postane življenje bolj demokratično in boljše za vsakogar. In še posebej pomembno je, da se te spremembe dogajajo odraslim, preko njih pa tudi otrokom, kajti veščine strpnosti, nekonfliktnega in demokratičnega dialoga ter vedenja se naučimo v otroštvu. In ne pozabimo, da so otroci tisti, ki lahko največ pripomorejo k spreminjanju sveta. Pri pouku smo z učenci prebrali knjigi Otrokom vsega sveta, ki govori o otroških pravicah, vojni, miru in strpnosti, ter zgodbo Šest vran v knjigi Frederik, ki pripoveduje o sosedih, nestrpnosti, nasilju in premišljevanju o miru. Knjigo z. naslovom Tomi in Maša pa so učenci dan za dnem odnašali domov in jo prebirali skupaj s starši. ^^^^^ Vsaka družina je zapisala misli, mnenje ter svoj pogled na mir. razumevanje, strpnost. Učenci pa so dodali še svoj likovni izdelek. Zadnji teden v aprilu smo v šolski avli pripravili kratko predstavitev našega projekta, kjer si je lahko vsakdo ogledal in prebral misli, ki so nastajale ob prebiranju knjige v družinah prvošolčkov. Vsaka misel je vtkala droben kamenček v mozaik razumevanja in strpnosti med nami. In kako lepo bi bilo, če bi sosedu vsak dan namenil nasmeh, pa prijazen jiogled, pa ... prav vsak izmed nas. Majda Kovačič Cimperman DIGITALNI FOTO STUDIO e-mail: fototravnik@siol.net NUDIMO: r prodajo foto materiala (filmi, baterije, fotoaparati, okvirji...) r fotografiranje in izdelavo fotografij za dokumente TAKOJ v digitalni tehniki r izdelavo klasičnih in DIGITALNIH FOTOGRAFIJ (CD, diskete, ZIP, smart media ...) v 30 minutah cena 55 SIT P fotokopiranje (barvno in črno-belo, vezava, plastificiranje...) ^ okvirjanje slik, gobelinov ... r- fotografiranje in snemanje svečanih dogodkov (poroka, krst, birma ...) v digitalni tehniki GROSUPLJE ADAMIČ CENTER tel.: 01/7863-358 ■SI VIŠNJA GORA tel.: 01/ 7884-116 rsi APRILA ODPRT NOV LOKAL V IVANČNI GORICI - POSLOVNI CENTER ŽOLNIR! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! 28. DRŽAVNO TEKMOVANJE V TEHNIKI PRODAJE V torek, 11. maja 2004, je na naši šoli potekalo 28. državno tekmovanje v tehniki prodaje. Od 18 trgovskih šol se ga je udeležilo 16. Začelo se je ob 8. uri. Po kratkem spoznavanju in klepetu so sledila še zadnja navodila za tekmovalce in ocenjevalne komisije. Delo seje nadaljevalo v trgovinah v Ivančni Gorici. Dijaki zaključnih letnikov so se pomerili v sedmih strokah: AGROGRAD, d.o.o., PE Ivančna Gorica VELE, d.d., ŽELEZNINA Ivančna Gorica VELE, d.d., BLAGOVNICA Ivančna Gorica VELE, d.d., BLAGOVNICA Ivančna Gorica SUPPORT & TRADE, d.o.o., Trgovina OBUTEKS Ivančna Gorica KZ STIČNA,z.o.o., VRTNI CENTER Ivančna Gorica VELE, d.d., SUPERMARKET Ivančna Gorica Vsak tekmovalec je moral svoje znanje pokazati v največ 15 minutah. Tričlanske komisije, sestavljene iz organizatorjev prakse, so ocenjevale: sprejem kupca, postrežbo, zaključek prodajnega postopka, odnos do kupca. Vsak dijak je lahko dobil največ 100 točk. Rezultati pa so taki: barve-laki bela tehnika konfekcija kozmetika obutev železnina - orodja živila UVRSTI LEV DOSEŽENE TOČKE IME IN PRIIMEK ŠOLA BARVE-LAKI 1 261 Denis Špindler STŠ Maribor 2 25') Urška Smrtnik ŠC PSLŠ Slovenj Gradec 3 241 Sašo Flisar EŠ Murska Sobota BELA TEHNIKA 1 276 Sebastjan Tajhman ŠC EŠ Ptuj 2 244 Sandi Ljutić SŠ JJ Ivančna Gorica 3 242 Matija Ozimck EŠ Novo mesto KONFEKCIJA 1 250 Teuta Mališeva STŠ Maribor 2 246 Barbara Hlupič ŠC PSEŠ Slovenj Gradec 3 245 Tea Režonja STŠ Ljubljana KOZMETIKA 1 300 Urška Beke STŠ Kranj 2 241 Jerneja Vodeb ŠC PSEŠ Slovenj Gradec 3 277 Ksenija Hrstič SŠ Zagorje OBUTEV 1 263 Gregor Pesan PKŠ Celje 2 256 (iordaiiii Jnviinčič SŠ Zagorje 3 238 Matej Sčcpanivič STŠ Ljubljana ŽELEZNINA - ORODJA 1 242 Goran Šmitran STŠ Maribor 2 236 Miroslav Deberšek ŠC PSEŠ Slovenj Gradec 3 235 Mitja Mlinar STŠ Kranj 4 227 Marko Erjavec SŠ JJ Ivančna Gorica ŽIVILA 1 264 Dragana Milanivič STŠ Kranj 2 257 Petra Smodiš EŠ Murska Sobota 3 249 Branko Pire SŠ Domžale 4 241 Marjana Lekan SŠ JJ Ivančna Gorica V ekipni razvrstitvi so bile najboljše šole: SJ\Š Kranj, ŠC PSEŠ Slovenj Gradec in STŠ Maribor. Tekmovanje je potekalo po načrtu, naklonjeno nam jc bilo celo vreme. Medtem ko so mladi tekmovali v trgovinah, so se ravnatelji šol srečali na neformalnem sestanku in se pogovarjali o problematiki poklicnega izobraževanja. Ogledali so si tudi stiski samostan in Muljavo. Ob 15. uri smo prireditev strnili s kulturnim programom; pridružil se nam je tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Povedal je nekaj spodbudnih besed, potem pa skupaj z ravnateljem Milanom Jevnikarjem in vodjo tekmovanja Marijo Mencin podelil priznanja in nagrade. Vse šole so dobile bilten, v katerem smo zbrali nekaj strokovnih in drugih zanimivih prispevkov. Seveda tekmovanja ne bi mogli izpeljati brez pomoči trgovin, ki so nam prijazno odstopile prostor, in brez sponzorjev in donatorjev, ki so s svojimi sredstvi pomagali pri izvedbi prireditve. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali denar ali material, vodstvom trgovin, da so nam omogočili tekmovanje v njihovih prodajalnah, da so prispevali nagrade za prve tri uvrščene tekmovalce ter pogostili komisije in tekmovalce. Prav tako se zahvaljujemo prijaznemu osebju za pripravo prodajnih prostorov in skrb pri izvedbi tekmovanja, še posebej pa za pomoč našim tekmovalcem pri pripravi na tekmovanje. Ob sklepu 28. državnega tekmovanja smo z veseljem ugotovili, da smo dan preživeli ne samo v tekmovalnem vzdušju, pač pa tudi v prijateljskem druženju, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu. Marija Maicm DRŽAVNO TEKMOVANJE V TEHNIKI PRODAJE V torek, 11.5. 2004, smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča organizirali 28. državno tekmovanje v tehniki prodaje. Potekalo je predvsem na prodajnih mestih v Ivančni Gorici. Pripravljali smo se že od septembra, saj smo opravljali obvezno prakso in si tako nabirali izkušnje in znanja, ki so nam pri tekmovanju zelo koristila. Žrtvovali smo tudi kakšno šolsko uro, kar je bil včasih izgovor pri izostanku od pouka. Pred tekmovanjem sem bila nekoliko nervozna, vendar sem se, ko je nastopil čas. da pokažem, kaj znam, osredotočila na delo, ki ga znam dobro opraviti, in ves trud jc bil poplačan. Nastopilo nas je zelo veliko, vendar uvrstitev med prve tri ni toliko pomembna. Bistveno jc, da se tekmovanja udeležiš in obogatiš svoje znanje z. novimi informacijami. Menim, da so taka tekmovanja zelo koristna za nas dijake, saj sc naučimo osnov psihologije prodaje. Zahvalila bi se vsem učiteljem, mentorici Mariji Mencin in razredničarki Mojci Saje Kušar, ker so nas skrbno pripravljali in nam omogočili nastop na tekmovanju. Bila sem zelo vesela, da sem lahko nastopila, prav tako sem zadovoljna s svojim nastopom in rezultatom. Marjana Lekan, 3. t INTERVJU Z USPEŠNIMA TEKMOVALCEMA IZ SREDNJE ŠOLE JOSIPA JURČIČA Marjana Lekan in Sandi Ljutić sta se dobro odrezala na tekmovanju: Marjana je bila četrta v tehniki prodaje živil, Sandi pa je dosegel odlično drugo mesto pri prodaji bele tehnike. Ali se počutita slavna? Sandi: Ne, zakaj bi se?! Kdor zna, zna.:) Marjana: Ne. :) Kako se je tekmovanje začelo? Sandi: Prišli so dijaki s 16 šol iz cele Slovenije in tekmovali na sedmih področjih: pri prodaji konfekcije, kozmetike, obutve, železninc ter orodja, živil, barv in lakov ter bele tehnike. Ob 8. uri so nam profesorji v razredih razdelili priponke s šiframi in številko nastopa, potem smo izžrebali kuverte z vprašanji, na katera smo odgovarjali potem v trgovini - pred tem jih seveda nismo videli. Zdajle sta čisto sproščena. Kako pa je bilo pred tekmovanjem? Sandi: Pred tekmovanjem s(m)o imeli nekaj treme. Marjana: Mi tudi, a je bilo bolje, ko smo sc med čakanjem na nastop pogovarjali. Sandi: Pri spoznavanju sotekmovalcev smo imeli nekaj težav s sporazumevanjem zaradi različnih narečij. Sam sem sc pogovarjal z dekleti in fanti iz Kočevja. Maribora in Kranja ter poslušal: Čuj. a veš, tak smo šli ... Kako se prodajalec počuti, ko prvič prodaja? Marjana: Ob nastopu sem izgubila tremo, prepustila sem se svoji nalogi in imela občutek, da je vse hitro minilo. Sandi: Prišel sem v prodajalno in res me je zgrabila trema, potem sem pa ugotovil, da znam. in nisem imel težav. Marjana: Dobila sem vprašanje, katere jedi za hitro pripravo bi priporoči- la. Člane komisije, ki je igrala kupce, sem vprašala, ali bodo pri obedu prisotni tudi otroci, in jim nato svetovala instant juho, ribje palčke, za otroke nenavadno oblikovane, za prilogo pa sem priporočila izdelek za hitro pripravo pire krompirja ter predstavila postopek kuhanja. Na koncu sem kupca vprašala, ali bo vsoto poravnal z gotovino ali z bančno kartico, ter mu zaželela dober tek. Med prakso sem delala v trgovini z živili, zato mi na tekmovanju ni bilo težko prodajati. Sandi: Komisijo sem vljudno pozdravil, potem pa so mi povedali, da bi radi kupili hladilnik. Natančno sem razčlenil primer kupcev, saj so lahko izbirali med dvodelnim hladilnikom, hladilnikom z zamrzovalnikom in zamrzovalnikom. Kupca je zanimal hladilnik z zamrzovalnikom in predstavil sem dva izdelka različnih proizvajalcev. Prepričljivo sem poudaril prednosti boljšega, ki je imel antibakterijsko zaščito in dva kompresorja. Dobil sem še dodatno vprašanje o kuhinjskih napah in uspešno svetoval, katera bi po barvi in obliki ustrezala izbranemu novemu hladilniku ter že obstoječi kupčevi opremi. Glede plačila sem omenil gotovinski popust ler garancijo. Zahvalil sem se za obisk ter vsem članom zaželel lep dan. Kaj bi še povedala o vtisih s tekmovanja? Marjana: Tudi pogostitev v trgovinah je bila nad pričakovanji. Sandi: Jaz sem pred tekmovanjem ves čas govoril, da sem k temu spodbujal tudi druge dijake, a so mc vsi mirili, naj bom že enkrat tiho. Oba: Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, imeli smo sc super. Takšno tekmovanje je v bistvu spoznavanje tehnike prodaje in novih prijateljev. Strinjava se, da je res važno sodelovati in ne zmagati. Intervju sta pripravili dijakinji Tanja Jankovee in Melita Koželj iz 2. f Srednje šole Josipu Jurčiča TVOJA NAJBLIŽJ Borštnikov trg 2 MudenUhi Ljubljana • Posredovanje prostih del in izdaja • Brezplačna številka za naročanje napotnic • SMS obveščanje o prostih delih in nakazilih • Internetni kotiček • Info točka Zavoda za mladinski turizem • Ugodno fotokopiranje • Nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska cesta 3 1290 Grosuplje rastrom POKLON ROJAKU Letos občina, in seveda predvsem Vluljavčani. praznujejo 160-letnico Jurčičevega rojstva. Tako so na Mucavi pripravili Se eno prireditev - Poklon rojaku. Poklonili pa M K tudi še živečim Jurčičevim sorodnikom. Simona /.on- Ramovš in Ciril Jurčič Na začetku je v Kulturnem domu Muljava izzvenela pesem v izvedbi članov skupine Kolpa iz Bele krajine. Prireditev je vodila gledališka igralka Simona Zore Ramovš. Zbrane je nagovoril tudi župan občine in krajan Muljave Jernej Lampret. Ponovno je poudaril lepote naše občine, ki praznuje deseto obletnieo. Poudaril je uspehe, ki jih je občina dosegla, a ni mogel mimo problemov, ki so se pojavili v zadnjem času. Župan je prepričan, da se bodo tudi ti problemi uredili. Spregovoril pa je tudi pisatelj in predsednik društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot. Josip Jurčič je bil pisatelj, novinar in urednik. Vlado Žabot je dejal, da je velika razlika, a kljub temu povezava med novinarstvom in pisateljstvom. Jurčič se je te razlike zavedal in jo tudi obvladal. Žabot je poudaril, da moramo paziti na naš jezik, ga oplemenititi in ga posredovati naprej, tako kot je to za nas storil Jurčič. Zavedati se moramo bogastva slovenskega jezika, da smo tu doma. da s tem jezikom živimo. Na oder, na katerem je hila scenografija v ohliki izbe: miza, krušna peč in malo okence, so priplesali mladi plesalci otro- ške folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični. Vodi jih Boštjan (icnorio. Igralce (iregor Zore je interpreliral odlomek 0 črnem psu i/, povesti Spomini na deda; zapeli pa so tudi člani folklorne skupine Vidovo, kijih vodi Nataša Hribar. Kot je bilo že omenjeno, so sc na prireditvi spomnili tudi še živečih sorodnikov Josipa Jurčiča. Eden najbolj dejavnih in znanih Jurčičevih sorodnikov je prav gotovo Ciril Jurčič, zvesti član in igralec v letnem gledališču na Muljavi, kjer bodo letos uprizorili Tihotapca. Voditeljica Simona Zore Ramovš je Cirila Jurčiča povprašala, katera vloga mu je bila najbolj všeč. Odgovoril je, da Martinck Spak - Deseti brat, ker je bila to naslovna vloga v prvem slovenskem romanu. Ciril Jurčič pa je napisal tudi knjigo - pregled skozi muljavsko zgodovimo z naslovom Pajžbarjcv rod. Na platnu so predstavili tudi nekatere izmed predstav, ki so jih zaigrali v letnem gledališču na Muljavi. Na prireditvi so bili vsi dosedanji režiserji Danica Ka-stelic. Janez Eržen in Danici Zupančič. Odlomki so bili iz Desetega brata, Kloš-trskega žolnirja. Doktorja Zobra in romana Cvet in sad. Osrednja gostja na prireditvi, ki se je dostojno poklonila Josipu Jurčiču, je bila i** ■ X Ex-tempore Muljava 2004 Moški pevski zbor KD Muljava pisateljica Barica Smole, kije dokončala Jurčičevo viteško povest Janez Ciremčič. Barica Smole je povedala, da se je pisanja lotila lako, da je najprej naredila analizo jezika. Pri tem je ugotovila, da na Muljavi in v bližnji okolici še vedno obstaja nenavaden Jurčičev humor, ki vedno pritegne in nasmeje. Koje pisateljica prebrala odlomek iz Janeza Gremčiča - del, ki gaje napisala ona, in del, ki ga jc napisal Jurčič, so se vsi v dvorani strinjali, da jc ujela besedo in stil pripovedovaja Josipa Jurčiča. Barka Smole je šc povedala: »Tisti, ki doživi 16(1. rojstni dan, jc pač še vedno živ.« Mladi bralci - 90 otrok Osnovne šole Stična in Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Slični, ki so prebrali kar 360 knjig - so prejeli bralno značko. Mentoricama, v Stični je bila to Anica Peric, v Šentvidu pa Marta Orel, pa sc jc bilo treba zahvaliti z drobno pozornostjo, je povedala vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, Tatjana Lampret. V drugem delu prireditve je etnolog dr. Boris Kuhar predstavil etnografski projekt, s katerim želi pokazati, kako bogato narodno dediščino imamo. Za muljavsko občinstvo jc izbral odlomek iz zbranega gradiva, in sicer Terice - trenje lanu. Na posnetkih, ki so nastali na Muljavi, so zbrani v dvorani prepoznali mnoge znane obraze njihovih sokrajanov. Nato se je občinstvo iz dvorane preselilo na Jurčičevo domačijo. Pod Jurčičevim oknom so zapeli pevci Moškega pevskega zbora KD.Iosipa Jurčiča. Po pesmi pa je sledila otvoritev likovne razslave Ex-temporc Muljava 20(14. Razstavljali so: Ida Rebula, Štefan Horvat, Olga Jerant, Anton Drab, Jožica Scfarin, Saša Strnad, Dragmar Lukanovič, Marija Obcislar, Vladimir Kovač, Alenka Klemenčič, Marjan Miklavec, Dražen Klašan, Familija Erbežnik, Dušan Lipovec. Štefan Jež, Maja Mlakar, Matjaž Bukovac. Alda Po-savec. Boris Štrukelj, Peter Maroll, Boris Prokofjev, Cilka Žmahar. Miro Švigelj, Štefka Švigelj in Sandi Zalar. Poleg njihovih panjskih končnic in slik so razstavljali tudi mladi razstavljala, ki so se pred kratkim zbrali na Muljavi. Organizatorji prireditve so bili Javni sklati za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica, Zveza kulturnih društev in Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava. Saša Senica <—< C/j KD lavni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica OI k »ta 11 grupa odredov 17, 12^5 Ivančna Oorica. Sloventj.i T + W 1 78 rVJ 07(1, F : *■ *W> 1 78 69 075 PORTRET DORETA JUŽNE KULTURNE NAPOVEDI junij 2004 18. junij: Premiera Jurčičevega dela Tihotapec v letnem gledališču na Muljavi 19. junij: ponovitev Jurčičevega dela Tihotapec v letnem gledališču na Muljavi 19. junij, Ormož: 11. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu 19. junij, Šentvid pri Stični: 35. Tabor SPZ - koncert zamejskih zborov 20. junij, Šentvid pri Stični: 35. tabor SPZ - gorenjske pesmi 23. junij. Šmarjc-Sap: Svečanost ob prazniku občine Grosuplje 24. junij, Ambrus: Praznovanje ob dnevu državnosti in prazniku KS Am-brus 24. junij. Šmarjc-Sap: Prireditev turističnega društva 25. junij, ponovitev Jurčičevega dela Tihotapec v letnem gledališču na Muljavi 25. junij. Polževo: Srečanje na Polževem, svečanost ob dnevu državnosti za občini Ivančna Gorica in Grosuplje 26. junij, ponovitev Jurčičevega dela Tihotapec v letnem gledališču na Muljavi 26. junij. Dobrepolje: Dan godbe - Medobmočno srečanje godb osrednje Slovenije in Primorske - Stična: Slikarska kolonija z razstavo (KD Stična) - Šentvid pri Stični: Kulturni teden - glasba, gledališče, folklora (PD Šent- vid pri Stični) - Višnja Gora: Prireditev Vasovanje pod lipo (KD Višnja Gora) - Zagradec: Letni koncert PZ in FS Zagradec (KD Zagradec) - Počitniška likovna delavnica (KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični) - Udeležba na srečanju godb Dolenjske in Bele krajine (KD Godba Stična) - Šmarje-Sap: Jubilejna svečanost ob 500-letnici šolstva v Šmarju-Sapu (Kulturno-znanstvcno društvo Turenček) - Grosuplje: Poletni večeri pesmi in poezije julij 2004 - 2. julij, Muljava: ponovitev Jurčičevega dela Tihotapec v letnem gledališču na Muljavi - 3. julij. Muljava: ponovitev Jurčičevega dela Tihotapec v letnem gledališču na Muljavi - 19.-24. julij, Grosuplje: Poletni glasbeni seminar - vodja Milko Lazar (KDBig Band Grosuplje) - julij, Grosuplje: Samostojni koncert Big Banda Grosuplje Prijazno vabljeni na kulturne prireditve! Predstavljamo vam še zadnjega dobitnika Jurčičevega priznanja v letošnjem letu iz naše občine - Dorcta Južno. Mnogi ga poznate, če ne osebno, pa prav gotovo po njegovem delu: njegovi scenografiji. Vsak, ki je bil vsaj enkrat na Jurčičevim in si jc ogledal predstavo letnega gledališča Muljava, lahko vidi lepo in zanimivo postavljeno sceno - grad, gostilno, cerkev ... Naredi in pobarva vse, kar jc treba za predstavo. Nasmejan človek in predan svojemu delu: »Na Muljavi delam sceno že 19 let. Sicer po nekih podatkih že celih 25 let, ampak prej sem delal večinoma plakate in podobno. Kot scenograf pa sem tu res že 19 let.« Ko sem prišla na Muljavo, in sicer na prizorišče letošnjega Tihotapca, sem ga ravno zmotila pri izdelavi plakata. Na belo platno, nad katerim sc je pritoževal, da ni dobro, češ: »Ni dobro, ker se barva razleze, pa potem ne morem narediti ravne linije,« je pisal, kdaj bodo predstave letošnje prav gotovo zanimive igre. Premiera bo 1K. junija. »Moja prva scenografija na Muljavi je hila za igro Jurij Kozjak, če se ne motim, potem pa so sledili še Deseti brat, pa Domen, pa Tihotapec. Tihotapec je bil 1989. in 90. leta. Devetdesetega leta smo se še hali, če ga sploh lahko igramo, ko je bila tista napetost.« V Tihotapcu so akterji tudi Hrvati, bistvo zgodbe pa je tihotapljenje lobaka. Sccenografijo je delal za veliko Jurčičevih del: za že omenjenega Desetega brata, pa za Cvet in sad, Kloštrskega žolnirja in še za mnoge druge predstave, ki so bile uprizorjene na Muljavi v zadnjih dvajsetih letih. Najbolj v spominu pa je Doretu ostala igra oz. scenografija za Sosedovega sina. »Ja, najbolj pisana je bila,« je povedal z nasmehom na ustih. »Tamle,« je pokazal proti smrekam, ki rastejo na robu prostora za gledalce, »je bila postavljena cerkev. Na drugi strani v bližini poda pa je bil sejem. Ko sem sejemske stojnice postavil, smo jih samo zavrteli in so nastale sobe. Potem pa tisti mestni oltar, ki je bil osvetljen. Taje še vedno spravljen.« In potem se je spet spomnil na cerkev: »To je bila kopija muljavske cerkve, ki je bila zelo visoka. No, če bi jo sedaj postavili, bi bile tiste smreke že višje. To je bil lice. ko smo ponavljali predstavo,« je šc pripomnil s smejočim se glasom. In že je začel veselo razlagati: »Pa smo naslednje leto ponovno postavili sceno. Vse isto, cerkev smo naredili celo malo višjo. In je prišel Jurjev ata, pa je rekel, češ da smo letos naredili nižjo cerkev. Ugovarjal sem mu, da to pa res ne ho držalo: smreke so zrasle, zato pa zdaj manjša izgleda. Takrat ko sem začel tukaj, so te smreke merile v višino en meter. Nekatere so pa sedaj visoke že petnajst, dvajset metrov.« Sosedov sin mu je nakako najbolj ostal v spominu, pa ne ne zaradi zahtevnosti, saj, kot je povedal, ni bilo kakšnih večjh problemov. »Bolj so zdajle problemi, ker ne vem, kaj bomo naredili s tole hišo, ki mora oh koncu igre izgledati novejša.« In sc je ozrl po prostoru, v katerem sva sc pogovarjala. V kotu je stala peč, scena je bila še močno nedodelana (V trenutku, ko tole berete, je že prav gotovo dokončana). »Nekoliko me moti, kadar sc nekateri malce vtikajo v scenografijo, pa ne vedo ravno veliko o tem,« pove z. malo kislim obrazom, in še doda: »No, saj so bili prejšnjn tata tudi problemi, pa smo vedno do premiere vse naredili in vsi smo bili na koncu zadovoljni. Mogoče sem bolj občutljiv sedaj, ko sem še eno leto starejši.« In sc nasmehne. Občutek za risanje in postavljanje scenografije ima že prirojen, ampak talent je treba dograjevati v šoli. In tudi za posamezno sceno sc je treba pripraviti: »Letos sem prebral, kakšno je bilo življenje na Gorjancih. Hiše niso bile zidane, vse je bilo iz tramov in s slamo krito.« V tem trenutku se je zazrl v gostilno, ki jc postavljena na hribčku, in streha jc res pobarvana tako, da izgleda, kot bi bila pokrila s slamo. « Vedno je treba delati sceno, kije čim bolj podobna realnosti, in seveda po navodilih režiserja. Želim si narediti sceno čisto po moji volji, in sicer za Jurija Kozjaka. Tamle,« pokaže proti že omenjenim smrekam. »Jc stal grad, pa samostan in ječa pod samostanom in muljavsko obzidje, pa kozolec, pa Krška jama; pa lutki so zažgali grad in kozolec ... Letos mora tudi goreti skedenj, pa se malo bojimo odprtega ognja, da se ne hi kaj vžgalo. Poskusili bomo, kadilo se bo ...« pove zaskrbljeno, češ kako bodo to izpeljali. Don Južna jc 23 let honorarno delal v Mesnem gledališču v Ljubljani in tam sta se spoznala z Janezom Erženom, ki je na Muljavi tudi režiral. V gledališču je delal tudi Jože Sinjur, in tako je Dorc prišel delal tudi na Muljavo. Pri delu mu pomagata Branko in Robert l.ekan. »Najrajši imam take domače scene, čim bolj naravne,« jc povedal in sc zaztl v lepo okolje na Muljavi: »Včasih smo delali scene brez strehe in zato je morala biti tudi drugačna svetloba, sedaj pa smo s tehniko zelo napredovali.« Letos bo, kot sem že omenila, na sporedu Tihotapce In v predstavi tudi gori, ko zažgejo hram. Dorc je povedal zanimivo zgodbico: »Na hram sem narisal Klorijana, očeta le hiše pa je igral Iha-nov Alojz, ki je bil predsednik gasilcev. Prosil meje, če bi na muljavski gasilski dom narisal Florjana. In sem ga.« SS STIČNA VKLJUČENA V TURISTIČNO POT PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Od torka, L8. maja 2004, jc Stična uradno vključena v turistično pot Po poteh Dolenjske in Bele krajine. To pomeni, da lahko v Stični v kratkem pričakujemo tudi tiste turiste, ki na tej poti spoznavajo naravne in kulturne znamenitosti Dolenjske in Bele krajine. Ko bo projekt končan, bo pot povezovala osemindvajset za obisk zanimivih lokacij. Kraji, ki so vključeni v turistično pot Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, so označeni s turistično informativno tablo, na kateri jc zemljevid predstavljene lokacije in krajše besedili) o določenem naravnem ali kulturnem spomeniku v slovenskem in angleškem jeziku. Poleg tega izidejo tudi zloženke. Koordinacijski odbor projekta se je odločil, da v svojo pot vključi tudi Stično z njenim znamenitim samostanom. Pred vhodom v samostan je sedaj postavljena turistično informativna tabla z osnovnimi zgodovinskimi podatki, v slovenščini in angleščini pa je izšel tudi komplet treh zloženk: Samostanska cerkev in križni hodnik (mag. Nataša Polajnar Frelih. mag. Robert Pcskar), Slovenski verski muzej (mag. Nataša Polajnar Frelih) in Duhovnost cistercijanskeg: reda (p. dr. Anton Nadrah). V prvi zloženki je v besedi in sliki predstavljen stiski samostan z umetnostnozgodovinskega gledišča, v drugi Slovenski verski muzej s svojimi bogatimi zbirkami, v tretji pa je govor o duhovnosti belih menihov, ki v Stični živijo in molijo že več kot 86(1 let. Zloženke sta izdala in založila Koordinacijski odbor projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine ter Občina Ivančna Gorica. Za vsebinsko zasnovo je poskrbel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto. mag. Nataša Polajnar Prelili Slovenski verski muzej Malka Zuraj je bila botra novim stiškim zvonovom 28. maju leta 2000. MALKA ZURAJ PRAZNUJE 90 LETNICO ŽIVLJENJA sir edamec. čajno maslo in skuto. Ta proizvodni proces je potekal v petih kotlih, kol sama pravi. Delo je bilo v glavnem točno, ludi mešanje. Imeli so samo električni posnemalnik. V času njenega vodenja mlekarne sc je precej posodabljalo in adaptiralo. Nabavljali so se novi električni stroji, banja (5000 I) in druge naprave, gradili so novo kotlovnico in drugo. Vse to je zahtevalo veliko napora in energije, ki je Malki Zuraj ni manjkalo. Pravi, da so jo zaradi poštenega in vestnega dela znali tudi pohvalili. Z direktorjem proizvodnje v Ljubljanskih mlekarnah Zvonetom Zakotnikom sta zelo dobro sodelovala. Znal je ceniti kvaliteto stiškega sira. Kakor lahko beremo v informativnem listu Ljubljanskih mlekarn iz I. 1473. so Malko Žuraj zaradi znanja in kvalitete izdelkov vabili tudi v druge drŽave naše nekdanje Jugoslavije, kjer so imeli svoje mlekarne (npr. Zemun). Generalni direktor Ljubljanskih mlekarn Janez Pcrovšck ji je podelil priznanje za njeno delo na področju sirarstva. Malka je bila resnično predana svojemu delu, ki je zahtevalo vse dneve v tednu, tudi nedelje. Prva je bila v obratu in zadnja jc odšla. Pravi, da zaradi sirarskega poklica ni nikdar opustila nedeljske maše. Triintrideset let svojega življenja je posvetila stiski mlekarni. V tem poklicu je bila aktivna še tri leta po upokojitvi. Več kot 15 let je bila poslovodja stiškega mlekarskega obrata. Pod njenim vodstvom se je kalil novi rod mlekarjev. Po njej nadaljuje sirarsko tradicijo Slavko Podržaj. Tudi zaradi takih ljudi, kot je Malka Žuraj, sirarska dejavnost v Stični še živi. V danaSnjem času je to edina dejavnost menihov, ki je bila pred II. svetovno vojno med glavnimi gospodarskimi panogami v samostanu. Po sirarski zgodbi Malke Žuraj sc nadaljuje »perična hiša«. Potem ko je svoja najboljša leta podarila sirarstvu, se naša slavljcnka zopet posveča pranju in likanju. Pravi, da ji zdravje dobro služi, da lahko spi in se spočije. Še vedno jc svežega spomina. »Dan je vedno prekratek, toliko dela imam. Vsak dan sem Bogu hvaležna za lo življenje in vse, v čemer lahko uživam,« so njene značilne besede. Resnično ji želimo še veliko zdravih let. Ob tem visokem jubileju se pridružujemo iskrenim čestitkam vseh, ki sc jc bodo spomnili. Najbrž jih ne bo malo, saj Malka Žuraj živi in dela v Stični žc 70 let. Marka Oknrn. Slovenski verski muzej Za zidovi sliškega samostana živi in dela radostna, vitalna in vesela gospa srebrnih las. Kot menih živi v miru, tišini in zbranosti, v slogu svojega življenjskega prepričanja: »Moli in delaj." Kar jo poznam, to je od mojih otroških let, ko sem kot fantič nosil mleko v stisko mlekarno, je ista: delovna, dobrovoljna, z resničnim veseljem do življenja. Malka Žuraj seje rodila I. junija 1914 na lepi, razgibani in valoviti kmetiji na Klakah v župniji Pilšlajn. Doma je bilo II otrok: sedem bratov in štiri seslic. Malka je bila osmi otrok po vrsti, in kot pravi, so je bili še bolj veseli, ker jc bilo pred njo pet bratov. Očeta so zgodaj izgubili. Lahko si samo mislimo, kakšno je bilo življenje matere z enajstimi otroki na srednje veliki kmetiji. Imeli so več obdelovalnih polj in travnikov ter vinograd in gozd. Delo jc bilo naporno, vse ročno, tako da je bila Malka že od malega navajena težkega kmečkega življenja. V tem času sla k sliškim eistereijanom vstopila dva njena brata - Miha in Anton, ki sla kol meniha dobila ime br. Hijacint in br. Lco. Ko sc jc Malka ob nekem obisku Rakovnika ustavila tudi pri bratih v Stični, je vzklila ideja o službi pri pericah v samostanu. V času med vojnama je bila samostanska družina velika, /alo je bilo v »perični hiši« veliko dela. ( e-prav Malka ni razmišljala o tem, tudi doma težkega kmečkega dela namreč ni manjkalo, je napočil dan sv. Ane, 2d. julij 1934, ko se je s samostanskim šoferjem br. I lijaciulom odpeljala v samostan Stično. Tu sc jc naselila v »perični hiši«, kjer je tlelala v samostanski pralnici in likalnici. V družbi deklet, ki so tu tudi čistile in šivale za menihe in gojence Slomškovega zavoda v Ljubljani, je čas hitro mineval. L. 1939 so se jim pridružile prve redovnice - šolske sestre iz Maribora. Prvi dve sta bili prednica s. Tcrzila in s. Pcrpetua. Po samostanih na Slovenskem jc živela stara tradicija predelave mleka in izdelovanja mlečnih izdelkov. Med najpomembnejšimi tovrstnimi proizvodi so bili siri. Tudi menihi v sliškem samostanu, kjer so se ukvarjali z govedorejo, so jih izdelovali. Začetnik večje siraiske proizvodnje v Stični 1. 1925 jc bil br. Peter Rom (1880-1974), ki seje mlekarstva in sirarstva učil v tujini (na Holandskem. v Švici in Avstriji). Pridobljeno znanje je polem prenašal na ostale; tudi Malka jc bila njegova učenka. Zaradi potreb je Malka Žuraj 1. 1946 začela svoj sirarski poklic v stiski mlekarni. Sama pravi, tla jo je lo tlelo bolj pritegnilo in veselilo kol tlelo \ »perični hiši«. Bila je marljiva, uka-žcljna, vestna, redoljubna, tako da je menih br. Peter v njej našel zanesljivo naslednico. Skupaj sta delala 5 let, 1. 1952 se je br. Peter Rom »upokojil«. Zaradi svojih odlik in sposobnosti je Malka postala vodja stiškega obrata. Življenjska pot jo je pozneje vodila v mlekarsko šolo v Kranj, kjer jc tudi uradno pridobila »kvalifikacijo« za si rarja. Koje po II. svetovni vojni nova oblast nacionalizirala samostansko po sest in večji del poslopja, so meniške gospodarske obrate prevzela državna podjetja. Sliška mlekarna in sirarna |e I. 1959 postala obrat Ljubljanskih mlekarn. S tem sc jc začelo tudi novo obdobje sirarske dejavnosti v Stični. Takoj po II. svetovni vojni so tu izdelovali okrogle hlebčke sira trapist, DONACIJA GOSPE VILME BUKOVEC KAMBIČ SLOVENSKEMU VERSKEMU MUZEJU V STIČNI Februarja 2004 smo v Slovenskem verskem muzeju v Stični pridobili pomembno donacijo: dve poznobaročni oltarni sliki iz druge polovice 18. stoletja in štiri baročne kipe apostolov. Darovala jih jc gospa Vilma Bukovec Kambič, nekdanja solistka in primadona ljubljanske opere. Iako je izpolnila željo in namen pokojnega moža, akademika profesorja dr. Vinka Kambiča, naj bo del njune bogate zbirke shranjen za zidovi stiškega samostana in na ogled v Slovenskem verskem muzeju. Muzealci iz Slovenskega verskega muzeja smo donacije gospe Vilme Bukovec Kambič izredno veseli. Za njen dragoceni dar in zaupanje se ji iskreno zahvaljujemo. Donacija dr. Vinka Kambiča in njegove soproge, gospe Vilme Buh/vec Kambič, je od aprila 2004 na ogled v pr\v^ P iova.u.z Šentvida pnS^^.Gr^e. sta™ štipendist kadar 3e le mog z dobro voljo nad zgodnje vstajanje 'begajo naS-"104^' naoko; ;„ , ^ JeV' "k, ■ J dJe Poživila u " ,CiS'mi Tekoma , (jrosuplje elpasetrtvpoo--^ gospodinjstva stran Prihaja čas, ko začnejo zoreti prvi sadeži, med katerimi so zagotovo sladke jagode, češnje, kosmulja, ribez ...Iz njih si pripravimo različne frapeje, sokove, sladolede in druge osvežilne posladke. To je tudi mesec vrtnic, saj se v juniju začenjajo razcvetati prvi cvetovi na številnih sortah. Ribez v prehrani: Ker so ribezove jagode mnogo prekisle, jih večkrat mešamo z drugim, slajšim jagodičjcm in sadjem. Pripravljamo lahko sladoled, sadne solate, kompote, sladice ... ribezov frape Za 4 osebe: 6 do 8 kepic vanilije-vega sladoleda, 18 žlic sladkornega soka rdečega ribeza, mleko in ledene kocke Sladoled pretlačimo in ga vmešamo z ribezovim sokom, dolijemo mleko in postrežemo s kockami ledu v kozarcu. Za peneči sladoledov napitek dodamo namesto mleka mineralno vodo. Pijačo lahko pripravimo tudi iz mešanega sadja - ribez, brusnice, maline ... ribezov sladoled 500 g rdečega ribeza, 250 g sladkorja, 2 rumenjaka, 250 g smetane Ribez osmukamo in ga v mešal-niku sesekljamo, nato sadno kašo pretlačimo skozi cedilo. Ostanek nekaj minut kuhamo, nato še enkrat precedimo. V vročem sadnem soku raztopimo sladkor. V vodni kopeli vmešamo rumenjake, postopoma dodajamo sadni sok. Ko je jajčna zmes kremasta, jo prelijemo na ribezovo kašo in premešamo. Sladko smetano stepemo in jo dodamo sadni kremi, nato zamrznemo. Sladoled ima poln, kremast okus. Ribez so včasih pripravili dokaj enostavno: rdeči ribez so potresli s sladkorjem, ga postavili v hladilnik in kasneje prilili mleko. kremni sladoled Najstarejši pisni podatki o izdelovanju mlečnega sladoleda so stari 3000 let in izvirajo s Kitajskega. Iz njih je razvidno, da so že takrat pripravljali sladice, narejene iz ledu, mleka in sadja. Tudi drugi narodi in civilizacije, kot na primer Feničani, stari Grki in Rimljani, Arabci itd. so poznali sladoled. V srednjem veku je največ receptov za mlečni sladoled nastalo na območju sedanje Italije. Od tam se jc ta sladica razširila po vsej Evropi, vendar je dolgo časa veljala za specialiteto kraljevskih dvorov. RIBEZ Marsikomu se podaljša obraz, ko okuša rdečo ribezovo jagodo, vendar ribez vsebuje zelo veliko vitamina C in je vsaka jagoda kakor majhna vitaminska bombica, zato se to neugodje gotovo izplača, saj deluje na naše počutje spodbujajoče in poživljajoče. Tudi druge za življenje nujne snovi se kopičijo v tem sadežu, ki v povsem zrelem stanju sodi med najbolj kisle vrste sadja. Prvotno je ta rastlina uspevala v naravi, kasneje pa se je izkazalo, da je zelo primerna za gojenje v vrtovih in tako je rdeči ribez domača sadna vrsta, medtem ko črni ribez izvira iz severnih predelov Azije. Ribez vsebuje veliko vitamina C, vitamina A (za varovanje sluznice in pospeševanje presnove), kalcija (najboljše pomirjevalo) ter železa. Krepi imunski sistem in pospešuje nastajanje hormonov, pospešuje presnovo in nastajanje krvi, pomirja živčevje in izboljšuje razpoloženje, spodbuja delovanje srca in mišičja. V naših vrtovih rastejo rdeči, beli in črni ribez, ločimo pa jih kar 50 vrst, ki se razlikujejo po barvi, kislosti in aromi. Opozorilo: jagode morajo biti povsem zrele; nezreli ribez uničuje zobe in ustno sluznico. RECEPT ZA KREMNI SLADOLED Potrebujemo naslednje sestavine: 2 rumenjaka in 2 beljaka, 4 dag sladkorja, 1 vaniljin sladkor, zavitek trdila za smetano (kremfuc), J dl mleka, 250 ml sladke smetane za stepanje, nekaj kapljic ruma Rumenjake in sladkor penasto mešamo in na koncu dodamo nekaj kapljic ruma, da ublažimo okus po rumenjakih. Sladoledno maso lahko obogatimo tudi z različnimi dodatki, kot so: čokolada v prahu, instant kava, sveže ali pasterizirano sadje, marmelada, zdrobljeni orehi, mandeljni in lešniki, rozine ...Te dodatke dobro zamešamo v rumenjakovo maso. Prilijemo mleko in stepamo nad soparo, da sc zmes zgosti in speni. Odstavimo in med ohlajanjem večkrat premešamo. V beljake dodamo vaniljin sladkor in jih stepemo v trd sneg. Previdno stepemo še smetano, ki ji dodamo sredstva za strjevanje. Rumenjakovo maso zmešamo med stepeno smetano, nato dodamo šc sneg iz beljakov in rahlo mešamo. Vse skupaj zlijemo v primerno posodo in damo v zamrzovalnik, dokler sc ne strdi. VRTNICE Pravimo jim tudi kraljice cvetov in junij je prav gotovo čas, ko začenjajo cveteti v vsej svoji lepoti. Vrtnarji že stoletja vzgajajo grmičaste in druge priljubljene vrtnice, tako da imamo zdaj na voljo zelo veliko oblik in barv.Po obliki rasti in uporabnosti pa ločimo naslednje skupine gojenih sort: vclikocvctnc ali žlahtne, šopastocvetne ter grmičaste, pritlikave, vzpenjave in visokodebelne vrtnice. Za zasaditev vrtnic morajo biti tla bogata s humusom, rodovitna in dobro odcedna. Vrtnice jc treba v suši obilno zalivati. Odcvetele cvetove moramo sproti odstranjevati, pozno jeseni pa vrtnice osujemo in zavarujemo pred mrazom. Pretesno skupaj rastoče rastline so bolj občutljive za glivične bolezni. Za gredične vrtnice velja, da jih sadimo pol metra narazen ali pa tako, da je 3 do 6 rastlin na m2. Vrtnice lahko uporabimo za obokan prehod, kot vidimo na sliki. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec NAGRADNA KRIŽANKA fitness^; studiev ! IvančnaGorica] Izmed prejetih križank smo izžrebali srečno nagrajenko, ki je poslala pravilno rešeno križanko. Nagrado, ki jo prejme Janja Hroval, Ulica Dolenjskega odreda 24, Ivančna Gorica, podarja Koto - video - studio Travnik. Pred nami pa je že nova nagradna križanka. Pravilno rešeno pošljite na naslov uredništva: Časopis Klasje, Ulica II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, do 17. junija 2004. Ne pozabite pripisati svojega naslova in davčne številke. Nagrado tokrat podarja Štefan Polajžer, s.p.. Cesta II. grupe odredov 34, Ivanina Gorica (Kitnes studio ENERGY). PREPOZNAJMO OBČINO Vzemite v roke skico in poiščite, katera občina ima takole geografsko podobo. Ugotovile tudi, kateremu bilju je najbolj podobna. Z nekaj dodatnimi potezami podobnost še povečajte. Za olajšavo naj vam povem, da so njeni predeli zelo slikoviti in imajo razvito turistično gospodarstvo. Ribolov po gospodinjsko Tone, tisto spredoj ujemi, se mi zdi najbolj sveža SMESNICA Tone vpraša prijatelja Petra: »Kako da pri tebi domu m bilo še nobenega vlomilca, mene so pa že trikrat obiskali?« »Veš, pri nas nikoli ne pospravljamo po hiši,« odgovori Peter. »Ko zmikavt pokuka skozi okno in vidi, da je vse razmetano, si misli, da so tu že bili roparji, in poskusi drugje.« KVIZ 1. Kaj v zahodnodolenjskem narečju pomeni beseda bč? a) čebelo b) čeber c) stoječo vodo 2. Kako hitro se širi zvok po zraku? a) 330 m na sekundo b) 66o m na sekundo c) 1030 m na sekundo 3. Kateri izmed naših književnikov ni bil France? a) Levstik b) Trdina c) Bevk d) Finžgar 4. Katera zvezda se podnevi najbolj vidi? 5. Izmed kovin je v regratu največ: a) srebra b) kobalta c) mangana d) železa 6. Kateri naziv je vladarskega izvora? a) baron b) vitez c) princ d) grof 7. Koliko kromosomov je v človeških celicah? a) 23 parov b) 46 parov c) 32 parov Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. c, 2. c, 3. a, 4. c, 5. 3, 6. c, 7. b. UGANKE SAUIVKE 1. Kje na Dolenjskem kosijo seno? 2. Česa ni še nihče po pravici povedal? 3. Kdo je vrh glave zadolžen? 4. Katera žival je volku najbolj podobna? 5. Zakaj je burja vedno mrzla? Odgovori: 1. Nikjer, povsod le travo. 2. Tega, da je umrl. 3. Kdor klobuka ni plačal. 4. Volkulja. 5. Ker je nikjer v hišo ne spustijo. S Franceljnom načrtujeva križarjenje po Tihem oceanu, pa me kar malo skrbi, ko tako rada govorim. »Pravico sem šel po svetu iskat, (bil mlad sem še in neizkušen takrat)... ... Pravico enako zdaj človek mi vdobi, kam skrila se pač človeški je zlobi? Pravice, enakosti ni pri ljudeh, pravice, enakosti ni na grobeh, pravica, enakost je v - grobi!« Simon Gregorčič ZAHVALA ob izgubi JOŽETA MIKLAVČIČA iz Škofija Zahvaljujemo se sosedoma Alojzu Cebularju in Antonu Glaviču za pomoč v tragičnem trenutku, župnikom, še zlasti gospodu Stanetu Kerinu za lepo pogrebno mašo, ter vsem, ki ste darovali za maše, cvetje in sveče. Hvala tudi gasilcem GD Dob. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Oči, hvala za vse, za prelepe spomine, za ljubeče srce, kar v njem je, ne mine. Žalujoči domači Hvala za vse, kar storil si zame, zdaj odrasla sem hči, a v srcu ljubezni nihče mi ne vzame ... Tvoje hčerke Oko si vaju videti želi, resnica je, da vaju ni. Bolečina je neizmerna, vendar trdna vera up je naš, da v večnosti čakata na nas! ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi naše drage BETKE KASTEUC rojene ZUPANČIČ (1970-2004) in njene komaj rojene hčerke LEJE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti in zanju molite. Vsi njuni ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Zdravstveni dom Ivančna Gorica: splošna ambulanta 01/781 9008 otroški dispanzer 01/781 9003 ginekološka ambulanta dežurna služba 01/781 90 15 050 624 071 Zobozdravstvena ambulanta: 01/781 90 16 01/786 9017 Ortodont 01/781 9033 Lekarna 01/787 71 53 Policijska postaja Grosuplje 01/786 31 22 Policijska pisarna v Ivančni Gorici 01/787 84 02 Veterinarska postaja v Ivančni Gorici 01/787 71 11 Železniška postaja 01/291 59.33 Občina Ivančna Gorica 01/787 76 97 01/787 8.3 85 Upravna enota Grosuplje 01/781 0900 Krajevni urad Ivančna Gorica 01/786 95 10 Center za socialno delo Grosuplje 01/781 80 50 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetijska svetovalna služba, enota Ivančna Gorica 01/786 93 10 kamles - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESANJE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 POGREBNE STORITVE - JANEZ PERPAR S.R Zaboršt 16, Šentvid pri Stični, tel.: 041 785 113 in 041 647 .380 DEDIŠČINA PREDNIKOV (1) Območje občine Ivančna Gorica je bilo poseljeno že v davnini. Bogata in pomembna najdišča se nahajajo po vsej občini in v seriji člankov bom predstavil dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki. STIČNA - VIRSKI CVINGER(l) Stična je bila ena izmed vodilnih postojank dolenjske železnodobne skupine. V bližini je potekala stara prazgodovinska pot, ki jo je kasneje nadomestila rimska cesta; ta je vodila iz Emone (Ljubljane) v Siscio (Sisak). Domnevajo, da je bila v neposredni bližini rimska cestna postaja Accrvo, kar pomeni v prevodu »Pri gomilah« in jo raziskovalci postavljajo v bližino Ivančne Gorice. Povezave potekajo tudi po gozdu do doline reke Save in Vač. Naselje leži na nizkem hrbtu ali terasi okrog 30 do 50 metrov nad ravnico. Ima dobro naravno obrambo, dokaj strma pobočja in vrtače. Poldrugi kilometer severno od naselja stoji hrib Gradišče, ki naj bi bil poseljen že pred Cvingerjem (v obdobju kulture žarnih grobišč - 1200 do 800 pred našim štetjem). Naselje je dolgo do 800 metrov in široko do 400 metrov, njegova površina znaša 21 hektarjev, obzidje je dolgo nekaj več kot 2 kilometra. Loči se na dva dela: na razširjeni spodnji - južni del - in na zgornji - severni del, ki ju razmejuje do 5 metrov visoka ježa, na katero je bilo postavljeno prečno obzidje v 1. stoletju pred našim štetjem. Pod naseljem je močan izvir vode, ki je dal vasi Vir tudi ime in je bil eden glavnih razlogov za naselitev. Kilometer in pol zahodno teče še potok Stičnica. Na jugu, jugozahodu in severozahodu od naselja ležijo gomile. Razprostirajo se od Vira na severozahodu do Studenca, Zvajdrge, Griž, Vrhpolja ter Gomil in Butal. Gomile ležijo skoraj v strnjenem loku okrog južnega dela naselbine; od njega je ločena le skupina virskih gomil na severozahodu ter gomile v Vrhpolju in na Glogovici. Gomile so še po okolici (Velike Pece, Radohova vas), kjer so bili mogoče manjši zaselki zunaj utrjenega naselja. Ležijo na njivah, travnikih in v gozdu. Vidnih jih je še okoli 125. Nekatere pa so zaradi oranja že močno poškodovane in zravnane, zato so slabo razpoznavne. Na Viru poznamo plane žarne grobove, ki so vzhodno od naselja. V Pristavlji vasi pa so tudi rimskodobni žgani grobovi. Želcznodobni žgani grobovi so starohalštatski (9. in 8. stoletje pred našim štetjem). Keltski grobovi pa še niso bili odkriti. Sašo Penenla LAHKA KRIŽANKA S POPUSTOM Naselbinski kompleks Cvingerja z Gomilami GOVORI SE ... GOVORI SE... GOVORI SE ... GOVORI SE ... GOVORI SE ...da se v naši občini odpira možnost adrenalinskega turizma ... P T E T S T K Z C A K Kdor jo bo rešil, bo v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko prebral veliko pričakovanje, značilno za ta letni čas. VODORAVNO: 1. oblačilo, 2. kopno v morju, 3. ogrevalna naprava, 4. redko drevo, 5. ptica, 6. vladarski naziv, 7. italijanska jed, 8. živalska noga, 9. atletska disciplina. Ljudje z začetima pretečega stoletja ....................... (1900-1920)---------.................86 f Kje so tiste vodice, ki so včasih bile SEDEMDESET JUBILANTOV "•n.-i.-rr-l Kotiček, posvečen našim častitljivim koreninam, je tudi sam že jubilant. V malone desetih letih njegovega izhajanja je poročal že o sedemdesetih občanih, ki nosijo devet križev in še kakšno leto čez. Zaradi preloma stoletja sem moral rubriki eelo prilagoditi naslov. Najprej smo pisali »Ljudje z začetka našega stoletja«, po letu 20(10 pa smo dodali: »Ljudje z začetka preteklega stoletja«, kar se sliši še bolj oddaljeno in skrivnostno. Ob sedemdesetem junaku iz »našega romana« sem naredil manjšo inventuro in spoštovane jubilante razdelil po krajevnih skupnostih, da se bo videlo, iz katerih predelov prihajajo najbolj trdoživi ljudje. Iz skice lahko razberemo, da je največ naših jubilantov doma z zagra-škega, muljavskega in šentviškega konca. Presenetljivo malo pa jih je s Krke - samo trije, in še te so prispevali Korinjei. Seveda moramo pri tem upoštevati, da naša rubrika ni zajela vseh ljudi dolgega življenja. Približno tretjina jih je šla iz najrazličnejših razlogov mimo nje. Po mojih predvidevanjih je v zadnjem desetletju v naši občini živelo (ali še živi) nekaj več kot slo develdescllctnikov. Poseben primer je sobraško območje, ki je bilo pripojeno k naši občini dosti kasneje. LS STARE POSTAVE IN UKAZI 0 OBČINAH V m alej obliki na svitlo dani za Vojvodino Kranjsko O občinskem starešinstvu »Občinsko starešinstvo je v občinskih rečeh gospodar (upravnik) in izvršuje odborove sklepe. V glavarjevi (županovi) roki in pod njegovim očesom so vsa starešinska opravila. Svetniki ga morajo pri tem delu podpirati, in kar jim glavar odkaže, opravljati po njegovem povelji in njegov odgovor. Pod poglavarjem (županom) in njegovim strahom so občinski služabniki in služabniki občinskih zavodov. Take služabnike, pri katerih si je odbor sam prihranil pravico, da jim daje službo, sme za nekaj časa odstaviti; popolnoma službo vzeti jim pa sme le odbor. ( c je treba, za lažje nadzorstvo (policijo) in za druga opravila kacega kraja, sme odbor v posameznih krajih svoje občine postavki posebne može, kteri onditkaj stanujejo in imajo pravico voljeni bili, da podpirajo občinskega glavarja pri teh opravilih«. Nu Dunaju 17. svečana 1866 Franc Jožef, kujzer Zavod za prostorsko, komunalno m stanovanjsko ure)an|e Grosuplle. d.o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijsko dokumentoclia po starih predpisih - Izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste ob|ektov - pridobitev gradbenega dovoljenja NoMBte nas na TaborskJ cesti 3 v C4ri>stipl|u In po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Današnji predmet iz slovenske tehnične dediščine bo za reševalce nekoliko trši oreh, vendar naj se ga ne ustrašijo, saj bom pomagal. Uganka je težavna zategadelj, ker predmet nikoli ni bil v množični uporabi. Rabili so ga pretežno obrtniki - izdelovalci furmanske opreme. Če ne veste imena, pa napišite vsaj njegovo domnevno uporabo. Velikosl predmeta lahko presodile pO njegovem lastniku, ki cepi ob njem. To je .lože .lane-žič iz Ljubljane, sicer doma iz okolice polževega mesta - torej Višnje Gore list. Hvala vsem, ki sle pisali, še posebej tistim, ki ste v pismu tudi malo pokramljali. Nasvidenje. LS GL0G0VSKA RUPCA Večina naših izvirov je vaških. To pomeni, da so iz njih dobivali močo vaščani cele vasi. Dosti redkejši so studenci, ki so dajali vodo samo eni hiši. Taka voda je Glogovska Rupca. Ta je v preteklih časih oskrbovala z mokroto bližnjo Bir-tovo domačijo z Glogovicc. Le v posebnih razmerah so se oskrbeli z vodo iz tega izvira tudi drugi Glogovičani. Ker je v bližini tekla nekdanja rimska cesta, smemo utemeljeno domnevati, da so izvir poznali že v rimskih, najbrž pa tudi že v predrimskih časih. Birtovi so ondi dobivali vso vodo zase, za živino in za pranje. Ko so pred pol stoletja pri hiši zgradili vodnjak in malo pozneje napeljali še vodovod, je izvir osamel in se začel zasipavati. Cilogovska Rupca leži skoraj na ravnem, obdana z njivicami in travniki. Danes se od nje vidi le še kotanja, na dnu prekrita z vodo. Od daleč njeno lego izdaja nizko grmovje, ki obrašča nekdanji izvir. Vse kaže, da bo tudi ta vodni vir doletela enaka usoda kot številne druge vode v naših krajih. LS Glogovska Rupca. Ob njej je Slavko Bernčan z Glogovicc, ki mi je povedal Zgodovino te vode. Za gostoljubnost se mu lepo zahvaljujem. Vremenske prerokbe za junij Kakor vreme na Medarda kane, lako ves mesec ostane. Če kres deži, orehov ni. Kukavica dolgo po kresu še kuka, draginjo in lakoto v deželo prikuka. Kakršno je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. Pred svetim Vidom muhe napovedujejo dneve suhe. Če je sv. Petra in Pavla dan lep, greš lahko brez dežnika po svet. II S EV E RIM /K! STR.jA.IM * za wmo \jouo # KAKO JE NANDE PRIJATELJA REŠEVAL Preklarjev Gustelj in Glažarjev Nan-de sta pozno v noč vasovala pri Mo-karjevem Dolfetu, koje žganje kuhal. Tam sta se ga bila nekoliko nalezla in se potem kar čez vrtove odmajala proti domu. Ko stav temi kolovratila po Hribarjevem vrtu, je nenadoma reklo »čof« in Gustelj je izginil, kot bi se v zemljo vdrl. »Gustelj, kje pa si?« je strahotna vprašal Nande. »Za božjo voljo, kaj nisi slišal, kako je čofnilo? V jamo sem padel, pomagaj mi,« se je Gustelj oglasil nekje iz globine. Hribarjev oče so se namreč namenili v prihodnjih dneh gasiti apno, zato so apnenko izpraznili, vendar je na dnu ostalo še nekaj apnene brozge. Gustelj je bil od nje bel ko dohtar, zato ga je Nande hitro zagledal v temi. Prijatelja je pograbil za stegnjenj roki in na vso moč vlekel, daje reševanec kobacaje in sopihajc lezel navzgor. Ko je bil že skoraj na vrhu, je Nande nenadoma popustil in Gustelj je spet telebnil v belo muzo, da je bil še bolj dohtarski kot prej. »Pr-mejduš, Nande, zakaj si to naredil?« je vpila bela prikazen v jami in otepala z rokami. »Ravno v nos si mi pihal, pa je tako smrdelo kot iz svinjskega kotla,« je odgovarjal Nande navzdol. »Kaj si pa jedel?« »Črvičilo me je, pa sem si zvečer nekaj česna in čebule narczal. Saj ne more biti tako hudo, kot praviš.« »Še hujše. Jaz te nocoj ne bom več ven vlekel. Kar sam si pomagaj.« Naredil se jc, kot da odhaja, vendar ni šel. Pod kozolcem je v temi staknil krajšo lestev in jo spustil v jamo, da je bela prikazen lahko sama prilezla na površje in odcapljala domov. Zgodba je zelo poučna za vse nas. Nc jejmo česna in čebule, če mislimo ko-lovratiti v temi in "pod gasom". Prav gotovo nas ne bi hotel nihče pobirati s tal in še manj vleči iz jame. LS TRETGKLOStt LEoPclP SEVER DRAZANSKIDRMOZNIK Ko sem pred dobrega četrt stoletja prvič slišal za Drmožnik v Spodnji Dragi, me je ime te vode močno vznemirilo, pa sam nisem vedel, zakaj. Bilo jc nenavadno in težko razložljivo. Potem sem zvedel še za en potok s tem imenom, v Metnaju, v zgornjem toku Stičnice. Nenavadna hidronima mi nista dala miru, zato sem ju pred leti »obdelal« v Klasjevi rubriki Nenavadna krajevna in ledinska imena. V članku sem med drugim ugotovil, da sta to edini vodni imeni te vrste na Slovenskem in daje ime nemara prišlo od glagola dreti, ker voda dere s hriba v dolino in odnaša s seboj hribine. Razlaga jc bila seveda naivna in ni odkrila pravega izhodišča. Moralo je preteči še dosti drmožniških in drugih voda, da sem se dokopal do prave razlage. Prvi korak k resnici sem storil nehote. To je bilo v času, ko smo v okviru šolskega geološkega krožka raziskovali rude in rudarstvo v naših krajih. Tedaj sem se napotil k Tonetu Mehlctu, Joškoveevemu iz Spodnje Drage, ki je bil tedaj najstarejši Dražan in je veliko vedel o domačem kraju. Zaradi poznanstva s Tonetom je šel z menoj tudi France Kalar iz Ivančne Gorice, da bi pogovor stekel v večjem zaupanju. Joškovčcv oče naju je prijazno sprejel in kmalu smo se odpravili iskat nekdanje rudne jame. Toda spotoma seje premislil in naju ni odpeljal na nekdanja ru-dišča. temveč k Drmožniku. potoku, ki izvira na njegovem svetu. Tam se je ustavil, se skrivnostno ozrl naokoli in začel pripovedovati. »Tale voda se mi je že od nekdaj zdela drugačna od drugih. Nekaj zaradi čudnega imena, še bolj pa zaradi nenavadnih obiskovalcev, ki so hodili k njej vse do začetka druge svetovne vojne. Prihajali so v vseh letnih časih, največ spomladi, ponoči ob polni luni. Pri vodi so se slekli do golega, se mazali z blatom in nato spirali s svežo vodo. Rabljeno spodnje perilu so razobesili po okoliškem grmovju in ga pustili kar tam, daje sprhne-lo; menda zato, ker je bila v njem bolezen. Med obiskovalci jc bilo največ mater z otroki, pa tudi odraslih moških ni manjkalo. Obiskovalci so bili večinoma neznani, doma pretežno iz vzhodnih predelov Suhe krajine in od drugod. Skrivnostne obiskovalec našega Drmožnika sem videl sam, še več pa so mi o njih pripovedovali starši in stari starši. Tole sem vam moral povedati in pokazati. Zapišite, da se nc bo pozabilo,« je končal pripoved Tone Mehle, Joškovčev iz Spodnje Drage pri Ivančni Gorici. Franc Kalar in zdaj že pokojni Tone Mehle med pripovedovanjem o nenavadnih obiskovalcih Drmožnika. LXVI. REKORD: BOGATA ZBIRKA PLONKCEV Ondan sem pospravljal stare šolske papirje. Med drugo kramo sem naletel tudi na veliko škatlo, na kateri je pisalo »Plonkci«. To je bila moja zbirka pre-pisovalnih lističev, na katero sem že skoraj pozabil. Kolekcija jc nastajala več desetletij, ko sem delal v šoli in pri kontrolkah zbiral prepisovalne miniature plonkarskih velemojstrov. Nekaj gradiva sem »zaplenil« med poukom, nekaj pa sem ga našel pod klopmi, po končanih pisnih preverjanjih znanja. Ko so navihanci zvedeli, da plonkce zbiram, so mi jih najbolj duhoviti med njimi anonimno puščali na primernem kraju in tako pomagali povečevati zbirko. Dosti tega gradiva se mi je z leti izgubilo, glavnina pa mi po vsej verjetnosti ni nikoli prišla v roke. Zbirka v škatli je potemtakem le vrh ledene gore. Kljub temu sem v škatli naštel več tisoč »ccgclcev« različne velikosti. Največji je imel format A4, najmanjši pa je meril 3 x 3 centimetre. Resnici na ljubo je treba povedati, da jc bilo ročno pisanje »papirčkov« posebna oblika učenja, saj se je moral učenec pošteno potruditi, da jih je napisal. Pozneje, v času fotokopirnih strojev, pa so postali plonkci škodljiva potuha, ki je v resnici odvračala od učenja. Toliko zbranih prepisovalnih lističev najbrž nima nihče, tudi šolski muzej ne, zato svojo zbirko proglašam za nov Klasjev rekord. Zbirka v poljedelski reti. Po ovekovečenju s fotografskim aparatom sem vsebino skuril v peči. Saj veste, vsaka stvar ima svoj začetek in konec in vsako veselje traja le nekaj časa. Leopold Sever »SNOC Ml JE BIL UKRADEN ROŽMARIN« Joj, kakšni časi. Toliko tatvin in druge grdobije še ni bilo, kar ljudje pomnijo. Pred tatovi in roparji ni nobena stvar več varna, tudi cvetje ne. Jurjevi materi s Peščenika so lepo uspevali lijoči nageljni stare sorte. Z njimi je vsako leto z velikim veseljem okrasila balkon in okna ob cesti, da smo jih lahko občudovali tudi drugi, ki smo hodili tam mimo. Nekega majskega jutra pa joj - balkon in okna so zevali prazni. Neznani pokvarjenci so ponoči odpeljali vso cvetno lepoto s posodami vred. Le nekaj bolj grintavih primerkov so pustili. Najbolj žalostno in zaskrbljujoče je to, da so zmikavti sedaj že drugič pokradli rože; natanko pred štirimi leti so ostali okna in balkon Jurjevc hiše prvič prazni. Tedaj je mati še zbrala dovolj volje, da si jc s potaknjenci vzgojila nove cvetlice, sedaj pa z grenkobo razmišlja, da bi prenehala krasiti svoj dom in okolico. Joj, kakšni časi! L S Okna in balkon .lurjevega doma na Peščeniku so ostali prazni in pusti. Enaka podoba nastaja tudi v srcih in v zavesti poštenih ljudi.